Ob tako pomembnem prazniku, prazniku dela 1. maju se velja spomniti na delovne uspehe, ki smo jiih dosegli v preteklem obdobju. V letošnjem letu prehajamo v novo stabilizacijsko srednjeročno obdobje, ki bo od nas zahtevalo racionalno obnašanje na vseh področ-čjih.
V preteklem srednjeročnem obdobju smo dosegli lepe delovne uspehe. Zgradili smo nove proizvodne prostore in upeljali perspektiven proizvodni program, usposobili in pridobili ustrezno kadrovsko strukturo, ki je pogoj za uspešno razvijanje proizvodnega programa.
Srednjeročni plan za obdobje 1981—1985, ki smo si ga zastavili, vsebuje vse kvalitetne elemente, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju in nam daje polno osnovo za dosego zastavljenih ciljev, kljub zaostrenim gospodarskim pogojem.
Izdelki iz našega proizvodnega programa so za trg zanimivi. Povpraševanje bo še naprej naraščalo, ker s proizvodnjo naših izdelkov nadomeščamo uvoz v strojegradnji in posredno tudi v drugih gospodarskih vejah.
Gospodarska razvitost neke dežele je zelo odvisna od razvitosti strojegradnje, ki je osnova drugim gospodarskim vejam, saj je znano, da s slabimi stroji ali širše delovnimi sredstvi, ni moč dosegati dobrih gospodarskih rezultatov.
Ko pogledamo na prehojeno pot in dosežene rezultate lahko ugotovimo, da imamo vse osnovne pogoje za uspešen nadaljni razvoj in da zato s ponosom počastimo letošnji praznik dela.
Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo za 1. maj
ZAKLJUČNI RAČUN 1980
Celotni dohodek, če go primerjamo s planom za leto 1980 je bil dosežen 95,4%, v primerjavi s prejšnjim letom pa je bil za 21,9% večji. Porabljena sredstva so bila z ozirom na celotni dohodek nekoliko nižja. Vzrok temu je, da so bili stroški pri nekaterih postavkah manjši od planiranih. Stroški investicijskega vzdrževanja so bili doseženi le 77,5%. PTT storitve, šolnine, najemnine, literatura, kurjava in nabavljena voda niso dosegli višine planiranih stroškov. Nekateri izdatki, kot so naprimer: reprezentanca, reklama, prevozi z lastnim avtomobilom, dnevnice in pogodbe o delu pa so bili v letu 1980 z zakonom omejeni, zato so bili tudi manjši od planiranih. Stroški amortizacije pa so bili večji od planiranih za 26,2%, to pa zaradi tega, ker v planiranih še ni bila upoštevana revalorizacija osnovnih sredstev.
Dohodek je bil zaradi zgoraj omenjenih vzrokov nekaj večji v primerjavi s celotnim dohodkom, v primerjavi s planiranim dohodkom pa je bil za 3,7% manjši.
Zakonske in pogodbene obveznosti so bile v primerjavi
s planiranim za 7,3% večje. Zaradi večje davčne osnove so se povečale obveznosti iz dohodka; za izobraževalno skupnost, za raziskovalno skupnost in davek iz dohodka. Večji je bil tudi znesek prispevka za 2TP Ljubljana, ki se ravno tako plačuje od davčne osnove. Večje od planiranih pa so bile tudi izplačane štipendije in nagrade vajencev.
Čisti dohodek je bil v primerjavi s planiranim za 5,7% manjši. Iz njega smo pokrili osebne dohodke, ki so bili za 1,1% večji od planiranih, rezervni sklad, njegova osnova je dohodek in sicer 2,5% od dohodka in je zato z dohodkom dosežen v isti višini. V skladu skupne porabe smo rezervirali sredstva za stanovanjsko izgradnjo, sredstva za regres, za samoupravne sporazume v kraju, dotacijo sindikatu in pokrili stroške za topli obrok, ki smo ga koristili v letu 1980. V poslovni sklad smo namenili sredstva v višini odplačil dolgoročnih kreditov za obratna in osnovna sredstva in pokrili posojilo za nerazvite.
Mira Poljanšek
KAZALCI PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU IN KAZALCI PO ODLOKU O KAZALCIH
I	me kazalca	leto 1979	leto 1980	indeks
1.	Dohodek na delavca	216.970,42	281.277,93	129,6
2.	Dohodek v primerjavi s poprečno upor. poslov, sred.	57,7	61,3	106,2
3.	Čisti dohodek na delavca	176.263,64	228.260,90	129,5
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	11,2	16,5	147,5
5.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	13,1	20,3	155,0
6.	Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnili sredstvi	6,5	10,1	155,4
7.	OD in sredstva za skupno porabo na delavca -— mesečno poprečje	12.654,19	15.163,61	119,8
8.	Čisti dohodek na delavca — mes. pop.	7.212,04	8.666,79	120,2
1.	Izločanje iz OD na delavca — mes. pop.	3.172,40	3.829,94	120,7
2.	Izločanje iz dohodka na delavca	40.450,91	52.600,15	130,0
3.	Akumulacija z a m ort. v primer, s pop. upor. posl. sred.	10,3	14,2	137,9
4.	Poprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca	376.126,87	458.739,75	122,0
5.	Celotni prihodek glede na porabljena sredstva	185,5	198,9	107,2
6.	Celotni prihodek glede na pop. uporab, obratna sred.	217,9	213,0	97,8
7. 8.	Izguba na delavca Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom	95,5	96,3	100,8
9.	OD v primerjavi s planiranim OD	93,0	101,1	108,7
10.	Sredstva za reprodukcijo v primer, s pop. upor. posl. sred.	10,3	14,2	137,9
11.	Odplačila za invest. kred. v primer, s sred. za reprod.	137,8	92,6	67,2
PRIMERJAVA DOSEŽENEGA DOHODKA V LETU 1980 Z LETOM 1979 IN PLANOM ZA LETO 1980
Struktura	Plan 1980	Reali z. 1980	Indeks	Realiz. 1979	Indeks
I. CELOTNI DOHODEK	125.745,728	119.924,146	95,4	93.691,919	78,1
1. Amortizacija	3.229,346	4.074,744	126,2	2.824,249	69,3
2. Stroški inv. vzdr.	860,000	666,718	77,5	475,963	71,4
3. Mat., tuje usl., rež. mat.	59.764,525	55.551,763	93,0	47.214,593	84,9
II. PORABLJENA SREDSTVA	63.853,871	60.293,225	94,4	50.514,805	83,8
III. DOHODEK	61.891,857	59.630,921	96,3	43.177,114	72,4
4. Zakonske in pog. obvez.	5.082,589	5.453,491	107,3	3.786,999	37,8
5. Obresti od kreditov	4.500,000	4.397,407	97,7	3.471,663	78,9
6. Nag. vaj., štipendije	995.474	1.388,714	139,5	845,968	60,9
IV. POSLOVNI STROSKI	74.431,934	71.532,837	96,1	58.619,435	81,9
V. ČISTI DOHODEK	51.313,794	48.391,309	94,3	35.072,484	72,5
7. Brutto OD	31.444,703	31.786,850	101,1	25.293,358	79,6
8. Rezervni sklad	1.547,296	1.490,773	96,3	1.079,428	72,4
9. Sklad skupne porabe	5.770,468	6.789,361	117,7	4.924,857	72,5
10. Odplačila kreditov	7.548,058	7.236,361	95,9	3.774,840	52,2
11. Sklad za raz. rep.	5.003,269	1.087,964	21,7		
GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1981
Za leto 1981 načrtujemo 26% rast celotnega dohodka račun, po netto prodaj, cenah, glede 'na realizacijo leta 1980, kar v absolutnem znesku predstavlja 151.467,251,— din.
