KLAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, it 9 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 14. julija 1945 Cena Din 1,— Kongres Enotnih strokovnih zvez Srbije iz pregleda dosedanjega dela Izhajajo pohssde in smernice za strokovno gibanje v vsej Jugoslaviji 3® mno dobiti tat dediščino razbito državo, česen so krivi prav tisti, ki danes 'zahtevajo, da čez noč delamo čudeže. Mi čudežev ne moremo delati. Navajeni smo, 1da začnemo stopnjama in da dosežemo ono, kar smo si postavili za cilj. Za cilj smo si postavili, da izgradimo naše vasi, obnovimo naš promet, izgradimo naše tovarne, izgradimo vse one zgradbe in državne ustanove, ki to jih porušili med to vojno, in da izdelamo ono, kar je potrebno kmetu: pluge, motike, lopate, obleko in obutev. MARŠAL' TITO (pivi &ongte& č&vo&odtine fronte Si o v eni j e ttorstvene zaklopke na puškah so se zaprle. Stara partizanska garda odhaja Iz bojnih poljan na nove položaje — h kladivu, plugu in peresu. V tem razdobju sklicuje Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije svoj prvi kongres, ki naj pregleda in oceni do sedaj storjeno pot in sklene smernice za bodočnost. V Sloveniji je bilo že mnogo kongresov. Toda vsi ti kongresi so polagali račune samo svojim skupinam ali svojim organizacijam. Sedanji kongres je pa nekaj povsem dragega, Na tern kongresu polaga vodstvo na-rodno-osvobodilnega gibanja račun o svojem delu in ukrepih celotnemu slovenskemu narodu, Id ga predstavljajo delegati narodnih množičnih organizacij, ki se bodo kongresa udeležili. Tu so zastopniki vseh slojev, vseh poklicev in mest, vasi in industrijskih centrov iz vse zedinjene Slovenije. Tu so zastopniki obeh spolov, moški in ženske, vseh starosti, od preizkušenega očariea do živahnih mladenk. Tu so zastopniki vsega našega naroda. Je pa tudi pot, ki jo je prešlo to gibanje vse drugačna, kakor so jo obravnavali kongresi iz prejšnjih časov. Spomnite se časov iz leta 1941, ko se je to gibanje rodilo. Sovražni okupator je hrumel z vseh strani v deželo. Njegove vojske so imele en sam ukaz: biti, moriti, požigati, ne štediti! Strah naj oiurtvči ves narod, da bosta imeli Gestapo in O vra lažji posel in da ne bo treba na tem ozemlju držati prevelikih vojaških sil, ki bodo potrebne drugje. Vse, kar je v tem narodu samostojnega, odločnega in samozavestnega, je treba razseliti, izolirati ali pobiti, kar se pokorava, pa izkoristiti, kakor se izkoriščajo koristne domače živali. Fante in može uvrstiti v vojsko, kjer naj krvave in izkrvave za »veliko nemško stvar«. Za ves slovenski narod je nastopila ara usodne odločitve. Smrtna obsodba zanj je bila podpisana. Vprašanje je bilo le v tern, ali jo predanb sprejme, h čemer ga je sililo v stoletjih mu privzgojeno hlapčevstvo, ali naj udari nazaj in reši, kar bi se še rešiti dalo. V slirajncm primera naj reši vsaj svojo čast pred svetimi. Če mora umreti, naj umre dostojno kot borec in ne kot klavna živina. Vos delavski razred Slovenije se Je odločil za drugo pot. Ne glede na politično, versko ali organizacijsko pripadnost, se je družil na poziv Komunistične partije v eno samo celoto. Sestavil si je novo, enotno vodstvo, ki je edino bilo sposobno voditi ga skozi vihar. v Ves slovenski narod, z Izjemo nekaj plačanih ali od okupatorja drugače priviligi-ranlh skupinic, je borbo sprejel enodušno. Deset ln deset tisoči partizanov so dokaz te enodušnosti. Pa tudi tisti, Id jim zdravstveni in družinski razlogi niso dovoljevali pristopa k partizanom, so storili vse, kar jim je bilo le mogoče, da borim in odpor podpre in kolikor le mogoče škodujejo okupatorja. Sabotaže v podjetjih in rudnikih so bile tako silne in sistematične, da pokvarjenih strojev ln porušenih naprav še kljub dvomesečnemu napornemu delu po nekod nismo mogli povsem spraviti v normalni tok in obrat Žrtve iz te orjaške borbe so res ogromne. Ali kje Je človek, ki bi si upal dokazati, da bi ne bile večje, če bi bili okupatorjevo voljo vdano izpolnili? Izgubili M bili več življenj na velikih frontah in to na strani itstih, M so nam namenili narodno smrt. Naših domov bi bilo še več požganih, naših industrijskih obratov še mnogo več in bolj porečenih. Brez častil ln ponosa W danes stali pred svetom? Kako in kdo bi krojil našo bodočo usodo? * Vsenarodnemu kongresa bodo prisostvovali tudi delavski delegati iz raznih krajev Slovenije, Za svoje delo in žrtve ne bodo predložili narodni skupnosti kakih posebnih računov. Delavski razred se smatra za sestavni del narodne skupnosti in bo izvršil tudi v