C
Uredništjvo in upravni štvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun ši. 17.497 — Rokopisi sc ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4'—, čeirlletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45'— — Inserati po tarifi
Leto I.
Kranj, 11. decembra 1937
Stev. 19.
Ustava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvp je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
Zakon o tisku
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
Prekomasacija naše
Po želji velike večine vasi Struževo je notranje ministrstvo dodelilo vas Struževo kranjski mestni občini. Kranjski občinski odbor je pristal na te spremembe. V treh mesecih od tistega dne, ko se v »Službenem listu" objavi ukaz o taki prekomaseciji, se morajo izvesti v prizadetih občinah občinske volitve. Torej pričakujemo tudi pri nas lahko kmalu nove volitve. Ne bo odveč, če se spomnimo, kako je bilo z zadnjimi volitvami.
p Znano je dejstvo, daje bila pri zadnjih »volivnih bojih" samo ena lista. Ta lista je dobila 51 % glasov. Tudi to je dejstvo, ki se je »zaznalo po celi Sloveniji", kakor so pisali neki listi. Prav tako dobro je bilo vsej Sloveniji tudi znano, da se v našem »slovenskem Manchestru" na žive in mrtve prepirata že dolga leta dve struji: je-enesarska, ki je vladala pod Zivkovi-čevo diktaturo in preganjala zveste Koroščeve pristaše, ter eselesarska, ki se je za diktature dala preganjati. To nepremostljivo nasprotje med JNS in SLS je ostalo nepremostljivo tudi še potem, ko so se mnogi pristaši SLS zbudili zjutraj kot pristaši JRZ. Pristaši poprej vladajoče JNS in sedaj vladajoče JRZ so si dolgo pripovedovali drug drugemu v brk bridke resnice, očitali so si vsa mogoča in nemogoča »grozodejstva*, potem pa so prišle v letošnjem letu občinske volitve in z njimi — kompromis. Mesto nehonet-nosti in neuvidevnosti, nekonciliantnosti in netolerantnosti, ki so divjale po^ našem mestu poprej, so se začele širiti honetnost in uvidevnost, konciliantnost in tolerantnost. Godili so se pravi čudeži. Neki modri kompromisarski agitator, ki je slišal zvoniti o tem, da se danes združujejo po vsem svetu demo-kratje ne glede na svetovni nazor, je zapisal krilato besedo, da je kranjski kompromis kompromis med »vsemi sloji vseh sedanjih in bivših (!!) prepričanj*. Isti agitator je zapisal, da ima kompromis zase izjave »krmilarjev ene ali druge panoge (!!) javnosti. In še je zapisal prav isti agitator, da je kompromis na čelo občine zapisal, da so »politika in osebnost (!!) izključene". Kje je sila, ki bi se mogla upreti združenim močem »vseh bivših prepričanj, raznih panog javnosti in izključene osebnosti"?. Tako je nujno morala zmagati lista, na kateri ni bilo »ne politike ne osebnosti". Zmagala je z 51%, zmagala pa bi tudi samo z 1 %, da celo z enim samim glasom, ker je bila edina.
Kljub vsej svoji neprostovoljni humoristični žilici pa je kompromisarski agitator, ki spada med »resne in trezne ljudi, brez bolnih ambicij in osebnosti, ... širokogrudne v odpuščanju in solidne v izvajanju strogo začrtanih gospodarskih načel..izrekel resnico, ki nam pojasni, kako sta se mogli v »bratskem* objemu pobotati posestrimi JNS in JRZ. Kompromisarski agitator je trdil, da je bil kranjski kompromis sklenjen „iz strahu pred vzbujanjem strasti med mirnim meščanstvom*. Ker pa pravi kompromisarski agitator v isti sapi, da imajo nasprotniki kompromisa le malo pripadnikov med kranjskim meščanstvom, tedaj niso mogli do takrat najhujši nasprotniki skleniti kompromisa iz strahu pred meščanstvom, temveč samo iz strahu pred nekom drugim. In kdo je bil to? To je bilo delavstvo, ki se je pripravljalo, da bi prvič v zgodovini našega Kranja nastopilo kot samostojen politični čini-telj poleg obeh meščanskih strank.
Dr. Stojadinovič v Rimu
Sprejem ministrskega predsednika g. dr. Stojadinoviča v Rimu je bil nad vse svečan in tudi prisrčen. Kakor piše »Slovenec" so porabili v Rimu nad 9000 metrov platna za jugoslovanske zastave in izpustili vse politične obsojence Julijske Benečije, kakor prilikom obiska grofa Ciane v Belgradu meseca marca t. I.
Prvo srečanje dr. Stojadinoviča z Mussolinijem je bilo na kolodvoru v Rimu. Najprej sta si podala roke in Mussolini je izrekel prisrčno dobrodošlico. Dr. Stojadinovič se je zahvalil in pozdravil še grofa Ciana, gospej dr. Stojadinovičevi pa je pustil izročiti Mussolini lep buket orhidej. Po pozdravih je cela povorka krenila do vile »Madama", zbrano občinstvo pa je našega min. predsednika burno in navdušeno pozdravljalo celo pot.
Drugi dan zjutraj je odšel dr. Stojadinovič s častnim spremstvom v Panteon, kjer se je poklonil manom umrlih italijanskih kraljev, potem na grob italijanskega Neznanega junaka in končno na Capitol h grobovom padlih borcev fašistične revolucije in tam v znak počastitve istih položil venec z jugoslovansko trobojnico. Nato je bil sprejem pri Mussoliniju, ki je trajal 50 minut, odkoder je odšel dr. Sio-jadinovič naravnost h kralju v avdi-
Dolga doba Živkovičeve diktature je pokazala delavstvu in precejšnjemu delu malomeščanov, da je treba z JNS dokonča obračunati. Dogodki iz 1. 1936 pa so kranjsko delavstvo prepričali, da mu tudi JRZ ni prijateljica. Zato je hotelo delavstvo nastopiti s svojo listo, okoli katere je nameravalo zbrati vse v resnici slovenske, demokratične ljudi, ki privoščijo poleg tega tudi delavcu in kmetu, majhnemu trgovcu in obrtniku večji kos kruha. V tem primeru pa bi odklenkalo listam, na katerih bi bili kandidati vidni predstavniki Živkovičeve diktature ali pa zastopniki kapitala (Cesenj, Fock), če bi te skupine nastopile ločeno. Že samo govorice o tem, kaj pripravljajo delavci, so tako prestrašile »Manchester", da sla se JNS in JRZ takoj po demonstracijah proti Zivkoviču sporazumeli za volitve v Kranju.
