U D K — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I H V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises Vesti News NEŽA EXEL: Vpliv atm osferne korozije na u tru jenostno odpornost in duktilnost žice za prednapeti b e t o n ...................................................................................... 61 The effect of atm ospheric corrosion on the fatigue strengt and duc­ tility of w ires fo r p restressed concrete MIRKO MEŽNAR: G radnja HE »TARBELA DAM« v P a k is ta n u ............................................. 68 The construction pro ject »TARBELA DAM« in P akistan VLADIMIR ČADEŽ: A ktualnosti s III. seje IO Z G I T J .................................................................. 78 BOGDAN MELIHAR: Iz vestnika SGP » G o r ic a « ................................................................................. 79 Stipendisti in njihove obveznosti do p o d je t ja ............................................. 79 Kaj še p rinaša » K o lek tiv « ................................................................................. 80 PROF. B. F.: Ob jub ile ju dela Prikazi in ocene New books Iz strokovnih revij in časopisov From our technical reviews DANILO GORJUP: Die P lanung der S ta d tk e rn e rn e u e ru n g ........................................................... 84 S. B.: Priročnik za o jačane zidane k o n s t r u k c i j e .....................................................84 Priročnik za arm irano opečno g r a d n jo ...........................................................84 ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij .................................................................85 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana ANTON GRIMSIČAR: Pom em bnejši k rite riji za določanje kvalite te kam nin I .................... 89 O dgovorn i u red n ik : S ergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u r e d n ik : p ro f. B ogo F atur U red n išk i od b or: Jan k o B le iw e is , d ip l. inž., V lad im ir Č adež, d ip l. in ž ., M arjan G asp ari, d ip l. inž., dr. M iloš M arinček , M aks M egu šar, d ip l. inž., A n ton P o d g o ršek , S aša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž. R ev ijo izd a ja Z v eza g ra d b en ih in žen ir jev in teh n ik o v za S lo v en ijo , L ju b ljan a , E rja v čev a 15, te le fo n 23 158. T ek . raču n pri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T oneta T o m šiča « v L ju b ljan i. R ev ija iz h a ja m esečn o . L etna n a ro čn in a sk u ­ paj s č la n a r in o zn aša 50 d in , za š tu d e n te 20 d in , za p od je tja , z a v o d e in u sta n o v e 300 din V E S T N I H ŠT. 3 — LETNIK 22 - 1973 Vpliv atmosferne korozije na utrujenostno odpornost in duktilnost žice za prednapeti beton UDK 620.193 : 693.554 n e ž a e x e l , d i p l . i n z . 1. UVOD A rm atura za prednapeti beton m ora izdržati, razen visoke statične natezne obremenitve, še dodatno, dinamično ali utrujenostnoi obremenitev, ki se npr. pojavlja v prednapetih betonskih kon­ strukcijah mostov, viaduktov in podobno. U trujenostni delež napetosti je običajno m aj­ hen napram statičnemu, zato zahtevajo naši predpi­ si utrujenostno preizkušnjo arm ature le, če vari­ acije napetosti presegajo 8 kp/mm2. P ri u tru je ­ nostni preizkušnji naj bo spodnja napetost asp ena­ ka stvarni, končni napetosti v konstrukciji, n ihaj­ na širina pa 2.2-kratna vrednost variacije napeto­ sti. Tako preizkušena arm atura m ora izdržati 2 milijona nihajev, ne da bi se porušila. Način preizkušnje za tim. ponavljajoče področ­ je, ki p rihaja v poštev, kaže slika 1. Spodnja napetost, označena s osp, je najnižja vrednost napetosti v posameznem nihaju, zgornja napetost azs pa naj višja vrednost napetosti v n i­ haju. Amplituda nihanja oa je polovična vrednost napetostnega nihaja, širina n ihaja je torej enaka 2-kratni amplitudi. Pojem utrujenostne trdnosti je po DIN defi­ niran tako: utrujenostna trdnost je tista, okoli da­ ne srednje napetosti nihajoča največja amplituda, ki jo preizkušanec izdrži »neskončnokrat«, ne da bi se porušil ali prekomerno deform iral. V praksi se preizkuša do nekega končnega števila nihajev, ki je v gradbeništvu običajno 2 m ilijona. Rezultati utrujenostne preizkušnje za ponavljajoče področje se običajno podajajo z navedbo srednje napetosti in amplitude. zni­ nost žanja nost žanja 0.2 m eja 145.4 kp/m m 2 145.4 0 142.1 — 2.3 trdnost 178.6 kp/m m 2 178.5 0 171.6 — 3.9 raztezek d 10 6.3 °/o 6.14 — 2.5 4.7 —26.0 raztezek d100 2.0 «/o 1.76 —12.5 2.0 0 kontrakcija 49.0 °/o 46.2 — 5.7 46.0 — 6.0 pregibi D =30 14 10.25 —27.0 7.0 —50.0 2A pri osp = 90 kp/m m 2 34 kp/m m 2 26.0 —23.5 22.0 —35.0 globina kor. zajed 0.06 mm 0.14 mm D o b avn o sta n je k orod iran o v n a p etem sta n ju : 6 m es. 1 le to la s tn o s t v r ed n o s t vred ­ °/o zn i­ vred ­ °/o zn i­ n o st žanja n o s t žan ja 0.2 m eja 151.5 kp /m m 2 138.3 — 8.0 135.0 -10.9 trdnost 178.6 kp/m m 2 172.7 — 3.5 165.9 - 7.2 raztezek d 10 8.3 «/o 7.8 —11.0 6.6 -20.0 raztezek d )00 3.9 «/o 3.7 —12.0 3.0 -24.3 kontrakcija 41.5 »/o 43.0 0 33.3 -20.4 pregibi: 12.25 7.0 —40.0 4.3 -66.0 2A pri asp = 90 kp/m m 2 30—32.5 kp/m m 2 20.002 —33.0 16.0 -50.0 globina kor. zajed. 0.12 mm 0.25 m m 1. za dobavno s tan je in enoletno korozijo so v red ­ nosti povprečje iz p reizkušnje 3 šarž. za polletno koro­ zijo so vrednosti od 1 šarže. 2. v dobavnem stan ju 30 kp/m m 2 Po naših tehničnih predpisih so zahtevano last­ nosti: 0.2 m eja trdnost raztezek djo raztezek djoo kontrakcija 2A za osp = 90 kp/mm2 min 132.0 kp/m m 2 min 165.0 kp/m m 2 min 5.0 % min 1.5 °/o min 35 % min 20.0 kp/m m 2 (tj. 2.2 X 9 kp/mm2, ker je 9 kp/mm2 nihajna širina, navedena iz prakse). Iz tabele 1 je razvidno, da so pri žici, ki je nenapeta korodirala, po 2 1/2 mesečni koroziji še vse vrednosti nad zahtevanim i, po enoletni ko­ roziji pa je nekoliko prenizek raztezek dio. P ri ži­ ci, ki je korodirala v napetem stanju, so vrednosti po polletni koroziji še ustrezne (2A je na meji), po enoletni koroziji pa je prenizka kontrakcija, število pregibov in nihajna širina. Iz podatkov tabele 1 je tudi razvidno, da žica, ki je v napetem stan ju izpostavljena atmosferi, močneje korodira kot nenapeta, tj. globina korozij­ skih zajed je večja — glej navedbe za enoletno korozijo. Napetost torej pospešuje korozijo! V tabeli 2 dajemo pregled procentualnega zni­ žanja lastnosti v odvisnosti od globine korozijskih zajed. Tabela 2 — žica 0 5 mm G lob in a za jed , v m m : 0.06 0.12 0.14 0.25 0.2 m eja 0 — 8.0 «/o — 2.3 °/o —10.9 «/o trdnost 0 — 3.5 — 3.9 — 7.2 raztezek d10 — 2.5 —11.0 —26.0 —20.0 raztezek d100 —12.5 —12.0 0 —24.3 kon trakc ija — 5.7 0 — 6.0 —20.4 pregibi —27.0 —40.0 —50.0 —66.0 2A p ri (7sp = 90 kp/m m 2 —23.5 —33.0 —35.0 —50..0 Kot je razvidno iz pregleda tabele 2, nastanejo zaradi korozije naj večja znižanja p ri pregibih in u trujenosti odpornosti. Padci obeh lastnosti izra­ zito naraščajo z globino korozijskih zajed. P ri kontrakciji in raztezkih so padci manjši in manj regularni; znižanje bi postalo vplivno le, če bi bile izhodne vrednosti na spodnji zahtevani meji. P ri trdnostnih lastnostih so znižanja m ajhna in nepomembna. 2. P reisk ava tuje patentirane žice 0 7 m m V preteklem letu smo preiskovali tujo> žico za prednapeti beton 0 7 mm, ki je bila uporabljena za prednapete dele viaduktov na avtocesti iin .sedaj prvič objavljam o rezultate. Oznaka žice je bila 140/160, k ar pomeni, da je min. 0.2 m eja 140 kp/mm2, min trdnosti pa 160 kp/mm2, ostale lastnosti m orajo ustrezati na­ šim, prej navedenim predpisom. Namen preiskave je bil prav tako ugotoviti vpliv korozije na poslabšanje lastnosti, predvsem duktilnosti in u tru jenostne odpornosti in prim er­ ja ti rezultate z onimi za žico 0 5 mm. Mehanske lastnosti žice v dobavnem stanju, od večih kolobarjev iste šarže, ki smo jih uporab­ ljali v preiskavi, so bile: 0.2 meja: trdnost: raztezek dio: raztezek dioo: kontrakcija: pregibi D = 35 mm 139.0—149.8 kp/mm2 164.2—170.8 kp/mm2 7.1— 8.1 °/o 3.1— 4.1 % 41.3—44.5 °/o 7— 8 Žica 0 7 mm im a napram žici 0 5 mm predvsem nižje število pregibov in nekaj nižjo kontrakcijo. Za korodirano stanje smo žico nenapeto izpo­ stavili zunanji atm osferi tekom 4 različnih časov in sicer 53 dni, 2 V2 meseca, 5 in 8 mesecev. Spemembo mehanskih lastnosti in globino ko­ rozijskih zajed smo določili za vse korozijske čase, utrujenostno preizkušnjo pa smo razen za dobavno stanje izvedli še za 2 V2 in 5 mesečno korozijo. Preizkušnjo smo izvedli p ri dveh različnih sred­ njih napetostih in iz rezultatov narisali Smithove diagrame, ki so podani v sliki 3. ’/ i k p / m m 2 LEGENDA --------- osnovno stanje(l-l) --------- kor odmira no 25 me s. (2 -2} ---------- k o r o d i n i r u n o 5 m e s . ( 3 - 3 ) Sl. 3. ž ica 0 7 mm (tuja) Za dobavno stanje velja diagram, ki je omejen s črtam a 1-1, za 2 V2 mesečno korozijo je omejen s črtam a 2-2, za 5 mesečno korozijo pa s črtam a 3-3. N ihajna širina za dobavno stanje je v spod­ njem delu diagram a 33 °/o od 0.2 meje, torej p re­ cej širša kot za žico 0 5 mm, v zgornjem delu pa je n ihajna širina 20 °/o od 0.2 meje, torej enako kot za žico 0 5 mm. Padec nihajne širine z rastočo srednjo ali spodnjo napetostjo je torej večji kot p ri žici 0 5 mm. Za 2 V2 mesečno korozijo se odgovarjajoče ni­ ha jn e širine zmanjšajo na 21 °/o in 15 °/o od 0.2 m eje, za 5 mesečno korozijo pa na 14 °/o in 8,5 °/o 0.2 meje. Iz diagramov slike 3 lahko za spodnjo nape­ tost 90 kp/mm2, ki nas zanima za prakso, odčitamo n ihajne širine za vsako stanje, bodisi, da čitamo od te spodnje napetosti do vsakokratne zgornje, bodisi, da odčitamo nihajno širino pri enaki sred­ n ji napetosti, ki je 75 % od 0.2 meje. Odčitane nihajne širine za spodnjo napetost 90 kp/m m 2 so: za dobavno stanje: 36 kp/mrm za 2 V2 mesečno korozijo: 25 kp/mm2 ali za 30 % m anj za 5 mesečno korozijo: 16 kp/mm2 ali za 55 °/o m anj kot v dobavnem stanju. Globina korozijskih zajed Iz vzorcev žice v dobavnem in korodiranih sta- nih smo izdelali prečne metalografske obruske in izm erili globino korozijskih zajed. P rim eri so po­ dani v slikah 4—7; slika 4 kaže presek žice v do­ bavnem stanju, ko na obodu še ni nikakih zajed; slika 5 kaže korozijske zajede po 2 V2 mesečni ko­ roziji: največja globina znaša 0.07 mm. Slika 6 kaže zajede po 5 mesečni koroziji; največja globina znaša 0,11 mm. Slika 7 kaže zajede po 8 mesečni koroziji; največja globina je 0,14 mm. Po 53 dneh je bila največja globina zajed 0,03 mm. s i . 4 Sl. 6 V tabeli 3 podajamo lastnosti pred in po ko­ roziji te r odstotek znižanja v korodiranem stanju napram dobavnemu. Tabela 3 — žica 0 7 mm Dobavno stanje korodirano v nenapetem stanju: 53 dni 2 1/2 m es. 5 m es. 8 m es. la s tn o s t v red n o st v red ­ "/o zn i­ vred ­ "/o z n i­ vred ­ °/o z n i­ vred ­ "la zn i­ n o s t žanja n o s t žanja n o s t žan ja n ost žanja 0.2' m eja 139,8—149,8 kipi/mm2 148.1 0 145.0 — 0.3 144.5 — 2.1 140.1 — 3.6 trdnost 164,2—170,8 kp'lmm- 168.2 — 0.7 168.0 — 0.2 164.2 — 2.6 162.4 — 3.9 raztezek dm 7,1— 8,1 ®/o 6.6 — 7.1 7.4 — 7.6 — 7.7 — 0.6 raztezelk d 10o 3,1— 4,1 ®/o 3.3 — 2.9 3.0 —12.0 3.6 — 2.5 3.35 — 7.0 kontrakcija 41,3—44,5»/(, 42.2 — 4.1 41.9 — 7.0 42’.45 — 1.6 38.0 —11.3 pregibi 7—8 6.0 —14.0 4.5 —36.0 3.12 —58.0 2.37 —69.0 2A p ri 8 sp = 90kpi/mm2 36 kp/mm ? — — 25.0 —30.5 16.0 —55.0 globina zajed — 0.03 mm 0.07 mm 0.11 m m 0.14 mm Op.: K er so bili vzorci žice iz različnih kolobarjev, je % znižanja računan napram vsakokratn i vrednosti za dobavno stanje. Iz tabele 3 je razvidno, da je po 2,5 mesečni koroziji število pregibov že prenizko, dočim so ostale lastnosti še ustrezne, po 5 mesečni koroziji pa je razen pregibov tudi n ihajna širina izrazito Tabela 4 — žica 0 7 mm G lo b in a zajed , v m m : 0.03 0.07 0.11 0.14 0.2 m eja — — 0.3 — 2.1 — 3.6 trdnost — 0.7 — 0.2 — 2.6 — 3.9 raztezek dio — 7.1 — —■ — 0.6 raztezek dioo — 2.9 —12.0 — 2.5 — 7.0 kon trakc ija — 4.1 — 7.0 — 1.6 —11.3 pregibi —14.0 —36.0 —62.5 —73.3 2A pri osp = 90 kp/!m m 2 —• —30.0 —55.0 — Kot p ri žici 0 5 mm so najpom em bnejši padci pregibov in nihajne širine. prenizka. V tabeli 4 dajemo pregled procentualnega zni­ žanja lastnosti v odvisnosti od globine korozijskih zajed. 3. P rim erjava žic 0 5 in 7 m m Iz podatkov tabel 2 in 4 smo narisa li diagrame v sliki 8, iz katerih so razvidni procentualni padci pregibov in n ihajne širine za obe žici v odvisnosti od globine korozijskih zajed Iz diagramov slike 8 je razvidno, da procen­ tualno znižanje obeh lastnosti raste z globino za­ jed p ri obeh žicah, vendar padca obeh lastnosti močneje naraščata pri debelejši žici, kar pomeni, da je žica 0 7 mm bolj občutljiva na »vpliv zare­ ze«, ki ga povzročajo korozijske zajede. 0,05 0,10 0,15 0,20 0,25 mm g l o b i n a k o r , z a j a d . S l. 8 Tuji podatki (3) za jekla na splošno, navajajo, da vpliv korozije na znižanje utrujenostne trd ­ nosti, raste s trdnostjo jekla in je velik p ri visoko trd n ih jeklih. Naši rezultati to potrjujejo, obenem pa kažejo, da zareze učinkujejo pravtako na upo- gibno sposobnost, celo močneje kot na nihajno širino. ' ," ; Vpliv zareze se izraža s faktorjem /?k, ki po­ m eni razm erje med utrujenostno trdnostjo glad­ kega in zarezanega (korodiranega) preizkušanca. V našem prim eru narašča fak tor vpliva zareze pri obeh žicah takole: 2 ic a G lob in a zajed . 0.06 0.12 0 5 mm: /?k = 1.3 1.5 0 5 mm: /?k = 1.4 2.3 P ri 2-kratni poglobitvi zajed je pri žici 0 5 mm razlika v /?k majhna, p ri 4-kratni poglobitvi pa že m očneje naraste. P ri žici 0 7 mm pa že pri 2-kratni poglobitvi zajed izredno naraste. Vzrok za ta velik porast vpliva zareze p ri žici 0 7 mm je težko razložiti, morda je v zvezi z manjšo duk- tilnostjo te žice v dobavnem stanju. U D K 620. 193:693.554 G R A D B E N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 3, STR. 61—67 Neža Exel: VPLIV ATMOSFERNE KOROZIJE NA UTRUJENOSTNO ODPORNOST IN DUKTILNOST ŽICE NA PREDNAPETI BETON Preiskovali smo lastnosti žice za prednapeti beton prem erov 5 in 7 mm, trdnostne stopnje 140/160, v do­ bavnem in korodiranem stan ju . K orozija je b ila atmos- ferna, kot m erilo zanjo smo izbrali globina m aks. koro­ zijsk ih zajed, k i so nastale po različnih korozijskih časih. Določali smo vse predpisane lastnosti žic pred in po koroziji. — A tm osferna korozija žic v napetem in nenape­ tem stan ju povzroča na površini korozijske zajede, ki znižujejo vse lastnosti žic, vendar je poslabšanje la s t­ nosti najpom em bnejše za upogibno sposobnost (duktil- nost) in u tru jenostno odpornost. Korozija napete žice nap redu je h itreje. — Procentualno znižanje duktilnosti in u tru jenost­ ne odpornosti narašča z globino korozijskih zajed pri obeh žicah, vendar je zniževanje obeh lastnosti z r a ­ stočo globino zajed mnogo m očnejše pri debelejši žici. Iz tega sledi, da je žica & 7 m m bolj občutljiva na vp liv zareze, ki ga povzroča korozija in so zato koro­ zijske poškodbe zanjo nevarnejše. — P ri končni napetosti žice in u tru jenostn i n ih a j­ ni širini, k i p riha ja v poštev za prednapete betonske konstrukcije m ostov in v iaduktov se je za žico & 7 mm pokazala kot k ritična maks. globina korozijskih zajed 0,06 mm, p ri žici & 5 mm p a približno 0,12 mm. T aka korozija lahko nastane v naših k lim atskih razm erah po približno dveh ozirom a 5—6 m esecih vpliva atm osfere na nenapeto žico, če žica korodira v napetem stan ju pa tu d i h itreje. K er so lastnosti žic, posebno upogibna sposobnost, lahko že v dobavnem stan ju na spodnji zah tevani meji, je najbolje, da se p repreči vsaka koro­ zija, ki bi lahko nastala p red in jek tiran jem žic. — Ugotovljena zveza m ed poslabšanjem lastnosti in globino korozijskih zajed je za prakso pom em bna v tem smislu, da lahko n a h itro ocenimo vpliv m oreb it­ ne korozije, bodisi na osnovi upogibnega preizkusa, bo­ disi z m etalografskim i obruski. Pri žici 0 5 mm se je pokazala kot kritična globina maks. korozijskih zajed približno 0.12 mm, ker je pri tej n ihajna širina padla na spodnjo, zahtevano mejo, p ri žici 0 7 mm pa bi bila kritična globina zajed ca. 0.06 mm, ker je upogibna sposob­ nost padla na spodnjo mejo. Pri atestaciji velikih količin žice 0 7 m m pa smo ugotovili, da upogibna sposobnost p ri neka­ terih pošiljkah (šaržah) že v dobavnem stan ju ko­ maj dosega predpisano in je v takem prim eru vsa­ ka korozija škodljiva. Na splošno pom eni znižanje upogibne sposob­ nosti, da se povečuje krhkost žice, kar v skrajnem prim eru lahko privede do lomov pri uporabi. Pa­ dec utrujenostne am plitude pod zahtevano mejo pa zmanjšuje varnost proti utru jenostnem u lomu. L itera tura: (1) N. Exel: »U trujenostna preizkušn ja žice za napeti beton«, separa t ZRMK, 1967 (2) N. Exel: »Vpliv korozije na lastnosti žice za n a­ peti beton«, Inform acije v G radbenem vestn iku, julij 1969 (3) R. Cazaud: »La fatigue des m etaux«, Dunod, P aris 1959, 3. 