Celotni dohodek predstavlja planiran obseg prodaje v letu 1981, katere jedro bo še vedno program hidravličnih komponent in sistemov. Izvoz, ki je vključen v celotni prihodek bo v letu 1981 predvidoma znašal 9.719.588,10 din, kar predstavlja 94% lanske realizacije.
Vrednost proizvodnje računana po stalnih planskih cenah bo predvidoma 133.300,743,— din, oz. 144.537,670,66 po netto prodajnih cenah, kar pomeni za 30% več v primerjavi z realizacijo v letu 1980.
V planu za leto 1981 imamo 5.734,978,— din predvidenega uvoza, pri čemer predstavlja največji delež nabava repromateriala. Vsega uvoza ob predvidenem izvozu ne bomo mogli realizirati, zaradi premajhnih deviznih sredstev, kar pomeni, da bomo lahiko pokrili le najnujnejše potrebe. Glede na potrebe, ki so se pojavile v letu 1980 in predvidene za ‘leto 1981, bomo v tem planskem letu predvidoma zaposlili 16 novih delavcev, kar znaša v primerjavi z številom zaposlenih konec leta 1980 7%. Potrebe po novih delavcih bomo pokrivali s prilivom učencev v gospodarstvu in štipendisti, ostalo pa s pridobivanjem kadrov od zunaj.
Za vse oblike šolanja bomo v letu 1981 namenili
1.806.131,— din ali 26% vej kot smo porabili v preteklem
letu. Največjo postavko predstavlja redno šolanje za kar smo planirali 1.381.031,— din.
Leta 1980 smo zaključili s precejšnim primankljajem lastnih sredstev, za pokrivanje zalog repromateriala, zalog proizvodnje v teku in gotovih proizvodov. Zaradi slabe oskrbe trga z repromaterialom in povečanja obsega proizvodnje, bo primanjkljaj lastnih virov za pokrivanje obratnih sredstev (ob istočasnem premajhnem ostanku čistega dohodka) v letu 1981 še večji. To pa pomeni, da bomo morali iskati dodatne vire zunaj delovne organizacije, če bomo hoteli imeti neko normalno likvidnost. Masa sredstev za OD in sklad skupne porabe je oblikovana na osnovi DOGOVOR-a o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 in znaša 39.619.130,21 din oziroma 5.924.704,40, kar pomeni, da je za 124,64% oz. 89% večja (manjša) v primerjavi z letom 1980. Realizacija teh dveh postavk je v korelaciji z rastjo dohodka (celotni prihodki minus stroški), kar pomeni, da v primeru, če ne dosežemo predvidenega dohodka, ne smemo izplačati planirane mase OD, oziroma lahko izplačamo večjo, če nam dohodek v primerjavi z letom 1980 raste hitreje, kot smo to zapisali v planski dokument.
Plan delitve dohodka in čistega dohodka prikazuje tabela.
Andra Luznar
PRIDOBIVANJE IN DELITEV CELOTNEGA DOHODKA V LETU 1981
	Kategorija	Plan 1981
I.	CELOTNI DOHODEK	151.467.251,06
1.	Amortizacija — minimalna	4.531.707,75
2. Stroški investicijskega vzdr.		1.260.000,00
3.	Mat., tuje usluge, rež. mat.	69.347.963,50
	— osnovni in pomožni mat.	47.119.507,75
	- tuje proizvodne usluge	10.662.213,24
	- režijski material	11.566.242,50
II.	PORABLJENA SREDSTVA	75.139.671,25
III	. DOHODEK	76.327.579,81
4.	Obveznosti SIS-om	8.823.043,41
5. Zavarovalne premije		413.929,38
6.	Davek iz dohodka	448.343,48
7.	Prispevek za del. skupnost	119.261,84
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ZAPISNIK
Komisija za OD, z dne 19. 3. 1981
SKLEP:
1.	Zahtevku za boljšo nagraditev dela, ki so ga komisiji za OD posredovali delavci, ki delajo na strojih NEF in RNF se ne more ugoditi.
Ugotovljeno je namreč, da se zahtevnost dela pri vnašanju in korigiranju programa po zahtevnosti ne more enačiti z zahtevnostjo nastavljanja npr. na univerzalnih stružnicah, kjer mora delavec samostojno izbrati, brusiti orodje itd. Delovna opravila samostojnega vnašanja in korigiranja programa pa so tudi po Pravilniku o razvidu del in nalog sestavni del opravil strugarja II.
2.	Po daljši diskusiji komisija za OD sprejme tudi sklep, da se k preverki analitske ocene pristopi v 4. kvartalu letošnjega leta.
ZAPISNIK
Komisija za družbeni standard z dne 13. 3. 1981
1.	Sklep o razpisu za vložitev prošenj za dodelitev posojila za novogradnje in adaptacije ter nakup stanovanj.
2.	Za posojila se namenijo sredstva v višini 1.300.000,— din (sproščena pri Ljubljanski banki v avgustu mesecu 1981), ter sredstva v višini 800.000,— din (sproščena pri Ljubljanski banki v maju mesecu 1982).
3.	Sredstva v višini 1.944.000,— din (sproščena bodo konec leta 1981) se namenijo za nakup stanovanj v novem stolpiču, ki bo predvidoma zgrajen konec letošnjega leta. Sklep o nakupu 4 stanovanj v tem stolpiču je sprejela komisija za družbeni standard dne 26. 2. 1980. Cena teh stanovanj po pogodbi znaša 3.414.198,- din, torej bo potrebno za manjkajoča sredstva pridobiti kredite na stanovanjski skupnosti.
4.	Sredstva, ki so na skladu skupne porabe in sicer v
8. Ostali prispevki iz dohodka	1.883.027,67
9. Prispevek za solidarnost	26.901,00
10.Prispevek SISEOT in ostale članar.	264.242,16
11.Obresti od kreditov	4.000.000,00
12.	Nagrade in štipendije 13.	Amortizacija nad minim.	1.381.031,00
IV. POSLOVNI STROŠKI	92.499.451,19
V. CISTI DOHODEK	58.967.799,87
14.Brutto OD	39.619.130,21
15.Rezervni sklad	1.908.189,49
16.Sklad skupne porabe	5.924.704,40
17.Samouprav, spor. v kraju (4%)	1.584.765,20
18.Prispevek SIS-om iz OD	515.048,69
19.Sklad za razš. reprodukcijo	- 549.407,12
20.Plačilo anuitet	11.965.369,00
21 .Amortizacija	4.531.707,75
višini 405.343,82 (okroglo 400.000,—) se vložijo pri Ljubljanski banki za dobo 15 let im čakalno dobo 1 leto (ta vezava nam daje 800.000,— din sredstev, ki jih bomo imeli na razpolago maja 1982 za reševanje stanovanjskih potreb).
