43
Druge vrste (Other species)
Sonchus oleraceus E1 r r . 2
Thuja orientalis E1 + . . 1
Stellaria media E1 . . + 1
Mahovi (Mosses)
Homalothecium sericeum E0 . . + 1
Avtor tabele / Author: Igor Dakskobler
ig o r dA k s k o b l e r & bo š k o ču š i n
87. Epilobium nutans F. W. Schmidt
Spremenjena slika razširjenosti kimastega vrbovca v Sloveniji
Updated distribution pattern of Epilobium nutans in Slovenia
9558/1 Slovenija: Pohorje, med Peskom in Ribniškim sedlom, 1300 m n.m., 1.8.1950, leg. 
& det. E. m a y e r , rev. S. s t r g u l c k r a J š e k , herbarij LJU: 10020576.
9559/2 Slovenija: Pohorje, Jezerski vrh-Ribniško jezero, silikat, 1470 m n.m., 8.8.1970, 
leg. & det. T. W r a b e r , rev. S. s t r g u l c k r a J š e k , herbarij LJU: 10033254.
9557/2 Slovenija: Pohorje, Ostruščica, sedlo Komisija, na štoru ob potočku, 1100 m n.m., 
leg. & det. N. Jo g a n & B. t r č a k , 23.7.2000, herbarij LJU: 10020574.
9557/2 Slovenija: Pohorje, Rogla, sedlo Komisija, v mahu ob potoku, 1440 m. n. m., 
25.8.2001, leg. & det. s. s t r g u l c k r a J š e k , herbarij LJU: 10020575.
Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) je evropska vrsta, katere areal sega od Pirenejev 
preko Alp, Vogezov do Sudetov in Karpatov (s m e J k a l 1997). V Avstriji (f i s c h e r & al. 2005) 
in Italiji (Pi g n a t t i 1983) velja kimasti vrbovec za redko vrsto, na Hrvaškem in na Madžarskem 
ne uspeva (d o m a c 1994, s i m o n 2002). Slovenija leži na južnem robu areala. Po podatkih v Mali 
flori Slovenije (r a v n i k 1999) je vrsta razširjena v subalpinskem pasu v Julijskih Alpah in sicer le 
na eni lokaliteti, na Malem polju pod Velikim poljem. Vrsta je bila zaradi enega samega znanega 
nahajališča uvrščena v Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije kot redka vrsta (W r a b e r & 
s k o b e r n e 1989, Ur. l. RS, št. 82-2002). V Gradivu za atlas flore Slovenije ( Jo g a n & al. 2001) 
pa so poleg nahajališča iz Julijskih Alp novi podatki o pojavljanju vrste na Pohorju, ki pa so 
posledica upoštevanja podatkov iz revizije vrbovcev v okviru doktorske naloge S. s t r g u l c 
k r a J š e k (2006). V Gradivu za atlas flore Slovenije je upoštevan tudi prvi objavljeni podatek 
o pojavljanju kimastega vrbovca na Pohorju (f r a J m a n 1999), vendar se je kasneje ob reviziji 
herbarijskega materiala izkazalo, da je v tem primeru šlo za primerek vrste E. palustre. 
Nahajališče kimastega vrbovca na Malem polju v Julijskih Alpah, ki je bilo do nedavnega 
edino znano nahajališče te vrste v Sloveniji, je z botaničnega stališča zelo zanimivo. O njem 
je pisal P a u l i n (1915), kasneje pa tudi W r a b e r (1962, 1964), ki je kimasti vrbovec omenil, ko 
je poročal o najdbi male mladomesečine (Botrychium simplex). Tako Paulin, kot tudi Wraber 
Hladnikia 21: 41-53 (2008)

44
sta na Malem polju nabrala in herbarizirala vrbovce, ki sta jih določila za vrsto E. nutans in 
herbarijske pole shranila v herbariju LJU. Podatki o omenjenih polah so: 
9649/1 Slovenija: Julijske Alpe, Malo polje, karbonat, 1650 m n. m., leg. & det. a. P a u l i n , 
Flora exsiccata Carniolica, rev. s. s t r g u l c k r a J š e k , 27. 8. 2003, herbarij LJU: 10020605. 
9649/1 Slovenija: Julijske Alpe, Malo polje, močvirje, 1650 m n. m., leg. & det. t. W r a b e r , 
2. 8. 1959, rev. s. s t r g u l c k r a J š e k , 27. 8. 2003, herbarij LJU: 10020604.