Ta strah pred delavstvom in volivni rezultat dokazujeta, kako napačno politiko so vodili socialistični voditelji, ki so se pridružili gnilemu kompromisu in razbili enoten nastop vsega delavstva ter naprednega, demokratičnega malomeščanstva, ki je 1.1936 z delom pokazalo, da je pripravljeno pomagati delavstvu. Za nas sledi iz te izkušnje jasen sklep: tudi če se JNS in JRS združita, je v Kranju možna zmaga tiste liste, okoli katere bi se zbrale vse demokratične sile ; zato je nujno potreba, da kranjsko delavstvo ob prvi priložnosti odločno stopi na samostojno pot, ne da bi se balo, da ne bo našlo podpore tudi pri demokratičnih izobražencih. Če se je posrečilo kmečki občini v okolici Kranja, da je združila proti fašistični JNS vse demokratične katoliške in ostale demokratične skupine na listi kmetov, delavcev in obrtnikov, tedaj bi bilo sramotno za mesto Kranj, ki je danes veliko industrijsko mesto, če bi kranjsko delavstvo ne zmoglo tega. Kranjsko delavstvo bo moralo to storiti in sicer ne samo zaradi svoje koristi, temveč tudi zaradi koristi vseh ostalih demokratičnih in izkoriščanih malomeščanskih plasti, ki danes samo nosijo stroške vsega mestnega gospodarstva, ne da bi smele o tem gospodarstvu tudi odločati.
jenco, kjer so tudi njemu na čast priredili slavnostno kosilo.
Zvečer je bila gala-večerja pri Mussoliniju, kjer so bile izrečene in izmenjane prisrčne zdravice.
Jugoslovanski novinarji, ki spremljajo dr. Stojadinoviča na tej zgodovinski poti, so bili vsi, kolikor jih je, gosti ministra za propagando Alfierija. Novinarje je pozdravil sam minister za propagando, ki je v zelo lepem govoru orisal važnost prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Naši novinarji so se mu najprej zahvalili z navdušenim ploskanjem, potem se mu je pa še imenom vseh zahvalil z lepim govorom direk-
JL
tor našega Centralnega presbiroja g. dr. Lukovič. Tudi ta govor je bil prisrčno aklamiran.
Dr. Stojadinovič se bo mudil še dva dni v Milanu, kjer pričakujejo italijanski industrijski krogi večjih naročil na aeroplane in druge potrebščine, da bi se zmanjšal naš klirinški saldo z Italijo, ki znaša po zadnjih poročilih okoli 180 miljonov dinarjev — v našo korist.
Ker obišče francoski zunanji minister Delbos že v nedeljo 12. t. m. Belgrad, se bo g. dr. Stojadinovič vrnil predvidoma že te dni preko Kobarida, Gorice in Trsta, če ne naravnost preko Reke in Zagreba — v prestolico, da pozdravi našega dragega gosta iz Pariza.
Kdo sme delati ob nedeljah in praznikih?
Po jasnih cerkvenih predpisih je delo ob nedeljah in praznikih prepovedano vsakomur. Pa tudi socijalni čut sam je privedel človeštvo do prepričanja, da mora oziroma bi moral zaslužiti mali človek, to je delavec, kmet, nameščenec, obrtnik in trgovec vsaj toliko, da bi v nedeljah lahko počival; resničnost je žalibog drugačna in vsak revež riskira z nedeljskim delom, da bo kot brezverec pribit na sramotni oder, če ne celo pogubljen.
Ce si delavec popravlja ob nedeljah svojo, v dolgi dobi let s krvavimi žulji cele družine prisluženo bajtico, potem je to greh, katerega je treba javno ožigosati; če odpravi mali kmet (ne veleposestnik) zadnja poljska dela še v nedeljo, ker si ne more, recimo vsled zamrznjenih vlog pri državotvornih denarnih zavodih najeti pomagačev za to delo, potem ga proglasimo za pogana; če dela mali obrtnik v nedeljo dopoldne, ker si hoče prihraniti drago električno luč, potem je to zopet dokaz brezverstva in moralne propalosti.
Če določa pred letom dni še uradno toli hvalisana kolektivna pogodba, da se ob gotovih praznikih eventualno lahko dela, potem je, če nam to enkrat »paše“, ta pogodba slaba, samo zato, ker delavec take dni ne more k maši, sicer je dobra, kakor uredba o minimalnih mezdah. Ko pa so delavci med lansko stavko enodušno prosili, da bi se darovale maše vsako nedeljo po vseh tovarnah (takrat so imeli res čas pa tudi vzrok za molitev), jim je bilo to od merodajnih faktorjev odklonjeno z motivacijo: Lastniki tovarn ne dovolijo vstopa. Vsaka tovarna meji na sosedne parcele in javne ceste. Ali so takrat vprašali naši duhovni očetje vse te sosede, če smejo obdržati maše na njihovih parcelah in tako skrbeti za duševni blagor ubogih delavcev? Dober pastir bi napravil rov in se prikopal do duševne hrane tako potrebnih delavcev! Toda časi katakomb so minuli in zastonj pričakujemo tistega, ki bi izgnal barantače in prekupčevalce iz naših templjev.
Le verjemite, brezverci! Naši mali ljudje so pobožni in bi zahajali v cerkev tudi vsak dan, če bi jim prilike to dopuščale...! Toda nekrščanske plače in nekrščanske pogodbe jim to preprečujejo. Zivljenske potrebščine so od sklenitve kolektivne pogodbe poskočile za najmanj 20%, naše plače pa so ostale iste, če ne padle, in zato moramo delati in grešiti ob nedeljah in praznikih, ponoči in podnevi, v burji in snegu. Delamo pa zato, ker smo verni, in ker ne moremo in nočemo pustiti, da bi stradali naši otroci in da bi še hujše trpele in garale naše žene.
Nekaj popolnoma drugega pa je, če zahteva naš velepodjetnik ali pa naš
veletrgovec in veleposestnik od svojih nastavljencev, pomočnikov in nameščencev, da delajo ob nedeljah, cerkvenih in državnih praznikih! Ravnotako smejo zidati finančni magnati svoje gradove in svoje palače ob nedeljah. Tudi občine smejo, kljub temu, da so odlašale nad 20 let zidavo šolskega poslopja, dopustiti da se dela vsako nedeljo in vsak praznik, če so v pravih, res državotvornih rokah. To vse pa samo iz narodno gospodarskih ozirov in gotovo ne radi tega, ker imajo gospodje, ki odločajo — denar in samo denar — in ker nimajo duš in srca!,
Nedeljsko delo je torej po vsem, kar sledi iz gornjega, jasen dokaz brezverstva in ne življenska potreba nižjega sloja, kakor trdijo gotovi prevratni, protikatoliški elementi!
Volitev v Rusiji
12.	decembra bodo v Rusiji prvič volitve v Vrhovni sovjet, kakor jih določa nova Stalinova ustava, ki je bila sprejeta lani 5. decembra. Volitve bodo splošne, neposredne, enake in sicer s tajnim glasovanjem. Volivni boj se bije že nekaj mesecev. Med kandidati za Vrhovni sovjet so najbolj znani ljudje Sovjetske zveze: Stalin, Kalinin, Molo-kov, itd. Poleg njih so najbolj znani letalci: Bajdukov, Gromov, Molokov in raziskovalci severnih pokrajin Schmidt, Papanjin in drugi. Tudi znanih pisateljev in pesnikov ne manjka. Kakor sporoča »Slovenski delavec", kandidira tudi vodja Kominterne, Dimitrov, o katerem je nekoč pisal »Slovenec", da ga je Stalin odžagal.
Sledite vzgledu!