5.	Za ogled in ugotovitev stanovanjskih razmer prosilcev komisija za družbeni standard imenuje komisijo v naslednji sestavi:
-	Kosmač Janez
-	Božič Franko
-	Pišler Alojz
-	Likar Pavel
Komisija po ogledu sestavi zapisnik opravljenega pregleda, na osnovi katerega se izvede točkovanje in sestavi prioritetno listo.
6.	Komisija za družbeni standard sprejme sklep, da se materi umrlega sodelavca Kogovšek Hermana izplača en njegov povprečni mesečni OD dosežen v letu 1980 iz sklada skupne porabe (v skladu s 67. in 68. členom SaS o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in za skupno porabo delavcev DO ,,Kladivar" Žiri). Povprečni mesečni OD, ki ga je tov. Herman Kogovšek dosegel v letu 1980 znaša 6.575,70 din.
ZAPISNIK
Delavskega sveta DO ..KLADIVAR" Žiri z dne 3. 3. 1981
SKLEPI:
1.	Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, je soglasno sprejet.
2.	Samoupravni sporazum o temeljih planov bank, združenih v LB - združeno banko za obdobje 1981—1985, je soglasno sprejet.
3.	Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Beogradske banke, Temeljne banke Ljubljana, za obdobje 1981—1985.
4.	Potrdi se delo komisij pri inventuri za leto 1981 s tem, da:
a)	odpiše se material v skladišču materiala v vrednosti 23.577,90 din. Skladiščno službo se zadolži, da odpisan material skladišči na ločen prostor.
b)	odpišejo in uničijo se nalepke za indikatorje v vrednosti 31.501,40 din, za kar se zadolži tehnični sektor.
c)	proda se material v vrednosti 185.144,30 din in zadolži nabavno službo za realizacijo.
d)	odpišejo se osnovna sredstva v vrednosti 37.135,74 din, za kar se zadolži knjigovodski sektor.
e)	osnovna sredstva v vrednosti 27.284,53 din se prenesejo na drobni inventar, za kar se zadolži knjigovodski sektor.
5.	DS potrdi (zaključni račun) delitev celotnega dohodka in čistega dohodka, ki je bil soglasno sprejet že na zboru.
6.	Zbor je din e 25. 2. 1981 obravnaval gospodarski načrt za leto 1981 in nanj ni imel pripomb. Člani DS so soglasno potrdili gospodarski načrt za leto 1981.
V	komisijo za družbeni standard DS imenuje tov. Pišler Alojza (namesto Bogataj Rada).
V	komisijo za OD DS Imenuje tov. Galičič Doro in tov. Rudolf Vinka (namesto Luznar Janeza in namesto Pivk Petra, ki je sporazumno prekinil delovno razmerje v naši DO).
8.	DS DO ..Kladivar" Žiri potrjuje Samoupravni sporazum o temeljih plana KS Žiri za obdobje 1981-1985, za podpisnika pa pooblašča tov. direktorja Bogataj Rada.
9.	Člani DS soglasno potrdijo pristop k pogodbi razvojno inovacijske naloge ..izmenična hidravlika,,.
10.	DS DO „Kladivar" Žiri pristopi k Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini.
Za podpisnika se pooblasti tov. Erznožnik Bogdana.
11.	Soglasna potrditev Samoupravnega sporazuma o spremembi 44. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v Jugoslovansko banko za avtomatizacijo „Uni-matik". Za podpis SaS o spremembi omenjenega 44. člena se pooblasti direktorja tov. Rada Bogataja.
12.	DS DO ,,Kladivar" Žiri pristopi in podpiše SaS o združevanju sredstev za ureditev stro j n o-kovi na rs ki h delavnic pri Šolskem centru za kovinarsko in avtomehani-ško stroko Škofja Loka, ki bo nosilec usmerjenega izobraževanja v občini Škofja Loka, s tem, da se znesek 219.895 din poravna v letu 1981, znesek 549.739 din pa v letu 1982.
13.	DS sprejme sklep, da samoupravni sporazum o zagotovitvi obveznosti za vračilo anuitet kredita LB za modernizacijo cest v občini Logatec ne sprejme in ne podpiše.
KS Vrh nad Rovtami (gre se za modernizacijo cest na območju KS Vrh nad Rovtami) se naj poveže s KS Žiri, kjer DO združujejo sredstva za razvoj KS Žiri in da se-naj za ustrezne rešitve dogovarja na tej relaciji.
14.	DS sprejme sklep, da ne podpiše samoupravnega sporazuma o kreditnem sovlaganju v Planinski dom na
Goropekah. Navedena problematika se naj rešuje v okviru KS Žiri.
DO Kladivar Žiri ne razpolaga z nobenimi dodatnimi sredstvi (po planu), ki bi omogočale pokritje dodatnih finančnih obveznosti (poleg tistih, ki so predvidena s Temelji plana DO Kladivar Žiri za obdobje od leta 1981 do 1985.
DS sprejme tudi sklep oziroma stališče do elementov plana 1981—1985 KS Trebija (združevanje sredstev za urejanje komunalnih in drugih zadev v tej KS), kakor tudi do prošnje za finančno pomoč in sodelovanje, ki jo je posredovalo AM Žiri, Moto Cros sekcija.
15.	Člani DS soglasno pristopijo k sporazumu o uvedbi prevoza delavcev na delo in iz dela na relaciji Žiri -Rovte in obratno, zc podpisnika sporazuma se pooblašča tov. Erznožnik Bogdana.
16.	a) Vrednost točke pri obračunu OD za mesec januar 1981 ostane 0,18 din brutto (z novim letom oziroma z mesecem januarjem so se prispevki iz brutto OD zmanjšali iz 31,45 na 28,57, kar pa pri isti vrednosti točke t.j. 0,18 brutto pomeni 4% povečanje OD).
b)	Pri obračunu OD za mesec februar 1981 se konstanta, ki je element zahtevnosti dela( analitske ocene), pri vseh delih in nalogah poveča linearno in sicer od 50 na 80 točk, to se pravi za 30 točk. Vrednost točke 0,18 din brutto.
c)	Pri obračunu OD za mesec marec 1981 se vrednost točke poveča iz 0,18 din brutto na 0,19 din brutto.
d)	Ker je povečana vrednost točke pri obračunu OD za mesec marec povezana s sprejemom aneksa sprememb in dopolnil SaS o delitvi sredstev za OD in skupno porabo, ki vsebuje stimulativnejše nagrajevanje se sklep pod točko 3 realizira v primeru, če bo Aneks omenjenega SaS sprejet na referendumu dne 27. marca 1981.
17.	Delavcu, ki ima do uveljavitve pravice do upokojitve, po enem od kriterijev, ki jih določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja še 2 leti dela, oziroma delavec, ki mora biti do uveljavitve pravice do upokojitve še 2 leti v delovnem razmerju, pripada akontacija OD izračunana po osnovah in merilih SaS o delitvi sredstev za OD in skupno porabo, povečana za faktor 1,10 (10%).
Pobudo za pričetek takega obračunavanja OD lahko poda strokovna služba ali pa delavec sam, s tem, da mora strokovna služba preveriti rok pravice uveljavljanja do upokojitve z ozirom na določila Pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pravico do navedenega načina določevanja OD delavcem, ki se nahajajo 2 leti pred upokojitvijo, ugasne po 2 letih izplačevanja OD obračunanega po tem sklepu.