bodoče vse svoje dolžnosti do naroda in države. Njegovo delo pri obnovi naše skupne domovine kaže pravi duh, ki preveva njegove vrste. Visok smisel za disciplino in red, ki ga poseduje delavski razred, njegova delavnost in predanost, njegova pridnost in žilavost, vse to je posvečeno blagru vsega našega naroda. Svobodoljubje, njegova tradicionalna vrlina, spoštovanje do človekove osebnosti, a0 človeškega dostojanstva, vse te lastnosti so položene v zibelko našega narodnega ^ preporoda. Za vse, kar jc doprinašal naš delavec in nameščenec, ne zahteva drugega plačila, kakor da se zavarujejo pridobitve narod-no-csvofoodilne borbe, da postane hi ostane naš narod sam svoje sreče kovač! Našo svobodo in neodvisnost moramo tudi sedaj čuvati in očuvati. v tujino je bežalo nekaj stotin ljudi, lci jih je na žalost tudi rodila slovenska mati. Tam iščejo sedaj opore pri vseh, ki na® sovražijo. Meti inozemci, ki nas sovražijo, niso samo taki, ki imajo slabo vest do lastnega naroda ter so zapostavljali slmpne narodne koristi svojim osebnim koristim« Niso sami taki, k* se zaradi slabe vesti boje lastnega naroda Pa imajo strah, da bi naš zgled ne pospešil tudi sodbe njihovega naroda nad njimi. Neprljateljsko se obnašajo proti nam tudi taki ljudje, ki se ne morejo vživeti v naš položaj, pa nas sodijo po merilu, ki velja zanjo in ne za nas. Kar se prvih tiče, vemo, da so nepoboljšljivi. Tl krogi so že pred to vojno storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi zmagalo zlo nad človečnostjo. Oni so tisti, Prvi svobodni kongres Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Srbijo, ki je bil v Beogradu od 1. do 4. julija, ni Ml le manifestacija moči in enotnosti delavcev in nameščencev Srbije, ampak je bil tudi manifestacija organiziranih delavcev in nameščencev vse Jugoslavije. Srbske podružnice so poslale na kongres nad 300 delegatov, ki so se prej na predkongresnih konferencah dobro pripravili na vse kongresne razprave. Po vsakem referatu so bile zelo živahne diskuzije. Zborovalce je pozdravil najprej predsednik federalne srbske vlade tov. Blagoje Nešltovič, za njim pa je govoril predsednik Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije, zaslužni delavski voditelj in borec tov. D juro Salaj. Poudaril je, da ima kongres zgodovinski pomen ne samo za delavstvo Srbije, temveč tudi za delavstvo cele Jugoslavije in vseh jugoslovanskih narodov. Delavstvo vse Jugoslavije se bo iz tega kongresa marsikaj naučilo, kajti strokovno gibanje v Srbiji je v šestih mesecih izvedlo samo del svojih nalog, pri tem pa tudi spoznalo naloge, ki ga še čakajo, in M so najvažnejše in najnujnejše. Kongres naj analizira vse rezultate ter pokaže tudi pomanjkljivosti pri delu. CssBsvHsa naloga strokovnega gibanja je ohranitev vsega tega, kar smo pridobili a krvjo naših najboljših sinov. To pa bo mogoče ohraniti le tedaj, če bo delavstvo spoznalo svoje naloge in dolžnosti, ki jih ima pri obnovi našega gospodaistva. Težave imamo zlasti zaradi premajhnega števila strokovnega kadra.' To se občuti pri obnovi našega gospodarstva. Napeti bomo morali vse sile, da dvignemo nivo strokovnih kadrov, ki so potrebni pri obnovi gospodarstva. Težave imamo tudi zaradi nezadostnega števila strojev in tehničnih naprav in pri vseh teh težavah se mora izkazati pobudnost in iznajdljivost delavstva, da se vse ovire in težave premagajo. Težave pa imamo tudi pri prehrani delavstva in tudi pri tem morajo strokovne organizacije pomagati narodni vladi. Delavstvo in njegove organizacije se morajo zavzeti tudi za zadružništvo, ker so predvsem nabav-ljalne in prodajne zadruge gospodarske or- ki so omogočili Hitlerju, da je zbral mednarodno posojilo — bajno vsoto 80 milijard zlatih mark, s katero se je potem lahko vojskoval z nami in z njihovimi lastnimi narodi. Ti ljudje ne bodo mirovali. Podstavljati nam bodo noge, kjer koli jih bodo le mogli. Proti njim je samo eno sredstvo, biti moramo Vodni in močni. Močni, to je beseda, katero oni najboljše razumejo, in tudi edino, kar spoštujejo. Mi moramo storiti vse, kar krepi našo moč. Prvo sredstvo je naša enotnost. Agenti tujih reakcionarnih sil in ljudje, ki so jim osebne koristi nad narodnim blagostanja s, bodo poskušali storiti vse, da bi to našo enotnost čimbolj in čimprej zrahljati. Kato je delo za enotnost vseh naših narodnih sil še vedno prva zapoved vsem dobrim ljudem. Druga naša naloga je utrjevanje zvez z vsemi ostalimi narodi Jugoslavije, Iti žive pod isto usodo ln imajo istega sovražnika. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, ki smo jo skovali v težkih letih krvavega boja za svobodo, mora biti večna luč naše politike. To načelo ne sme nikdar ugasniti v nas. Tretja naloga naše narodne politike je naš naokm na tiste sile v velikem sveta, ki so nam stale že v preteklih težkih časih oh strani in žrtvovalo, da smo dosegli svojo narodno in državno neodvisnost. Prijateljska in zavezniška pogodba z bratsko Sovjetsko zvezo je mogočen branik naše svobode, katerega je treba stalno utrjevati. Potem so še vsa svobodoljubna ljudstva in narodi, katerim je treba naš položaj in naše ukrepe tako prikazati, kakor so bili storjeni iri ne tako, kakor jih jim slika naša domača in tuja reakcija. Enotne strokovne zveze delavcev in Nameščencev, katerim pripadamo, se zavedajo svoje pripadnosti k 60 milijonski armadi Mednarodne strokovne organizacije in se s svoje strani obvezujejo, da bodo napravile vse, da bodo drugi narodi^ pravilno obveščeni. Glavno sredstvo naše notranje moči pa je v organizaciji ljudske oblasti, ki jo je treba izgraditi in nasloniti na vso množice našega naroda. Izgradnja narodne oblasti pri svojem delu, na svojem rednem delovnem mestu. Da pa postaneš pravi udarnik, ni dovolj le navdušenje za neki opravek. Iti ga lahko opravi kdor koli, temveč je potrebno, da si Doslej je bilo pri nas že več primerov udarniškega požrtvovalnega dela za obnovo domovine. Posamezni naši junaki dela so ostali neznani, ker so pač opravili svoje delo, kakor da je to samo po sebi umevna dolžnost. Vrlina našega delavca je, da je skromen in zato pogosto ne zvemo o njegovih požrtvovalnih dejanjih. Tako bi ostali pozabljeni naši udarniki, ki delajo res udarniško ter s resnično vne- )e utrpel med vojno, kmalu dosegel normalno predvojno proizvodnjo. Dva delavca, ključavničar in kurjač, sta rešila važen problem visoke bakrene peči. Iznašla sta način spajkanja tako zvanih »žaketov« — oklepov, ki popokajo pri topitvi bakrene rude. Odkrila sta novo snov za spajanje, kt se je odlično obnesla: S tem sta mnogo koristila proizvodnji, njuna iznajdba pa prihrani obratu tudi velike stroške. Pred vojno je stal en »žaket« 23.000 din in ko je enkrat počil, je bil za nič. Zdaj se počeni »žaket« po spajanju z novo snovjo porablja lahko še precej časa. Podobnih primerov iznajditeljskega udejstvovanja je še več, uveljavljajo pa se seveda samo tam, kjer tudi vodstva podjetij podpirajo in cenijo delavsko pobudnost, da neprestano deluje ter išče in v mnogih primerih tudi najde nove pospešitve in izpopolnitve proizvodnje. Ustni časopis boste slišali danes v Ljubljani — Začetek dela »Ljudske prosvete« S prvo prire.litvijo »Ljudske prosvete« v Ljubljani se začenja nova doba prave ljudske prosvete po končani vojni Temelji ljudske prosvete so bili položeni že med vojno, ko se je v najtežavnejših okoliščinah razvijalo prosvetno delo v neposredni bližini bojišč. Na partizanskih mitingih, na improviziranih odrih ali celo brez vsakega odra sredi množice so nastopali umetniki, ld so zrasli lz samega ljudstva in bili verni glasilki njegovih hrepenenj, bolečin in zlasti trdne vere v zmago pravičnosti in v prihod svobode. Toda tedaj je bilo redno prosvetno delo ovirano, saj partizanski umetnik pogosto ni smol odložiti puške niti med nastopom. Zla j, ko prehajamo v mirno dobo rednega dela na vseh področjih, so dani tudi vsi pogoji za razvoj prosvetnega življenja ter resnične ljudske prosvete. Kmalu se bo v okviru Enotnih strokovnih zvez deigvcev ln nameščencev razvila velika, močna prosvetna organizacija, ki bo zajela vse delovno ljudstvo. Ob tej priliki nova prosvetna organizacija, ki sicer formalno še ne obstoji, opo-Barja nase s prvo prireditvijo v Ljubljeni, čtm bolj usposobljen delavec svoje stroke, da razumno uporabljaš svoje delovne moč) ter da si neprestano prizadevaš, kako bi izboljšal svoj način dela. Pravi udarnik si šele tedaj, ko se tako usposobiš v dolu, ko uporabljaš delovne sile tako smotrno, da dosegaš uspehe dan za dnem, a ne, da se ženeš za neki dvomljivi uspeh ter se zgradiš onemogel zaradi nerazumnega naprezanja ter razmetavanja sil. • Udmild boste postali šele tedaj, ko ee vam bo posrečilo povečati storitev v vašfh obratih v navadnem delovnem času brea posebnih naporov. Do udarniških uspehov vodi v resnici pogosto požrtvovalnost delavstva, toda navadno le prj Izpolnitvi posameznih nalog, medtem ko pravo odarnš-štvo terja, da dosežemo trajne uspehe pri svojem rednem, vsakdanjem dela. Razen navdušenja, požrtvovalnosti tn ljubezni do dela je treba še mnogo