Dne 4. decembra t. 1. je sedemdeset občinskih mož, zbranih na glavarstvu v Radovljici, da slišijo navodila okrajnega glavarja o ukrepih proti vlomom v občinske blagajne (čez noč ne sme biti v blagajni več kot Din 500*—, občinski uslužbenec mora spati pri blagajni, vsa višja gotovina naj bo naložena v poštni hranilnici v Belgradu itd. itd.), sklenilo, da bodo vse občine radovljiškega okraja sprejele enak sklep kot dne 29. 10. t. 1. jeseniški občinski odbor, namreč, da se naj proglasi dan 29. oktobra za slovenski državni praznik. Sklenili so tudi povabiti župansko zvezo, da izzove enako sklepanje v vseh slovenskih občinah. Občina Koroška Bela, katere župan ima zasluge, da je bil dosežen tako lep in popolen uspeh slovenske sloge, je že dne 6. decembra sprejela ta predlog na seji občinskega odbora. To je bila pač lepa obletnica občinskih volitev, pri katerih je zmagala v tej občini lista slovenskega delovnega ljudstva.
Stanje in plače naših za varov, nameščencev in delavcev
Koncem meseca septembra 1937. leta je bilo v celi Jugoslaviji prijavlje* nih in pri vseh pokrajinskih OUZD zavarovanih 716.674 delavcev in nameščencev, od tega 529.796 moših in 176.878 ženskih delovnih moči. To število znači neznaten padec v primeri z zaposlenostjo v avgustu t. 1. toda velik porast, če primerjamo lanskoletno septembersko stanje.
Če primerjamo ta porast po različnih industrijskih panogah, potem vidimo, da prednjači gradbena stroka, v kateri je bilo septembra letos zaposlenih 10,416 delavcev več kakor pa septembra lani, pri gradnji železnic, cest in mostov znaša ta višek 10.341 delavcev, pri lesni industriji pa 7727.
Podroben pregled različnih gospodarskih panog pa da sledeče številke, od katerih pomenijo	prve prirastek
števila delavcev in nameščencev od sept. 1936 do sept. 1937., druge pa izražajo ta prirastek v procentih za vsako stroko posebej:
Panoga	Več zaposl.	V %
tekstilna industrija	+	7093	12‘96
trgovina	5035	8-60
strojna in metalna ind.	4911	ll-57
manufaktura	3055	10‘24
obdelovanje lesa	2462	12‘78
industrija kož in gumi	1247	25’51
privatni promet	1217	14'36
kemična ind.	929	9'18
papirna ind.	910	20'12
gostilne in kavarne	672	2'80
denarni zavodi in zavar.	456	3-24
rudarstvo	307	25'29
Padec	zaposlenja	pa	obstoja pri
sledečih gospodarskih panogah:
Industrija tobaka	-	2437	27-82%
ind. hrane in pijače	—	1634	4'02°/o
poljedelstvo	—	540	2'13%
vodne centrale	—	206	2'59%
javni promet	—	163	1'17%
Meseca septembra 1.	1937.	je bilo
zavarovanih
nameščen, in delavcev z dnevnim zaslužkom 71.202	do	Din	9	60
319.794	D 9’60—24 (torej povpr. D 16'80)
144.688	24—34	.	, Dtn 29--
90.349	34-48	.	.	„	41‘—
90.661 nad Din 48
Vsi ti uradni podatki jasno kažejo, da se je zaposlenost našega delavstva in nameščenstva res povečala, kar je obenem dokaz, da industrija stalno in sigurno napreduje ter si dela vedno večje dobičke, dočim so plače delavcev in nameščencev ostale na povprečni dnevni višini Din 23'42, ali če računamo mesečno 25 delovnih dni — pri skupnem mesečnem zaslužku Din 585'— na mesec in družino. Zakon o minimalnih mezdah pa je to obupno stanje takorekoč še sankcioniral.
Bled in naš tujski promet
4.	Hotelska industrija in posestniki vil
Kakor je upravičeno reči žagarju, ki ne razžaga dnevno po en voz lesa, ampak po 40 kubičnih metrov, lesni industrijalec, tako moremo reči, da je hotel, ki oddaja 40, 50 ali več sob tujcem, industrija v primeri s posestniki, ki oddajajo le po par sob. Ne more se namreč obravnavati vprašanja tujskega prometa za hotele, vile, pensione in ostale z istega vidika.
Hotelsko gospodarstvo je običajno urejeno mnogo bolje in more nuditi gostu mnogo več. V hotelu obstoja delitev dela, ki je podlaga racionaliziranega poslovanja.
Na Bledu je tujcem na razpolago nekaj nad 3000 postelj. Od teh imajo hoteli in pensioni na razpolago približno 2000, dočim je v vilah in privatnih hišah 1000 postelj. V prvih morejo dobiti gosti stanovanje in hrano, v poslednjih pa samo stanovanje. Ce pa vpo-števamo, da je mnogo pensionov in malih hotelov urejenih tako, da spadajo v drugo skupino, vidimo, da pripada hotelski industriji in mali posesti vsaki po 50% tujskega prometa, kar se tiče prostora, pa tudi kapitala, vloženega v vile, opremo, perilo in podobno. Tudi pri davkih bo razmerje približno enako.
Kako pa je z obiskom : številom tujcev in dohodki? Vsakomur na Bledu je znano da so v tem oziru mali posestniki mnogo na slabšem.
Osobito letos je večina manjših pensionov in vil odrezala mnogo slabše od hotelov. Navadno je običaj ta: v juniju, ko prično gosti prihajati na Bled, zasedejo naprej hotele. Šele ko so hoteli polni, začnejo pošiljati goste v vile. Tako so povečini vile le dependance hotelov. Na ta način prihajajo posestniki vil v popolno odvisnost od hotelov, kajti nikdar ne bodo dali iz hotela boljšega gosta v vile in slabšega obdržali. Nekaj vil in pensionov si je sicer pridobilo stalne goste, vendar pa
te zato potrebno zelo solidno in stro-;ovno vodstvo ter trdna denarna osnova.
S tem pridemo do vprašanja, ki najbolj loči velike in male obrate — do tala.
Od približno 70 miljonov dinarjev, ki so bili po vojni vloženi v tujsko-prometna podjetja, je večina porabljenih za hotele. Ta denar, ki je bil po večini v obliki hipotečnih kreditov, je v desetih letih docela izpremenil izgled in sestav blejskega gospodarstva. Hoteli so — s par izjemami — prišli v odvisnost ali lastnino bank. Napredek, ki ga je prinesel čas, kakor: modernejše
zgradbe, voda v sobah, centralna kurjava, lepe obednice itd., so blejski hotelirji plačali zelo drago. Vile pa so v splošnem zaostale: manjka kopalnic, tekoče vode po sobah, stavbe so zastarale in še mnogo drugega. Zato je manjša posest manj prizadeta, čeprav še vseeno precej zadolžena. Jasno je, da skuša vsak posameznik čimbolje urediti svojo hišo za tujski promet in dohiteti hotele. Kakor pa vse kaže, bo to zelo težko izvedljivo.