18.	Imenuje se komite za SLO in DS v naslednji sestavi: Mole Vanjo — predsednik komiteja
Kosmač ing. Janez — predsednik OOS Bogataj Rado — direktor Cokan Bogomir — načelnik NZ Gladek Vinko — načelnik CZ Likar Pavel - predsednik DS Eržen Emil — predsednik OOZSMS
Skladno s členi 46 in 48 Osnutka Zakona o splošni Ijud-
ski obrambi in družbeni samozaščiti, komite imenuje DS DO v soglasju z občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Imenovani komite deluje skupaj s sedanjim odborom za SLO in DS in sicer do sprejetja Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. S sprejetjem zakona preneha delovati odbor za SLO in DS, ki se raz-formira.
Odbor za SLO in DS pa deluje v naslednjem sestavu:
KAKO SAMOUPRAVLJAMO?
2e tri desetletja so minila, odkar smo se v naši družbi odločili za pot samoupravljanja: najprej v podjetjih, postopoma pa tudi na vseh ostalih področjih družbenega življenja. Vendar je to vsem več ali manj poznano in o tem ne bi pisal.
Ostal bi kar v naši DO, v Kladivar-ju in skušal prikazati kako samoupravljamo pri nas. Kot vsa podjetja v naši družbi, imamo tudi mi samoupravna telesa kot so: DS, njegove komisije oz. odbore za OD, komisijo za medsebojna delovna razmerja, disciplinska komisija itd. in kot'najvišji organ zbor delavcev DO Kladivar Žiri.
V statutu jasno piše, katere so pristojnosti teh organov. Prav tako imamo pravilnike in samoupravne sporazume, ki za vsako področje delovanja posebej navajajo dolžnosti in pravice tega ali onega organa samoupravne strukture.
Toda, kako je to v resnici, v življenju? K temu razmišljanju me je vzpodbudilo, ko sem analiziral sam pri sebi dogodke zadnjega časa, pa tudi zadnja zbora delavcev DO ter pravkar izveden referendum o dopolnitvi in spremembi pravilnika o nagrajevanju. Na zboru delavcev DO ob sprejemu proizvodnega načrta za leto 1981 skoraj ni bilo vprašanj. Sprejet je bil v pičlih desetih minutah, pa čeprav je (po mojem mišljenju) to najvažnejši akt, ki ga lahko nek kolektiv sprejme. V njem naj bi se zrcalila vsa pripravljenost kolektiva, ki želi napredovati. Toda pri nas tega žal ni opaziti. Nekaterim je prav vseeno, kako bomo v teh težkih stabilizacijskih časih uspevali. Vseeno jim je, ali bo KLADIVAR napredoval ali nazadoval. Niti toliko kulture nimajo, da bi prišli na zbor, pa čeprav med delovnim časom, torej med časom, za katerega so tudi plačani. Ni jim mar resnično samoupravljanje — razlagajo si ga po svoje. Poznajo le svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti. Bolj živahno je bilo na zboru, ko smo razpravljali o OD, čeprav je z udeležbo bilo podobno — slabo. Popolnoma razumljivo je, da je OD življenskega pomena za vsakega zaposlenega, toda nekateri bi radi uveljavili uravnilovko ,,vsi enako". Toda to bi bilo družbeno nesprejemljivo in tudi nelogično, kajti konec koncev je treba tudi upoštevati strokovnost, izobrazbo, znanje, odgovornost, delovno mesto itd.
To so elementi, ki jih upoštevajo vse družbene ureditve tega sveta, tako tudi naša. Res je, da sistem nagrajevanja, ki je veljal do 31. 3. 1981 ni stimuliral neposrednega proizvajalca pa tudi režijske delavce ne. Toda, ali je bilo potrebno toliko žolčnih debat in zastojev v pro-
Likar Pavel - namestnik Cokan Bogomir — načelnik NZ Gladek Vinko — načelnik CZ Pečelin Matevž — predstavnik OOS Podobnik Vinko — predstavnik ZK Govekar Mirko — predstavnik OOZSMS Predlagatelj OOZK, prebral tov. Kavčič Iztok. Bogataj Rado - direktor, predsednik odbora
izvodnji, preden smo se na referendumu izrekli za nov sistem delitve OD.
Ali ne bi bilo bolje prej temeljito prebrati predlog strokovne službe in ugotoviti, da je sistem nagrajevanja, ki ga je predložila, zares dober in v prid vsem pridnim in prizadevnim delavcem prav v neposredni proizvodnji? Zgrešeno je tudi mnenje, da si delavci v režiji ne zaslužijo višjih osebnih dohodkov. Zaslužijo si, vendar sigurno ne vsi. Kot med tistimi v neposredni proizvodnji, je tudi med režijci moč najti take, ki si svoj OD ne zaslužijo v celoti. Na take bo treba nekoč (kmalu!) pokazati tudi s prstom. Zavedati se bomo morali, da so časi, ko si kaj koristnega v delovnem času naredil ali ne, pa zato vseeno prejel celoten OD, mimo.
Poiskati bo potrebno notranje rezerve. Treba bo družbeno koristno izrabiti delovni čas in s tem tudi sebi zagotoviti boljši kos kruha. Kljub težki gospodarski situaciji v naši državi, v Kladivarju ni čutiti pomanjkanja dela. Mnogo več bi proizvedli, če bi znali resnično samoupravljati. Če se bi zavedali, da samoupravljanje ni anarhija, da pa lahko nastane, če ljudje v njem iščejo le svoje ozke koristi (čim manj delati in čim več zaslužiti I).
Samoupravlja se na sestankih samoupravnih forumov (DS, zboru, odborih in komisijah), kjer lahko vsak pove svoje probleme, predloge in mišljenja. Če delavec ni član samoupravnega odbora, lahko vse to pove svojemu delegatu v samoupravnih organih, ta pa nato na merodajnem mestu iznese problem in prenese odgovor delavcu. Vsekakor pa ni prav to, kar počnejo nekateri, ki
bi samoupravljali celih osem ur pri strojih ali pisalnih mizah, pri tem pa pozabili, da je na delovnem mestu njihova dolžnost le delati, izpolnjevati naloge, ki mu jih da njegov predpostavljeni. Vse tehnične težave, ki bi nastale pri samem delu, pa morajo reševati tiste službe, ki so za to odgovorne (tehnologija, razvoj, priprava dela itd.).
Prav tako je zelo važno za dosego boljših poslovnih rezultatov zdravje in počutje delavca na delovnem mestu. Predvsem je potrebno skrbeti za bolehne in za delavce pred upokojitvijo, ki ne morejo več toliko dati od sebe kot so v mlajših letih. To naj bi bila skrb vseh nas, izvršnega odbora sindikata pa še posebej.
Veliko bi lahko naredili še na področju delovne discipline.
Vzemimo samo nekaj ,,cvetk" :
—	odhajanje čez ograjo po pijačo,
—	prihajanje in odhajanje z dela,
—	,,debatni klubi",
—	poslušanje športnih prenosov itd.