preudarnosti, ep«, sobnostj in prave zavednosti ter tudi politične zrelosti. mo za obnovo tudi v Ljubljani; značilen primer požrtvovalne delavnosti naših delavcev je tekmovalno delo ljubljanskih pleskarskih in soboslikar-skih pomočnikov, ki delajo v poslopja kazine. To poslopje trna zelo pisano zgodovino; pred prvo svetovno vojno so M v ljubljanski kazini napihovali Nemci in njihovi podrepniki — nemškutarji V stari Jugoslaviji je v kazini vedrila tn oblačila tako imenovana liberalna gospoda. Ob italijanski zasedbi so sa vgnezdili v kazini Italijani; tam ja bilo njihovo vojaško poveljstvo, tn od tam so prihajala v glavem vsa navodila sa krvni&ko politiko proti našema ljudstvu. Zdaj pa bo to poslopje prvič služilo našemu ljudstvo; v njem sa naseli naša prosvetna opreva. Kazina je bila le neštetokrat prezidana — naš človek je imel doslej tja vstop le kot delavec, zdaj so pa prišli naši delavci tja na delo res z veseljem, kajti poslopje je treba preurediti za plemenita namene. Prišli so delat z zavestjo, da so v službi obnove domovine. Zavo-dajo sc, da mora biti deio^čim prej gotovo in da domovine potrebuje njihove delovne moči še drugje. Prejšnjo soboto popoldne Je skupina osmih pleskarjev, ki so zaposleni psi Pe. Reberniku, delala r pravem pomena besede udarniško. Delati so sices začeli že pred 14 dnevi, a spoznali to, da morajo storiti še kaj več. ne le de delajo dan za dnem z ljubeznijo, v prizadevanju, da bi bilo delo čim prej končano. Sklenili so, da bodo delali 5 ur brezplačno, a tudi res udarniško^ Delo so si smotrno razdelili, tako je neovirano napredovalo. Štirje pomočniki so pleskali, ostali pa voščili (lakirali). Delo Je tako lepo napredovalo, da so bila gotovo vsa okna v prostorih nekdanje kavarne. Do polovice je bilo končano tudi delo pri številnih vratih. Naslednji dan, v nedeljo, je pa delala udarniško v kazini mnogo večja skupina soboslikarskih pomočnikov: bilo jih je 30, ki so zaposleni pri peiih ljubljanskih tvrdkah. Za brezplačno ter udarniško delo so se določili sami in ga sami tudi smotrno organiziralL Sklenili so že prej, da se bodo izkazali kot udarniki ter so samo čakati prilike, kdaj bodo stene primerno suhe in ko jih ne bodo ovirali drugi rokodelci s svojim delom. Vsi so se lotili dela z velikim vesoljem ter z zavestjo, da sodelujejo prt delu za novo, svobodno domovino. Pokazali so, kaj znajo, organizacija deta je bila zgledna, tako da je delo zadovoljivo napredovalo. Med delom jih je obiskal tovariš predsednik Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije Vencelj Perko. Spregovoril jim je o pomenu pravega udarniškega dela ter o vlogi delavca v novi Jugoslaviji. Izrazil jim je priznanje kot zavednim, požrtvovalnim delavcem, ki razumejo potrebe časa in da so poklicani k obnovi domovine. Delavci so med razgovorom obljubljali, da bodo napeli vse sile pri obnovitvenem delu ter da se bodo izkazali vredne svobodne domovine. Sklenili so tudi, da bodo del zaslužka poklonili v korist obnove domovine. Prireditev se Imenuje »Ustni časopis«. Te vrste prireditve pri nas n' 30 še splošno znane, nedvomno jih bo pa občinstvo sprejelo z zadovoljstvom. »Ustni časopis; boste slišali zvečer ob 20. v dvorani ESZDN Slovenije (prej Delavska zbornica). Spore 1 je lep ter bogat: pesipi pionirjev, pozdrav Trstu, oddaja političnih poročil, petje mladink, vesela tedenska reportaža, poročilo »Dachau« (L Mrzel), govorilni zbor in trije veseli skeči. Prispevke so najjisali France Kosmač, Ludvik Mrzel in Jože Kranjc. Vstopnina je enotna (5 din) vstonnice so pa v predprodaji im c„g}v 22 1, soba št. 7. S to prirelltvijo se začenja redno delo naših prosvetrrh delavcev ob so-detova-nju ljudskih množic. Udarniki v Kazini pri delu Ostnajditelisiel eui udarnUcov $laj vam (sedo §g£ed! Zgledna pežrtvovahsost ljubljanskih pleskarskih m slikarskih pomočnikov Ustanovni eMni zbmt poiražnic Enotnih strokovnih zmz delavcev in nainešieiaeev V svinčenem rudniku v Mežici se je vršil ustanovni občni zbor dne 17. junija. Otvoril ga je tov. predsednik pripravljalnega odbora, nakar so mladinke zapele. Predsednik Mestnega strokovnega sveta ESZDNS tov. čanžek je poudaril v svojem govoru med drugim, da zahteva današnji čas od vsakega posameznika celega moža, če hočemo, da si bomo ohranili to, kar smo si v štirih letih težke borbe priborili. Nadalje smo razpravljali o pomenu in nalogah strokovnih organizacij. Zastopnik Okrajnega odbora OF Prevalje je orisal politične M gospodarske težnje. Sledile so volitve % kjer so soglasno izvolili predloženo