367 UDC 6620.193:693.554 G R A D BEN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 3, P P . 61—67 Neža Exel THE EFFECT OF ATM OSPHERIC CORROSION ON THE FATIGUE STRENGT AND DUCTILITY OF WIRES FOR PRESTRESSED CONCRETE In order to determ ine the effect o f atm ospheric corrosion on th e properties of w ires fo r p restressed concrete, sam ples w ere exposed to th e atm osphere for d ifferent periods of tim e. Tw o sizes of w ire w ere used, 5 and 7 m m in diam eter. T he m in. 0,2 ®/o proof stress and the m in tensile streng th of th e w ires w ere 140 kp/m m 2 an d 160 kp/m m 2 respectively. I t w as found th a t the values of all properties w ere reduced by corrosion, the g rea test reduction oc- curing in ductility (bending ability) an d fatigue strength. The reduction of th e la tte r w as observed as a decrease in am plitude in th e pu lsating range as shown in the S m ith diagram s. Corrosion proceeded m ore rap id ly w hen the w ire w as stressed th a n w hen it w as untressed. The extent of corrosion w as defined by th e g reatest depth of the corrosion p its observed on m etallogra- phic specimens. T he reduction in fatigue streng th and ductility for bo th w ires increased w ith th e dep th of pitting. H ow ever increases in the notch effec t w ere m uch g rea ter fo r th e th icker w ire. I t can therefore be concluded th a t corrosion presents a g rea ter danger for the th icker w ire. The critica l p ittin g dep th , w hich reduced e ither ductility o r fatigue streng th to below adm issible levels, w as approxim atly 0,06 m m fo r the 7 m m w ire an d 0,12 m m fo r th e 5 m m w ire. Since the th icker w ire frequen tly has a low ductility even w hen uncorroded, i t is best to p rev en t any corrosion a t all from tak ing p lace before grouting. The dependence of both p roperties upon th e cor­ rosion depth, as determ ined in these tests, w ill m ake it possible to estim ate quickly the corrosion effect by m eans of bending tests o r by th e estim ation of m etallographic specim ens. Gradnja HE „TARBELA DAM“ v Pakistanu UDK 621. 311. 21 M i r k o m e z n a r , d i p l . i n ž . 1. s p l o Sn o Namen tega zapiska je opisati glavne karak te­ ristike objekta, ki v nekaterih pogledih dosega sam vrh svetovne lestvice. Tako bo zem eljska pregrada, ki naj bi bila dograjena v naslednjih dveh letih, s svojimi 120 milijoni m3 največja do sedaj zgra­ jena. Za sedaj vodi v tem pogledu »FORT PEČK« v ZDA s 95 m ilijoni m3 vgrajenega zemeljskega m ateriala. D rugi rekord je do sedaj največja po­ godbena cena za en sam gradbeni objekt — ca. 800 milijonov dolarjev. Za nas naj bo ta gradnja zanimiva še zategadelj, ker so v precejšnji meri angažirana tud i jugoslovanska podjetja — »HI- DROMONTAŽA« pri montažnih delih, »METAL­ NA« in »LITOSTROJ« pa p ri dobavi opreme in nadzoru nad izvajanjem montaže. 2. OPIS KOMPLEKSA Objekt, im enovan »TARBELA DAM« po bliž­ njem naselju Tarbela in pregradi, ki bo že čez pol leta zajezila dolino Indusa, je zadnji in naj­ večji člen v verigi objektov, zgrajenih v t. i. ba­ zenu Indusa. Intenzivna izgradnja bazena se je p ri­ čela leta 1960, ko je bil podpisan sporazum med Indijo in Pakistanom o vodnem gospodarstvu v spornem predelu severnega Pakistana in Kašmirja. K rotenje vodovja za izkoriščanje v nam akalne nam ene je poglavitni fak to r in se v glavnem fi­ nancira s pomočjo m ednarodne banke. P red Tar- belo je bil zgrajen niz jezov in kanalov te r dve dolinski pregradi, med katerim a je tudi »MANGLA DAM«, za sedaj na drugem m estu uvrščena na svetu po prostornini zemeljskih pregrad. Celotna količina vode pod oblastjo bo po dograditvi T ar- bele znašala ca. 23 m ilijard m 3, od tega odpade na »TARBELO« ca. 14, te r na »MANGLO« ca. 7 m ilijard m3. Izkoriščanje akum ulacije v energetske namene bo potekalo počasneje, skladno z naraščajočimi po­ trebam i te, zaenkrat industrijsko zelo slabo razvite dežele. Za ilustracijo naj bo povedano, da je tre ­ nutno v Pakistanu le ca. 700 MW instaliranih hidro­ energetskih kapacitet in p rav toliko term oenerget­ skih, medtem ko je bila pred kratkim otvoritev SI. 1. P o r e č je In d u sa v sev e r n e m d e lu P ak istan a Sl. 2. PA N O R A M A — 1. P reg ra d a , 2. Z em eljsk i n a s ip i, 3. J e ­ k le n e zagatn ice , 4. O b točn i k a n a l, S. Z ačasn i b e to n sk i je z , 6. P red ori, 7. V točn i o b jek ti, 8. J a šk i, 9. Iztočn i ob jek ti, 10. S tro j­ n ica , 11. R azd eliln a p o sta ja , 12. G lavn i p re liv n i o b jek ti, 13. P o ­ m o žn i p re liv n i o b jek ti, 14. S ek u n d a rn a n asip a (p lom b e), 15. Z a ča sn i m ost, 16. D o sto p n e c e s te . — A , B , C, fa ze izgrad n je prve atomske centrale v K aračiju s kapaciteto 125 MW. Letna potrošnja električne energije znaša le 130 kwh po prebivalcu. Počasnejši razvoj na tem področju je razum ljiv tud i zaradi tega, ker se ta dejavnost financira v glavnem iz domačih virov. 3. OPIS OBJEKTA K akor je razvidno iz sl. 2, sestoji g radnja iz dolinske pregrade, 4 dovodnih predorov, strojnice, 2 prelivnih kanalov, začasnega jezu in niza drugih pomožnih gradenj oz. dejavnosti. P riprav ljalna dela in načrtovanje je potekalo od leta 1952 do 1968, ko se je pričela gradnja, k i naj bi v glavnem bila dokončana do konca leta 1975. Gradbena dela je na licitaciji dobilo Združe­ nje zahodnoevropskih podjetij iz Italije, ZR Nem­ čije, F rancije in Švice. N ačrtovanje in nadzor vrši am eriška firm a »TAMS« iz New Yorka. Investitor pa je pakistansko m inistrstvo za razvoj voda in energetike. Pripravo in vgraditev glavnih jeklenih oblog opravlja firm a »CHICAGO BRIDGE« iz ZDA, montažo elektrostrojne in hidrom ehanske opreme »HIDROMONTAŽA« iz M aribora, in jektiranje vrši angleška firm a »CEMENTATION« — vsi kot pod­ izvajalci prej omenjenega konzorcija. P ri dobavi opreme sodeluje niz firm z vsega sveta, p ri čemer naj bodo tukaj omenjeni le »CATERPILAR« iz ZDA, ki je plasiral za skoraj 80 milijonov $ m e ­ hanizacije za izvedbo zemeljskih del, »VÖEST«, iz Linza, Avstrija, ki dobavlja hidromehansko in strojno opremo težke izvedbe za iztočne objekte, »METALNA« iz Maribora, ki dobavlja zapornice s pogonskimi mehanizmi za vtočne in prelivne ob­ jekte te r začasni jez, »HITACKI« iz Osake na J a ­ ponskem, ki dobavlja hem isferske zapornice za 2 vtočna objekta, turbine in generatorje, te r »LITO­ STROJ« iz Ljubljane, ki dobavlja pogonske žerjave za glavne jaške in strojnico. Dolinska pregrada (sl. 3) je skoraj 3 km dolga, 136 m visoka te r nad 600 m široka ob vznožju oz. 9 m na samem vrhu. Gradi se iz ilovice, gramoza in kamenje zelo različne zrnavosti, p ri čemer so sloji razvrščeni po določenih filtrskih oz. drenaž- nih principih, ob upoštevanju lokalnih virov na­ hajališča zemeljskih materialov. Sestav v prečnem prerezu pa se razlikuje od tovrstnih zgradb po tem, da je nepropustno jedro razpotegnjeno skoraj pol­ drugi km vzvodno v obliki nepropustne preproge. Takšno rešitev so narekovali razm erom a neugodni geološki pogoji tal, ker sežejo aluvialne (gramoz­ ne) naplavine do globine 180 m izpod dna rečnega korita. M aterial za izdelavo nasipa se k rije do 40 % iz izkopov, ki potekajo na odvodnem ka­ nalu prelivov, preostalih 60 % pa iz stranskega p ri­ dobivanja. Le-to se odvija v sosednji dolini, ki poteka na tem delu skoraj vzporedno z dolino In- dusa. Na spodnjem delu doline se pridobiva glina in ilovica za nepropustne sloje, na zgornjem delu gramozni in delno tud i kam niti m aterial. Glavni del kam nitega m ateriala pa se pridobiva iz ob­ močja neposredno ob prelivnih objektih, k jer sama rešitev pretoka zahteva globoko vsekanje v čvrsto skalo. Pridobivanje m ateriala je v terasah višine 10—20 m (sl. 4). M ehanizacija je najsodobnejša in Sl. 4. Izk o p v terasah izdelana posebej za »TARBELO«, p ri čemer so stroji za vrtanje , nakladanje in prevažanje v do­ gnani medsebojni odvisnosti. V glavnem prevladu­ jejo bagerji s kapaciteto žlice 10 m 3 in dem perji- prekucniki s kapaciteto 40 m 3. Prevoz m ateria la poteka z dem perji od mesta pridobivanja do najbližjih transportn ih trakov na povprečni razdalji 3 km. Na začetku teh lokalnih trakov se nahajajo drobilne oz. dozirne naprave. Povprečna dolžina lokalnih trakov je 6 km in pote­ kajo iz različnih smeri proti centralnim separaci­ jam. Tu se različni m ateriali sortirajo in mešajo v točno določenem razm erju, ki jo narekujejo hidrav­ lični in vgrajevalni pogoji nasipa. Iz separacij po­ tekata dva centralna transportna trakova. Za ene­ ga, ki poteka iz sosednje doline na desnem bregu, je bilo treba izgraditi poseben, 2 km dolg predor ter veliki v iadukt in most, da bi dospel do glavnega nasipa. Drugi centralni trak , ki poteka iz območja izkopavanja za odvodni kanal prelivov, se vijuga­ sto prilagaja razgibanem u reliefu, p ri čemer naj­ večji vzpon trak a znaša ca. 15 %. Dnevna kapacite­ ta obeh trakov znaša ca. 140.000 m 3 prevoženega m ateriala, m edtem ko doseže teoretična kapaciteta enega od trakov 12.000 ton/h. Na samem nasipu se nahajajo jekleni nakladalni silosi, ki jih je ra­ zumljivo treb a prestavljati skladno z naraščanjem višine nasipa. Odtod se m aterial prevaža do mesta vgraditve s pomočjo demperjev, ki se praznijo z odpiranjem dna. Vgrajevanje m ateriala se dogaja tako, da se počasi odpira dno prej om enjenih dem perjev pri veliki h itrosti vožnje, s čemer je izvršeno že grobo razgrinjanje. Fino razgrinjanje se potem opravlja z buldožerji, ki imajo zadaj priklopljene vibracij­ ske valjarje. Buldožer na povratku v svoj osnovni položaj razgrin ja in zvalja drugo polovico svojega traka. Če doseganje optimuma to zahteva, buldo­ žer ponavlja svoje delo, običajno zadostujejo 2—3 prehodi. Debelina slojev (30—60 cm) je natančno prilagojena vrsti m ateriala in globinskemu učinku valjarjev. Vlaga se začenši od glavne separacije stalno kontrolira, na samem nasipu pa se po potre­ bi doda voda, da bi se dosegla tim. P roctorjeva vla­ ga, pri kateri je učinek valjanja optimalen. V ta nam en služijo vodne cisterne, podobne tistim, s ka­ terim i še danes brizgajo m akadam ske ceste v naših mestih, le da so večje prostornine. Določena pred­ nost teh toplih krajev je v tem, da je vedno po­ trebno le dodati vodo za doseganje željene vlage, kar je nedvomno lažje kot v kra jih z obilnim dež­ jem, k jer je neredko treba časovno prekiniti z deli zaradi prevelike vlage. Postopek izgradnje nasipa kot celote poteka v treh glavnih fazah. V prvi fazi (1963—70) je bil izoliran desni del doline v širini ca. 600 m s pomoč­ jo zemeljskih nasipov. Na tem delu je bil zgrajen diverzijski (obtočni) kanal širine ca. 300 m, na vzvodnem vznožju kasnejšega nasipa začasni be­ tonski jez, nizvodno od jezu na levem bregu kana­ la pa prvi del glavnega nasipa (sl. 5 in 6). V drugi fazi (1970—73), je bila reka preusm erjena v obtoč­ ni kanal, glavni (levi) del doline pa izoliran z nasipi višine ca. 6 m. To je omogočilo začetek del na glav­ nem delu nasipa, ki je trenutno še v gradnji. V tre tji fazi (1973—75) ise bo voda preusm erila skozi predore, p ri čemer bo začasni betonski jez zaprl vodi pot po obtočnem kanalu. To bo omogočilo iz­ delavo še tretjega dela nasipa, na območju obtoč­ nega kanala nizvodno od jeza. Predori (sl. 7, 8, 9, 12) potekajo skozi desno- brežni hrib zelo blizu obale. Povprečna dolžina zna­ ša 740 m. Oblika je v glavnem delu krožna, no tra­ nji prem er pa znaša 13.7 m na vzvodnem betonskem delu oz. 13.25 m na nizvodnem delu, k jer je vgraje­ na še debela jeklena obloga. Na sredini se nahajajo glavni jaški, prebiti do v rh a hriba iznad maks. gladine vode. Jašk i bodo služili za upravljanje srednjih zapornic in v določeni smeri tudi za du­ šitev vodnih sunkov. Srednji — prehodni del p re­ dorov je bilo treba preoblikovati iz krožnega v p ra­ vokotne profile zaradi uporabe tablastih kotalnih zapornic — po 2 rem ontni in 2 delovni v vsakem predoru. Vtočni objekti (sl. 10) so zelo različne iz­ vedbe in tudi višinsko različno situirani. Te razli­ ke so pogojene z različnimi funkcijami predorov. Sl. 5. P o g led na iz to čn e o b jek te in s tro jn ico v drugi fa z i iz ­ g rad n je Ü EU JAV z a b e t 47500 Predora 1 in 2 bosta v prvi fazi služila za prosti pretok vode, v tre tji fazi izgradnje nasipa. Takrat bo voda vtekla skozi spodnji del objekta. Po konča­ ni tretji fazi, ko bo dovršena tudi strojnica, bo ta vtok zaprt, voda pa bo vtekala skozi vertikalna jaška. Hemisferske (polkrogelne) zapornice na dnu teh dveh jaškov bodo zapirala vodi pot, kadar bo to potrebno, npr. v slučajih, ko bo potreben dostop do uvoznih delov predorov. Iztočni objekti (sl. 5, 11). Voda se bo v obdobju tre tje faze izgradnje prosto iztekala iz predorov 1 in 2, kasneje pa bo s pomočjo tlačnih cevovodov preusm erjena v strojnico. Posebni ob jek ti tukaj ni­ so predvideni, razen visokih zidov, k i bodo ščitili strojnico in omogočili začasni m imotok vode. P re­ dora 3 in 4, ki sta nam enjena za nam akanje oz. za redno oskrbo reke s potrebno vodnoi količino, im a­ ta razmeroma kompliciran iztočni objekt. Iztekanje vode bo tu regulirano s pomočjo 4 segm entnih za­ pornic, p ritrjen ih na 220 ton težke prečne nosilce, ki so sidrani v betonski tem eljni objekt po princi­ pih prednapenjanja. S tem se bodo bistveno zm anj­ šali kasnejši natezni vplivi na sidra, pri maksimalni vodni gladini. Vzdolž iztočnega objekta, dolžine 140 m, se okrogla profila predora 3 in 4 postopno in viličasto preoblikujeta v jeklene izpuste pravo- S l. 9. P red or i 1, 2 in 3 — p r e č n i rez Sl. 11. Iztočn i o b jek t p red o ro v 3 in 4 Sl. 12. G lavn i n o s ilc i je k le n e g a ogro d ja v predorih kotnega prereza širine 4,9 in višine 7,3 m. Na koncu le-teh se nahajata po dve segm entni zapornici za vsak predor. Jeklena izpusta sta preoblečena še z močnim železobetonskim oklepom, prednapetim po širini in višini, k ar je olajšalo uporabo težjih za­ pornic p ri razm erom a m ajhnih dimenzijah objekta. P red iztekom v rečno korito se bo voda um irila v posebnem bazenu. Propustna moč predorov znaša 3400—5000 m 3 na sekundo za nižje ležeča predora 1 in 2 oz. 2000—• 3100m8/sek za višje ležeča predora 3 in 4. Nižje številke se nanašajo na minimalno, višje številke pa na maksimalno vodno gladino. Odkopavanje predorov je potekalo tako, da sta bila prebita najprej dva sm erna rova ob boku, na polovici višine. Na dnu teh rovov so bili p rip rav­ ljeni betonski temelji, na katerih je sloneli najprej polkrožni ščit (»JUMBÖ«), s katerim smo napredo­ vali v notranjost hribine. Skladno z napredova­ njem so bili za ščitom postavljeni na istih tem e­ ljih vrhnji segmenti polkrožnih profilov tipa »PEI­ NE R« 400 mm s težo 250 kg/m. Hidravlične opore ščita so se na samem začetku predora opirale na po­ sebej izdelan betonski portal, v notranjosti predora pa na prej omenjene jeklene profile. Peinerji so bili postavljeni na m edsebojni razdalji 70 cm, po­ vezani med seboj z m anjšim i peinerji 160 m m na razdalji 60 cm, v pravcato jekleno ogrodje. Le-to je bilo še pokrito z 4 mm jekleno rebrasto pločevino v zaščitne namene. Dolžina enkratnega napredova­ nja se je sproti prilagajala trdnosti hribine, saj je intenziteta razstreljevanja bila omejena zaradi ščita in jeklenega ogrodja. V rtanje smo opravljali z n a j­ sodobnejšimi vrtalnim i napravam i na gum ijastih kolesih, ki poganjajo več kladiv hkrati p ri v rtan ju v različne smeri. N akladanje je potekalo s hidravličnim i bager- ji na motorni pogon in gum ijastih kolesih. Odva­ žanje pa z demperji-prekucniki. V drugi fazi napredovanja je bila z razstrelje­ vanjem delno pa tudi vzporedno z bager jem odko­ pana še spodnja polovica profila, jekleno ogrodje pa sklenjeno v popolni krog. Betoniranje je potekalo v dveh fazah. Najprej je bilo zalito jekleno ogrodje, p ri čem er je povpreč­ na debelina znašala 70 cm. Nato pa močno arm i­ ran i notran ji del betona debeline 75 cm. Nizvodni deli predorov 1, 2 in 3 so še dodatno obloženi z jekleno pločevino, ojačano z rebri, teže 565 kg/m2. Krožni segmenti te obloge z dolžino 9 m so biii pripravljeni v provizorni tovarni na gradbi­ šču, nato varjeni in pripeljani do vhoda v predor s pomočjo specialne prikolice. Pravokotno na smer vožnje sta bila na prikolici fiksirana dva m anjša vozička na tirnicah is krožno izoblikovanim dnom, na katerih je slonel krožni segm ent obloge. Vozič­ ka sta bila ob samem vhodu v predor potisnjena iz prikolice na podoben tir v notranjost predora. Bul­ dožer, ki je vlekel prikolico do predora, je nato po­ tiskal še vozička z oblogo do m esta vgraditve. Hi­ dravlične dvigalke so na tem m estu dvignile te 215 ton težke segmente, kar je omogočilo sprostitev vo­ zičkov. Značilno zia celoten postopek je izredna eno­ stavnost, s katero je bil rešen ta razmeroma zamo­ tan problem. Strojnica — (sl. 13). Opremljena bo zaenkrat z 4 Francisovimi turbinam i, zmogljivosti 175 MW vsaka, z dovodom vode iz predora 1. Kasneje bo strojnica dograjena najprej za 4 nadaljne enote z dovodom iz predora 2, v končni fazi pa ponovno za 4 enote z dovodom iz predora 3. Dokončna zmog­ ljivost bo torej 12 X 175 = 2100 MW, kar ustreza hidrocentrali D jerdap (jug. in rom. del) oz. ASUANU v Egiptu. Postopna razširitev je običajno praksa v sve­ tu, kjer prim erna akum ulacija to dopušča. Tako se npr. trenutno razširju je tudi največ j a centrala v ZDA »GRAND COULEE DAM« od 2025 MW na 5625 MW, medtem ko je predvidena za kasnejše ob­ dobje še nadaljn ja razširitev na 9225 MW. Razlika je le v tem, da tako v ZDA kot v SZ danes uvajajo enote večjih zmogljivosti — do 750 MW v ZDA oz. do 1000 MW v SZ, k a r je baje bcflj ekonomično. Največje enote v Jugoslaviji so zaenkrat instalirane na Djerdapu, zmogljivosti 175 MW. Na »TARBELI« so bile projektirane Francisove turbine zaradi ugodne možnosti za dovajanje kon­ stantne vodne količine. Izdelava teh, danes že kla­ sičnih turbin sicer ne predstavlja posebnega prob­ lema, predmet razm išljanja je bil v večji m eri le, ali naj se tu rbine izdelajo v dveh kosih te r sestav- vljajo na gradbišču, ali pa da se izdelajo v enem kosu, pri čemer se je treba spoprijeti z večjimi transportnim i problemi. Največja ovira je p ri tem prem er tekača, ki znaša 2,5 m, m edtem ko teža 55 ton ne povzroča posebnih težav. T ransport se bo ■STRELOVOD TERJAN SIR ZAPORNIC ENOFAZNI TRANSE ■CRAM. NASUTJE V E STILSKA KOMORA J SKL. OBLOGA RAZBREMENILNI ZASUN*' S jM o r m . 3 3 5 .0 m-GLAVNI VENTIL A ZASU N ) ^ m i n 3 3 3 . ODIKABELSKA: 6ALIRVA SiF. ZAPORNICA CEVOVODNA GALERIJA GALERIJA'D O STO! ■TRDNA DRENAZNA GALERIJA ON AT REGA K Sl. 14. P o m o žn i p re liv n i o b jek ti — v zd o lžn i rez vršil po m orju iz japonskega pristanišča Osaka do Karačija v Pakistanu, odtod pa po 1300 km dolgi cesti do »TARBELE««. Dotok vode k turbinam bo reguliran z zasu­ nom prem era 5,0 m, mimotok oz. razbrem enitev pa s pomočjo amodejnega zasuna s koničasto razpr- šilno šobo prem era 3,0 m. Le-ta je v podaljšku do­ toka in sicer ca. 10 m višje. Vsaka generatorska enota bo imela lasten enofazni transform ator, po ­ stavljen neposredno ob strojnici, m edtem ko bo centralna razdelilna postaja postavljena nedaleč proč na vznožju glavnega nasipa. Zgradba strojnice sestoji iz kom andnega dela velikosti 27 X 25 m v tlorisu in pogonskih enotah dolžine 25 m vsaka. Kot je razvidno iz slike 5, je celoten kompleks izoliran od rečnega korita s po­ močjo okroglih celic jeklenih zagatnic. Dno celic je zabetonirano, notranjost pa izpolnjena z gramo­ zom. Prelivna objekta (sl. 14) sta ob levem boku bli­ zu pregrade in je eden nam enjen rednem u obrato­ vanju, medtem ko bo pomožni stopil v akcijo le v prim eru katastrofalnih visokih voda. G lavni prelivni objekt je dim enzioniran na 100-letno visoko vodo, tj. 18000 mVsek, oba skupaj pa zm oreta 42000 m3 na sekundo. Izbrana oblika je pogojena z hidravlič­ nimi zahtevami. Ogromna vodna sila p ri tako veliki višinski razliki se mora uničiti oz. ublažiti še pred izlivom v reko. To je tukaj doseženo s pomočjo tim. vodne skakalnice, k jer se voda pod kotom 30° naj­ prej odžene v zrak, se z njim pomeša in razredče­ na ter razpršena pada na tla, z občutno zm anjša­ nim uničevalnim učinkom. Odtod bo voda odteka­ la po 2,3 km dolgem in 150 m širokim odvodnem ka­ nalu v rečno korito. Prelivne krone in segmentne zapornice so standardne oblike. Vmesni stebri so prednapeti v smeri delovanja vodnega pritiska, kar je omogoči­ lo izbiro manjših dimenzij. Glavni prelivni objekt ima sedem odprtin koristne širine 20 m in višine 17 m, medtem ko ima pomožni prelivni objekt 9 polj enakih dimenzij in z enako višino prelivne krone. Celotna širina objektov s stranskim i obalni­ mi zidovi znaša 250 m pri glavnem oz. 375 m pri pomožnem prelivu. Tlorisna dolžina objektov s pod- slapjem znaša 910 m pri glavnem oz. 230 m pri po­ možnem prelivu. Začasni jez (sl. 2, 5 in 6), je bil zgrajen z na­ menom, da se omogoči lažja oziroma h itra p re ­ usm eritev vode iz odvodnega kanala v predore, ob koncu druge faze izgradnje. G radnja se opravičuje s tem, da bo zaradi tega strojnica eno leto prej v pogonu, kar bi povrnilo celotne stroške izgradnje jezu. Zapiranje pretočnih polj se vrši delno z be­ tonskimi pregradnicami, delno pa s pomočjo jekle­ nih tablastih zapornic. Betonske pregradnice so po­ vezane med seboj in se drsno spuščajo s pomočjo posebnega žerjava. Jeklene zapornice bodo up rav ­ ljane s pomočjo servom otorjev in bodo zapirale spodnji, najtežavnejši del pretočnih polj. Celotna konstrukcija predstavlja najdražjo možno rešitev, ki bi povsem ustrezala tudi kot tra jn i objekt. Ob tem se vsiljuje vprašanje, ali bi bila možna tudi drugačna rešitev. Z apiranje zadnjega odseka korita predstavlja pri g radn ji elektrarn poseben problem. Zato naj bo prikazana prim erjava tu k a j­ šnjih pogojev s tistim i na H. E. Djerdap. Pričakova­ na količina vode bo v jeseni, ko se tu opravlja za­ piranje, najm anjša in bo znašala verjetno med 1500—2000 m3/sek, m edtem ko znaša 100-letni m ak­ simum za jesensko sezono 7500 rmVsek. Letno pov- vprečje najvišjih voda v poletni sezoni znaša 12000 m3/sek, absolutni do sedaj registrirani m ak­ simum pa 21000 m3/sek. Vodne količine na D jerdapu so približno iste, le da nihanje ni tako izrazito. Na Djerdapu so bili gradite lji pripravljeni, da se spoprimejo z vodno količino 7000 m3/sek v koritu približno istih dim en­ zij, kot je tu obtočni kanal. Dejanski pretok v času dokončne pregraditve je bil 3500 m 8/sek. Pregraje- van je je na Djerdapu potekalo z nasipanjem beton­ skih gmot teže do 12 ton in drugim materialom po preprosti metodi nasipanja s čela, le na romunski s tran i je bil do polovice korita zgrajen most, ki je olajšal delo. Višina nasipa je znašala 21—30 m, je ­ klene zagatnice pa so bile zabite do 10 m izpod v r­ ha. V preostalem delu je bilo v sredini nasipa iz­ delano nepropustno jedro iz gline. Pronicanje vode skozi takšen nasip kljub zagatnicam in glinastim jedrom znaša približno pol tisočinke vodne količine v koritu , kar se običajno črpa iz nižje ležeče grad­ bene jame. V prim eru »TARBELE« bi prav ta na videz m ajhna količina vode motila izvedbo glavnega n a ­ sipa na niz vodni strani zagatnega nasipa. Če upo­ števam o še dejstvo, da začasni jez služi tudi kot m ost za prehod čez obtočni kanal in bi v prim eru rešitve bilo treba zgraditi neki drugi most te r da je z izbiro začasnega jezu bilo eliminirano tudi vsa­ ko drugo tveganje, potem pridemo do zaključka, da je bila gradnja sorazmerno dragega jezu uprav i­ čena. Ostale gradnje in dejavnosti ni možno v okviru tega sestavka našteti v vseh podrobnostih. Nekaj najvažnejših pa bi lahko razdelili kot sledi: a) Prom etne in energetske zveze. b) Provizorne gradnje in naprave s krajšo živ­ ljenjsko dobo, vendar nujne za izvedbo glavnih del. c) Dela na konsolidaciji tal in hribine v nepo­ sredni okolici nasipov in objektov. č) Načrtovanje. d) Problemi preseljevanja ljudi iz območja bo­ dočega jezera. e) Ureditev naselij za delovno silo. a) Širši dostop do gradbišča je bil urejen z izgradnjo 40 km dolge asfaltne ceste, ki se odcepi od m agistrale Islamabad—Kabul, glavni mesti P a ­ kistana in Afganistana. Vzdolž nove ceste je bil zgrajen tudi železniški odcep iste dolžine. S tem je gradbišče povezano s cestnim omrežjem, ki omo­ goča dovažanje nekaterih nujnih predmetov iz Ev­ rope po trasi, Zahodna Evropa—Jugoslavija—Bol­ garija—Turčija—Iran—A fganistan—Pakistan. Že­ lezniško omrežje je zaradi svojstvenega tirnega razm aka, ki je za 13 cm širši od našega, povezano le s tim. indijskim podkontinentom oz. bivšo an­ gleško Indijo. To praktično pomeni, da je gradbi­ šče železniško povezano z morskim pristaniščem Karači na jugu Pakistana. Za dovod električne energije, potrebne za časa gradnje, je bilo treba zgraditi 130 KW daljnovod dolžine 30 km. b) Provizorne gradnje in naprave. Poleg že naštetih zagatnih nasipov, katerih namen je izo­ liran je posameznih predelov v določenih fazah gradnje, je bilo potrebno zgraditi most čez glavno korito reke, kar je omogočilo povezavo levega bre­ ga z desnim v času prve faze izgradnje. Jekleni most skupne dolžine 1 km je bil sestavljen v bistvu iz dveh različnih delov. Čez najgloblji del reke je bila na dolžini 240 m postavljena neprekinjena predalčna konstrukcija s trem i polji (60 + 120 + 60 m). Preostala dolžina (760 m) je bila premešče­ na s polnostenskimi nosilci višine do 2,40 m in sicer 19 polj po 40 m. Širina mostu je znašala 9 m z le­ senim ustrojem. Poleg tega je bilo treba postaviti niz drugih provizornih mostov razpetine do 40 m, med katerim a sta dva vidna na sliki 10, ki povezu­ jeta vtočna objekta 1 in 2 z obalo. Mostova si je morala postaviti »HIDROMONTAŽA«, da bi s svo­ jimi žerjavi nosilnosti in teže nad 100 ton lahko izvedla montažna dela na teh objektih. Dostopne poti na samem gradbišču so večino­ ma makadamske izvedbe, skupna dolžina je pri­ bližno 60 km, od tega dobra polovica stalno sp re ­ minja traso in niveleto. Običajna širina je 6—20 m. Značilno za to cestno omrežje je, da se kljub raz­ meroma kratki življenjski dobi zelo skrbno vzdr­ žuje in sicer z grederji in vodnimi brizgalkam i. Ma- lokje po gradbiščih znajo tako pravilno vrednotiti pomen vzdrževanja cest in njegov neposredni odraz na nemoteno napredovanje del, zaradi minim al­ nega izpada uporabljene mehanizacije. Tukaj ceste namreč vzdržujejo iz lastnih sredstev tisti, ki jih uporabljajo in jim računica vendarle kaže, da se ceste morajo pravilno vzdrževati. Med provizorne naprave je treba poleg že na­ vedenih separacij za sortiranje in drobljenje ze­ meljskih m aterialov te r transportne trakove na­ šteti še veliki betonarni, od katerih je glavna si­ tuirana v neposredni bližini predorov in strojnice, druga pa v bližini prelivnih objektov. Povprečna mesečna proizvodnja obeh naprav znaša 60.000 m;! betona. V celoti bo v teku gradnje vgrajenih na glavnih in pomožnih objektih blizu 3 milijone m3 betona. N a d a lje je t r e b a o m en iti n iz p ro v iz o rn ih d e­ lavnic, bolj p o d o b n ih m a lim to v a rn a m , z a p r ip ra ­ vo je k le n ih k o n s tru k c ij , b e to n sk e g a železa , opažev za b e to n ira n je , t e r o g ro m n a o d p r ta in z a p r ta sk la­ d išča za m a te r ia le in o rod ja , p o tre b n a za g rad n jo . c) Konsolidaciji tla in hribin s tim. in jektira- njem je posvečena velika pažnja. Izboljšati je bilo treba tla pod nepropustno blazino, ker so večji del gramozna. Zaradi kontrole podtalne vode in prepre­ čitve vzgona so na vznožju glavnega nasipa izde­ lani drenažni jark i in vodnjaki, k jer se bo lahko reguliral nivo podtalnice. In jektiranje je izvršeno tudi ob bokih glavne­ ga nasipa in sicer v sami hrib ini na vzvodnem de­ lu. In jektiranje se vrši delno direktno s površine, delno pa iz rovov, prebitih kakih 150 m v notra­ njost hribine. Ti rovi so s padcem speljani do zbir­ nega rova, po katerem se bo pronicana voda spro­ stila na območje izven bodočega jezera. Vsi rovi razen revizijskega se po končanem delu zabetoni­ rajo ob samem vhodu in sicer na dolžini 9 m. Med- seboj na razdalja rovov v tlorisu in višini znaša okrog 70 m. Poleg hribine je in jektirano tudi pri­ ključno območje nasipa ob bokih. Podobno omrež­ je rovov je izdelano okrog glavnih jaškov tunelov in v strm i zasekani skali ob vtočnih in iztočnih ob­ jektih. S trm a pobočja ob iztočnih objektih so poleg tega še zaščitena s cementno prevleko, tako, da je na hrib ino predhodno fiksirana žična m reža s po­ močjo dolgih sider. N adaljnje in jek tiran je je iz­ vršeno pod tem elji glavnih objektov, da se zajamči zadostna oz. enakomerna nosilnost. Celotni stroški in jek tiran ja bodo znašali približno 8 milijonov $. č) N ačrtovanje objekta, tj. izdelava načrtov in term inskih planov izvedbe, se v osnovi vrši v New Yorku, k je r je sedež družbe TAMS. S tem so poda­ ne glavne zasnove, dimenzije in druge potrebne osnove. V oddelku TAMS na sam em gradbišču se načrti izdelujejo do večjih podrobnosti, ker se obi­ čajno m orajo v večji m eri prilagoditi dejanskemu stanju na terenu. Ti načrti se nato posredujejo glavnem u izvajalcu, ki izdeluje podrobne opažne in arm aturne načrte. Zapopaden in oštevilčen je prav vsak blok betona znotraj vnaprej določenih delov­ nih in ditalacijskih reg. V te bloke se vrišejo vsi. elementi, kot so cevovodi in drugi vgrajeni deli. Od glavnega izvajalca pridejo ti načrti k podizva­ jalcem, ki vsak s svojega področja izdeluje podrob­ ne oz. delavniške načrte. Vsi izvajalci morajo poleg tega p rip rav iti še podrobne opise in načrte izved­ benih postopkov s statičnimi računi, k er je treba dokazati varnost izbranih rešitev. Podobno morajo vsi dobavitelji opreme dostaviti podrobne načrte, statične račune in m ontažne postopke za svojo opremo. Razlika je le v tem, da ti proizvajalci pri­ pravijo vse to doma v svojih tovarnah, medtem ko m orajo vsi izvajalci del, priprav iti glavni del doku­ m entacije na m estu samem. Vsa omenjena dokum entacija mora biti pri­ pravljena v angleškem jeziku, ki je tukaj uradni jezik, te r v rn jena TAMS v odobritev, p ri čemer se revizije vršijo tako dolgo, dokler ni dokumentaci­ ja povsem v skladu z zahtevam i TAMS. Po neki grobi oceni je vseh načrtov form ata 1,0 X 0,7 m več kot milijon. Vsakega pa je treba predložiti v sed­ mih izvodih. Podobno velja za term inske plane iz­ vedbe vseh del. Zasnova z izvrednoteno in vrisano kritično črto pride iz New Yorka. Izvajalci izdelu­ jejo svoje