—	pričetek in konec malice,
—	pohajkovanje in slonenje po pisalnih mizah in strojih, V naštetih in drugih dnevnih, na oko nepomembnih, napakah verjetno tiči razlog, da ni mogoče zagotoviti tromesečnih poračunov in morda celo „13. plače". Razmislite! Vse to in še mnogo drugih škodljivih početij si nekateri dovolijo v imenu in na račun samoupravljanja. Če mu pa predpostavljeni reče, da tega ali onega ne sme početi, mu odgovori: „Kaj nam pa moreš, saj imamo samoupravljanje?" To je seveda popolnoma zgrešeno pojmovanje samoupravljanja. Ko pride zadeva do disciplinske komisije, pa že grozijo: „Bom pa šel k Si-binčiču!" (to je občinski samoupravni pravobranilec). Vendar pri tem pozabijo, da tov. Sibinčič dobro ve, da se redko disciplinsko ukrepa proti dobremu in poštenemu delavcu. In tu sigurno ne bo potuhe. Zato opustimo vse te neumnosti in pričnimo s poštenim, družbeno zavestnim delom in samoupravljanjem. Prepričan
MERSKE ENOTE
V preteklosti je bilo v rabi več merskih sistemov sočasno. Tako smo v vsakdanji rabi srečevali enote različnih sistemov, kar je povzročalo mnogo nejasnosti. Tehniški sistem mer je imel za osnovne enote npr. meter, kilo-pond (pond) in sekundo. CGG sistem pa centimeter, gram in sekundo. Temu dodajamo še epote, ki so v rabi v različnih anglosaksonskih deželah kot funt, palec itd. Poleg tega je bil gram nekoč v rabi kot enota za silo in maso.
Iz gornjega vidimo, da je bilo nujno potrebno doseči na področju mer v svetu neko enotnost. Z veliko truda in naporov je bil izbran in v mnogih državah uzakonjen mednarodni sistem merskih enot z oznako Sl (le Systeme International d'Unites). Osnovne enote Sl so meter, kilogram, sekunda, amper; zato mu pravijo včasih MKSA - sistem. Zakon določa, da je od 1. 1. 1981 dovoljena v javnosti raba le enote Sl, z nekaterimi izjemami.
Osnovne prednosti Mednarodnega sistema merskih enot.
sem, da bi na ta način kljub težavam v naši družbi imeli večji kos kruha, kot smo ga imeli v letu 1980 - in to vsi! KLADIVAR pa bi tako pridobil na ugledu.
Na koncu pa mi dovolite še to: Malo več zaupanja v lastne sile in v vodilno strukturo, ki smo si jo sami izbrali. To pa ne pomeni, da ne bi smeli kritizirati napak, ki bi se pojavile. Vendar morajo biti kritike utemeljene in tisti, ki kaj kritizira, mora zadevo dobro poznati in imeti za to tudi boljšo rešitev. To imenujemo „konstru-ktivna kritika". Vse ostalo je le kritizerstvo in proti temu
se je treba boriti, saj to prinaša v podjetje le nered in slabe odnose.
Navedel sem nekaj svojih pogledov na samoupravljanje pri nas.
V kolikor se kdo z mojim mnenjem ne strinja, se naj oglasi v naslednji številki našega lista.
Bogomir Cokan
ki so bile za uvedbo odločilne so: Univerzalnost Sl enot, ker obsegajo vse veje znanosti, pa tudi v vsakdanji rabi so običajne. Enostavnost gradnje na osnovi koherence (1+1 = 1, 1 : 1=1) med enotami. Izključitev različnih enot za merjenje enakih ali sorodnih veličin, in njihovo lahko primerjanje neodvisno od dobljenih rezultatov v različnih krajih in državah. Poenostavitev računanja brez uporabe parazitskih koeficientov zaradi rabe dimenzijsko nekoherentnih enot. To pomeni uporabo veličinskih in neštevilčnih enačb. Preglednost pri pouku in njegova poenostavitev, saj uporaba veličinskih enačb najpregled-neje kaže naravne pojave in procese v tehniki.
Razmejitev pojmov mase in sile, kar zahteva različno imenovane enote: za maso kilogram (kg) in za silo nevv-ton (N). Uporaba osnovnih enot Sl v znanosti, tehniki in vsakdanji rabi že pred sprejetjem zakona. Predpone, ki se postavijo pred imeni enot, za oblikovanje dekad-nih in decimalnih merskih enot so enotno določene v
vseh državah in vseh jezikih.
Na podlagi zaikona o merskih enotah in merilih (Uradni list SFR., št. 13/76) se smejo v naši državi uporabljati od 1. 1. 1981 le tiste merske enote, ki jih določa ta zakon.
Dovoljene merske enote našteva ta zakon v naslednjih poglavjih:
—	merske enote mednarodnega sistema merskih enot Sl (le Systeme International d'Uinites)
—	merske enote izven Sl, ki se smejo uporabljati in
—	decimalne merske enote.
Seznam merskih enot
1. Merske enote mednarodnega sistema merskih enot Sl.
Sestavljene so iz:
—	osnovnih merskih enot Sl
-	izpeljanih merskih enot Sl
a) Osnovne merske enote Sl
veličina	merska enota znak mer. enote	
dolžina	meter	m
masa	kilogram	kg
čas	sekunda	S
električni tok	amper	A
termodinam. temperat.	kelvin		K
svetilnost	candela	cd
količina snovi	mol	mol
b) Izpeljane merske	enote Sl	
veličina	merska enota	znak	m. enote
ploščina	kvadratni meter	m2
prostornina	kubični meter	m3
ravninski kot	radian	rad
prostorninski kot	steradian	sr
dolžinska masa	kilogram na meter	kg/m
ploščinsika masa	kilogr. na kvadr. met.	kg/m2
prostorninska masa	kilogr. na kubič. met. gostota kg/m3	
frekvenca	hertz	Hz
hitrost	meter na sekundo	m/s
pospešek	meter na kvad. sek.	
	(sekundo na kvadrat)	m /s2
kotna hitrost	radian na sekundo	rad/s
kotni pospešek	radian na (sek.na kv.)	rad/s2
prostorninski pretok	kubič. meter na sek.	m3/s
masni pretok	kilogram na sekundo	kg/s
sila	nevvton	N
tlak (napetost)	pascal	Pa
dinamična viskoznost pascal. sekunda		Pa.s
kinematična viskoznost kvadr. meter na sek.		m2/s
energija, delo, količina toplote
joule
moč, energijski pretok, watt
termični pretok	W
količina elektrime	coulomb	C
električna napetost in
elektr. potencial	volt	V
električna poljska jakost	volt na	meter	V/m
električna upornost	ohm	ti
električna prevodnost	Siemens	S
kapacitivnost	farad	F
induiktivnost	henry	H
magnetna indukcija
(gostota magn. pretoka)	tesla	T
magnetni pretok	vveber	Wb
magnetna poljska jakost	amper na	meter	A/m
entropija	joule na	kelvin	J/K
masna količina toplote	joule na	kilogr. kelvin J/(kg.K)
termična prevodnost	watt na meterkelvin W/(m.K)
jakost, energijskega sevanja	watt na	steradian W/Sr
svetlost	kandela	na kvadr.	met.	Cd/m2
svetlobni tok	lumen	Lm
osvetljenost	lux	Lx
molska masa	kilogram	na mol	kg/mol
II. Merske enote izven Sl, ki se smejo uporabljati:
Za dolžino:
-	merska milja = 1842 m (v pomor, in zrač. prometu)
Za ploščino:
-	or (znak:a) = 100 m2 = 102m2
-	hektar (znaik:ha) = 10000 m2 = 104m2
Za prostornino:
— liter (znak:!) =
1 dm3 = 10-3 m3
Za ravninski kot:
-	polni kot = 2 « rad
-	pravi kot (znalk :L) = ( ”/2) rad
-	stopinja (znak:0) = (1/90)L =	(jt/180) rad
-	minuta (znak: ‘) = (1/60)° =	(n/10800) rad
-	sekunda (znak: ") = (1 /60)' =	(n/64800°) rad
Za maso:
-	tona (znak:t) = 1 Mg = 103 kg
Za čas:
-	minuta (znak: min) je enaka 60 s
-	ura (znak: h) je enaka 3600 s
-	dan (znak: d) je enak 86400 s
-	teden, mesec in leto po gregorijanskem koledarju
Za tlak:
-	bar (znak:bar) = 100000 Pa = 105 Pa
Za energijo, delo in količino toplote:
-	watt — ura (znak: Wh) = 3600 J = 3,6 kJ
Za moč:
-	volt — amper (znak: VA) = 1 W
-	var (znak:war) = 1 W
Za temperaturo:
- Celzijeva stopinja (znak: °C) = 1 K. Temperatura 0 °C ustreza temperaturi 273,15°K.