kandidatno listo. V splošni stavbeni družbi, ki je ena najbolj udarniških tovarn, se je vršil ustanovni občni zbor dne 25. junija. Tov. Braučič je otvoril občni zbor in predal besedo zastopnici Mestnega strokovnega zveznega sveta ESZDNS v Mariboru, Id je med drugim podčrtala, da je strokovna zveza tista organizacija, ki ima nalogo zastopati delavske interese in je velika razlika med strokovnimi organizacijami predvojne Jugoslavije in današnjimi. člani strokovnih zvez imajo svoje dolžnosti, a bodo lahko uživali tudi sa- ureditev poštnega in telefonskega prometa. Po lastni pobudi je tovariš Ken j e Franc iskal in tudi našel v vasi Ve-ščica večjo količino telefonske žice in izolatorjev ter o tem takoj obvestil upravitelja. Še isti dan je po končani službi z vozičkom pripeljal žico in izolatorje na pošto. Uslužbenci so storili vse, da se je naslednje dni iz raznih skritih zalog pripeljalo mnogo telefonske žice v naše prostore. Biez tega pobudnega in požrtvovalnega dela bi bile še danes pri prometu težave in ovire. Tov. N e m e š Štefan je petih urah z enim sodelavcem uredil telefonsko zvezo s Črenšovd ter je v kratkem času podaljšal celo do Hotize. Linija je bila večkrat pretrgana, najbolj pa v Beltincih, kjer so bile v sami raz-vodni tabli žice porezane in izključene. Tudi tu je udarništvo prišlo do izraza, kajti drugače bi trajalo to delo najmanj dan in pol ali tudi dva dneva. Še prav posebno je bilo delo otež-kočeno, ker ni bilo pripravljenega orodja in je bil tudi material pomanjkljiv. Po odhodu bolgarske vojske je tov. Nemeš organiziral zbiranje materiala v vaseh Bratonci, Dokležovju, lžakovcih in Gančanih ter na ta način zbral približno za 10 km telefonske žice in okrog 100 izolatorjev z nosači. Pobudno in požrtvovalno udarniško delo delavcev in nameščencev pošte in telegrafa v Murski Soboti je tako mnogo prispevalo k ureditvi razmer v Prekmurju. S- Delavstvo Stavbne dražbe v Mariboru na občnem zboru odbor. Predložena kandidatna lista je bila soglasno sprejeta. Tov. Čanžek je Zaključil zborovanje in izročil pozdrave ministra tov. Leskoška. Istega dne se je vršil ustanovni občni zbor tudi v svinčenem rudniku v Črni. Otvoril ga je tov. Ravšar, Nato so sledila poročila. Tov. Potočnik je poudaril pomen volitev, ki so pred nami Tov. Sajdl pa je govoril o strukturi strokovnih organizacij. Kandidati so bili soglasno izvoljeni Dne 20. junija je bil ustanovni občni zbor v tovarni »Jugosvilae. Zastopnik Mestnega strokovnega zveznega sveta ESZDNS v Mariboru, je poudaril pomen strokovnih organizacij in pozval tovariše k čim vztrajnejšemu delu. Posebno je podčrtal, kakšnega pomena je za obnovo naše domovine udarniško delo. Priporočal je čim večje sodelovanje na kulturno - prosvetnem polju. Predlagal je, naj se ustanovi tudi pevski zbor in stenski časopis. Nato so sledile volitve, Sove svojega dela. Pozvala je delavstvo k čim intenzivnejšemu delu. Nato so bila prečrtana začasna pravila ESZDNS, H so bila v celoti odobrena in sprejeta. Tov. Slaeek je podal podrobno poročilo o udarniškem delu Splošne stavbene družbe pri gradnji mostu v Pesnici Odbor, M je bil predlagan od pripravljalnega odbora, je bil soglasno sprejet Pri zadnji točki dnevnega reda je bila predlagana ustanovitev raznih društev za telesno vzgojo, pevskih zborov, šahovskega kluba itd. Dne 26. t m. se je vršil ustanovni občni zbor v kurilnici postaje Maribor. Iz poročila pripravljalnega odbora je razvidno, da ima podružnica 249 članov. Organizirali so tudi skupno kuhinjo. Kandidatna lista je bila soglasno sprejeta, potem pa se je razvila debata o najbolj perečih vprašanjih prehrane, stanovanja in vajencev. Višja proizvodnja večja vrednost denarja! S sestanka ogsekantišfcih delavcev Zvečer po svojem napornem delu so se n. t m. zbrali številni opekantišM delavci v Vidiče vi opekarni; prihiteli so tudi delavci iz opekam »Opeka.