podrobnejše plane znotraj določenih m ejnikov oz. fiksnih točk, med delom pa tudi re ­ gistrirajo tekoče spremembe. Podatki se zopet zbe­ rejo p ri TAMS v New Yorku, k je r elektronski ra ­ čunalnik izvrednoti spremembe in dopolnitve. Iz­ brana m etoda term inskega p lan iran ja je znana CPM (metoda kritične poti) s tem, da so diagrami zaradi lažjega razum evanja risani na časovni skali, tj. tako, da je razdalja, ki predstav lja aktivnost, sorazm erna tra jan ju te aktivnosti. d) Problemi preseljevanja ljudi iz območja bo­ dočega jezera so pereči. P reseliti bo treba več kot 70.000 prebivalcev, ki živijo sedaj na območju bo­ dočega jezera. Dolžina akumulacijskega jezera bo znašala 65 km vzdolž glavnega toka reke Indus in 15 km vzdolž enega od glavnih pritokov. Skupna površina zajezitve boi znašala 240 km2. Stroški p re­ selitve z nadomestili za izgubljeno zemljo bodo zna­ šali približno eno osmino celotnih gradbenih stro­ škov. Ta postavka je razm erom a visoka, če pomi­ slimo, da je standard teh ljudi za naše pojme raz­ m eroma nizek. Vendar so tu ljudje živeli s svojo živino ob sami reki, ki jim je predstavljala važen vir življenja. Preselitev v višje lege iznad gladine bodočega jezera pride le delno v poštev. L judi in živino bo treba preseliti v druge kraje dežele in jim ustvariti podobne pogoje z.a življenje. Največ­ je težave povzroča navezanost ljudi na te odročne kraje, k jer skoraj ni urejenih dostopnih poti in nobenih znakov napredne civilizacije. V glavnem ne spoštujejo niti državnih zakonov in m ora se­ danji predsednik države vložiti precej svojega vpliva za napredek teh krajev. Marsikdo prim e za orožje, če mu samo omenijo preselitev. Tukajšnja plem ena delajo veliko škodo tudi s tem, ker ne priznavajo zakonov za zaščito narave, po katerem bi morali zreducirati število živine na polovico, da bi bila omogočena norm alna regeneracija rastlin. Zaradi pom anjkanja vegetacije se življenjska doba novega objekta ceni na 50 let, medtem ko bi po ekonomski računici m orala tra ja ti blizu 100 let. b) Ureditev naselij za delovno silo: celotno število tukaj zaposlenih niha od 12—15 tisoč. Od tega odpade 90 °/o na domačo delovno’ silo, 10 °/o pa na strokovnjake tukaj zaposlenih tu jih firm. Družinska stanovanja so urejena za približno 3 ti­ soč domačih strokovnjakov, medtem ko glavnina prebiva v samskih domovih in se vozi neka jk rat na leto domov k družinam. P ri tu jih firm ah je to raz­ m erje bolj ugodno. Večji del poročenih strokovnja­ kov ima na razpolago kom fortno družinsko stano­ vanje v urejenem naselju s trgovinami, šolami, ba­ zeni za kopanje, bolnico, zabavišči, kinodvorano, športnim i igrišči, cerkev idr. Stanovanja imajo klim atske naprave za ogrevanje in hlajenje, saj tem peratura znaša le nekaj stopinj nad ničlo po­ zimi, in se povzpne do 45° C v poletnih mesecih. M ednarodna šola v glavnem naselju im a 5 od-, delkov, am eriški z dvesto učenci v devetih raz­ redih, italijanski in francoski s približno 250 učen­ ci v sedmih razredih, nemški z 20 učenci te r an­ gleška šola za domačine. Jugoslovanskih otrok je 20 in so se vsi vpisali v am eriški oddelek. Podjet­ je »HIDROMONTAŽA« jim je dalo na razpolago učno moč, katera jim pomaga pri učenju angleške­ ga jezika in ostalih predmetov, da tako lažje p re­ brodijo začetne težave. U D K 621.311. G R A D B E N I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 3, STR. 68—77 M irko M ežnar: GRADBENI PRO JEK T ZA PREGRADO »TARBELA« V PAKISTANU Članek obravnava gradbeni p ro jek t za pregrado »TARBELA«. Ko bo v približno dveh letih končana, bo to največja zem eljska in kam nita pregrada na svetu. Razen te nasute pregrade čez dolino reke Ind, bo p ro ­ jek t vseboval štiri predore skozi skalo n a desnem bre­ gu, k i naj skrbijo za porazdelitev voda m ed zadnjo fazo gradnje in za zm anjšan je nam akalne količine in sile; strojnico in razdelilno postajo na desnem bregu ob vznožju glavne pregrade; dva prelivna ob jek ta sko­ zi skalo na levem bregu in razbrem enitev ob boku doline; in dva nasuta jezova, ki naj zap ira ta vzvodni konec ob boku doline. Opisane so gradbene m etode in g lavne značilnosti projekta. K ot značilna posebnost je navedena rekordna cena ob jek ta — blizu 800 m ilijonov do larjev ; rekordni obseg glavnega jezu — 120 m ilijo­ nov kubičnih m etrov; in še drugi zanim ivi oblikovni, dim enzijski in oprem ni podatki. N ekatere teh podat­ kov članek p rim erja s podobnimi gradbenim i v red ­ nostm i v gradnji svetovnih elektrarn. U D K 621.311.21 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1,973 (22) NR. 3, PP . 68—77 Mirko M ežnar: THE CONSTRUCTION PRO JECT »TARBELA DAM« IN PAKISTAN The article deals w ith the construction project »TARBELA DAM«. W hen com pleted, in about 2 years, it w ill be the w orld’s largest ea rth and rockfill dam. Besides this em bankm ent dam across the »INDUS RIVER« valley, th e project w ill consist of 4 tunnels through the rock of the rig h t abutm ent, to provide fo r diversion during the la st phase of construction and for irrigation release and pow er; a pow erhouse and sw itchyard on the righ t bank, near th e toe of the m ain dam ; 2 spillw ays cot through the rock of the left abutm ent and discharging in to a side valley; and 2 auxiliary em bankm ent dams to close the opstream end of the side valley. Construction m ethods as well as principal features of the project a re described. As the m ost significant data arise the record p rice of the pro­ ject — about 800 m illion dollars; the record volume of the m ain em bankm ent dam — 120 m illion m3; and other interesting perform ance, d im ensional and equip­ m ent data. Some of them are com pared w ith other sim ilar values in the vorld of hydrau lic pow erplants. L U K SU Z N A A LI CENENA STA N O V A N JA LAHKO G R A D ITE EDINOLE, CE U PO R A BLJATE: — CEVNE SPOJE iz liteg a ž e lez a a li m ed en in e — ČRNE SPO JE iz r a zteg ljiv eg a liteg a že leza — K A D I IN RADIATORJE izd e la n e v R om u n iji. LEPA O BLIK A, IZDELK I SO R O B U ST N I, ODPORNI ZA VISO K E TEM PERATURE, LAHKO JIH DOBITE V VELIKI IZBIRI D IM EN ZIJ IN TIPO V. IZVO ZNIK : M E C A N O E X P O R T D ržavn o z u n a n je trg o v in sk o p o d je tje IZVOZ-UVOZ B u k a rešta , U l. M. E m in escu 10, R om u n ija T ele fo n : 12 46 00, te le x : 269 T e le g r a m i: M ECANEX N a z a h te v o p o šljem o k o m p le tn o d ok u m en tao ijo . V sa o b v e s tila lah k o d o b ite tu d i od T rg o v sk eg a p red ­ s ta v n iš tv a p r i A m b asad i S o c ia lis tič n e rep u b lik e R om u ­ n ije , B eograd , N em a n jin a 4. O b išč ite š ta n d n ašega p o d je tja na ra zsta v i s tro jev in o p rem e za gozd arstvo , le sn o in d u str ijo in in d u str ijo p o h ištv a , tran sp orta , g ra d b en iš tv a in in sta lac ij v B U K A R E ŠT I OD 6. DO 13. M AJA 1973 E S T I M O ’73 Aktualnosti s III. seje IO ZGITJ, ki je bila dne 27. 1.1973 v Beogradu Predsednik zveze ing. A. D jerki je v zvezi s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja SKJ v posebni točki dnevnega reda seznanil izvršni od­ bor o tezah Zveze gradbenih inženirjev in tehni­ kov Jugoslavije, ki jih zaradi aktualnosti in delo­ vanja naših članov navajam o v naslednjem: 1. Stališča in naloge, ki slede iz pisma IB in tovariša Tita, zavezujejo vse družbene in politične struk tu re družbe in tudi za ZGITJ predstavljajo trdno in trajno podlago za delo organizacij Zveze. Tako se naše delovanje na tem polju ne konča le z enim ali več sestanki, ki obravnavajo to temo, ampak m ora biti vse naše bodoče delo nepretrgoma usm erjeno k izvajanju nalog, ki jih pismo nalaga družbenopolitičnim organizacijam in forumom. 2. Tehnična inteligenca, v katero spadajo tudi gradbeni inženirji in tehniki, je v veliki večini sestavni del naprednih sil družbe v celoti in sestav­ ni del delavskega razreda, ki odločilno prispeva k razvoju sam oupravnih socialističnih odnosov v na­ ši družbi. Glede na to, da pojavi tehnokracije v defor­ macijah, ki odstopajo od socialistične vsebine naše družbe, zavzemajo pomembno mesto, je ena osnov­ nih nalog vseh članov naše Zveze in njenih orga­ nizacij, da opozarjajo na te negativne pojave, da sodelujejo p ri odkrivanju pom anjkljivosti te vrste in da si prizadevajo odstraniti take pojave. 3. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov je organizacija, katere mesto in vloga v samoupravni družbi še vedno nista v celoti definirani, čeprav obstoje vrste družbeno neobhodno potrebnih aktiv­ nosti, ki se brez sodelovanja Zveze in njenih or­ ganov ne morejo v celoti in n a zadovoljiv način izvesti. Zato je ena naših nalog nadaljnje izpopol­ njevanje in krepitev naših organizacij glede na vsklajevanje struk tu re in aktivnosti teh organiza­ cij z družbeno-političnimi spremembami v naši de­ želi. Tako se bodo ustvarili še boljši pogoji za delo naših organizacij in tudi družba v celoti bo dobila tehtno pomoč naših organizacij. Na tem planu je treba proučiti, katere spre­ membe so potrebne v našem statu tu , in je treba nadaljevati z delom pri izdelavi novega statu ta ZITJ na najširših dem okratičnih zasnovah. 4. Delo republiških zvez in specializiranih društev naleti neredko na občutne finančne težave, ki se nanašajo na zagotovitev minimalno potrebnih sredstev za redno delo organizacij. N ajvečkrat je obseg dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije (pub­ licistika, strokovni elaborati, sem inarji in ostalo) v bistvu komaj zadosten, da se pokrijejo neobhodno potrebni funkcionalni izdatki za delo naših orga­ nizacij. Kljub tem u je treba, da vse republiške zveze in specializirana društva pri pregledu finanč­ nega poslovanja posvetijo posebno skrb porabi sredstev za dnevnice, honorarje, reprezentanco in ostalo, da bi se družbena sredstva čim racionalnej ­ še trošila za potrebne naloge. P ri analizi ustvarjan ja načrta izdatkov in iz­ delave planov izdatkov za naslednje leto je treba v celoti upoštevati pismo predsednika CK SK J in predsedstva sveta zveze sindikatov o ukrepih var­ čevanja v družbi in odpravljati vse izdatke, ki niso neobhodno potrebni. 5. Vprašanja tehnične regulative so posebnega pomena za družbo v celoti, zato se je v preteklem letu ZGIT Jugoslavije s tem vprašanjem uspešno ukvarjala in zavzela skupna dogovorjena stališča glede vrste osnovnih problemov. K er so v teku spremembe zakonskih predpisov in njihovo uskla­ jevanje z ustavnim i spremembami, je treba nada­ ljevati z aktivnostjo na tem področju v smislu že sprejetih stališč in odločitev V. skupščine in iz­ vršnega odbora. Končni cilj naših prizadevanj je, da se repub­ liške zveze vgrade kot nezam enljiv del družbene strukture, ki izdaja zakonske in regulativne akte, a ZGITJ, da na tem planu odigra koordinacij­ sko in samoupravno vlogo. Zato je treba v duhu pisma aktivirati našo dejavnost na tem polju. 6. Povečanje delovne discipline in odgovorno­ sti pri delu vseh članov izvršnih organov zveze je ena važnih nalog, k i jih pismo postavlja pred nas vse. Način dela, kot ga je sprejela skupščina, to je, da se seje vrše v republiških in pokrajinskih cen­ trih , je pokazal vrsto prednosti z ozirom na p re j­ šnjega. Ta način pa narekuje večjo odgovornost pri udeležbi na sejah in sodelovanju vseh predstavni­ kov pri delu izvršnega odbora. Zato je naša nalo­ ga, da povečamo delovno disciplino in da sprejete obveze, s tem, da smo bili izvoljeni v izvršne orga­ ne Zveze, odgovorno tud i izpolnjujemo. Po raz­ pravi o zgoraj navedenih tezah je izvršni odbor ZGITJ sprejel naslednje zaključke: Izvršni odbor sprejem a teze o aktivnostih Zveze glede na pismo predsednika republike in izvršnega odbora ZK J z dopolnili v razpravi, ka­ kor tudi informacijo o problem ih in nalogah na področju štednje, kot so bile form ulirane in obrav­ navane na skupnem sestanku izvršnega biroja predsedstva ZKJ in predsednika in tajn ika zveze sindikatov Jugoslavije. Izvršni odbor priporoča vsem organizacijam, da na področju svojega dela izdelajo konkretne program e akcij na tem planu, da bi se Zveza v celoti vključila v napore družbe. Izvršni odbor priporoča našim organizacijam, da se vključijo v delo pri izdelavi in sprejem anju novega statu ta ZITJ, ki naj zagotovi naše današ­ nje strem ljenje pri izgradnji samoupravne socia­ listične družbe. M ateriali o tem vprašanju so do­ stopni vsem organizacijam v republiških zvezah gradbenih inženirjev in tehnikov. IO ZGIT Slovenije je na seji dne 19. II. 1973 sklenil, da se seznanijo preko Gradbenega vestni­ ka vsi naši člani s tezam i in sklepi, ki jih je spre­ jel IO ZGITJ na III. seji dne 29. I. 1973 v Beogra­ du, te r jih v celoti podpira. Jng y lad im ir Cadež iz naših holehtivov IZ VESTNIKA SGP »GORICA« N. GORICA Rekordna proizvodnja industrijskih objektov S proizvodnjo p refabrieiran ih m odularnih m on taž­ nih betonskih elem entov za industrijske o b jek te smo pričeli v le tu 1970. Poskusni zajec je bila n aša lastno tovarna na cen traln ih obratih . Z grajena je b ila hitro, solidno in poceni. P rv i ob jek t za investito rja je bila hala MEBLO v velikosti 700 m 2. To je bil začetek se­ rijske proizvodnje, ki je do konca le ta dosegla že 250.000 m 2 elementov. Po letih je bilo proizvedeno: v letu m-’ 1970 20.000 1971 86.000 1972 144.000 A rm iranobetonska m ontažna ločna hala je našim razm eram prilagojena konstrukcija, katero sm o uvedli p ri n as po sistem u »VARESE«. Popolni industrijsk i način proizvodnje omogoča ceneno, hitro, natančno in veliko serijsko proizvodnjo, prim erno za g radnjo p ro ­ izvodnih in drugih objektov v vseh k lim atsk ih conah naše države. U resničujoč geslo »m anj v zidove, več v stroje« so bili investitorji navdušeni nad našo proizvodnjo. Še nobeden ni bil razočaran. N asprotno, p renekate ri so po prvem objektu naročili še nadaljn je. K valiteta je dokazana tud i z atesti. O bjekte smo začeli g rad iti na Goriškem . Potem sm o šli na K oprsko in Gorenjsko. Že v le tu 1971 smo v sodelovanju s SGP »Pionir« pokrivali še Do­ lenjsko, s SGP »Stavbar« pa štajersko področje. P o ­ tem sm o skupaj začeli g rad iti te v rs te ob jek tov še v BiH in n a Hrvaškem . P rip rav ljam o p a že gradnjo v S rb iji in M akedoniji. S kratka, naši objekti bodo s ta li po vsej naši dom ovini, saj so konkurenčni tud i za najoddaljenejše kraje. Naše hale m ontira jo še pod­ je tja INGRAD Celje, VEGRAD Velenje, ZIDAR Ko­ čevje, KRAŠKI ZIDAR Sežana, SGP GROSUPLJE, RAD V irovitica in drugi. Doslej največja h a la 11.000 m 2, je b ila postavljena v Otiškem vrhu. E lem enti so arm irano betonski, izdelani v železnih kalupih. Zorenje pospešujem o s paro. Sistem »GORI­ CA« sestoji iz loka,, korita in stebra. Izdelujem o pa tudi fasadne elemente. M ontaža se prične s pripravo betonske odprtine neposredno na gradbišču, nakar m ontiram o stebri- z avtodvigalom. Jam a se nato zalije. V u to re stebrov m ontiram o nosilce tud i z avtodvigalom. Zatem posta­ vimo nosilni sredinski oder, n a katerega m ontiram o loke, in sicer z žerjavi. Na loke položimo korita in iih zalijemo. Po napen jan ju natezne vrvi oder odstranim o in konstrukcija je končana. Dnevno m ontiram o okrog 100 m2. Za leto 1973 plan iram o proizvodnjo 180.000 m 2 hal. K er je pa to še vedno premalo, bomo začeli graditi novo tovarno v Šem petru pri Gorici. Elektronska obdelava podatkov Služba EOP delu je v podjetju že četrto leto. Na lastnem računalniku obdelujem o: finančno knjigovod­ stvo, saldakonte dobaviteljev in kupcev, osebne dohod­ ke, osnovna sredstva, dotok sredstev gradn je za trg, am ortizacijo posojil, p redračune (po postavkah, po p lan ­ skih aktivnostih in po mesecih) te r situacije. N a računalniku IBM/360 izvaja p ro jek tivn i biro pod je tja še program za predizm ere, na republiškem računalniku pa program za izračun