Na omenjeno nahajališče sva se v družbi B. Trčak odpravila tudi midva, vendar na veliko 
presenečenje nihče od nas ni uspel najti primerka vrste E. nutans. Vse vrbovce, ki so na prvi 
pogled res spominjali na iskano vrsto, smo določili za E. palustre (herbarijska pola v herbariju 
LJU: 10020588). Presenečena nad dejstvom, da kljub iskanju kimastega vrbovca nismo našli, 
sva ob povratku v Ljubljano še enkrat natančneje pregledala material v zgoraj omenjenih 
herbarijskih polah. Ugotovila sva, da tudi med temi rastlinami ni nobenega predstavnika 
vrste E. nutans, temveč le primerki močvirskega vrbovca (E. palustre). Ves dokazni material 
je bil torej napačno določen. 
V Paulinovem članku (P a u l i n 1915), kjer navaja seznam vrst z Malega polja sta od 
vrbovcev omenjeni vrsti E. alsinifolium in E. palustre. Zanimivo je, da je vrsta E. nutans 
Slika 1: Znana razširjenost vrste Epilobium nutans v Sloveniji. Legenda: S črno piko so označeni 
podatki, ki smo jih preverili s pregledom herbarijskega materiala ali na terenu. Beli piki 
predstavljata podatke iz literature brez dostopnih herbarijskih primerkov ali nepotrjene 
podatke. 
Figure 1: Known distribution of Epilobium nutans in Slovenia. Legend: Black dots represent data with 
confirmed determination. White dots represent unconfirmed data.
Notulae ad floram Sloveniae

45
v avtorjevem rokopisu naknadno dopisana poleg vrste E. palustre. Iz tega lahko sklepamo, 
da je avtor prvotno pravilno določene primerke vrste E. palustre naknadno določil kot E. 
nutans, ali pa, da je poleg primerkov E. palustre našel še primerke, ki so ga bolj spominjali 
na E. nutans. Ta zgodba nam pokaže, da je lahko razlikovanje med omenjenima vrstama 
zelo težavno, kar so potrdili tudi rezultati morfometrične analize (s t r g u l c k r a J š e k 2006). 
Rezultati te analize so bili upoštevani tudi pri izdelavi določevalnega ključa za vrbovce v 4. 
izdaji Male flore Slovenije (s t r g u l c k r a J š e k 2007).
Po opravljeni reviziji se je torej slika razširjenosti vrste E. nutans zelo spremenila (slika 1). 
Nahajališče vrste na Malem polju v Julijskih Alpah je treba obravnavati kot napačno, saj ni 
nobenega dokaza, da je vrsta E. nutans tam kdaj dejansko uspevala. Zanesljiva in preverjena 
nahajališča pa so na Pohorju. Tudi v Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk 
Slovenije lahko zato vrsti še vedno pripada status redke vrste (W r a b e r & s k o b e r n e 1989, Ur. 
l. RS, št. 82-2002).
Gotovo bi kimasti vrbovec lahko našli še kje na Pohorju ali na barjanskih, močvirnih in 
drugih podobnih rastiščih v montanskem ali subalpinskem pasu. Verjetno pogosto ostane prezrt 
zaradi drobnih, svetlo rožnatih kimastih cvetov, ki ne poskrbijo ravno za dobro opaznost.
Literatura
a n o n . 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. 
l. RS, št. 82-2002.
d o m a c , R., 1994: Flora Hrvatske. Priručnik za odrenivanje bilja. Školska knjiga, Zagreb. pp. 
220-221.
f i s c h e r , M. A., W. a d l e r & K. o s W a l d . 2005: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. 2. izdaja. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ landesmuseum, 
Linz. pp. 416-420.
Fr a J m a n , B. 1999: Floristične raziskave na Mladinskem raziskovalnem taboru Šmartno '99. 
ZOTKS. pp. 51-65. 
Jo g a n , N., T. B a č i č , B. f r a J m a n , i. le s k o v a r -št a m c a r , D. na g l i č , a. Po D o B n i k , B. ro z m a n , 
s. s t r g u l c k r a J š e k & b . t r č a k . 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Materials for the 
Atlas of flora of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem 
polju: pp. 104, 141-143. 
P a u l i n , A. 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und Formationen ihrer 
standorte I. Buchdruckerei J. Blasnik's Nachf. Ljubljana. pp. 28-29.
P i g n a t t i , S. 1983: Flora d'Italia, Volume secondo. Edagricole, Bologna. pp. 154-158.
r a v n i k , V. 1999: Epilobium L. – vrbovec, Chamaenerion Adans. – ciprje. In: Mala flora 
Slovenije. ma r t i n č i č a., t. W r a B e r , n. J o g a n , a. P o D o B n i k , B. t u r k . & B. v r e š . Tehniška 
založba Slovenije, Ljubljana. pp. 289-291.
s i m o n , T., 2002: A Magyarorszagi edenyes flora hatarozoja. Harasztok – Viragos Növenyek,. 