«, Zlruženih opekam na Viču in Stavbne družbe v Logu. Že z udeležbo so pokazali, kako živo se zanimajo za splošna strokovna vprašanja. Pozdravil jih je član Glavnega odbora ESZDN Slovenije tov. Kopitar, ki je Izšel lz njihovih vrst. S preprostimi besedami, kakor govori delavec z delavcem, se je razgovoril z njimi. Pre Ivsem so obravnavali vprašanje mezd. Marsikje delavci niso bili še dovolj poučeni, kaj določa vrednost našega dinarja in na kaj je treba misliti pri določnju mezd, da bo kupna moč delavstva čim večja. Tov. Kopitar jim je pojasnil, da dandanes ne moremo gledati na določanje mezd s tistega tesnega delojemalčevega stališča, da bi bile mezde čim višje, In da bi pri tem pozabljali na naloge obnove in svoje dolžnosti. Zelo se motijo tisti delavci, to mislijo; da je mogoče izboljšati delavske življenjske razmere s samimi visokimi mez lami, ne da bd si prizadevali povečati proizvodnjo. Življenjske razmere se ne morejo izboljšati z množino denarja, temveč s čim večjo količino blagu. To se pravi, da sl moramo prizadevati, da kar najbolj povečamo proizvodnjo: kolikor večja bo proizvodnja, toliko večja bo vrednost denarja — tem cenejše bo blago. Mezde in plače bodo tako v resnici zvišane, a sama množina denarja jih ne zvišuje. Delavstvo in nameščenstvo ima mnoge potrebe ter se obrača s svojimi zahtevami in pričakovanji do vlade: želi kupovati življenjske potrebščine pod kar najugodnejšimi pogoji, predvsem pa, da bj sploh dobilo blago. Vlada jim bo lahko ugodila toliko prej, kolikor prej bo proizvodnja tako narasla, da bo dovolj vsega blaga, a s samim denarjem bi jim ne mogla pomagati. Pojasniti je treba tudi, zakaj je potrebno delavce v začetku plačati po minimalnih mezdah in zakaj bi ne bilo pravilno, če bi imeli vsi enake plače. Kdo izmed zavednih tovarišev, ki se zavedajo svojih nalog dandanes v tovarnah, ko je treba napeti vse sile, da bi se proizvodnja povečala, bi mogel biti zadovoljen, če bi najsposobnejši in najmarljivejši prejemali prav takšne mezde kakor najbolj malomarni ? V začetku je treba določiti minimalne mezde aa vse zato, da je mogoče ocenjevanje posameznih sposobnih delavcev res pravilno ter da bo res vsakdo plačan pošteno za svoje delo. Zdaj mora bttl slehernemu delavcu povsem jasno, zakaj sl moramo vsi vneto prizadevati, da se proizvodnja čim bolj poveča. Vsi delavci nedvomno želijo, da bi bile čim prej odpravljene živilske in druge nakaznice ter da bi bilo dovolj blaga. Vsi si tudi iskreno prizadevamo, kar nas je dovolj zavednih delavcev, pa tudi narodne oblasti in vlada, da bt čim prej preboleli posledice vojne. Najvišji zastopnik nove Jugoslavije, tovariš Tito, je sam naglasil, da je treba predvsem izboljšati prehrano delavstvu, kajti delavstvo je steber države kot proizvajalec gmotnih dobrin. Sedanje pniazlevamje po povečanju proizvodnje ne služi povečanju dobička podjetnikov, temveč je v prid splošnega blagostanja. Delavstvo s tem, da dela za obnovo domovine ter povečanje proizvodnje, podpira najbolje tisto Titovo Jugoslavijo, Iti bo storila vse za delovno ljulstvo, takoj ko bodo ustvarjeni pogoji za izboljšanje socialnih rezmer. Delavci so spoznali da je prizadevanje po višjih mezdah zgrešeno, če ni izpolnjen glavni pogoj: povečanje proizvodnje. Ne gre pa le za povečanje proizvodnje na predvojno višino; proizvodnja mora biti mnogo višja, ker so potrebe po blagu mnogo večje. Razprava je pokazala, kako zelo je potrebno, da so delavci o vseh podobnih pomembnih zadevah primemo poučeni in da pokažejo takoj vse razumevanje za stvar, če jim jo kdo zna pojasniti. Zborovalci so spe znali, da nj:hova strokovna organizacija kaže res pravo razumevanje za njihove potrebe, da jih organizatorji razumejo, branijo njiahove interese ter se živo zanimajo za nje. Zato so delavci odhajali s sestanka z zadoščenjem, zadovoljni, da imajo res pravo delavsko strokovno organizacijo. Požrtvovalna Sele poštarjev In telegrafistov v Prekmurju Delavci in nameščenci pošte in telegrafa v Murski Soboti so ob osvoboditvi s svojim požrtvovalnim delom uspešno uredili poštni in telefonski promet v Prekmurju Sedanji upravnik pošte tov Perš Zoltan je organiziral kurirsko pošto po vsem Prekmurju že v treh dneh, za kar bi v nor-pralnem času potrebovali najmanj 6 do 7 dni. Pošta je že v treh dneh dostavljala in tudi sprejemala službene dopise Telefonski d--'-:,vci so v 8 urah medili zvezo z Beltinci, da se čim- prej uredi telefonska zveza s pošto v Murski Soboti. Proga je dolga okrog 9 km in bi v normalnih časih uredili to zvezo komaj v dveh dneh. Poudariti moramo, da je bila linija večkrat pretrgana, manjkalo pa je tudi žice in izolatorjev. Vse to je bilo treba najti in vsak je iskal, kakor je vedel in znal ter vse na novo montirala. Naše delavstvo in nameščenstvo se v polni meri zaveda svoje velike dolžnosti pri obnovi ter tudi v poznih večernih urah brez počitka neumorno dela za Prosvetne življenje V okraju Murska Sobota se je začelo prosvetno delo že meseca maja, junija pa so začele delovati vse šole. V začetku se je poučevalo v nekaterih krajih po gum-im.1i, pod drevesi, v Križevcih pa do zadnjega časa v cerkvi. Zdaj je pouk že povsod v šolskih poslopjih, to so jih