sta tike m ontažnih hal. K adrovska zasedba službe EO P obsega vodjo, 2 organizatorja in dva program erja, občasno paj dela na stro ju še i3 operaterjev, torej skupaj 18 ljudi. Po­ sredno pa so prišli v stik z računalnikom vsi kalku- lanti, večina knjigovodskega kadra, delavci v p rip rav i dela, v kom erciali, pro jek tan ti, stavbn i vodje in veči­ na vodstvenega kadra. R ačunalniška m iselnost je torej globoko prodrla v zavest naših ljudi. N aš m ali raču ­ nalnik je popolnom a zaseden in sto jim o pred novo odločitvijo, kako usm eriti naš n ad a ljn ji razvoj EOP. K er imamo že solidno osnovo, večletne izkušnje in dober kader, se rešitev sam a vsilju je — potrebujem o sodobnejši računalnik . P ri tem pa se t o treba odločiti za eno od naslednjih v arian t: — nov lasten računaln ik v podjetju , — solastništvo za srednji računaln ik skupaj z enim ali dvem a partnerjem a, —• m anjši računalnik , povezan z večjim izven pod­ jetja, — term inal, povezan z večjim računalnikom izven podjetja. Vsaka od teh v arian t im a svojo dobro in slabo stran, izbira pa bo odvisna tudi od razvojne poti, ki jo bodo izbrala d ruga večja po d je tja v občini. U vajanje novega računaln ika je do lgotrajna n a ­ loga. Upoštevati pa m oram o še splošno znano resnico, da je računaln ik toliko vreden, kolikor lahko iz njega iztisnemo, oziroma, da so investic ije v kad e r važnejše od tistih za nakup stroja. Junaki s Kanina Z m arljiv im in kvalite tn im delom končujem o grad­ njo A lp-hotela II in telovadnico v Bovcu. V elika p re­ izkušnja za nas vse pa je g radn ja kan insk ih žičnic. Zgradili sm o že začetno postajo A velike žičnice na Kanin. Delamo tud i v višini nad 2000 m etrov. N a K a­ ninu smo začeli z g radnjo posta je D, k a r zahteva mnogo strokovnega in zelo napornega dela. ŠTIPENDISTI IN NJIHOVE OBVEZNOSTI DO PODJETJA V zveri z naslovno tem o ugotav lja jo v februarski številki časopisa SG P Sloveni ja -ceste »KOLEKTIV«: Eden od načinov, ki nam zagotavlja ustrezno izo­ brazbeno struk tu ro , je sistem štipendiran ja. S tem sistemom pridobivam o predvsem kader s srednjo, viš­ jo in visoko izobrazbo, torej delavce strokovnih služb. K akšna je po litika do štipend iran ja in do kadrovanja na splošno, nam kaže naslednji p rikaz trenu tnega šte­ vila štipendistov: 1. F aku lte ta za gradbeništvo, arh itek tu ro in geodezijo — gradbeni oddelek 19 2. S tro jna faku lte ta 3 3. P ravna faku lte ta 2 4. V išja tehn iška šola 1 5. G radbena sredn ja šola — oddelek za nizke gradnje, oddelek za visoke gradnje, geodetski oddelek 2'2 6. Tehniška sred n ja šola — sredn ja stroka 4 7. Ekonomska sred n ja šola 4 8. U pravno-adm inistrativna šola 3 9. Poklicna šola 1 10. G radbena delovodska šola 6 S kupaj: 65 Tolikšno število štipendistov jasno kaže, d a naše podjetje skrbi za ustrezen strokovni kader. Ce p ri tem upoštevam o še ogrom na finančna sredstva, ki jih vsako leto nam eni za izplačevane štipendij (povprečna m eseč­ na š tipend ija je od 500 do 600 N din), potem smo lahko prepričani, da je s stran i po d je tja narejeno in za­ gotovljeno vse. Drugo, zelo važno vprašanje, ki se p ri tem pojav­ lja. p a je odnos štipendistov do podjetja , do prejetih sredstev te r do vseh ostalih ugodnosti, k i jih je imel v času šo lan ja oz. štiudija. Vse to naj bi štipendist vrnil pod je tju s svojo zaposlitvijo, z delovnim i uspehi ter pripadnostjo k podjetju. Tu p a se v številnih p ri­ m erih naša skupna pot konča. Ena bistvenih določb pogodbe o dodelitvi šti­ pendije je ta, da m ora ostati štipendist po končanem šolanju ali š tu d iju v delovnem razm erju z našim pod­ jetjem najm an j toliko časa, kolikor časa je prejem al štipendijo'. V nasprotnem prim eru pa m ora v rn iti p re­ jete zneske štipendije. Isto ve lja tudi, če po končanem študiju n ad a lju je študij na v išji stopnji. Ta težnja je zlasti v idna pri zadnjih treh generacijah, ki so zaklju­ čile šo lanje na sredn ji stopnji. Ne m orejo razum eti, da jih podjetje štipend ira na sredn jih šolah zato, keir ta kader potrebuje, te r da kader z višjo ali visoko šolsko izobrazbo štipendiram o n a teh ustreznih šolah. Razm erje k ad ra npr. gradbeni inžen irji proti grad­ benim tehnikom je v p rid prvim , k ljub temu, da bi moralo b iti obratno. Tako oprav lja jo delavci z visoko­ šolsko izobrazbo dela srednje strokovnega kadra, kar ima za posledico visoke osebne dohodke za ne tako zahtevna opravila. Tako izgubljam o kader po en i strani, po drugi stran i pa ugotavljam o, da m alokdo od štipendistov iz­ polni obvezno zaposlitev. O stanejo nekako do odhoda v JLA, po v rn itv i pa se zaposlijo p ri drugem delo­ dajalcu. Vzrokov za te odhode je več in so tudi zelo pomembni, zato bomo o tem nekaj več spregovorili v eni nasledn jih številk časopisa. Ob tej prilik i se obračam o na vse štipendiste pod­ jetja, d a se ob tej problem atiki zam islijo. Ne morejo gledati sam o svojih interesov, am pak in terese podjetja in celotne naše družbe. P repričan i smo. da bi se tako zm anjšalo število k ršitev pogodb o štipendijah ter zm anjšala fluktuacija , k a r je p ravzap rav naš osnovni cilj. P rip is u redn ištva: K er je p rob lem atika štipendiran ja katero nakazuje gornji sestavek, nedvom no zelo pom em bna in ak tualna tudi za štipendiste v d ru ­ gih delovnih organizacijah gradbeništva in izven n jih , vabim o prizadete organizacije in štipendiste, da k rešitv i vp rašan ja prispevate svoje m nenje, izkušn je in konkretne predloge. KAJ ŠE PRINAŠA »KOLEKTIV« Iz tega časopisa povzemamo še nasledn je inform acije: Avtocesta Vrhnika.—Postojna je zgrajena Dve le ti in pol ali 30 m esecev je bilo potrebno, da smo zgradili 32 km m oderne avtoceste od V rhnike do Postojne. Objekt, ki je v ponos dom ačim projek­ tantom in izvajalcem , tako slovenskim kot iz bratskih republik, jasno p o trju je visoko rav en njihove sposob­ nosti, p rav ilne organizacije in še boljših delovnih iz­ kušenj. Zelena luč, ki se je p rižgala n a Vrhniki, nam je odstran ila prom etne težave, dosedanja cesta preko P lanine s »kačjim i ridam i« p a bo postala nekakšna »trim steza« našim voznikom -am aterjem . M oderna no ­ vozgrajena avtocesta bo vsekakor odslej omogočala večjo propustnost tran z ita m ed osrčjem Slovenije, ljub ljansko kotlino in sončno Prim orsko, ki je za nas Slovence okno v svet do Jadranskega m orja s kopr­ sk im pristaniščem . Da je avtocesta pravočasno zgrajena, je zasluga vseh ca. 40 soudeleženih podjetij, glavno brem e pa so le nosili izvajalci g radbenih del kot »Partizanski put« iz Beograda, »Planum « iz Zem una na vrhniškem poteku trase, v p redelu U nca in Logatca pa se je borilo »Mavrovo« iz Skopja, na postojnskem odsekp pa so bili izvajalci »Slovenija ceste« in »Prim orje« iz A jdov­ ščine. Posebno priznan je gre graditeljem velikih v ia­ duktov — »Gradisu« iz L jub ljane in pa podjetjem , ki so združena v Gipossu. K er je nemogoče vse naštevati, naj veljajo p r i­ znanja1 vsem, ki so bili n a kakršenkoli način soudele­ ženi in so vložili svoj trud , da je slovenska avtocesta — lepotica — izvršena in p redana prom etu 29. novem bra 1972. Predsednik Tito je pohvalil graditelje avtoceste V decem bru je bil p redsednik republike tov. Tito v S loveniji in se je p rip e lja l po novi avtocesti V rhn i­ k a—Postojna. Z zanim anjem si je ogledal posam ezne odsekč in objekte te r je pohvalil gradbenike, ki so to nalogo opravili v k ra tkem času in tako kvalitetno. Ob koncu odseka se je vpisal v spom insko knjigo SGP »Prim orje« iz Ajdovščine. Združitev s podjetjem GP »TEHNIKA« SGP »SLOVENIJA CESTE« in OP »TEHNIKA« iz Ljublj.ane se intenzivno p rip rav lja ta na združitev. Na vp rašan ja o nam enu, ciljih te r prednostih in kako potekajo prip rave za to združitev je direktor ing. Du­ šan R ibnikar takole odgovoril: R o t srednje veliklo pod je tje v našem, ožjem, '.po­ sebno pa v širšem prostoru, k je r delamo, ne p red stav ­ ljam o veliko. Zato se je že p red nekako dvem a letom a rodila zamisel, d a bomo nekaj, p redstav lja li le, če posta­ nem o veliko podjetje, ki bo sposobno prevzeti večja kom pleksna dela. Doslej smo m orali iskati sodelavce preko raznih oblik (poslovno tehnično sodelovanje, p o ­ slovna združenja itd.). G lavne prednosti in koristi fi­ zično združenega po d je tja pa naj bi bile naslednje: — združitev sredstev, — enotna poslovna politika in m očna koncen tra­ cija za tuzem ske in inozem ske posle, — zagotovili bomo h itre jši tehnološki razvoj in s tem ustvarili boljše delovne pogoje in višjo ž iv ljen j­ sko raven zaposlenih, — dvignila se bo konkurenčna sposobnost, p red ­ vsem zaradi znižan ja rež ijsk ih in poslovnih stroškov, — združitev nastan itven ih in rekreacijskih kapa­ citet, —• velike možnosti koriščen ja ostalih prednosti in ­ tegriranega podjetja pa so še v p relivan ju delovne sile, boljše izkoriščanje m ehanizacije in specializiranih obratov, lažje prem agovanje periodičnih nihanj v p ro­ izvodnji itd. — veliko večja zain teresiranost bank za tako, k a ­ pitalno m očnejše podjetje in drugo, — z integracijo bom o tud i h itre je zadostili sm er­ nicam , ki nam jih daje jo XXI. in XXII. am andm a ustavnih dopolnil. O rganizirali bomo tem eljne orga­ nizacije združenega dela, več teh pa bomo povezali v močno organizacijo združenega dela in s tem dosegli pot k pospešeni rasti pro izvajaln ih sil in razvoju m o­ dern ih sam oupravnih socialističnih odnosov. V prip rav i • in tegracije je bila angažirana večina strokovnjakov iz obeh podjetij, k i tud i p rip rav lja jo izčrpen elaborat, kateri bo dan v diskusijo p red re fe­ rendum om . Politično delo je organizirano preko sam o­ upravn ih organov in političnih organizacij. D osedanje ožje razprave pa bomo razširili na vse delavce, da bodo tem eljito seznanjeni o vseh zadevah ob in teg ra­ ciji. S tem pa bo tudi dana možnost presoje vsakem u delavcu, kar sm atram edino pravilno', saj gre za živ­ ljen jsk i interes vsakega člana kolektiva. Do združitve bo po predvidevanjih prišlo v začetku 1973. leta. Združevanje bo potekalo po predvidenem program u, ki ga sestavljajo posebne komisije. Seveda, glavno, na k a r m oram o paziti je, d a proizvodnja teče nem oteno naprej. Ne sme biti nam reč nobenih zastojev zaradi združevanja in reorganizacije. N ajvažnejše pri spojitv i je izdelava ekonom sko-tehničnega elaborata, ki je v zaključni fazi in bo podlaga za razp ravo v celotnem kolektivu. Na osnovi tega bo DS podjetja razp isal referendum . Na referendum u se bosta oba ko lektiva odločila o združitvi. Ustanovljen je akcijski odbor podjetja Na pobudo OZK in po sklepu DS pod je tja je u s ta ­ novljen 27-elanski akcijsk i odbor podjetja. Že n a prvem sestanku se je v razpravah izkristaliziralo-, d a je akc ij­ ski odbor določena m etoda skupnega dela p ri obrav­ navi posamezne pom em bne problem atike podjetja . To je m etoda dela, po kateri se v vse enote in s tru k tu re pod je tja organizirano vnese enotnost misli, vo lje in akcije. Zato je jasno, da akcijski odbor ni konkurenca sam ouprav ljan ju in političnim organizacijam , tem več dopolnilo in povezava enih in drugih. A kcijski odbor bi se opredeljeval do najpom em b­ nejših vprašanj sproti in o n jih razprav lja l in posre­ doval zaključke. Tako je v tem času pomembno, kako u resn ič iti vprašanje in tegracije in organizacije tem elj­ n ih organizacij združenega dela. P rim ern i za obravnavo pa bodo tudi novi gospodarski ukrepi, n jihov vpliv in posledice na dejavnost podjetja. Akcijski odbor bo nared il svoj lasten program dela in bo kot talk predstavljali novo obliko in m etodo po­ vezovanja vseh naprednih sil v podjetju. O d odbora in njegovega dela pa je odvisno popolnoma svobodno, kako se bo uveljavil. Želimo, da bi dosegel nam en, za katerega je bil ustanovljen. Pomoč manjšim šolam v Koprščini V času, ko se Slovenci, ki so ostali onstran naših m eja, borijo za najosnovnejše življenjske pravice, pa im ajo m anjšine pri nas popolno podporo. Im ajo svoje ku ltu rn e ustanove, šole in drugo. V dokaz je tudi skrom en prispevek gradbišča Vi- sokogradnje, ki je v preteklem letu v zelo kratkem času adaptiralo osnovno šolo v Sečovljah. Ita lijan sk a osnovna šola je s tem pridobila prizidek s 7 učiln i­ cam i s skupno površino 450 m 2. Poleg navedenih učil­ nic so še 3 kab ineti in kotlovnica cen tra lne kurjave ter dvorana za različne nam ene. L e-ta ima- direkten dostop v le tn i a trij. Bencinske črpalke ob avtocesti »Petrolove« črpalke s servisi ob novozgrajeni av to ­ cesti v bližini Posto jne je izvajalo gradbišče L jublja- na-Visokogradnje. Z deli so pričeli 22. avgusta, rok dokončanja pa je b il 31. decem ber 1972. K er je bil rok zelo kratek , so im eli veliko težav. V rem e jih je v jeseni močno oviralo, pozneje pa so im eli zaradi pom anjkljive tehnične dokum entacije še večje p ro ­ bleme s kooperanti. K ljub tem u so uspeli, da so n ap ra­ vili čimveč. Na koncu so lahko zadovoljni tako inve­ stito r kot izvajalci, k i so se zares potrudili. Nova športna hala na Kodeljevem Nova športna dvorana, k i jo gradijo visokograd- beniki na teren ih športnega p ark a K odeljevo od ok to­ bra dalje, dobiva že pravo obliko. T lorisne dim enzije so 62,50 X 42„00 m. K er je glavno igrišče poglobljeno za ca. 3,00 m, bo dovolj p rostora za u red itev tribun s 1540 sedeži a li 3080 stojišči. Vieiikast igrišča bo 40 X 20 m, kar zadostuje za u red itev igrišč za košarko, rokom et a li odbojko. H krati p a je p rim ern a tudi za tekm ovanja v drugih športn ih panogah. Poleg tega bodo zgrajeni še pomožni p rostori z garderobam i. Se poslovni prostor za ISKRO Na Savski cesti smo zgradili poslovne prostore za ISKRO, obrat bivše »TELE«. Ta dela spadajo v II. fazo izgradnje poslovnih prostorov, tj. g radn je pod prom e­ tom. Prvo nadstrop je že uporabljajo , zato je bilo po- trebno nadzidavo izvršiti s posebnim podpornim siste­ mom — nosilnim cevnim odrom. G radbena dela so končana, sedaj p ridejo na vrsto še obrtniki. Koliko za izobraževanje Za štipendije, poklicne šole (brez učencev), za izobraževanje n a delovnih m estih (ozki profili), za dopolnilno izobraževanje te r specializacijo, za izobra­ ževanje v zvezi z regulativo, zakonodajo, družbeno­ politično tem atiko, za tečaje tu jih jezikov, pripravnike, razne raziskave, skripte , brošure, m aterial, opremo, strokovne ekskurzije in za prispevke izobraževalnim skupnostim je G IP »Gradis« lani nam enil 3,799.520 din, letošnji p lan pa predvideva v isti nam en k a r 5,186.2'20 dinarjev. Bogdan M elihar Prijavite se za strokovno potovanje v PARIZ, BUDIMPEŠTO in po ZSSR. Potovanje z bogatim strokovnim programom organizira Zveza gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15, kjer dobite vse informa­ cije, telefon 23 158 VBSli OB JUBILEJU DELA Tudi š!ršo gradbeno javnost bo zanim al podatek, da je z zaključenim 21. letnikom (leto 1972') glasila Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov in edina slo­ venske gradbeniške rev ije G radbeni vestnik poteklo polnih deset let, odkar to revijo vodi in usm erja kot odgovorni urednik dipl. ing. Sergej B u b n o v . V tem desetletju je G radbeni vestnik n e sam o redno izhajal v predvidenem in še celo povečanem obsegu te r v svojih rub rikah prinašal gradivo, ki m ora zanumati vso strokovno javnost, m arveč je p ri tem tudi skrbno pazil, da ni bilo porušeno ravnotežje m ed glasdom stroke, ki je dosegla že visoko teoretično in izvajalsko raven, in m ed inform ativn:m vestnikom , ki prinaša konkretne podatke iz življenja in dela n aš 'h gradbenih kolektivov te r služi iz prakse za prakso. O bdržati to ravnotežje, ki pom eni hrbtenico naše revije, ni bilo vedno lahko — poglavitna zasluga pri tem pripada zagotovo ing. Sergeju Bubnovu. N a ta nač''n si je G radbeni vestnik pridobil poseben renome