III.	Decimalne merske enote
Decimalne merske enote so enake z množilnimi ali delilnimi predponami, ki jih tvorimo tako, da dodamo pred znake merskih enot mednarodne predpone.
Shema predpon, njihovi znalki in številčne vrednosti so navedene v naslednji tabeli:
Ime	Znak	Faktor, s katerim
predpone predpone	se pomnoži enota
eksa	E	1,000.ooo,000.ooo,000.ooo=1018 triljon (Trio)
peta	P	1,000,000.ooo.ooo.000=1015 biljarda (Brd)
te ra	T	1,000.ooo.ooo.000=1012 biljon (Bio)
giga	G	1,000,000.000=10° miljarda (Mrd)
mega	M	1000.000=106 miljon (Mio)
kilo	k	1,000=103 tisoč
0 .S <D JZ	h	100=102 sto
deka	da	10=10' deset
deci	d	0,1 = 10-' desetina
centi	c	0,01 = 10-2 stotina
mili	m	0,001=10-3 tisočina
ŠILCE		GRENČICE
Čeravno sem se že v predhodni številki razpisal o prototipni dejavnosti v našem podjetju, se bom tega dela tudi tokrat dotaknil. Nekako mi vest ne da miru, da se ne bi lotil obravnavanja delovnih pogojev še bolj konkretno in kritično. Moje ugotovitve pa mogoče ne veljajo samo za prototipni oddelek.
Zakaj gre? Kot sem že večkrat omenil, je oddelek za kvalitetno in normalno delo zdaleč nezadostno opremljen. Ne mislim na neko supermoderno strojno opremo itd., gre za osnovno orodje, brez katerega pa se niti običajnih ključavničarskih del ne da opravljati. Nekdo bo mogoče dejal, da se teh težav pač vsi zavedamo, da je treba malo potrpeti, da so vzroki finančne narave itd. Toda ali ni malo nekorektno in nenormalno pričakovati, da bi bili v pogojih, 'kot je pomanjkljivo orodje in oprema, doseženi kar najpopalnejši rezultati.
Ravno zadnje tedne sevsakodnevno srečujemo z nepotrebnimi težavami pri izdelavi vzorčnih Izdelkov za tujega partnerja. Čeprav smo bili pred kratkim priča izred-
TEKMOVANJE PRIPADNIKOV CZ
V soboto, 14. marca je bilo v Škofji Loki tekmovanje pripadnikov CZ, katerega se je udeležil tudi Kladivar s svojo ekipo. Vsaka tekmovalna ekipa je sestavljala tri člane in vsak član te skupine naj bi imel nekaj urni tečaj rdečega križa. Ker je Marija Potočnik, ki je bila dotedanji vodja naše ekipe, odšla v pokoj, je bil tokrat vodja ekipe Roman Žakelj, člana pa Cilka Pagon z 20-urn im tečajem in Vida Bogataj, ki ima za sabo 80-urni tečaj rdečega križa.
mikro u	0,000.001=10-6 miljonina
nano n	0,000,000.001=10-9 miljardina
piko p	0,000,000.ooo,oo1 = 10-12 biljonina
femto f	0,000,000.ooo,ooo.001 = 10-15 biljardina
ato a o,000,000.ooo,ooo.000,ooo=10-18 triljardina Na koncu si še posebej oglejmo nekaj merskih enot, ki so bile v preteklosti močno v rabi, danes pa niso dovoljene:
Za silo: kilopond x Za tlak: atmosfera t
meter vodnega stebra x Torr oz. milimeter živega srebra x Za delo, energijo, toploto: kilopondmeter x
kalorija x
Za moč, energijski m toplotni tok:
-	konjska moč x
-	kilopondmeter na sekundo x
-	kilokalorija na sekundo x
Končno lahko ugotovimo, da merske enote mednarodnega sistema merskih enot Sl same po sebi niso nove. Vsi jih že dolgo poznamo. Nov je le dogovor, po katerem so se vse države zavezale uporabljati enoten sistem mer, to pa pomeni veliko poenostavitev in mnogo lažje sporazumevanje.
Janez Zupančič
no strogi oceni ter kritiki našega dela, se tega kar nočemo zavedati.
Pri ponovnem poizkusu plasiranja našega izdelka — črpalka ,,BAHCO ', pristopamo k tej nalogi dokaj ravnodušno ter neodgovorno in s slabim orodjem. To je nedopustno še toliko bolj, če gre za zagotovitev prepotrebnih deviznih sredstev.
Gotovo je, da v slabih pogojih dela tudi kakovost opravljene naloge ne more biti zagotovljena, poleg tega pa je ob tem tudi delavec prizadet najmanj dvakrat: prikrajšan je za osebno zadoščenje ob uspešno opravljenem delu, poleg tega pa tudi ne more bistveno vplivati na proces vrednotenja ter nagrajevanja ,po delu.
Govorim o pogojih dela v prototipnem oddelku, čeprav bi o podobnih odločujočih dejavnikih morali razmišljati v vsej DO.
Stane Mlakar
Zbrali smo se ob 7. uri pred Zadružnim domom, kot je bilo dogovorjeno. Ker se nas je zbralo jz vseh žirovskih podjetij okrog 40, je bilo dogovorjeno, da gremo na tekmovanje s posebnim avtobusom. Toda tu so se začele težave. Ker avtobusa ob osmih še ni bilo, se je ekipa Alpine pozanimala, kako bo s prevozom. Ugotovili so, da je tisti, ki je bil zadolžen za prevoz, enostavno pozabil in avtobusa sploh ni naročil. Po tej informaciji smo premraženi od dolgega čakanja nekateri bolj ko-
rajžni zavili h Katrniku in a Šilce žganja, ostali pa so še vedno čakali in premišljevali, kako bi se prepeljali v Loko. Ko smo se vrnili, jih je bilo tam še samo pet, ostali pa so se odpeljali z osebnimi avtomobili. Isto smo potem storili tudi mi.