krajevni odbori z udarnim delom za silo popravili, Starši so z zadovoljstvom pozdravili začetek pouka v materinščini, kajti pod okupatorjem se deca res ni ničesar naučila ter še to, kar je znala, deloma pozabila. Danes otroci že obvladajo slovenski pravopis, po vaseh pa odmeva partizanska in narodna pesem. Učiteljstvo se je pravilno lotilo dela. V okraju sta bila dva enodnevna sestanka In petdnevni tečaj. Sedaj ima že vsaka šola primemo število brošur, ki jih učitelji in učenci s pridom uporabljalo S sodelovanjem rčiteljstva je bilo v okraju več mi-t1n gre v Zveze min/Vne Slovenile le p~vsod na delu, naši aktivisti pa se pridno udejstvujejo v vseh krajevnih odborih. V okraju se pridno zbira io knitoe, ki se >.u in tam še najdejo, okupator je z uničenjem knjižnic najbolj pr zadel vso prosveto. Souieio se sedal pove šolarske učiteljske in ljudske knjižnice. V nekaterih krajih v meškem ekrrap bodo knjižnice lahko kmalu poslovale. Aktivisti so pridno na delu pri ustanaviinnju dramatskib odsekov. V Murski Soboti je lep, skoraj popolnoma ohranjen gledališki oder v Mladinskem domu, ki pripra 'lja sedaj več enodeiank, Bilo ir že več kulturnih prireditev. Ljudstvu je bil najbolj všeč nastop III. brigade. Maribor, ki nas je posebno razveselil r *~/**v*-- ■ -he-om V okraju je že 15 manjših odrov, ki- vadijo gledališke igre. V Murski Soboti posluje Grajski kino, ki ga opravlja mestni odbor OF. Predvajal je nekaj sovjetskih in angleških filmov. V bližnjih dneh bo ustanovni občni zbor SZPD. Vsa pripravljalna dela so končana in v organizacijo se je priglsilo 80% prosvetnih delavcev. Ustanovljen je pevski odsek, dramatski krožek ter fizkultumi odsek z različnimi nodolselti V okraju je tudi učiteljski pedagoški tečaj, to ima 47 udeležencev in domače predavatelje. Tečajniki so že dvakrat uspešno nastopili pri kulturnih prireditvah pol vodstvom tov. Močana s partizansko pesmijo. Za tečaje je veliko zanimanje m upamo, da ’>o z novim šolskim letom v okrpn- *-■ nkrog oO sposobnih učnih moči. V vsem okraju prosvetno delo lepo napreduje :n upamo, da bo tudi uspešno. Prosvetni delavci Organizacija na učiteljišču Ustanovni občni zbor podružnice SZPD je bil 2. julija na učiteljišču za nameščence učiteljišča in I. deške ljudske šode na Ledini. Po pozdravnem nagovoru tajnika pripravljalnega odbora tov. Omama, je imel tov. ravnatelj Kobilica referat, v katerem je podial pregled našega političnega, razvoja od prve svetovne vojne do danes. Tov. Čopič je očrtal organizacijo SZPD ter dobro prikazal os.-ovno natztiko med fašističnim korporacijskim sistemom in novo strokovno zvezo. V odboru podružnice, ki ji predseduje tov. Oman, so zastopani profesorji, učitelji ter alužltelji % učiteljišča m šole na Ledini. Ob zalkjučlcu občnega zbora je podal tov. Ljubič še nekaj smernic za delo ter poželel mnogo uspeha. Delo strokovne organizacije na Tehniški srednji šoli Strokovna organizacija na naši šoli se je z vso vnemo lotila dela. Pod vodstvom novega direktorja tov. Ing. Faturja proučuje in sestavlja učiteljstvo vseh oddelkov učne načrte za to panogo strokovnega šolstva, ki je tako važna in tako potrebna zboljšanja. Mnogim strokovnim konferencam prisostvuje tov. Stupica, načelnik strokovnega šolstva v ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Kot plod skupnega tovariškega dela pa raste pred nami načrt preurejene Tehniške srednje šole in našega strokovnega šolstva. Začeli smo tudi s prenavljanjem šolskih prostorov, ki so deloma v zelo slabem stanju. Vlasovci, ki so stanovali med okupacijo v šoli, so metali pred svojim odhodom po razredih In hodnikih ročne granate in tako povzročili veliko škodo. Vse to sedaj načrtno popravljamo. Pri teh delih požrtvovalno sodelujejo dijaki pod vodstvom svojih učiteljev. Na rednih tedenskih večernih sestankih pa poslušamo in obravnavamo politična in gospodarska vprašanja. Nov duh je zavel po zavodu, duh skupnosti ln borbenosti, ki bo vzgojil nov lik slovenskega tehnika. Podružnice SZPD na klasični gun-EFziji v Ljubljani Naša podružnica, ustanovljena z občnim zborom dne 9. junija, ima 40 članov. Pri-stopili smo radi vsi, dobro se zavedajoč razlike med nekdanjim, vedno Igrajočim Profesorskim društvom in novo strokovno zvezo. Delo se je takoj začelo. Organizirali smo tečaj ruščine, ki ga vodi tovarišica prof. Tominškova; zanimanje je zelo veliko. Na prvem sestanku članstva so se pretresali predlogi za konferenco delegatov, na drugem pa smo slišali poročilo tov. delegata o konferenci ter pretresali načrte za naslednje