tudi v krogu splošne jugoslovanske gradbeniške publi­ cistike in v inozemstvu, k jer njegove prispevke redno reg istrirajo , kot lahko sodimo po pogostih odzivih in vprašan jih ob posam eznih njegovih objavah. N aj ob tej priliki poudarim o nesporno dejstvo, da pom eni dobro urejevana strokovna rev ija najbolj učinkovito afirm acijo svoie stroke, kakor je sploh stro­ kovna in znanstvena publicistika eden izmed pogla­ vitn ih pokazalcev in dejavnikov strokovnega razvoja in napredka, v tem oziru je dovolj zgovorno prav publicistično delo našega urednika ing. Sergeia Bub­ nova, ki je ob številnih in odgovornih funkcijah in delovnih nalogah v domovini in v inozem stvu vedno našel dovolj časa, volje in znan ja za. obsežno in nad­ vse pom em bno publicistično delo. Kot član raznih strokovnih komisij in odborov, kot predsednik Jugo­ slovanskega društva za seizmično gradbeništvo od leta 1969, kot soustanovitelj in generalni sekretar (od leta 1964) Evropskega kom iteja za .seizmično gradbeništvo, kot predsednik kom isije UNESCO za seizmično n rk ro - rajom zacijo B alkana od leta 1971, kot poročevalec Med­ narodnega kom iteja za visoke zgradbe, potem pa tudi kot inžen ir prak tik in vodilni strokovnjak (direktor Poslovnega združenja GIPOSS od le ta 1965) je pred­ stav lja l in p redstavlja naše gradbeništvo kot ena n je­ govih osrednjih osebnosti. Tudi za širšo strokovno javnost, zlasti pa za bralce G radbenega vestnika bo zanim iva bibliografija — se­ znam strokovnih člankov in študij ing. Sergeia Bub­ nova, ki jih je av to r objavil v razdobju 1950—1973 in jih navajam o po kronološkem redu njihove objave. Skupno število obsega 72 objav. Veliko jih je bilo publiciranih prav v G radbenem vestniku, vsa p a po­ m enijo izredno tehtne in odgovorne prispevke k teo­ retični in hk ra ti tudi čisto p rak tičn i problem atiki naše stroke. Z ap . št . N a s lo v č lan k a O bjava i . Predlog za izmenu gor­ njeg stro ja pomoću porta ln ih kranova Železnice Beograd, 1950 2. N ekaj podatkov o mon­ tažnih opažih G radbeni vestnik, 1951 3. V zpenjača na ljubljanski grad Slovenski poročevalec, 1952 4. D im enzioniranje lesenih zloženih tisnjem h palic G radbeni vestnik, 1952 5. Ali je žebljani nosilec tra jn a konstrukcija? G radbeni vestnik, 1952 Z ap . št . N a slov č lanka Objava 6. Bodoča velika L jub ljana naj bi štela do: 250.000 ljudi L jubljanski dnevnik, 1953 7. Jekleni zmozniki za lesene konstrukcije G radbeni vestnik, 1953 8. K je so vzroki nesoglasij med profesorji in študenti n a univerzi? Slovenski poročevalec, 1954 9. Vzroki nesoglasij so tudi v nerazčiščenem odnosu univerze do družbe Slovenski poročevalec, 1954 10. Na j večji leseni loki na svetu G radbeni vestnik, 1954 11. Račun poveza lesenega predalč j a Gradbeni vestnik, 1954 12. L jubljansko železniško vozlišče Slovenski poročevalec, 1954 13. Zakaj L jub ljana še nim a regulacijskega načrta Slovenski poročevalec, 1954 14. P rednapeti beton G radbeni vestnik, 1954 15. Tovarna betonskih polizdelkov izdeluje slab betonski gramoz Slovenski poročevalec, 1954 16. Tovarna gradbenih polizdelkov je izdelovala slab gramoz Slovenski poročevalec, 1955 17. L jubljansko železniško vozlišče v luči sodobne železniške tehnike Slovenski poročevalec, 1955 18. Potrebno je pravilno stim ulirati p ro jek tiran je gradenj Slovenski poročevalec, 1955 19. Prednapeti beton se uveljavlja v naši gradbeni operativi Slovenski poročevalec, 1955 20. Izvršni svet prevzel pokroviteljstvo nad razstavo »10 let gradbeništva« Slovenski poročevalec, 1955 21. Razstava »10 let gradbeništva« Slovenski poročevalec, 1955 22. Za razstavo »10 let gradbeništva« L judska pravica, 1955 23. P rojektanti pred novim i nalogami Slovenski poročevalec, 1955 24. Preobrem enjenost gradbenih podjetij in znižanje cen gradbenih storitev Slovenski poročevalec, 1955 25. P ro jek tan ti su m oralno odgovorni za realnost u gradjenju G radjevinski radnik Beograd, 1955 26. K ie naj gradim o v L jubljani? Slovenski poročevalec, 1956 27. L jubljansko železniško vozlišče kot gospodarski problem Gospodarski vestnik, 1956 &„• N * N aslov članka O bjava 28. A rhitekti se zavedajo svoje družbene vloge Slovenski poročevalec, 1956 29. P redor pod Šišenskim hribom ali poglobitev obstoječih prog? Slovenski poročevalec, 1956 30. Realno in nerealno pri ljubljanskem železniškem vozlišču Slovenski poročevalec, 1956 31. L jubljansko železniško vozlišče kot problem civilne zaščite Civilna zaščita, 1957 32. Izgradnja centralnih skladišta u L jubljani Kom una Beograd, 1957 33. N ekatere izkušnje pri g radnjah iz prednapetega betona po sistem u ing. Žežlja G radbeni vestnik, 1956/57 34. Problem i študija na FAGG Naši razgledi, 1958 35. Strokovna raven diplom antov in potrebe prakse Naši razgledi, 1958 30. U rbanistična nasprotstva Naši razgledi, 1958 37. Podvozi v Parizu Delo, 1961 38. Nebotičniki na potresnem ozemlju Delo, 1962 39. Sigurnost gradjevina od potresa G radjev inar Zagreb, 1962 40. Značilnosti francoskih predpisov za prednapeti beton in prim erjava teh predpisov z nem škim i in našim i predpisi G radbeni vestnik, 1963 41. N am en novih predpisov za varnost pred potresi P ublikacija ZGIT; Dirnenz. gradb. ob j. v potresnih obm., 1963 42. M edjunarodni kongres za prednapregnuti beton I deo G radjev inar Zagreb, 1963 43. Vplivi potresa na stavbe v Skopju G radbeni vestnik, 1963 44. K ako graditi Skopje? Ekonomska . politika, 1963 45. Problem i obnove poškodovanih zgradb v Skopju G radbeni vestnik, 1963 46. Industrializacija stanovanjske izgradnje v Sloveniji z vidika potrebe nevarnosti G radbeni vestnik, 1964 47. M edjunarodni kongres za prednapregnuti beton II. deo G radjev inar Zagreb, 1964 48. M edjunarodni sastanak UNESCO za seizmologi ju i antiseizm ičku tehniku G radjev inar Zagreb, 1964 49. Problem i p ro jek tiran ja in izgradnje na potresnih področjih G radbeni vestnik, 1964 50. U rbanistične m ere u cilju zaštite od katastrofa Problem i urbanizacije v Jugoslaviji, 1964 Z ap . št . N a slo v č la n k a O bjava 51. Principi p rojektovanja zgrada i naselja na seizmičkim područjim a K om una Beograd, 1965 52. Seizmična m ikrorajonizacija in potresne obrem enitve zgradb G radbeni vestnik, 1965 53. öffen tliche H ochbauten in Vorfertigung, Problem e und Lösungen in Jugoslaw ien 3. Europäisches B autechnisches Fachgespräch, F rankfu rt-M ain , 1966 54. Tolmačenje predpisov za gradnjo na seizmičnih področjih G radbeni vestnik, 1966 55. 15 le t G radbenega vestnika G radbeni vestnik, 1966 56. Razstava Baum a v Mtinchnu G radbeni vestnik, 1967 57. Elektronski računalnik i in m režno p laniranje G radbeni vestnik, 1968 58. Potres v K horosanu (Iran) G radbeni vestnik, 1968 59. Problem s of earthquake resistant design and engineering UNESCO Pariz, 1968 60. Pomen elektronskih računalnikov za gradbeništvo G radbeni vestnik, 1969 61. IV. kongres Jugoslovanskega društva gradbenih konstruktorjev G radbeni vestnik, 1969 62. Potres v B anja Luki G radbeni vestnik, 1969 63. Simpozij evropske komisije za gradnjo v seizm ičnih področjih G radbeni vestnik, 1969 64. S truk tu ra cene stanovanjskega objekta v le tu 1970 G radbeni vestnik, 1970 65. Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu G radbeni vestnik, 1970 66. Razvoj elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu G radbeni vestnik, 1971 67. Nove m etode seizmične m ikr oraj onizaci j e G radbeni vestnik, 1972 68. E arthquake Loading and Responce Damage evaluation ASCE-IABSEE In ternational conference Preprints, New York, 1972 69. Nova tehnologija gradnje mpstov pri nas — viadukt Verd v izvedbi GIPOSS Nova proizvodnja, 1972 70. Razvojno-raziskovalno delo v gradbeništvu in IGM O bvestila Biro gradbeništva Slovenije, 1972 71. Zidava na potresnih področjih P riročnik ZIT Slovenije, 1973 72. Potrebujem o načrte za cenejšo stanovanjsko gradnjo K om unist, 1973 Prof. B. F. pr ika z i in ocene Hans M ausbach: Die Planung der Stadtkernerneuerung. Ein Erfah­ rungsbericht m it sechs Beispielen aus Mittel- und Kleinstädten (P lan iran je m estne prenove. Izkušn je s šestimi pri­ m eri iz sredn je velikih in m anjših mest) S tu ttg a rt, K arl K räm er V erlag (1972). 88 str. 38 DM. K njiga H ansa M ausbacha, u rb an is ta in publici­ sta, podaja na konkretn ih p rim erih avtorjeve osebne izkušnje s področja m estne prenove. Ravno ta osebna povezanost av to rja s teorijo in p rakso vedno različne problem atike daje kn jig i posebno vrednost. Navedeni p rim eri so po tipu naselja in znača ju problem a raz­ lični, ravno tako pa so različni p ristop i k njihovem u reševanju . A vtor obravnava: a) p rim e r rad ika lne prenove srednjeveškega m est­ nega je d ra na izključno prostovoljn i osnovi, b) široko dolgoročno prenovo negospodarne izra­ be naselb inskega jed ra in njegovo preoblikovanje v cen ter več je m estne aglom eracije, c) p rip rav lja lno p lan iran je prenove za celotno m estno območje, d) p revidno p lan iran je prenove s ciljem ohranitve in m odernizacije zgodovinske u rban istične zasnove, e) postopno prenovo in p re s tru k tu riran je longi­ tud inalnega naselbinskega jed ra in njegovo širitev, f) prenovo in novo oblikovanje raščenega vaškega jed ra s kom pliciranim i lastn insk im i odnosi. P rogram atična m etoda, ki jo M ausbach uporablja na vseh p lanersk ih nivojih, je k lju b različnim zakon­ skim in družbenim danostim z m odifikacijam i upo­ rabna in učinkovita tud i zunaj teh okvirov. Mnogi uporab ljen i p rim eri predvsem v fazi inventarizacije stan ja so znani. Bolj zanim ive so izkušnje o tak tik i in stra teg iji, ki je potrebna, da se p renovitveni načrti sprejm ejo in, k a r je še mnogo težje in bistvenejše, tudi izvajajo. P roblem postane še bolj zapleten v prim erih, ko se celo tna prenova sta rih m estn ih centrov in ob­ močij izvaja na prostovoljni osnovi, brez uporabe ob­ stoječega, zakonskega in stru m en ta rija prisile. Ravno tu pa se pokaže vrednost in dragocenost vključeva­ n ja lokalne uprave in n jene neposredne povezanosti s prebivalci. Sodelovanje le-teh p a je v prem em so­ razm erju z jasnostjo in kakovostjo ciljev prenovitve­ nega program a te r z razum evanjem prizadetih. Danilo G oriup, dipl. inž. arh. O B V E S T I L O AMERIŠKEGA INSTITUTA ZA ZIDANE KONSTRUKCIJE Priročnik za ojačane zidane konstrukcije P riročn ik za ojačane zidane konstrukcije iz opeke in drugih zidnih elementov, ki ga je nap isal Jam es E. A rm hein, dipl. ing. gradb. in d irek to r Institu ta za zi­ dane konstrukcije Am erike, je p rav k a r izšel iz tiska. Ta trdo« vezana knjiga form ata 21 X 27.5 cm s 320 stranm i teksta se vk ljučuje v seznam tistih priročni­ kov za jeklo, beton a li les, ki jih inžen irji uporab­ ljajo za poenostavljanje in pospešitev projektiranja. Nov priročn ik vsebuje teorijo p ro jek tiran ja zidanih zgradb, obrazložitev načinov p ro jek tiran ja , predpise, osnovane na enotnem gradbenem zakonu (Uniform Building Code USA), statične račune za vertikalne ob­ težbe in horizontalne obtežbe z vetrom in potresom. V sebuje tud i p rim ere p ro jek tiran ja nosilnih zidov in m ontažnih večnadstropnih zgradb, prav tako risbe raz­ n ih detajlov in stikov stropnih konstrukcij in drugih elem entov pro jek tiran ja , kakor tud i delno ojačane zidane sisteme. K njiga im a več kot 170 stran i tabel in grafikonov vključno z diagram i m edsebojnih vplivov za 10 raz­ ličnih sil v zidovih v a rm atu ri, s pomočjo ka te rih bo o lajšan statični račun za sleherno zidno konstrukcijo. Č eprav im a knjiga podnaslov: Opeka in drugi g lina­ sti zidaki, je enako uporabna tu d i za vse druge vrste zidakov, kot so betonski zidaki, glinasti bloki in m eša­ no zidove iz betonskih in glinastih zidakov. Nov dostopni in razum ljiv i priročnik omogoča pro«- jek tan tu in inženirju, da se izogne nekaterim dolgo­ časnim statičnim izračunom. Na računalnik ih so izvršeni številni računi in re ­ zu ltati prikazani v tabelah in grafikonih. Ta knjiga bo pospešila p ro jek tiran je zidanih zgradb in skrajšala čas prip rave dela. P riročn ik lahko uporabljam o za po­ moč na šolah za predm et o jačanih zidanih konstruk­ cij, ravno tako ga lahko uporabljajo izkušeni p ro jek­ ta n ti za sk rajšan je časa potrebnega za projektiranje. Priročnik dobavlja M asonry Institu te of Am erica, 2550 Beverly Blvd, Los Angeles, California 90057 USA. Cena je 20,00 US $ za letališko pošiljko in 15,00 US $ za norm alno pošiljko. P revedel S. B. Priročnik za armirano opečno gradnjo Inženirji so vedno razpolagali s knjigam i in in ­ form acijam i o osnovnih gradbenih m aterialih ko t so jeklo, arm irani in prednapeti beton in les. Toda največ ljud i na svetu živi in dela v zgradbah iz opeke ali zi­ dakov, za katere je preseneljivo malo navodil za pro­ jek tiran je . M orda je ta tu d i zato, k e r te zgradbe niso prim erne za h itro in natančno' statično presojo«. J. A m rhein je predvsem inženir praktik , k i dobro ve, kaj potrebuje p ro jek tan t. On je h k ra ti strokovnjak za seizmično gradbeništvo in je objavil številna poro­ čila o svojih opazovanjih najm očnejših potresov v_zad- n jem desetletju . Ta kn jiga im a zato značaj priročnika za potresno varno gradnjo, k a r je zelo pom em bno za dežele, k je r opeko veliko uporabljajo. Lahko« smo hvaležni J. A m rheinu, da je s svojo knjigo zapolnil že dolgo časa zevjajočo praznino med projektantskim i priročniki. K njiga nared i to nekoli­ ko nejasno področje razum ljivejše ne samo« inženir­ jem statikom , tem več podaja tudi številne de ta jle in fotografije, ki bodo zanim ale arhitekte. S svojim i r a ­ zum ljivim i tablicam i za pro jek tiran je , grafikoni in p rim eri bo priročnik našel svoje m esto m ed tistim i knjigam i, ki so vedno na dosegu roke inžen irja poleg njegove risalne deske. A vtor obravnava različne zidake, opeko in beton­ ske bloke, kakor tudi pom ožne m ateriale: m alto in a r ­ m aturo. Knjiga daje napotke za dobre konstruktivne rešitve razporeda nosilnih zidov za različne tipe zgradb. Med najbolj dragocene odlike te knjige lahko štejem o številne d iagram e in risbe, nanašajoče se na prak tične rešitve za zidove, stropove, preklade, stebre in n jih m edsebojno povezavo, kakor tud i rešitve v zve­ zi z okni in odprtinam i. Vsa knjiga je na visoki strokovni ravni, z jasn i­ mi d iagram i in lahko čitljiv im i tablicam i in grafikoni, ki so podprti s teorijo p ro jek tiran ja in praktičnim i prim eri. Novo in koristno p ri tem je, da avtor vse p ri­ m ere obravnava na p ro jek tih dveh tipičnih stavb, k a ­ te rih pro jek tiran je je sproti obravnavano v tekstu. Ena zgradba je pritlična industrijska zgradba, d ruga je sedem etažna stanovanjska zgradba na potresnem pod­ ročju. Četudi so m etode p ro jek tiran ja in grafikoni izde­ lani na podlagi am eriških predpisov, p ro jek tan ti zida­ n ih zgradb v sleherni deželi, zlasti v tistih n a po tres­ nih področjih, lahko s pridom uporabljajo to knjigo. Ove A rup & P artners London. Prevedel S. B. iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1972. St. 12. G rad jev inarstvo i industrija gradjev. m aterija la u go­ dini kvaliteta. S tr. 241—244. M gr. Ing. A. A l i l u j e v : M etoda konačnih elem ena­ ta u elastom ehanici. S tr. 245—249, 3 sl. M gr. ing. P. F a j f a r , p redavač univ.: analiza nesi­ m etričn ih v išespratn ih konstrukcija kod horizon­ talnog opterećenja. S tr. 250—256, 5 sl., 1 tab . Ing. D. N i n k o v i č : D eterm inante položaja, uloge i organizacija vodoprivrednog preduzeča za vodno područje, II. Str. 256—260, 5 tab. Ing. K. I v a n o v i č , Ing. L. J o v a n o v i č , Ing. Z. P e r i š i ć : O pterećenje m ostova izuzetno velikim pokretn im opterećenjim a. Str. 261—264 b, 11 sl. U istom bro ju Tehnike: Dr. M. N a p i j a l o , docent univ., Mgr. T. P e t r o ­ v i č , asist, univ.: K alo rim etrija i n jene prim ene, I. T ehnika 12/1972. S tr. 241—249, 8 sl. M gr. V. B r a n k o v i č : Mesto program irane nastave u opštem sistem u nastave, Tehnika 12/1972. S tr. 253—255. B. B o g o v a c : Kongres o saobraćaju i vezam a Jugo­ slavije. Tehnika 12/1972. S tr. 264 c—264 d. M gr. ing. V. V e š o v i ć : P rim jena transportnog za­ d a tka o p lan iran ju i organizaciji saobraćaja. Sao­ braćaj 12/1972. S tr. 353—365, 5 sl., 14 tab. Ing. A. S t a n o j l o v i ć : Potpuna in teg racija tran s­ po rtn ih sredstava u tokovim a kontenerskog sao­ b raćaja . Saobraćaj 12/1972. Str. 376—382, 6 sl. Dr. S. M a r j a n o v i č : Sam oudesivost dezorganizaci- je. O rganizacija rada 12/1972. Str. 241—242. Ing. M. A b d o m e r o v i ć : P rim jena m režne tehnike za te rm in iran je oprem e velikih pro jekata. O rgani­ zacija rada 12/1972. S tr. 255—257, 2 sl., 1 tab. R eg ista r objavljenih članaka i autora. Tehnika 12/1972. S tr. 2319—2356. GRADJEVINAR — Zagreb, 1972. St. 9—10. Ing. N. I v a n č i č : M etoda konjugiranih grad ijenata. S tr. 369—374, 2 sl., 5 tab. Dr. ing. V. V l a h o v i č : H idrogeološki problem i iz­ g radn je kraške akum ulacije »Grahovo« i način n jenog rešavanja. S tr. 375—380, 5 sl. Ing . N. I v a n o v a , ing. G. I v a n o v : P rilog r je ša ­ v an ju oskultacionih problem a b ran e »Globočica«. S tr. 380—386, 10 sl. G radjevni m aterija li: Ing . V. U k r a i n č i k : P roizvodnja cem enta. S tr. 386 do 390, 6 sl., 2 tab. K ongresi i sastanci. S tr. 390—393. Iz Saveza gradjev., inž. i tehn ičara H rvatske. S tr. 393 do 398. P rof. M. J a n č i k o v i č : P rikaz knjige arh. A. Freudereicha »Kako narod gradi«, 1972, Rep. za­ vod za zašt. ku lture, Zagreb. Str. 398. GRADJEVINAR — ZAGREB, 1972. St. 11. M gr. ing. J. M i š i č , dr. ing. S. S i m m o n d s , prof. univ., K anada: K om parativni studij arm irano-be- tonskih pločastih nosača. S tr. 401—415, 12 sl. Ing. M. P e t r o v i č : T em eljenje dalekovodnih s tu ­ pova. Str. 416—419, 6 sl. Odgovor ing. Verića i ing. H orvata. S tr. 419. K ra tk e vijesti. Str. 420—421, 2 sl., 1 tab. S naših i inozem nih gradilišta. Str. 422—425, 5 sl. G radjevna m ehanizacija. Str. 425—426, 3 sl. M. J. B ibliografija. Prikazi knjiga »P riručnik za d im enzioniranje a rm ira­ n ih konstrukcija« i izložbe »Baum a — 73, Minhen«. Str. 426—427. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1973. St. 1. Dr. ing. Z. J o k s i ć : U ticaj zbijenosti i v lažnosti m a- m atrija la p ri ug rad jivan ju na veličinu up ijan ja vode i b u b ren ja p ri kasnijem provlažavanju . Str. 2—18, 17 sl. Mgr. ing. B. G r u j i č : D alji razvoj IMS sistema prednaiprezanja. Str. 19—23, 10 sl., 10 tab. Prof. ing. M. B a j 1 o n : Vukova spomen — škola u Tržiču. S tr. 24—31, 16 sl. Ing. D. C e r t i č : Bušeni šipovi od betona sistema HW po licenci »H ochstrasser — Weise«. Str. 32 do 55, 34 sl. Prof. ing. B. T r b o j e v i č : U vodjenje odseka za or­ ganizaciju i tehnologiju na G radj. faku lte tu u Beogradu. S tr. 56—65, 3 tab. Vesti i saopštenja. Str. 66—67. Pregled periodike i knjiga. S tr. 67—68. STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1972. St. 12. 25 godina rada m edjunarodne standard izacije (prevod iz »ISO News Service«, avgusta 1972). S tr. 289—292, 4 sl. Ing. M. R i s t i č : Tipovi standarda i n jihova obeležja. S tr. 292—296, 1 tab. Zasedanje potkom iteta ISO / TC 34/S C 3 / Voće i po­ vrće. M etode ispitivanja). S tr. 296—297. A kontacije predloga standarda. S tr. 298—300. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum en­ tacija. S tr. 301—308. K alendar zasedanja organa ISO i IEC (od dec. 1972. do okt. 1976.). S tr. 305—308. Inform acije ISO. S tr. 308—310. MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1972. St. 1. J. P e t r o v s k i , T. P a s k a l o v , D. J u r u k o v s k i : D inam ično isp itivan je nasu te b rane M avrovo po- budjivanjem prinudnih v ib rac ija n a objektu u p ri­ rodnoj veličini. Ing. M. I g n j a t o v i č : Uvid u mogućnosti prim ene gustinskog i neutronskog karo taža n a proveri in- jekcionih radova. Ing. F. K o č a r : Prilog p roučavanju jednoosne čv r­ stoće n a p ritisak i zatezanje. Pregled radova članova Saveza Jug. labora to rija za isp itivanje i istraživanje m a terija la i konstrukcija u 1971. godini. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. St. 1. V. skupština Saveza gradjevinskih inžen jera i tehn i­ čara Jugoslavije (20. 3. 1972. u Beogradu). Str. 1—2 Frof. Ing. B. K u j u n d ž i ć : O m etodam a istraživa­ n ja tem eljnog tla za visoke brane. tS r. 2.—14. Prof. Dr. Ing. G. H a j d i n : S tan je u hidrauličnim istraživan jim a u Jugoslaviji. S tr. 15—18 Ing. B. R a d j e n o v i ć : R azm atran ja i opiti o ugra- d jiv an ju podloga od tucan ika m ineralbetona i š ljunka asfaltn im finišerom ABG tip a TITAN 300. S tr. 19)—23, 2 sl., 3 tab. D ruštvene vesti. Str. 24 U istom bro ju Tehnike: Dr. Ing. V. B u l a t , prof. univ.: Fenom en inercije u ponašan ju sistem a čovek—m ašina. Tehnika) 1/1973, str. 3—6, 6 sl. Dr. M. G r u j i č : Tehnično-tehnološki razvoj i prom e- ne u radnoj i životnoj sredin) čoveka. Tehnika 1/1973, str. 7—11 Psiholog G. J a n e ž i č , ahs. III. st. naučne organiz. rada,: K ako rešit) sukob tehnološfco-organizacionih zahteva i osobina čoveka. T ehnika 1/1973, str. 12— 26, 3 sl. Dr. M. N a p i j a l o , docent univ., Mgr. T. P e t r o ­ v i č , asist. u n iv .: K alo rim etrija i n jene primene, II. T ehnika 1/1973, str. 17—22, 11 sl. Ing. V. M a r k o v i č : Aspekt) razvo ja vazdušnog sa,- ob račaja u SFRJ. Saobraćaj 1/1973, str. 19—28, 13 sl. Dr. Ing. S. M a r j a n o v i č , prof. univ.: Organizacija i ergonom ija. O rganizacija ra d a 1/1973, str. 1—4 Dr. A. W i s n e r , prof. univ., P aris. Diagnoza u ergo­ nom ij) il) izbor m odela koji funkcioniše u stva r­ nim radn im uslovima. O rganizacija rada 1/1973, str. 4—12. Dr. S. P e t r o v i č : P rofesionalna selekcija kao metod za optim izaciju sistem a čovek—m ašina. O rganiza­ cija ra d a 1/1973, str. 13—16. GRADJEVINAR — Zagreb, 1972. St. 12. R egistar č lanaka iz 1971. godine. S tr. II — LV — V. Ing. Z. Ž a g a r , docent u n iv .: A naliza lijepljenog krovnog vezača. Str. 429—433, 11 sl., 6 tab. F. H e g e m a n n , NDR: O istezan ju ugradjenih m asa u spojnicam a. Str. 434—440, 9 sl., 2 tab. H. G o r h a n , Q ueensland: G eofizika u inženjerskoj geologiji i hidrogeologiji. S tr. 441—444, 4 sl. K ratke vijesti. S tr. 444—446 S naših i niozem nih gradilišta. S tr. 446—454, 9 sl. G radjevinski m aterija li. S tr. 449—454, 9 sl. U pute i propisi. S tr. 454—455 Vijesti s G radjevinskog fakulteta . S tr. 455—456 MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1972. St. 2 N. N a e r l o v i č - V e l j k o v i č : Prilog nesim etričnoj dinam ičkoj teoriji spregnute term oelastičnosti. Str. 3—8 R. A. š i r j a j e v : Pirilo« p itan ju odred jivan ja p a ra ­ m etara otpornosti n a sm icanje stenskih osnova hidrotehničkih ob jekata . Str. 9—17, 5 sl. N. N.: Rezolucija o problem im a gradjevinske tehničke regulative. Str. 18—19. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. St. 237. IGL — 515. P roizvodnja u industriji gradjevinskog m a terija la do k ra ja novem bra 1972. g. 2 str. ILG — 516. Lični dohoci u grad jev inarstvu ) ostalim oblastim a privrede u oktobru 1972. g. 2 sitr. DGA — 1224. K arak teristike betonskih cev) proizvede­ n ih postupkom vibropresovatnja. 10 sitr. DGA — 1225. O brtna sredstva proizvodne zalihe gra- djevinskih organizacija;. 18 str. DGA — 122,6. P rim ena lakoagregatnih betona n a bazi keram zita p ri izradi p refab ric iran ih elem enata u m ontažnoj gradnji. 4 str. DGA — 1227. S tud ija tehnologije lakog betona sa agre­ gatom od ekspandirane gline. 6 str. DGA — 1228. T rajnost ) ponašan je kam enih agregata u kolovoznim konstrukcijam a. 4 str. DGA — 1229. P rikaz jugoslovanskog grad jev inarstva na Stalnoj izložbi jugoslovanskog gradjevinarskog central. 2 str. DGA — 1230. P rikup ljan je , siredjivanje ) obrada nauč- no-tehničkih publikacija i drugih dokum enata u gradjevinarstvu. 4 str. DGA — 1231. Sistem obrazovanja griaidjevinskih kadro ­ va (Prikaz). 4 str. DGA — 1232. Sadržaj časopisa »D okum entacija za gra- d jev inarstvo i a rh itek tu ru« u 1972. g. 2. P redm etni registar. 8 str. DGA —• 1233. Sadržaj časopisa »D okum entacija za gra- d jev inarstvo i a rh itek tu ru« u 1972. g. 1. A utorski registar. 2 str. K IG — 140. K lasifikovani indikatori za grad j e v inarstvo (Od r. br. 1. do r. br. 116.). 10 str. TKD — 218. Prosečna p ro d a jn a cena proizvodjača g ra­ djevinskog m a te rija la za te rito riju SFRJ u decem ­ b ru 1970., 1971. i 1972, g. 10 str. TKD — 219. Cene gradjevinskog m aterija la u avgustu 1972. g. 24 str. Ing. A . S. INFORMACIJE «5 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X IV 3 S e rijo : METODE MAREC 1973 Pomembnejši krite riji za določanje kvalitete kamnin I A vstrijsk i geolog in gradbenik S tiny je nekoč zap i­ sal, da je vsaka kam nina za nekaj uporabna, vedeti je le treba, za kakšen nam en. P ri tem nam ne sm e biti n ikoli žal truda, da to ugotovimo. Danes p riha jam o do spoznanja, d a nam naravn ih surovin zaradi izrednega urbanističnega razvoja vedno bolj p rim an jku je oziro­ m a posta ja jo te vedno bolj dragocene. P red 20 le ti ne bi b ilo n ik jer v Sloveniji, pa še m arsik je d rug je ne, v p rašan je odpreti kam nolom ali gramoznico, m edtem ko je to danes v okolici večjih m est p rak tično nem ogo­ če. Veliko je tem u krivo nepravilno rav n an je la s tn i­ kov gram oznic in kam nolomov, ki puščajo navadno za seboj nezavarovane lukn je in grde jam e. D anes zah te­ vam o, da se tud i v teh stvareh povrnem o k narav i in oblikujem o iz opuščenih prostorov parkirišča, nasade, jeze ra in podobno. Z arad i zaščite okolja pa skušam o tem bolj racio­ nalno izkoristiti to, k a r imamo. N everjeten razvoj g rad ­ beništva, industrije in m otorizacije zahteva vse več gradbenega m ateriala. Mnogo sta rih kam nolom ov in gram oznic je izčrpanih, mnogo jih je bilo zadn ja le ta zazidanih ali obzidanih z legalnim i ali z d iv jim i s ta ­ S l. 1. »K orito« v M arsovem sv e t išč u v P o reču je iz is tr sk eg a m a rm o rja K irm enjak . K ljub » s tilio litsk im « š iv o m se je o h r a ­ n ilo do d an es Sl. 2. Iz en a k e g a k a m n a k o t R im ljan i v P o reču grad ijo še d an es v L ju b ljan i. N a p r im er fa sad n e p lo šč e na K ozo lcu , na s ta v b i Isk re n a A jd o v šč in i in še drugje novanjskim i gradnjam i, tako da smo zdaj prisiljeni iskati drugih lokacij in večjih zalog. M oderna m ehani­ zacija in racionalno pridobivanje zahtevata nam reč m asovno eksploatacijo in kontro lirano proizvodnjo. V starih časih do rim ljanskih in še stare jših nazaj so določali uporabnost kam nin na osnovi dolgoletnih izkušenj. K ar se je pokazalo prim erno za določen n a­ men, so lahko -nato dolgo vrsto le t počasi izkoriščali. Na osnovi izkušenj so določali kvaliteto. D anašnji člo­ vek pa v naglem razvoju n im a časa za dolgotrajna opa­ zovanja. Poizkušal je n a jti metode, ki bi m u h itre je in enostavneje pokazale določene lastnosti kam nin tako za gradnjo cest, mostov, vodnih zgradb, spomenikov in podobno. Beton je v mnogočem nadom estil naravni kam en, zato pa je postal zelo iskan betonski gramoz. Čeprav je treb a še danes kolikor mogoče veliko upoštevati ponašan je kam na v naravnem okolju, se moramo večkrat zadovoljiti samo z laboratorijsk im i preiskavam i in izkušnjam i. N a osnovi podobnosti labo­ ratorijsk ih poizkusov in v p rim erjav i z že bolj ali m anj preizkušenim m aterialom postavim o k rite rij. Seveda to ni tako enostavno, če hočemo uporab ljati m aterial ozi- Sl. 3. L ito ta m n ijsk i p e šče n ja k i — k o n g lo m e ra t iz r im ljan sk e ob aln e zg ra d b e ob n ek d a n ji s tru g i K rk e ob a v to c e st i p r i B eli cerk v i n a D o le n jsk e m je v d o lg o tra jn i d o b i u p orab e in nato p o k r iteg a z n a p la v in a m i n a če lo ia p o v r š in i p rep erevan je rom a kam en racionalno. Poiskati m oram o dejansko m ejne prednosti, p ri ka terih je m ateria l še uporaben, zraven pa ne preveč drag za izkoriščanje ali predelavo. V splošnem je razum ljivo, da je trd in žilav kam en tu ­ di težje pridobivati in predelovati. Razen tega pa ta ­ kega kam na ni n ik je r preveč. Saj tud i popolnoma zdra­ vih ljud i ni na svetu mnogo. Doseči p ri eni kam nini vse pozitivne lastnosti je ravno tako, k ak o r n a jti med ljud­ mi genija. K er pa smo že v začetku naglaslii, da mo­ ram o na jp re j vedeti, kakšne lastnosti kam nine dejan­ sko potrebujem o, nam bo potem laže takšne lastnosti tudi poiskati. Seveda je predpogoj, da vse bistvene last­ nosti določene kom nine tud i poznam o, k a r zahteva v začetku vsestranske raziskave. O m eniti m oram o še nekaj, k a r se s časom vsaj v tem sto letju zelo sprem inja. Nekoč so se rim ske legije vozile v težkih okovanih vozovih, danes se prevažam o v velikih avtobusih in avtom obilih z gum ijastim i kolesi. Nekoč pretežno statično učinkovanje z m alim i prehodi, se je danes sprem enilo v dinam ično obtežbo z veliko prehodov. D elovanje ježevk je vp rašan je zase, ki še danes ni pozitivno rešeno. Po- hodnikih in stopnicah hodimo danes pretežno z m ehkim i podplati, zato so zahteve spet drugačne, kakor so bile še p red kratkim . Tudi n a železniških progah so se razm ere spremenile. Vozijoi težje lokomotive in če je mogoče in proga v re­ du, tu d i h itre je . Z raven pa so se sprem enili obdeloval­ ni stroji. H itrejši so in težji. Tudi reke so danes one­ čišćene z razno nesnago, k i n ajeda ali pospešuje prepe­ revan je kam nitih in betonskih oblog. Om enili smo že, da po trebujem o za določen nam en tud i določene lastnosti. Za uporabo kam na v notranjoi- sti, v zaprtih , suhih prostorih, ki niso izpostavljeni v la ­ gi in zm rzovanju, je gotovo splošen k rite rij zelo blag. Spomnimo sam o na bu tane h iše na revnem severo­ vzhodnem slovenskem podeželju. Zgrajene so tako re­ koč iz b la ta in jih navadna s treh a in om et varu je ta pred razpadom . Toliko bolje se v podobnih pogojih obnesejo poroz­ ni včasih celo glinasti m iocenski peščenjaki. Ti lahko služijo' že za m onum entalne zgradbe in spomenike, če­ prav jih izpostavljene vlagi in zm rzlini zob časa hitro najeda. K ot p rim er naj om enim sam o P tujsko goro. Z unanji k ip i so že močno odluščeni, a so sta ri že več sto let. T rdnosti sivozelenega peščen jaka so okrog 500 kp/cm 2, nam očljivost je okrog 5 ®/o. Slabše se obna­ šajo v predelih, k je r ni dobrega prezračevanja. Tam so praktično že popolnoma razpadli, k e r niso odporni proti p reperevan ju (atm osferilijam ), k ljub tem u, da m inera­ loško ne vsebujejo kakšnih posebno škodljivih primesi, če izvzam em o količino glinen omel j n ih drobcev, k i jih je okrog 6% . Podobne kam nine m ed H alozam i in Rogatcem od­ lično služijo kot brusni kam ni. Z arad i velike količine krem ena (ca. 2/3) ozirom a nevarnosti za silikozo so m o­ ra li pred leti p ridobivanje in predelavo ukiniti. K ljub veliki količini krem ena pa im a takšen kam en lahko so­ razm erno velik obrus (okrog 30—40 cm3/50 cm2), zato ni prav posebno prim eren za pohodne plošče z velikim prometom, zlasti ne z okovanim i podplati. Dandanes, ko hodimo z m ehkim i podplati skoraj že povsod, to ne bi bila ta to velika ovira, posebno- ker se kam en ne po­ lira in zadrži stalno svojo hrapavo strukturo'. Tufske peščenjake in tu f e, le navadno' z m anj k re ­ m ena in m anj glinenom eljnih drobcev, imamo v zgor- n jesavinjski dolini in na G orenjskem p ri Peračici. P re ­ težno so podobnih lastnosti. K jer so izrazito izpostav­ ljen i