Na tekmovalno mesto smo prišli s precejšnjo zamudo. Vodja ekipe nas je taikoj prijavil in brž smo morali izpolniti tekmovalne teste, za kar smo imeli deset minut časa. Potem smo čakali, da nas pokličejo še na praktični del tekmovanja. Klicali so po štiri ekipe hkrati, toda na nas in na ekipo Etilkete so enostavno pozabili.
Po opozorilu po zvočniku, da kdor ni bil klican, se naj sam javi, smo se morali pač sami javiti. Organizator bi lahko vsaj to vedel, katere ekipe vse sodelujejo, ne pa da smo se morali za vsak del tekmovanja posebej prijaviti in smo zato povsod prišli na vrsto šele na koncu. Kljub trudu smo zasedli šele 24. mesto, kar smo izvedeli na razglasitvi rezultatov, ki je bilo šele malo pred poldan.
Po vsem tem smo se odpravili nazaj proti domu z diplomo, ki smo jo prejeli za sodelovanje na tekmovanju.
Vida Bogataj
Toliko o udeležbi iin samem tekmovanju enot CZ v okviru občine. Sedaij pa še par besed o pomenu in vlogi CZ, ki jo ima v konceptu SLO.
Zmotno je mišljenje nekaterih članov kolektiva, da je
ZIMSKE IGRE DELAVCEV ZPS NA POHORJU
2e ves teden pred odhodom na to tekmovanje je vladala v ..Špotrni javnosti" Kladivarja prava pripravljalna mrzlica. Debatni klubi športnikov v tovarniški hali so imeli to temo ves teden na programu. Bilo je skoraj kot pred tekmo za svetovni pokal. Da se nam ne bi preveč mudilo s tekmovanja domov, smo se domenili, da bi z Alpetourjevim avtobusom peljal na Kope nad Slovenj Gradcem ekipo našega podjetja kar jaz, ker sem bil tudi član ekipe.
Na, končno je prišel zadnji delovni dan, priprava opreme in kratka noč. Še v trdi temi zgodnjega sobotnega jutra 28. 2. 1981, smo se začeli zbirati pred Zadružnim domom v Žireh. Mnogi so imeli smuči za tek in veleslalom, s tem pa tudi polne nahrbtnike oblačil. Nekatere ..športnike" je bilo treba iskati na domu, vendar nam vseh ni uspelo zbezati iz toplih postelj. No, s planirano polurno zamudo smo se odpeljali proti Škofji Loki in Štajerski. Do Škofje Loke smo pobrali še nekaj članov ekipe ter več navijačev. Družba se je kmalu razživela, kot da se že dolgo nismo videli. Ob jutranji glasbi iz zvočnikov je razpoloženje kmalu postalo kar se da veselo ter izletniško. Kaj kmalu smo bili pred Slovenj Gradcem, kjer smo zavili desno proti Pohorju. Cesta se je pričela vzpenjati in vedno bolj smo se izgubljali med zasnežene Pohorske vrhove — porasle s temnimi smrekovimi gozdovi. Pričelo je tudi snežiti, kar nam je malo pokvarilo veselo pričakovanje na smučanje v jasnem in bleščečem planinskem okolju. Vzpenjanje po vijugasti cesti do smučarskega centra Kope se je malce
CZ ostanek članov, ki nimajo drugače nobene zadolžitve (vojnega razporeda v enotah JLA ali TO) in mislijo, da njim ni potrebno, da kaj vejo o tem in da jih to nezanima. Naš koncept SLO je tak, da če bi bilo potrebno, bi bili vsi vojaki, kakor tudi bi vsi reševali, va-rovaili in pomagali, če bi bilo potrebno kot člani civilne zaščite .ne glede na starost ali zadolžitve.
Zato je potrebno, da ima vsak vsaj osnovne pojme o dolžnostih kot član kolektiva (KS), o nalogah CZ. Naj kar naštejem nekaj primerov, kjer smo Vsi poklicani, da opravimo svojo dolžnost.
Pri elementarnih nesrečah (potresi, poplave, vdori zemlje) pri požarih, ki zajemajo večji obseg ali obrat, pri drugih naravnih nesrečah, kjer so ogrožena življenja ali premoženja posameznika ali širše skupnosti.
V vojnih razmerah pomoč armadi, reševanje in za klanjanje ranjencev, osikrba ogroženega prebivalstva, pomoč beguncem, ki so se umaknili iz svojih domov itd. Skratka civilna zaščita ima dolžnosti povsod, kjer je potrebno pomagati, zato je potrebno, da se stalno izpopolnjujemo in to v znanju kakor tudi materialni osnovi enot CZ.
Na koncu pa se kot član ekipe vprašam, kakšen odnos ima tovariš, ki je zadolžen za prevoz tekmovalcev, kaj je na tem naredil. S takšnimi člani oziroma organizatorji je zelo vprašljivo zaupanje, ki jim je bilo dano.
Vinko Gladek
vleklo, vendar smo prispeli v predvidenem času. Tam nas je že čakal naš predsednik sindikata, ki nam je razdelil štartne številke ter nas seznanil z vsem potrebnim.
Kljulb nenehnemu zoprnemu sneženju, tekmovalnega duha ni zmanjkalo in kar se da hitro smo se na smučeh spustili po turistični progi do spodnje postaje vlečnice. Spotoma smo si ob strani ogledali tekmovalne proge, ki so bile že vse nared.
Dobili smo brezplačne karte za vlečnico, le da so nekateri to smučanje plačali z razrahljanimi živci, saj je na vlečnici za debelo uro zmanjalo elektrike.
Z ozirom na več sto tekmovalcev smo vse kategorije veleslalomu odsmučali še precej hitro. Ekipno smo zasedli 4. mesto, imeli pa smo tudi nekaj odličnih posameznikov od 2. do 4. mesta.
Tako v avtobusu, kot tudi v domu Partizanka, je bilo poskrbljeno za izdatno malico. Kmalu smo se morali nekateri preobleči ter zamenjati smuči. Na vrsti je bil tek na 2 in 4 km in avtobus smo dobro izkoristili za garderobo. Po vsesplošnem strokovnem mazanju in preizkušanju smuči, nas je temeljito ohladilo, ko smo v megli in sneženju čakali na štart. — No, tudi to se je izplačalo, saj smo tudi v tekih zasedli 4. mesto. V generalnem plasmanu smo zasedli 4. mesto, kar je med 21. ekipami kar lep uspeh.
Popoldne smo se odpeljali navzdol proti Slovenj Gradcu ter naprej skozi Dravograd do Radelj ob Dravi. V hotelu Kozjak, kamor se je zgrnila vsa množica udele-
žencev, smo Imeli razglasitev rezultatov ob odlični štajerski jedači in glasbi družabno srečanje. Tudi pustnih šem na ta dan ni manjkalo. Prirediteljema ,,Jeklo" iz Ruš in ,,Stroj" iz Radelj velja vse priznanje za dobro organizacijo.
Ko smo se zvečer odpeljali po Dravski dolini proti Mariboru, so za popolno razpoloženje poskrbeli tudi prometni miličniki, ki so nam dali vedeti, da se moramo na štajerskih cestah lepo obnašati.