Blejski tujski promet obstoja iz zelo različnih faktorjev. V hotele gredo predvsem gosti, vajeni hrupnega vrvenja, željni zabave in prigod, pa tudi pripravljeni izdati mesečno po 5000 dinarjev in več. Nasprotno gredo v vile in pensione gosti, ki žele mir, odpočitek, užitek narave, ravnotako družine, ki hodijo skupno na letovišče. Za vse te so zmerne, nizke cene predpogoj. Na Bledu imamo Zdraviliško komisijo, ki je storila že mnogo dobrega za povzdigo tujskega prometa in ki donaša občini lepe dohodke. Toda če pogledamo njen sestav (pa tudi njeno delovanje), ne moremo vedno ugotoviti, da je enako zastopala interese enih in drugih, namreč velike in manjše posesti. Dostikrat smo videli, da hočeta v Zdraviliški komisiji prevladovati enkrat Toplice, enkrat Park-hotel. Sedaj ko obisk na Bledu pada, je vprašanje razmerja med hoteli in vilami še posebno pereče kajti prej so bili eni kot drugi Blejci in je kljub hudi medsebojni konkurenci prijateljsko sodelovanje preprečilo vsake resnejše spore. Danes pa je drugače. Banke in po bankah prisiljeni hotelirji ne morejo imeti do manjših nobenih ozirov več: važno ostane le, doseči čim večji dobiček za kritje visokih obresti, davkov in režij.
Nazadovanje obiska se skuša prevaliti v breme manjših obratov. Hoteli skušajo na vsak način obdržati svoje dohodke in kriti režijo. Letošnje prazne vile so dokazale uspeh teh prizadevanj.
Opozoril bi še na sledeče: z ozirom na letošnji slab obisk bi bilo zelo potrebno in popolnoma upravičeno, da bi blejski posestniki skupno prosili oziroma zahtevali črtanje gotovega dela zgradarine, ker stavbe niso dale dohodkov, ki bi odgovarjali predpi* pisani davčni osnovi, Se nadaljuje.
Plačajte naročnino. Vse naročnike in čitatelje, ki prejemajo naš list, prosimo najvljudneje, da nam čimpreje poravnajo naročnino, ker imamo poleg rednih visokih stroškov že čez pet tednov tudi visoke izredne.
KULTURNI PREGLED
V	.Kulturnem pregledu" bomo objavljali kritične članke gledaliških predstav, predavanj in koncertov, ki se vrše v Kranju in okolici. Sčasoma bomo skušali razširiti to rubriko tudi na celo Gorenjsko in prosimo že sedaj vse gorenjske javne delavce, da nam pomagajo in stalno pošiljajo kritične članke o vseh prireditvah kulturnega značaja. Z uvedbo te rubrike bodo odpadla seveda zelo ugodna poročila o prireditvah, ki so jih objavili do sedaj običajno prireditelji sami. Naša kritika bo ostra, toda nerazdiralna. — Gledališke predstave bomo gledali s perspektive, da naj gledališče služi pouku in zabavi, torej v prvi vrsti pouku. Gledališče pa mora biti tudi verno zrcalo današnjega časa. Nastopali bomo proti iluzorni sceni, proti idealiziranju, proti patetičnemu pred-našanju. S to kritiko bomo skušali odvrniti naše diletantske odre od starega nemškega odra. Privesti jih hočemo k modernemu in naprednemu gledanju odrske umetnosti. — Od predavateljev, ki govore pred različno izobraženim občinstvom, bomo zahtevali, da podajajo svoje misli tako, da bodo razumljive vsakomur, od organizatorjev predavanj pa aktualne teme:
Gledališča
Horst: »Nebesa na zemlji" (Oder »Vzajemnosti*') V nedeljo 5. t. m. smo videli premijero, ki je bila podana dokaj dobro, kljub delu, ki je samo Jjrez vsake vrednosti. Ce so igralci
res vsi novinci, lahko rečem, da ima
O.	Vz. dober materija), posebno velja to za ženski ansambl. Vsem svetujem več resnosti in discipliniranosti; to je predpogoj za vsakega igralca. Scena je zastarela. Treba bo prelomiti s tradicijo in pristopiti k zavesam in pri-prostejšemu označenju prostora. Ne razumem odrov, ki imajo prav gotovo finančne težkoče, pa na noben način nočejo uvesti moderne scene, ki je mnogo cenejša in izrazitejša.
Raha Rajhenič:	.Pesem lju-
bezni (oder »Narodne čitalnic*").
V	letošnji sezoni siti O. N. C. publiko s samimi operetami. Upajmo, da je višek dosežen s »Pesmijo ljubezni". Muzika nam predstavlja nekaj zelo znanih popevk (Oj, Suzana... itd.) Igralci so še dokaj okretni. Kljub temu, da opereta marsikaj prenese, nas nekateri prizori spominjajo že na cirkus, kar je tudi za opereto malo preveč. Edina svetla točka je scenerija, ki bi bila kar popolna, če bi zavrgli še starinski prospekt. Ob koncu bi si dovolil vprašati O. N C. vsled verjetnosti, da nam v prvi polovici sezone ne bo mogel več dati dramskega dela, če nam bo tudi v drugi polovici sezone serviral same operete in slabo pripravljene »Gospode šefe" ali pa bo pristopil k izpeljavi repertoarja, ki ga je napovedal ob začetku sezone (Velika puntarija, Matura, Konjeniška patrulja, Praznik cvetočih češenj in Tarel* kinova smrt)?
Predavanja
Ing. Eza Sernečeva: »O Pragi in Cehoslovaški" (Jugoslov.češka
liga). Predavateljica, je govorila naj-preje o zgodovini Češke, Moravske in Slovaške, nato pa je prešla na današnjo dobo. Njena izvajanja so spremljale skioptične slike, ob katerih nam je povedala marsikaj lepega, veliko pa tudi zamolčale. Krivdo za slab obisk nosi deloma organizator, še več pa običajno pičlo zanimanje našega »prosvitljenega" meščanstva za kako dobro in pametno stvar.
Prof. Kumer: »Kočevje v kulturnem in narodnem oziru" (Družba sv. Cirila in Metoda), še katastro-falnejši obisk je doživel profesor Kumer. Predavanje, ki je bilo jako dobro pripravljeno, toda slabše podajano — kar gre prav gotovo na rovaš slabega obiska — je poslušalo reci in piši dvajset ljudi s predavateljem vred, od teh 10 srednješolcev. Dame, gospodje! Rodoljubi, nacionalisti, stražarji, narodnjaki, kje ste bili v nedeljo 5. t. m.?
Dr. Branko Verčon:	»Glavne
smeri sedanjega mednarodnega razvoja* (Ljudska univerza). Predavatelj je prikazal zunanjo politiko v znaku velikih trenj med dinamičnimi velesilami in demokratskim blokom. Osvetlil je to trenje s prave strani, ne kot ideološko borbo, temveč kot navadno materijalno borbo. Že z uvodom je odgovoril vsem onim, ki zagovarjajo mnenje, da nam Slovencem ni treba zavzemati posebnega stališča proti političnim dogodkom v svetu in spretno utemeljil nujnost našega simpatizerja z demokratskimi državami. Z ozirom na aktualnost teme bi pričakovali več obiskovalcev.
V DOMOVINI
Državno pravdništvo v Zagrebu
je prepovedalo prodajo in razširjanje sledečih tiskovin : „Novi list" št. 6 od
14. novembra; .Bomba" št. 11. od
13.	nov.; „Radnik" št. 68. od 12. nov.; »Hrvatski dnevnik* št. 543. od 14. nov.; »Narodni val" št. 23. in 24. od 19. oz. 20. nov.; »Seljački dom št. 50. od 21. nov.; „Hrvatski akademičar" št. 2. od
15. nov.; »Politični eseji" od Stjepana Livadiča v Zagrebu. »Hrv. radio-vestnik" od 26. nov.; »Glas sancaga" št. 1.; »Seljački svet" št. 10.; »Seljačka misao" št. 21. od 16. nov; »Novi list" štev. 7. od 21. nov.; »Hrvatski narode" (letak) tiskan v Zagrebu.