Nemzeti Tankönyvkiado, Budapest. pp. 244-246.
s m e J k a l , M. 1997: Chamerion (Rafin.) Rafin – vrbka, Epilobium L. – vrbovka. In: Kvĕtena 
Česke Republiky. s l a v i k B. (ed.). Academia, Praha. 95-132.
s t r g u l c k r a J š e k , s. 2006: Sistematika vrbovcev ( Epilobium) v Sloveniji. Doktorska 
disertacija. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Hladnikia 21: 41-53 (2008)

46
s t r g u l c k r a J š e k , s . 2007: Epilobium L. – vrbovec. V: Mala flora Slovenije. ma r t i n č i č a., t. 
W r a B e r , n. Jo g a n , a. Po D o B n i k , B. t u r k , B. v r e š , v . r a v n i k , b . f r a J m a n , s. s t r g u l c 
k r a J š e k , B. t r č a k , t. Ba č i č , m. a. Fi s c h e r , k. el e r , B. su r i n a . Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana. pp. 331-334.
W r a b e r , T. & P. s k o b e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo Narave 14-15: 9-428.
W r a b e r , T., 1962: Mala mladomesečina v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 24(8): 217-
218.
W r a b e r , T., 1964. Malo polje v Julijskih Alpah. Varstvo narave 2/3: 195-198.
si M o n A st r g u l c k r A j š e k & n e j c jo g A n
88. Gentianella germanica (Wild.) E. F. Warburg in Clapham, 
Tutin & E. F. Warburg
Novo nahajališče redke vrste na Kočevskem 
New locality of a rare species in the Kočevsko region 
0454/1, Slovenija: Kočevska, Bezgárska planina, 920 do 930 m n. m., SE, NE, travišča. 
Leg. M. Accetto, 20. 9. 2007, det. 9. 11. 2007, herbarij LJU.
Veljalo je, da je med na splošno težko določljivimi sviščevci, nemški izjema. Ob najdi 
in določevanju sviščevca z Bezgárske planine sem kmalu prišel do drugačnega spoznanja. 
Po določevanju s pomočjo različnih ključev (He g i 1966: 1986-1988, Wr a B e r 1999, 2007, 
Gr e i m l e r & Ja n g 2003), ki niso povsem enotni, in primerjav s herbarijskim materialom sem 
prišel do zaključka, da so primerki sviščevca še najbližji vrsti G. lutescens. Stoodstotno pa v 
to nisem bil prepričan. Z vsakim nadaljnjim ogledom posušenih primerkov so dvomi o prvi 
določitvi naraščali, vse do zadnjega obiska Bezgárske planine (9. 11.). Tega dne sem našel 
primerek še cvetočega sviščevca, ki je po vseh znakih (habitusu, obliki zgornjih stebelnih 
listov, obliki čaše, drobno papiloznih in neznatno zavihanih robovih čašnih zobcev in 
pecljatem pestiču) nesporno pripadal vrsti G. germanica. Štiri dni po moji določitvi pa mi 
je B. Frajman posredoval sporočilo z Dunaja (14. 11.), da gre tudi pri primerkih, nabranih 
koncem septembra, za vrsto G. germanica (det. J. Greimler). V okviru določene vrste, ki 
jo štejejo za evropsko (Ae s c h i m a n n & al. 2004), fitocenološko pa povečini uvrščajo v zvezo 
Mesobromion (O b e r d o r f e r 1979: 40, E l l e n b e r g 1988: 672, A e s c h i m a n n & al. 2004: 30), 
poznamo v Sloveniji dve ekotipski rasi (W r a B e r 1999, 2007), ki jih nismo določevali.
V Sloveniji nemški sviščevec ne sodi med prav pogoste vrste; razširjen je v alpskem, 
predalpskem in dinarskem (ibid., Jo g a n & al. 2001) fitogeografskem območju (po W r a b e r 
1969). Na Kočevskem smo ga opazili prvič na dveh, med seboj z gozdom ločenih traviščih na 
platoju nekdaj obsežnejše Bezgárske planine, ki jo grade triasni dolomiti (Sa v i ć & D o z e t 1985) 
s primesjo rožencev. Na položnem, proti jugu in vzhodu nagnjenem travišču je redek, nekoliko 
Notulae ad floram Sloveniae