No, ker je bila zabava v Radljah prekratka, je nekatere športnike kmalu začela pestiti neznanska žeja. Ko smo se večkrat za manj ustavili ob zaprtih gostilnah ob cesti, se je žeja malce polegla. Kmalu po polnoči v nedeljo zjutraj smo srečno prirajžali v Žid. Tu je bila na vso srečo odprta dvorana Partizana, kjer je bila v polnem zamahu pustna zabava. Tako ni bil nihče prisiljen iti na žejen želodec spat.
Vsi skupaj upamo in si želimo še več takih športnih manifestacij in izletov, kjer je prijetno združeno s koristnim.
Stane Mlakar
SINDIKALNO PRVENSTVO ŽIROV V SMUČANJU
Kot vsako leto so tudi letos vrli sindikalisti izvedli smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Letos je bil na vrsti Poliks, da poskrbi za organizacijo in izvedbo tekmovanja. Tekmovanje je bilo 15. marca, kar je za žirovske razmere kljub letošnji odlični zimi že kar pozen datum. Bližnja žirovska okolica je bila že brez snega, zato se je tekmovanje odvijalo v Mrzlem vrhu. Dovska dolina je imela še dovolj snega.
Tisto nedeljo zjutraj so se pričele valiti dolge kolone avtomobilom proti Ledinam in Mrzlem vrhu. Smučarji in navijači so navalili na Sivko hujše kot koze na sol. Le red k o kdo je prišel peš, tisti, ki pa je to vseeno storil, je veljal skoraj za malo prismuknjenega. Raznobarvna pločevina je v hipu okupirala okolico Vodičarje-ve domačije, tako da je Vodičar pričel zaskrbljeno premišljevati, če ni morda kaj zagrešil. Je že pač tako, danes je čas dragocen, le kdo bi nosil smuči na hrbtu več kot uro hoda, če se lahko pripelje na lice mesta lepo udobno v avtomobilu.
Sicer pa je ta dan tudi vreme bolj slabo kazalo. Bilo je oblačno, ponujal se je dež, sneg je bil ves razmehčan.
NAJSTAREJŠI UDELEŽENEC KLADIVARJA
Res se nisem sam prijavil za na Kope, vendar nekdo iz naše proizvodnje sporoči mi nekega dne že do opoldne:
,,Ti z nami greš na tekmovanje, saj na sindikalnem slalomu lepo si dobil priznanje."
V svoji starostni skupini sem zasedel prvo mesto, zato tudi to prijavo vzel sem precej resno.
Na zaskrbljujoče se vprašanje se nisem dosti več oziral.
Tudi organizacija se je ravnala po vremenu. Start se je zakasnil, ko pa je že izgledalo, da bo tekmovanje steklo, se je pokvarila merilna ura. Tako je preteklo še pol ure, preden se je zapodil po progi navzdol prvi pred-vozač. Najprej so tekmovale ženske, potem veterani, za njimi pa še ostale starostne skupine. Proga je bila sicer lepo speljana In dobro urejena, vendar pa je imelo odločilno besedo črvivo vreme. Sneg se je zaradi močne odjuge zelo zmehčal. Proga je zdržala le kakih polovico tekmovalcev, katerih je bilo 130. V spodnjem delu, kjer je bilo snega manj, se je kmalu prikazala na dan mati zemlja. Marsikdo jo je poljubil z nosom in tako je bilo zanj tekmovanje končano še pred ciljem. Malo pred koncem tekmovanja se je celo vlilo iz temnih oblakov kot Iz vedra in kdor se ni potuhnil pod košate smreke, je bil v hipu moker kot politi cucek. Vendar pa se je tekmovanje le srečno izteklo. Kladivar se letos ni odrezal najbolje, saj je zasedel četrto mesto. Vendar pa bi lahko bilo bolje, če bi imeli veterane in žensko ekipo.
Matevž Pečelin
NA ŠPORTNIH IGRAH ZPS
le s svojimi muzejskimi smučmi sem vsak dan bolj treniral.
V zimsko mrzil e m jutru zelo rano
pred Zadružnim domom bilo vse je razigrano.
Ko v prtljažnik smo zmetali vse smučke, šofer Stane za odhod avtobusa prižgal signalne je lučke.
Ko še zadnji zaspanci so prišli, naš vodja zakriči, če smo končno že vsi.
Prijavnico kandidatov še prečita in ugotovi,
da končno le zbrana je elita.
Seveda pa ni šlo drugače, kot, da s sabo vzeli smo tudi navijače.
Srečno na Kope smo prispeli in za teren zanimat se začeli.
Toda, če starostnik kot jaz za slalomišče vprašuje, vsakdo misli, da iz njega se norčuje.
Zato slalomišča sploh nisem poznal, ko po strmini sem se pognal.
Da to drži
sem sredi strmine ugotovil, ko palec na ileivi nogi sem zvil.
Misel na tekmovanje sem tako opustil in le s težavo sem se v dolino spustil.
Ko sem se do vznožja vlečnice pripeljal, najraje od vsega bi palec zamenjal.
Na vlečnico čakal sem dolge dve ure in ob takem sneženju bilo dovolj je pokore.
Na Kopah za mene bilo so nenavadne strmine vendar volja za drugo leto
KADROVSKE NOVICE
zato me ne mine.
Saj začetnik vsak, ki pride na Kope ponavadi težko hrope.
Vožnja domov
mi tudi ne bo šla iz spomina,
saj po celi Štajerski
bila prava pustna je idila.
Tam pač taka je navada, da ob takem času v poštev pride vsaka spaka. Maškarade imele so vso moč, bila to je nenavadna noč.
Zato šofer ni 'imel druge pomoči, kot da odloči za dolge se luči.
Srečen dolgo s tako vožnjo ni bil saj kmalu
policaj ga je dobil.
Primerno plačal mu je kazen, mi pa vsi smo ugotavljati kako hitro
na cesti žep je prazen.
Ko prišli smo v Žiri,
postal želodec je že prazen
in v takih okoliščinah po dolgi vožnji
najbolje je,
da se čim prej gre narazen.
Rajko Primožič
V	času od 13. 2. 1981 do 9. 4. 1981 so delovno razmerje z delavci naše DO sklenili:
—	Irena Kristan, NK delavka — pomožni vrtalec
—	Boris Sakelšek, Strojini tehnik — procesni kontrolor
—	Bojan Polenšek, NK delavec — skladiščnik polizdelkov
—	Cveto Poljanšek, avtomobil, klepar — monter HK II
Delovno razmerje pa so prenehali:
—	Peter Pivk, strojni ključavničar — vzdrževalec I
—	Gregor Novak, avtomehanik — monter HK I
—	Edvard Ocepek, strugar — konstrukter I
—	Franc Štremfelj, stroj, delovodja — brusilec orodja
V	JLA so odšli:
—	Branko Vončina, elektrotehnik — končni kontrolor
—	Evgen Podobnik, elektrikar - monter HK II
—	Branko Kržišnik, elektrikar — monter HK II
—	Franci Kogovšek, NK delavec - pomožni vrtalec
—	Srečko Gaber, orodjar — orodjar II
Trenutno je zaposlenih 213 delavcev.
„Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
Dana Dolenc, Martina Mlakar, Ciril Kacin, Janez Primožič, Franc Temelj
Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov Tisk:	Embalažno grafično podjetje Škofja Loka
12
forloVO C