Najuglednejši jugoslov. dnevnik »Politika" je bil ta teden že dvakrat konfisciran, in sicer v nedeljo 5. t. m. in v sredo 8. t. m.
Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjanje brošure »Rumunija in Italija", izdane v Sibi (Rumunija) od prof. Pimena Constati-nescu.
Za narodni praznik 1. decembra smo dobili 17 novih generalov in 2 kontreadmirala. Iz ukaza ni razvidno, koliko je med njimi Hrvatov ali Slovencev.
Papeški nuncij na našem dvoru mgr. Pellegrinelti je bil imenovan za kardinala ter je vsled tega zapustil Jugoslavijo.
Notranji minister je razrešil 17
banskih svetnikov primorske banovine in imenoval 17 novih.
Na seji večine Finančnega odbora Narodne skupščine je bila dosežena popolna soglasnost in enoduš-nost glede izglasovanja novega proračuna.
Uprava policije v Novem Sadu kupuje palačo novosadske produktne in efektne borze.
Komisija za odkup tobaka plačuje v Trebinju tobak po 7 Din za kg. Kmetje zahtevajo vsaj 10 dinarjev.
Notranje ministrstvo je preko
banskih uprav obvestilo vca okr.
glavarstva, da se glasom odloka fin. ministrstva (odd. za davke) v slučajih, v katerih se konslatira, da prestopki zasledovani po službeni dolžnosti ne obstoje, od obdolženih ne pobira takse niti za preiskavo, niti za sodbo.
Minister pošte g. Cvrkič si je ogledal zagrebške poštne naprave in se zanimal za funkcioniranje tam. poštne službe.
Dopisnik Reuterjeve agencije v
Belgradu je bil izgnan iz naše države radi tendencioznega in netočnega poročanja inozemskim listom. Bil je že celih 13 let v Belgradu.
»Corriere della Sera" poroča, da je jugoslovanska vlada priznala vlado Franca v Španiji.
V Belgradu so ustanovili društvo znanstvenih umetnikov in pisateljev, katerega namen je zboljšanje ekonomskega in socijalnega stanja svojih članov.
V Zagrebu so ustanovili društvo brezposelnih privatnih uradnikov in trg. nameščencev. Ustanovni občni zbor je bil 6. decembra.
Minister pravde Simonovič je obiskal podpredsednika Sv. Sinoda metropolita Dositeja.
Glasom zadnjega statističnega poročila Narodne banke (študijski odsek) so poskočile cene najnujnejših življenskih potrebščin z zadnjih štirih letih za 30%.
Papež je odlikoval voditelja Ljudske fronte (pri nas Imenovane hudičeve fronte) v Franciji in sicer min. preds. Chautempsa in zun. ministra Delbosa z najvišjimi cerkvenimi odlikovanji.
Predsednik uprave rudnika Trepča g. A. Chester Beatty je rekel na zadnjem občnem zboru tega društva v Londonu: »Hitro napredovanje gospodarske moči Jugoslavije, h kateremu smo tudi mi doprinesli svoj delež, je za me in za moje kolege, ki smo vedno zaupali Jugoslaviji in jo smatrali naj-pripravnejšo za investiranje tujega kapila, izvir največje zadovoljnosti". Rudnik Trepča je imel v zadnjem poslovnem letu pri glavnici 1 milj. funtov (240 milj din.) čistega dobička 600.000 funtov (144 milj. din.).
Našim dopisnikom in tistim, ki hočejo postati
Že dolgo je od takrat, ko smo na splošno govorili o tem, kaj in kako naj bi pisali naši dopisi. Pozneje smo se dotaknili dveh točk, ki sta po našem mnenju važni za presojo vsakega pojava, pa naj bo to. v gospodarskem, kulturnem ali političnem življenju. Dejali smo, da smo pristaši demokracije in da je obramba in razširitev demokracije naš glavni cilj; dalje smo dejali, da se morajo vsi demokratični člani slovenskeg naroda združiti v boju za ohranitev slovenskega naroda. Želeli smo, da bi vsakemu našemu dopisniku postali ti dve zahtevi merili, s katerima bi ocenjeval vse dogodke.
Prav posebno z bojem za obstoj slovenskega naroda pa je v tesni zvezi neka tretja stvar, ki bi morala preiti našim dopisnikom v meso in kri, če se hočejo znajti v pisani množici raznovrstnih pojavov. Ta tretja stvar je boj za mir. Na prvi pogled se zdi |° visoka politika, ki se nas navadnih Mudi nič ne tiče, ki je v vsakdanjem življenju naših vasi in mest skoro niti ne srečamo ne. Toda temu ni tako. Kdo bi mogel med Slovenci samo za trenutek resno misliti, da ne bodo ob kakem mednarodnem spopadu naše vasi in naša mesta prvi cilj uničujočih vojnih sil? Ljubljana, Kranj, Jesenice in nešteto drugih krajev leže tako, da bi od njih takoj v prvih dneh nove svetovne vojne ne ostal niti kamen na kamenu več. Vse lepe stavbe bi se spremenile v razvaline, kakršne sta že mesti Madrid in Šanghaj. Kolikor bi se ostalo Slovencev živih, bi se raztepli po svetu kot med prvo svetovno vojno primorski Slovenci. Lakota, beda, bolezni bi kosile ljudstvo. Rešila bi se morda samo peščica, ki bi se kaj kmalu utopila v tujem morju. 2e dostikrat smo pisali o tem v našem listu in upamo, da smo to nevarnost dovolj verjetno tudi dokazali. Saj nam vendar vsi dogodki po svetu govore o tem.
Glede ne tp, v kakšnem odnosu so Tojavi do vprašanja miru in vojne, jih lahko razdelimo na dve skupini: ali podpirajo, utrjujejo stvar miru ali pa ženejo vodo na mlin nove svetovne vojne. Vse laži, ki jih trosijo sovražniki slovenskega naroda med ljudstvo, da bi preprečili združitev miroljubnih sil, vse laži, s katerimi obrekujejo Vsako resnično stremljenje po miru, razvnemanje prenapetega nacionalizma, podpiranje hitlerjevskih strmljenj v Sloveniji, zagovarjanje nemških italijanskih in japonskih osvajalnih vojn, s katerimi hočejo fašistični imperialisti zasužnjiti svobodoljubne narode, vse to je najboljša pomoč onim temnim silam, ki hočejo svet vnovič zaliti z rekami krvi. Naše oko se mora navaditi na to, da bo znalo za vsemi lepimi krinkami zagledati pravo bistvo stvari in razkrinkati laž, ki se skriva za lepimi pobožnimi besedami. Naši dopisniki morajo z lahkoto znati odkriti, kak namen imajo na videz preproste igre, ki proslavljajo vojno in prireditve, ki so pobarvane s tako-zvanim nacionalizmom. Le s takim vztrajnim, drobnim delom proti nevarnosti nove vojne bomo mogli zagotoviti slovenskemu narodu največjo dobrino, -ki jo ima, to je mir, in s tem mu bomo lahko zagotovili tudi narodni obstoj.