vplivom atm osferilij zlasti zm rzovanju, se lušči­ jo in razpadajo.. Na zavarovanih k rajih npr. p ri oken­ skih okvirih in podobno pa se odlično obnesejo. Nekoliko bolj trd n i in proti p reperevanju (atm os­ ferilijam ) bolj odporni so naši flišni peščenjaki, zlasti v obalnem področju. Iz n jih je večina zgradb od A n­ karana do Portoroža. K lju b m ili klim i pa jih tud i tukaj najeda zob časa na izpostavljenih mestih. Za zm rzova­ n je nam reč ne potrebujem o zelo nizkih tem peratur, do­ volj je pretežno le nekaj stopinj pod ničlo v teku dol­ gih noči. K er pa so prim orsk i k ra ji v teku zime veli­ kok ra t v dežju in nato v h ladn i burji, ta zm rzišče še zniža in pride do površinskega luščenj a. P ri tem ne sm em o zanem ariti tud i večkratn i jugo in slan dež s prim esjo razn ih sulfatov, k i s k rista liza- cijskim i učinki vplive raz k ra jan ja še povečajo. Navadno vsebujejo flišni sivom odrikasti peščenjaki nekaj pirita ali m arkazita, k i je še bolj nevaren, tako d a lokalno p riha ja ob oksidaciji do rah ljan ja s truk tu re in večje poroznosti. To lepo opazujem o že v narav i ob razpokah tak ih peščenjakov, ko sprem enijo barvo v svetloirjavo. Za prim erjavo navajam o, da im ajo om enjeni peščenja­ ki trdnost okrog 1000 kp/cm 2, obrus okrog 25 cm 3 na 50 cm2 in nam očljivost okrog 2,5 ®/o. K rm eena vsebu­ je jo okrog 30®/o. Podobnih lastnosti so tud i naši perm okarbonski peščenjaki. K ot posebnost vsebujejo navadno še glinen- ce, ki so večinom a zarad i poroznosti nekoliko prepereli in skupaj s prim esjo b io tita, p irita ali p iro tina posled­ n ji še h itre je preperevajo. K jer je glinencev ali žele­ zovih m ineralov zelo m alo, so tak i peščenjaki relativno zelo odporni p ro ti razpadanju . V L jubljan i je veliko hiš in tlaka zgrajeno iz podobnih peščenjakov. Še bolj t r ­ dni so na prim er med Sevnico in Brežicami, k je r im ajo škodljivih m ineralov zelo malo. Trdnost im ajo tu okrog 2500 kp/cm 2, obrus okrog 14 cm/50 cm2 in nam oč­ ljivost le okrog 0,80 ®/o. V sebujejo okrog 72 %> krem ena in kvarcita te r okrog 5°/o rožencev. Tudi h rapavost je odlična. Žal pa zaradi sorazm erno hitrega površinske- Sl. 4. P od ob en m eh k ejš i p e šče n ja k iz k am n o lo m o v o k r o g G a­ d o v e p e č i je s lu ž il k o t o d ličn o s ta v b n o grad ivo v d ob i rom a­ n ik e in g o tik e v c is ter c ija n sk ih sta v b a h p ri K o sta n jev ic i, k jer je izp o s ta v lje n a tm o sfe r ilija m z la st i po zad n ji v o jn i za če l m o čn o p rep erev a ti ga preperevanja glinencev ne pridejo v poštev za be­ tonske, še m anj pa za asfa ltne agregate. Zdaj ko smo si na nekaj p rim erih peščenjakov ogledali razne lastnosti kam nin, zlasti v pogledu od­ pornosti proti atm osferilijam , bomo laže razum eli do­ ločene kriterije , ki jih postavljam o za kam en p ri raz­ ličnih nam enih uporabe. Začeli bomo pri kriterijih uporabe kamna za ceste, k er ga zanje v današn jih časih tudi največ porabim o. Razen izkustvenega k rite rija , ki ga tudi danes še vedno postavljam o na prvo mesto, večina labora to rijev na svetu upošteva v prvi v rsti predvsem petrološke m e­ tode preiskav. To opravim o seveda na jp re j s prostim očesom ali z lupo, nato p ri opazovanju zbruskov ali obruskov, vključujoč p ri tem še tudi razne fizikalne in kem ične preizkuse. M otna a li obledela b arv a razn ih m i­ neralov, zrah ljana preperinska skorja, majhnal trdnost drobcev in robov, lahka razkolnost po glavnih tekstuir- n ih sm ereh te r h ite r in velik razlez kapljic vode so vedno znak za m anjšo obstojnost. Pod m ikroskopom n a ­ vadno zaznamo znatno količino lahko razkro jljiv ih , škodljivih ali preperelih m ineraln ih sestavin, zd rob lje­ no strukturo , nastainek zrn iz preperelih snovi in drob- noporoznost. Posebej m oram o določiti količino in veli­ kost zrn m eljnikovita, m arkazita ali p irita . P ri tem m o­ ram o paziti na preperelost glinencev, na priso tnost in količino biolita in p iro tita te r v vodi topnih sulfatov kalcija, m agnezija, n a trija in kalija. Zaradi n jih lahko p r ih a ja do sulfatne reakcije zlasti v zvezi s cem entom . Zato se n jih količina izražena kot SO3 za kvalite tne betone om ejuje na 1 %, pri sulfidih celo samo na 0,3 “/o. če p ri tem ne nastopajo v večjih zrnih od 0,5 cm3. V kam nini dobro zaprt droben svež pirit, p iro tin a li bio- t i t je m anj nevaren. Posebej m oram o določiti nabrekljive m inerale, na p rim er m ontm onlonit in podobne. Njegova priso tnost je navadno znak preperelosti kam na in se njegov vp liv navadno kontrolira z drugim i preiskavam i, n a prim er z nam očljivostjo. V kritičnem prim eru je treb a celo zah tevati poizkus na terenu, kolikor n a preizkušancih konstrukcije pojavov n a cestišču ni možno popolnom a posneti. Na bazaltih navadno določujem o tudi m ožnost pojavljanja! tako im enovanih sončnih peg. P ri tem so­ delujejo verjetno predvsem zeoliti, ki so delno topni in zaznam ujejo katione. V Sloveniji praktično tak ih kam ­ nin nimamo, na bližnjem G radiščanskem ali v M ake­ doniji pa teh pojavov zaenk rat nism o opazili. Če vseh zgoraj navedenih negativnih pojavov na kam nini nismo opazili, jo lahko že n a osnovi petro- grafske preiskave razglasimo, d a je odporna p ro ti pre- perevanju . Če pa smo opazili precej znakov za slabo odpornost proti preperevanju , bomo kam nino označili kot neodporno proti p reperevanju . K olikor so znaki neznatni ali dvomljivi, se bomo morali odločiti za n a ­ si. 5. M io cen sk i p e šče n ja k i n a P tu jsk i gor i so s lu ž il i p o d o b ­ n em u n a m en u in jih je p rep erev a n je v zu n a n jih d e lih že m o č ­ no n a če lo Sl. 6. D ve M eštro v ičev i k a r ia tid i n a A v a li sta iz gabra s v e to v ­ no znane b a z ičn e g lo b o čn in e iz J a b la n ice , k i zarad i od p orn ih m in era lov in g o s te m a siv n e zrn a te s tru k tu re sk o ra j n e p re- p erev a daljnje podrobne fizikalno-tehnološke preiskave. P ri tem nam bo že m arsikaj povedala prostorninska teža, specifična teža in gostota. Kolikor je nam očljivost m an jša od 0,5% . bomo lahko v določenem prim eru spet rekli, da je kam nina odporna proti preperevanju . Če pa bo večja, bo treba preizkušance p reiska ti vsaj z 2’5-kratn im zm rzovanjem pri —15° C. Če bodo preizkušanci popolnom a brez po­ škodb in tlačna trdnost preizkušancev po zm rzovanju ne bo padla znatno (npr. več kot 15 °/a glede na tlačno trdnost kock po nam akan ju ali v suhem ) in je nam oč­ ljivost norm alna za take v rste kam nino, jo bomo lahko označili za odporno. V nasprotnem prim eru pa bomo m orali nared iti še preiskavo pod pritiskom 150 aitm in nato eventualno kristalizacijsk i preizkus. Če bo koefi­ cient nasičenosti pod 0,75 ali po kristalizacijskem p re ­ izkusu tud i sedaj kam nina brez poškodb ali le z ne­ znatnim padcem trdnosti, bomo lahko rekli, da je od­ porna proti p reperevanju . Kolikor n im am o na razpolago kock, am pak samo agregat, bomo na jp re j naredili k ristalizacijsk i preizkus za agregate in pp tem presojali kam nino. V prim eru, da bo razpadel le m ajhen odstotek zrn, k a r pa je se­ veda odvisno od nam ena uporabe, bo kam nina v redu. V dvom ljivem prim eru pa bomo m orali žal iti na dol­ gotrajno zm rzovanje agregata, k er je kristalizacijsk i Sl. 7. Iz zd ra v eg a k am n a grad ijo tu d i o b lo g e za v e lik e zem elj­ s k e in d ru g e p regrad e, n a p r im er M avrovo v M akedoniji preizkus v določenem sm islu p restrog in zato ne vedn0 m erodajen. Zadeve glede tega še niso zadosti jasne in si šele nab iram o izkustva. Petrolog m ora na osnovi m ineralne sestave tudi oceniti nevarnost alkalne reakcije, k i jo povzroča am orf­ na k rem enica v m ineralih topnih v lužni cem entni raz­ topini. To so predvsem opal, m anj kalcedon, kristotoalit in vu lkansko steklo. Zato je posebno strogo paziti na prim es rožencev ali m agm atskih kam nin s steklasto strukturo . 2 e eno samo veliko zrno opala lahko povzro­ či škodo na betonskem vozišču, zato njegovo količino om ejuje (od 1 °/o do 5% ). Sljudia in premogovi ostanki so večinom a le v prod­ nem m ateria lu , grudice gline n ad 0,5 cm3 in nabreklji- ve kam nine pa tud i v zdrobljeni kam nini. S ljuda po­ vzroča slabo trdnost in poroznost v betonu in je lahko nevarna že v količinah 1 do 2°/o, drobci prem oga ve­ likosti nad 0,5 cm3 pa tu d i v m an jši količini (0,25 fl/o do 1 %). Podobno ve lja za grudice gline ozirom a nabrekiji- ve kam nine. V dvom ljivih prim erih vedno priporočam o izdelavo posebnih preizkušancev, k i jih je preiskati v podobnih pogojih, kakor jih bodo im eli n a k ra ju vgra­ ditve. Za preizkus alkalne reakcije se navadno še v teku petrografske preiskave naprav i poseben kem ični p re­ izkus, ki vsdkakor več pove kot nav ad n a petrografska preiskava, šele v dvom ljivem a li nejasnem prim eru je treba za prak tično ugotovitev izdelati ustrezne preiz- kušance. Podobno velja za dolomitno reakcijo. Na srečo do­ lom ita večinom a zaradi navadno drugih slabih lastno­ sti ne uporabljam o za kvalite tne nam ene, vendar bo treb a v bodočnosti zarad i onesnaženja naših rek preiti tud i na njegovo uporabo in s tem zvezane ustrezne preiskave. V drobljenem ali rečnem agregatu m oram o redno količinsko določiti tudi preperela, slaba, proti pirepere- van ju (atm osferilijam ) neodporna zrna in včasih po­ sebej tudi polpreperela, m anj kvalitetna, proti p repere- van ju (atm osferilijam ) m anj odporna zrna. Dovoljena količina le-teh se g iblje od 1 do 10% , v odvisnosti od lege, nam ena in frakcije. N aslednji pom em bni k rite rij za uporabo kam na je vsekakor žilavost, to je odpornost kam na proti d rob lje­ nju. Tudi ta preiskava im a veliko metod, od sta tičn ih pod enkratn im naraščajočim pritiskom do ob rab ljan ja sam ega kam na v razn ih bobnih ozirom a cilindrih z različnim številom obratov, in v zadnjih novejših m e­ todah s padajočim kladivom ozirom a z istočasnim v r te ­ njem kam na in jeklenih krogel. V bobnu krogle u d a r­ ja jo po kam nu in ga drobijo. Razum ljivo je, da im a vsaka m etoda drugačen k r i­ te rij, čeprav so si neka te re zelo podobne. K er statične m etode preiskav danes niso več odločujoče, bomo om e­ nili le nekaj dinam ičnih, k o t so n a prim er udarna trd­ nost (po DIN 52109), preiskava drobliivosti po Mann- heimu (AFNOR) in »abrazija« agregata s strojem Los Angeles. (ASTM) S lednji dve metodi im ata v bistvu enak stroj, razlikuje se le število obratov te r število in teža jeklenih krogel. P ri p rv ih dveh se razlikuje veli­ kost frakcij, upoštevajo pa se p ri rezultatih vse frak ­ cije, m edtem ko p ri slednjem le ena frakcija ozirom a presevek. P ri podajan ju rezu lta ta pa je po DIN odlo­ čujoča količina več presevkov, ki s slabo žilavostjo kam na ozirom a agregata narašča. Po M annheim u s slabo žilavostjo pada izračunani koeficient, ki je tako s količino presevka obratno proporcionalen, 2 a orientacijo naj povemo, da se presevek pri u darn i trdnosti po DIN suče m ed 14 do 32 %», M ann- heim ov koeficient pa od 18 do 6 za norm alne navadno še uporabne kam nine. Za najbo lj zahtevne kam nine, uporabne za zgornjo obrabno plast cest zahtevam o, da so te vrednosti v kvalite tnejši polovici. Tudi Los Ange­ les stroj d a je obratno proporcionalne vrednosti presev­ ka glede n a rezultate, k i se sučejo pri nas od 10 do 32% in so le vrednosti v p rv i tre tjin i presevka za naše razm ere kvalitetne za obrabne plasti cest. Takoj pa m oram o poudariti, da so vsi rezu ltati zelo odvisni od prip rave ozirom a od oblike zrn vzorca. Bolj kubične oblike dajejo vsekakor dosti boljše vrednosti, zato je smotrno, da se vedno istočasno preišče tako eno kot drugo. Seveda je kam en v tem prim eru lahko p rip ra v ­ ljen ročno ali strojno. (Se nadalju je) Anton Grim šičar, dipl. inž. geol. mum RUDARSKOMETALURŠKIKOMBINATZENICA V W 9 »RMK-Zenica« je pomemben proizvajalec žebljev in bodeče žice ter lahko s svo­ jim bogatim asortimentom zadovolji potrebe gradbeništva, livarstva, industrije opreme in široke potrošnje nasploh. — ŽEBLJI za gradbeništvo z gladko, poglobljeno-narezljano, poglobljeno-gladko, cilindrično glavo; — žeblji za naoglice, strešne plošče, strešno lepenko, brez glave z eno konico, z dvema konicama, za trstiko; — žeblji kot sponke, livarski, čevljarski in tapetniški; — izdelani so iz svetlotrde vlečene jeklene žice in pakirani v kartonske škatle po 1 kg, 2,5 kg in 5 kg bruto, na zahtevo kupca tudi v 25 kp neto. — BODEČA ŽICA z dvema in štirimi bodicami, izdelana po sistemu JOWA in GLIDDEN, se proizvaja iz mehke in trde termično pocinkane žice ter pakira v kolute z neto težo 20 kp, 25 kp in 35 kp. Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat »RMK-Zenica« — Zenica Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać Centrala: 072/21 244 077/22 226 Telex: YU ŽELZE 43-121 Poštni predal: 141 PNEVMATSKA ČRPALKA S-991 ZA TRANSPORT PRAŠNATEGA MATERIALA — učinek do 36 m3 cementa na uro po cevovodih poljub­ ne trase — uporablja se v tovarnah cementa kot tudi v tovarnah betonskih in armiranobetonskih izdelkov — transportna razdalja do 200 m horizontalno in do 30 m vertikalno — je majhnih dimenzij in zavzema malo prostora V/O »MACHINOEXPORT« SSSR, Moskva V-330 Telefon: 1471542 Telex: 7207 HINOEX S S S R IVI □ S K V \A - GRADBIŠGNI R A ZD ELILN IK I* GRADBIŠGNI RAZDELILNIKI*GRADBIŠČNI RAZDELILNIKI 1. Gradbiščna priključna omarica GPO Namenjena je za priključitev večjega gradbišča na lastno transformatorsko postajo ali močnejše industrijsko ali mestno kabelsko omrežje ter za razvod energije na porabnike. Z namestitvijo tokovnih zaščitnih stikal v gradbiščni priključni omarici smo se izognili za­ ščitnemu izoliranju dovodov v gradbišč- nih razdelilnih omaricah GRO. Na ta način tokovno zaščitno stikalo ščiti tudi vse vodnike na gradbišču, ker reagira na tok napake, ki teče v zemljo kjerkoli, tudi neposredno iz poškodovanega vod­ nika. Izdelujemo dva tipa gradbiščne priključ­ ne omarice: a) GPO 260 b) GPO 100 3. Gradbiščna priključno razdelilna omarica GPRO To je kombinacija obeh predhodnih in jo rabimo za priključitev na omrežje ter napajanje porabnikov preko vtikal- nih naprav in neposredno preko pri­ ključnih sponk. Izdelujemo dva tipa gradbiščne priključ- čno razdelilne omarice: Prednosti: Dosledna uporaba tokovnih zaščitnih stikal za zaščito pred napetostjo dotika na vseh električnih napravah na gradbišču. Zaščitno izoliranje električnih naprav pred tokovnim zaščitnim stikalom. Povečana selektivnost zaradi uvedbe glavnih varovalk. Popolna ločitev števčnega dela oziroma priključnih varovalk od ostalih električnih naprav v omarici. Majhne dimenzije omaric. Ves potreben elektro material je domače proizvodnje. Priložen pribor za pritrditev na zid. a) GPRO 63 b) GPRO 25 2. Gradbiščna razdelilna omarica GRO Namenjena je za napajanje porabnikov preko vtikalnih naprav. Izdelujemo dva tipa gradbiščne razde­ lilne omarice: a) GRO 63 b) GRO 16 GRO 63 priključujemo na gradbiščno priključno omarico GPO. zato ni po­ trebno zaščitno izoliranje. GRO 16 je namenjena kot podaljšek GRO 63 za napajanje drobnih potrošnikov. DIMENZIJE ZA GPO 260 IN GPO 100 DIMENZIJE ZA GRO 63 IN GPRO 63 I N D U S T R I J S K O M O N T A Ž N O P O D J E T J E - L J U B L J A N A TOVARNA ELEKTRONAPRAV — LJUBLJANA. VOJKOVA 58 — TEL. 311-633 UPRAVA: TITOVA 37 — TELEFON: 321 043 ,— TELEGRAM: IMP-LJUBLJANA — TELEPRINTER 31 348 YU IMP Predstavništva: Zagreb. Petrinjska 27 — Telefon: 441 632: Beograd, Lazarevičeva 9 — Telefon: 335 550 »Nova farmacevtika«. Vhodno skladišče (levo), proizvodni prostori (v sredi) in skladišče gotovih izdelkov (desno) SPLOSNO GRADBENO PODJETJE NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 37 TELEFON 21 826 TELEX 33 710 TEKOČI RAČUN PRI SDK 521-1-29 NOVO MESTO