Naši dopisniki naj se vedno spominjajo tegale nauka: Ne pozabimo nikdar na leta strahote 1914-1918!
Trening tečaj' pod vodstvom savezn. trenerja v Mojstrani
Jugoslovanski zimsko športni savez bo imel pod vodstvom svojega trenerja, znanega Finca g. Kuisma tečaj za tekmovalce v Mojstrani od 11,— 23. dec. Dostop v tečaj je dovoljen vsem tekmovalcem klubov, ki so člani saveza. Javiti se je v Mojstrani pri trenerju v hotelu Triglav. Razporeditev treningov vodi Gorenjski zimsko športni podsa-vez. Opozarjajo se vsi klubi, da svoje tekmovalce po možnosti v čim večjem številu pošiljajo v ta trening, da tako tzrabijo ugodno priliko, ki se jim nudi |edaj v največji bližini. Trenerja stavi Savez brezplačno na razpolago vsem klubom, dočlm morajo klubi udeležbo Svojih tekmovalcev preskrbeti sami.
Ljudslta univerza V soboto 11. t. m. predava ob 8. uri zvečer g. dr. Ivo Štempihar o „ Praktičnem pomenu ustav". Predavanje se vrši v gimn. telovadnici, vstopnina 1 Din. Pozivamo cenj. občinstvo, da se tega zelo aktualnega predavanja našega kranjskega rojaka polnoštevilno udeleži in tako podpre idealna stremljenja naše Ljudske univerze.
Zanimivo predavanje Angela Vo-de-tova bo predavala v nedeljo 12. decembra ob 9 uri dopoldne pod okriljem del. kult. društva »Vzajemnost" o vedno aktualni temi: Vzajemno delo med možem in ženo. Svetujemo vsem, da se predavanja naše priznane kulturne delavke sigurno udeleže 1
Oder »Vzajemnosti" ponovi v nedeljo ob 16 uri veseloigro »Nebesa na zemlji". Sodeluje zopet tamburaški zbor »Vzajemnosti" iz Šmlednika.
»Jugoslov.-češka liga" bo priredila tečaj češkega jezika za odrasle, katerega bi vodila ga. Cermak-Jarčeva, če se bo prijavilo zadostno število interesentov. Prijave sprejema v gimnaziji g. Leber.
»Tujsko-prometno društvo" ima svoj redni občni zbor v torek 14. decembra ob 20. uri v hotelu »Kranjski dvor" (pri Peterlinu) z običajnim dnevnim redom. Ker je brezhibno in čim širše delovanje društva ogromnega, če ne odločujočega pomena za po-vzdig tujskega prometa v Kranju, zato pozivamo vse člane in društva, da z aktivnim sodelovanjem pripomorejo k skorajšnjemu uresničenju vseh nalog, katere si je tujsko-prometno društvo zastavilo in katere misli tudi realizirati.
Orkester gorenjskih godbenikov priredi v nedeljo ob V* 9 uri zvečer v Nar. domu koncert pod vodstvom g. Fakina. Koncertu prisostvuje osebno tudi skladatelj g. Sl. Osterc.
Planinski album »Iž naših gora", katerega je ravnokar izdalo Slov. plan. društvo, je najprimernejše božično darilo in se že prodaja v obeh kranjskih knjigarnah.
Zakaj se ne očistijo prehodi in hodniki? Po zakonu o občinah je občina dolžna skrbeti za čistočo jcest in ulic ter za varnost prometa. Če teh nalog ne more oskrbeti s pomočjo stalnih mestnih delavcev, potem mora najeti še druge, ki bodo hvaležni za vsak prislužen dinar; če je denarja dovolj za različna potovanja in za razne strokovnjake in strokovne nasvete, potem privoščimo tudi brezposelnim kak dinar za božični priboljšek.
17. štv. »Sobote" od 27. novembra, v kateri smo priobčili bilanco »Jugočeške* d. d. s komentarjem, nam je žal — kljub povečani nakladi — pošla, zato ne moremo zadovoljiti vseh, ki so to številko naknadno zahtevali.
V	slučaju, da bi se prijavilo še zadostno število naknadnih naročil za to številko, bi bili pripravljeni, da dotični članek ponatisnemo. Vse p. n. prodajalce pa prosimo, da nam vse eventualno neprodane izvode naše 17. štv. čimpreje vrniti izvolijo, ker bi radi ustregli vsaj še nekaterim bralcem našega lista.
Leteča prometna policija nas je zopet obiskala v četrtek opoldne Hitro se je zbrala gruča radovednežev, ki je škodoželjno opazovala ustavljanje avtomobilov, voz in koles. V kolikor smo informirani pa tokrat hujših pregreh ni bilo odkritih, par manjših grešnikov pa je vseeno prišlo v usode-polni zapisnik. Prav je, da se radi varnosti prometa nadzira in pazi povsod na prometni red, toda prav je imel tudi tisti hudomušnež, ki je prilikom te zadnje kontrole precej glasno pripomnil: Najprej^ pojdite pozvat’ gospodo na rotovžu, da spravi cesto v red in pusti odvozit vso to nesnago, ki se valja že tedne po cestah, potem pa bodo šoferji in vozniki že sami in brez kontrole pravilno vozili.
Vsakih 100.000 dinarjev bo imelo en glas, vloge pa se sprejemajo že ali samo od 50.000 dinarjev naprej. Tako približno pravi okrožnica, v kateri se poziva našo dično veleindustrijo, naj prispeva — ne podari! — v fond za nadaljevanje gradnje novega šolskega poslopja. Ta fond naj bi obstojal iz teh vlog pri naši Mestni hranilnici, za katere jamči mesto z vsem svojim
^esti
premoženjem, upravljali bi ga seveda dotični, ki bi ga vplačevali, po principu 100.000 je en glas. Skupen posvet vseh interesentov bo v kratkem sklican, vsak pameten človek pa si že sedaj lahko predstavlja, kako bo ta kuratorij zgledal. Večino bomo imeli seveda domačini, kakor pri»Jugočeški"; tujci nam bodo kvečjemu posodili kakega prekaljenega strokovnjaka za knjigovodstvo, tako da si bomo lahko takoj na jasnem, koliko dobička bo že za poslovno leto 1938. Te vloge se bodo obrestovale ravnotako kakor one navadnih zemljanov brez kurato-rijalnih pravic po 4%, odplačevali jih pa bodo kranjski meščani in vsi pri-komasirani okoličani brez izjeme. Alii bella gerant. tu felix Carniola solve!
Umrl je po dolgem trpljenju g. Rudolf Jereb, bivši obče znani gostilničar in posestnik na Fidru. N. v m. p.
Kdo ima pravico amnestije? Po raznih ustmenih in pismenih razlagah vprašanje krivde razrešenega župana g. Pirca še vedno ni razjasnjeno, kljub že objavljeni oprostilni razsodbi Upravnega sodišča v Celju. Celokupna poštena javnost zahteva radi tega, da se prestopki ali zločini bivšega župana g. Pirca razčistijo ne oziraje se na levo in desno, ker niti JRZ, niti JNS, še manj pa združeni JNS in JRZ (kompromis na občini) po obstoječih zakonskih predpisih nimati pravice do amnestije ali abolicije za prestopke in zločine. Ce ukrade lačen delavec štruco kruha bo gotovo zaprt, zakaj se potem isto ne bi zgodilo vsakomur, kdor oškoduje občino ali druge javne ustanove za težke tisočake, kakor se je to javno in tajno, v najrazličnejših oblikah, upravičeno ali neupravičeno pred-bacivalo razrešenemu županu g. Pircu. Fiat iustitia! Ce je kdo kriv naj se ga brez pardona kaznuje, če pa je nedolžen, naj se le vesti, lansirane od kogarkoli, proglasi za — poklicno častikrajo.
Na praznik 8. t. m. je bila »naša" tekstilna tovarna Jugobruna zopet enkrat častna izjema s svojo »uvidevnostjo". Cel praznik so morali namreč delati vsi nameščenci, kakor običajne dni. Ce slavno vodstvo tovarne ne priznava praznikov, s tem ni rečeno, da so tudi uradniki njihovega prepričanja. Radovedni smo, kaj dela društvo privatnih nameščencev in kaj bo poreklo k temu, socialnemu in verskemu čutu Slovencev odgovarjajočemu postopanju uvidevne Jugobrune, kjer naj-brže sploh ni človeka, ki bi bil kom-penten za rešitev takih in podobnih vprašanj.
Na naš zadnji članek »Blažena nemščina", smo prejeli sledeči, vsega uvaževanja vredni, dopis: Upravičeno se zgražate, gospod urednik, da se velika večina naših nenadomestljivih ravnateljev in strokovnjakov po tolikih letih bivanja med nami ni naučila slovenskega jezika, kar je znak omalovaževanja vsega, kar je naše, toda pozabili ste na tiste naše domače dame in damice, ki porabijo vsako priliko, da dokažejo svojo visoko (?) izobrazbo — z nemščino, katero pa zraven še tako slabo obvladajo, da jo kar lahko imenujemo: Kuchldeutsch! Pomedimo torej najprej pred lastnim pra-
Slom, potem pa zahtevajmo najod-očneje, da se mora vsak tujec, ki si služi pri nas mano (ne kruh!), tekom dveh let naučiti slovenski ali pa odjadrati zopet tja, odkoder je prišel.
Znano tukajšnje velepodjetje, ki služi ogromne miljone osobito z jugoslovanskimi državnimi dobavami, si je nabavilo novo kartoteko — seveda v nemškem jeziku. Nedavno smo praznovali tudi v Kranju (v znamenju po-mirjenja duhov celo dvakrat) 19 letnico osvobojenja od nemškega jarma in poveličevali sebe in druge za to remek-delo, prenašamo pa mirno naprej avstrijske škornje in pruske brce.
StražISče
S. K. Savica v Stražišču priredi v nedeljo 12. dec. 1.1. »Zimski tek". Dolžina proge je ca 2.600 m. Start ob 11. uri dopoldne pred gostilno Josip Benedik. Proga gre dvakrat okrog Stražišča, Prijavnina Din 2'— za osebo. Prvi trije plasirani prejmejo diplome. Prireditev je propagandnega značaja.
Škofja Loka
javna cestna razsvetljava se je izpopolnila na Pokopališki cesti, kjer je občina namestila obločnice. V mestu se že dalj časa obeta razširitev električnega omrežja, želeti bi bilo da se po Pokopališki cesti kmalu razsvetli tudi Mestni in Spodnji trg ter ostale prometne ulice v mestu.
Osebna vest. Nastavnik državne meščanske šole in zaslužni kulturni delavec Josip Štancer odhaja na novo službeno mesto v Maribor. Vsak, ki ga je poznal, je cenil njegovo neprisiljeno prijaznost. Posebno težko ga bo pogrešala mladina, saj je na mešč. šoli užival ugled dobrega vzgojitelja. Vodil je z vso vnemo šolski orkester, sodeloval je vedno in zvesto v sokolskem orkestru in tudi pri pevskem zboru. Pravemu ljubitelju mladine želimo na novem službenem mestu mnogo zadovoljnosti.
Cesta od Fužinskega mostu do stopnic v Novem predmestju je že od kar je tam navožen zasipni material, v tako slabem stanju, da se vsak idoči zgraža nad vednim blatom. Pristojni faktorji naj tam cesto po zamisli dokončno popravi in uredi, sicer bi bilo pa itak bolje, da bi cesta ostala taka, kot je bila v prvotnem stanju, in s tem snažna.
Vodice
Krajevno organizacijo Kmečke zveze smo ustanovili preteklo nedeljo popoldne po litanijah. Iz Ljubljane je prišel odvetnik g. dr. Voršič, ki nam je predaval o važnosti kmečkega stanu. Razlagal je tudi, da je bila preje kmečka zveza zaslomba stare politične stranke, sedaj pa je samostojna in neodvisna kmečka organizacija, v kateri smejo govoriti in odločati samo kmetje. Po ustanovitvi in govoru se je advokat g. dr. Voršič odpeljal nazaj v Ljubljano.
V	nedeljo dop. se je vršil redni občni zbor Sadj. in vrtn. društva, na katerem je predaval glavni tajnik SVD g. Škulj o splošnem sadjarstvu. Poslušalci so pazljivo sledili izvajanjem priznanega strokovnjaka in se mu najlepše zahvaljujejo za njegovo poučno in vzpodbudno predavanje. Na mesto odstopivšega predsednika, ki je mnogo žrtvoval za procvit našega društva (nova moderna sušilnica itd.) smo izvolili za novega predsednika g. Ježa, ki bo sigurno z isio vnemo vodil naše SVD.
Zahteve priv. nameščencev
Zadnjo nedeljo se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, na katerem so se obravnavala vsa važnejša vprašanja, tičoča se privatnih nameščencev vseh strok.
Zveza je soglasno postavila zahtevo, da se plače vseh nastavljencev povišajo tako, da bodo vsi oni, ki so dosedaj prejemali do 800 dinarjev mesečne plače dobili od 1.1.1938. najmanj tisoč dinarjev na mesec, vsem ostalim pa se morajo povišati plače za 30%. Zveza je poslala vsem trgovcem in industrijalcem poziv, v katerem pojasnjuje, da so se vsled vedno večje draginje tekom zadnjih dveh let plače vseh^ nastavljencev zmanjšale za več kot četrtino in da je zahtevano povišanje dohodkov vseh nastavljencev popolnoma upravičeno.
Koncem zborovanja je bila tudi soglasno sprejeta resolucija, v kateri se med drugim zahteva:
1. da se povišajo plače vsem uradnikom, nastavljencem in nižjim uslužbencem vseh privatnih podjetij.
2. da se vsem privatnim nameščencem brez izjeme prizna trinajsta plača.
3. da se spoštujejo in izvajajo vse uredbe, tičoče se socijalne zaščite in da se uvede prisilno zavarovanje za slučaj brezposelnosti.
4. da se obvezno vpelje v vseh uradih in pisarnah nepretrgano šest-urno dnevno delo in tako zaposli vse, ki čakajo že leta in leta na službe.
5. da se celotno službeno razmerje med delodajalci in delojemalci vseh privatnih podjetij uredi s kolektivno pogodbo.
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Kondicijski trening za tekmovalce. Radi pomanjkanja denarnih sredstev GZSP in radi previsokih zahtev za uporabo šolske telovadnice na Jesenicah s strani občinskega šolskega odbora, mora letošnji nameravani trening za tekmovalce odpasti.
Verifikacija. Ker GZSP nima v seznamu verificiranih tekmovalcev imen, ki jih je SK. Poljane navedel v svojem dopisu, in to Foriš, Krt, Selan, obveščamo omenjeni klub da za imenovane dostavi podzvezi verifikacijske izkaznice radi kontrole. Zavrne se verifikacija; za Rus Toma, Rus Janka in Eržen Štefana, ker ni nakazana predpisana verifikacijska pristojbina, in ni priloženo zdravniško potrdilo o pregledu. Istotako se zavrne verifikacija tekmovalca SK. Bratstva Pogačnika, ker ni predloženo zdravniško potrdilo.
Mladinski odseki. Ker je savez razposlal vsem klubom statistične pole o delovanju mladinskih odsekov, obveščamo vse naše člane, da iste izpolnjene pošljejo do 15. t. m. na podzvezo.
Mladinski tečaj. Vsi klubi se opozarjajo na razpis JZSS o tečaju za voditelje mladinskih odsekov, ki je bil objavljen v dnevnem časopisju.
Sodniški tečaj. Vsi kandidati se Opozarjajo, da se tečaj vrši nepreklicno dne 19. dec. na Jesenicah v hotelu Triglav. Prijavljeni kandidati od SK. Poljane se vzamejo na znanje.
Tečaj TK. Skale v alpski kombinaciji. TK. Skala priredi od 25. do 31. dec. na Rošci tečaj v alpski kombinaciji, pod vodstvom g. Cirila Pračka. Prijavnina in oskrba znaša Din 100'—. Prijave se pošljejo na Tk. Skala, Jesenice.
Prijave klubskih odborov. Na
znanje se vzamejo prijave od SK. Poljane, TK. Skale, SK. Bratstva.
Članarina. Vsi klubi naj poravnajo članarino vsaj do 15. t. m. sicer se jih bo brezpogojno suspendirajo.
Obnovitev verifikacije. Glasom objavljenega seznama tekmovalcev, ki morajo obnoviti verifikacijo, opozarjamo vse prizadete, da isto poravnajo, sicer se črtajo iz seznama.
Izlet gorenjskih smučarjev. Podzveza obvešča vse klube, da namerava prirediti smuški izlet vseh gorenjskih smučarjev. Namen izleta je propaganda zimskega športa in povzdiga tujskega prometa. Radi najboljše izvedbe naj klubi stavijo svoje predloge.
Dopis JZSS št. 307/37. se vzame na znanje.
Dopis SK. Ilirije Ljubljana se vzame na znanje, ter se zahtevana prijavnica za g. Stoparja odpošlje, ker še ni bil verificiran za GZSP.
SK. Bohinj. Dopis se vzame na znanje. Novo izvoljeni odbor naj takoj javi če je pripravljen prevzeti v svojo izvedbo klasično prvenstvo GZSP.
Dopis S PD Maribor od 2. dec. 1937. radi medmestne tekme v slalomu Maribor—Gradec—Jesenice se vzame na znanje. Odgovori se pismeno.
Dodatek k našim zadnjim službenim objavam
Dopis SK. Bohinja z dne 6. dec. se vzame na znanje, in poimenski odbor vzame v evidenco.
Dopis Smuškega udruženja Planica z dne 7. dec. se vzame na znanje, in vsem našim klubom javljamo, da imenovano udruženje priredi z dnem 15. dec. svojo šolo za smuške skoke,
ter udeležitev vsem našim tekmovalcem toplo priporočamo. Sola je brezplačna in jo vodi g. Albin Novšak.
Dopis SK. Ilirije od 7. dec. se vzame na znanje. Odgovori pismeno.
Uprava GZSP.
V V
Hnberttisi
Ogromna izbiral Tovarniško cene!
PLHSGI
Suknjiči, obleke itd.
Ogled
brezobvezen
son-oiuir inn
S-’*l
91
Prešernova 11
Tavčarjeva 6
MULI OGLUŠI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote- Kranj, Bleiweisova 7
Iščem stanovanje
enosobno tudi v bližini mesta s 1. januarjem. Naslov na upravo lista pod ,,Čisto in zračno*.
Mizarskega vajenca
in mlado pomožno silo za vsa dela sprejme solidno mizarsko podjetje. Naslov v upravi lista
Mlad močan fant
pripraven za vsako delo, išče čimprejšnjega zaposlenja. — Naslov v upravi.
Nov radio-aparat
znamka Blaupunkt, 8 cevni zelo poceni proda A. Lipar’ Cerklje.	’
V Kranju
išče mirna gospodična sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo „Sobote“ pod ,,Cent-rum“.
Iščem prostor
za skladišče, lahko tudi hlev, za shrambo embalaže. Hlebš Kranj.
Oddam
takoj lepo meblirano sobo v središču mesta. Naslov t upravi lista.
Stanovanje dveh soh
s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za »Zračno*,
Motor
znamka Maister 100 ccm,, vo-žen samo 120 km, prodam pod lastno ceno. A. Lipar, Cerklje.
Vpeljana zavarovalnica
išče agilnega zastopnika za organizacijo Gorenjske s sedežem v Kranju ali Radovljici. Ponudbe na upravo pod ,,Podjeten".
JBES
44 TVORNICA ČRNILA IN
KEMIČNIH IZDELKOV
HRMJ
najfinejše
Priporočamo vsem trgovcem, gostilničarjem, društvom itd.
Prašno olje
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI*!
Nakup
surovih svinjskih kož
Kakor vsako leto tako kupujem tudi letos po najvišjih dnevnih cenah
svinjske, goveje in telečje kože
ZUPAN LEOPOLD
usnjar	KRANJ
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE
DOMAČE BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela nas domač obrtnik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovec!
s sigurno eksistenco želi dopisovati s trgovsko izobraženo gospodično z nekaj kapitala, staro do 30 let. Dopise pod „Lep dom* na upra-vo „Sobote“.
Šivalne stroje
najboljših nemških znamk in dvoko-!®sa Podajam tudi za hranilne knjižice. A Lipar, Cerklje.
Kadar rabite trpežno baterijo, kupite enkrat znamko
Helios
ki je v kvaliteti prvovrstna. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Samoprodaja: Ides	Kranj
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
perilo,
iiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WENDLING
Jenkova utica
Halo! Halo!
Vsled preselitve, splošna rasproda j a
vsega manufakturnega blaga, perila, trikotaže in galanterije
Posebno ugoden nakup radi aizkili cen!
Tisti, ki na Savnikovi razprodaji kupuje, sam sebi srečo kuje! Zato pa vsi po razno blago k
Savniku
V ŠKOFJO LOKO
ZA BOŽIC
OBDARUJ
PRAKTIČNO
Stekleno, porcelanasto, emajlirano posodo ali servise, jedilne garniture sploh vse kar se rabi v kuhinji kupiš najceneje in trpežno pri
COLNAR-JU
V KRANJU
!■ - - ■    —    — -  " —   --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij »Sobote* Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7. — Tiskarna .Sava* d. d., Kranj. — Za tiskarno Vilče Pešl, Kranj