sestanke. Na njih bomo ob referatih posameznih tovarišev (pritegnjeni bodo prav vsi) razpravljali o političnem položaju in o aktualnih vprašanjih, zlasti na osnovi pred kratkim izdanih brošur. Tako nam bo prihodnji teden tov. prof. Me-lihar podal politični pregled, tov. prof. dr. Turk pa bo govoril o osvobodilni borbi. Naš zavod, ki je bridko občutil posledice okupacije ter zadnja štiri leta komaj životaril, bo v svobodi kmalu zaživel, zlasti ko se bo mogel vrniti v svoje poslopje. Prosvetne organizacije na celjskih osnovnih šolah Val organiziranja prosvetnih delavcev je zajel tudi Celje, ‘iniciativnemu odboru je dne 29. junija poročal tov. Ljubič iz Ljubljane, potem pa so se delavci na prosvetnih zavodih in ustanovah lotili dela. Ustanovni občni zbor prosvetnih delavcev na celjskih osnovnih šolah je bil 30. junija pod vodstvom tov. PodjaVorška, ki je očrtal politično situacijo in novo dobo naših strokovnih organizacij, kjer ne bo več umetnih pregraj med umskimi in ročnimi delavci. Do nadaljnjega bodo imele I. in 33. deška ter I. in It. dekliška osnovna šola skupno podružnico, ko pa se vrne vse učiteljstvo, se bo Izvedla po številu prosvet- nih delavcev na posameznih šolah reorganizacija na več podružnic. Na ustanovnem občnem zboru je bil sestavljen delovni program za politično in strokovno vzgojo ter za najtrdnejšo obnovo šolstva. Prosvetni delavci v Brežicah Ustanovni občni zbor podružnice SZPD za brežiški okraj je bil 3. julija v prostorih gimnazije v Brežicah. Politični referat je podal tov. Majcen kot zastopnik Okrožnega odbora OF. Ko so bila prečitana pravila za ustanavljanje podružnic SZPD, je bil sprejet sklep, da se zaenkrat osnuje v okraju ena podružnica, ker so šole zaradi Izseljevanja zelo šibko zasedene. Na ustanovnem občnem zboru je bilo 25 prosvetnih delavcev, ko pa se bodo šolske razmere v okraju uredile, se bodo ustanovile nove podružnice SZPD. Za bodoče delo so bile podane dobre smernice. Kakor naše gospodarstvo, tako je pod okupatorjem trpela tudi naša prosveta ter bo potrebno mnogo truda in tudi udarniškega dela za rešitev prosvetnih vprašanj okraja. * Delavci kovinarske industrije Podružnica ESZDNS v tovarni »Eka« Ustanovni občni zbor podružnice ESZDNS v tovarni »Eka« je bil 3. t. m., vodil pa ga je predsednik pripravljalnega odbora tov. Hočevar. Zborovanja so se udeležili tudi tajnik kovinarske zveze tov. kapetan Sturm, zastopnika rajona Bežigrad tov. poročnik Mihelič in Lenarčič ter zastopnik kvartet Bežigrad HI. tov. Vojska. Politični referat je imel tov. poročnik Mihelič, to je opasal razvoj maše osvobodilne borbe ter očrtal zborovalcem naloge pri obnovi domovine. Po volitvah je tov. kapetan Sturm govoril o vlogi delovnega ljudstva pri gospodarski obnovi s posebnim ozirom na naloge m dolžnosti kovinarjev pri udarniškem delu ter pri strokovni in potiitični izobrazbi. V svojem govoru je s posebnim poudarkom pozival k vzajemnosti delavcev im namaščen-cev lc6r jiQ ejrtofc' foot cteflfvvriiili množic osnov-ni 'pogoj za izpolnitev pravičnih zahtev naroda. • Delavci občinskih podjetij in ustanov Organizacija osebja ljubljanskega zdravstvenega odseka Lepo število osebja zdravstvenega odseka mesta Ljubljane se je 30. junija zbralo na poziv pripravljalnega odbora k ustanovnem občnem zboru podružnice ESZDNS. Politična in strokovna poročila so bila z navdušenjem sprejeta, potem pa je bil soglasno izvoljen odbor podružnice. Pri ustanovitvi organizacije je sodelovala tudi četverica godbenikov mestnih gasilcev, to so zaigrali delavski pozdrav in več partizanskih skladb. * Grafični delavci še o življenju v Bonačevi tovarni V dvorani Bonačeve tovarne, M smo jo lepo okrasili z napisi, zastavami In slikami maršala Tita in generalisima Stalina, smo imeli delavci in nameščenci Bonačeve kar-tonažne tovarne 12, L m. svoj ustanovni občni zbor podružnice ESZDN. Zborovanje je vodU tov. Kelnerič, ki je v svojem izčrpnem referatu izpodbujal tovariše ln tovarišice k udarniškemu delu in opozarjal, da so od naše proizvodnje odvisne cene izdelkov in pridelkov. Opozoril je delavstvo, da budno pazi na vse ono, kar bi moglo škodovati sedanj^jpu delavskemu gibanju in organizaciji, zlasti je opozarjal na tiste, ki nikdar in z ničemur niso zadovoljni in M samo kritizirajo, ne vedo pa nikdar povedati, kako M lahko boljše napravili. Po izčrpnih referatih tajnika Pirca, la blagajničarke Lamovšek Vere je govoril tov. Krušnik, ki je delavcem razumljivo orisal trenotni položaj delavstva, gospodarski položaj in kupno moč dinarja. Po volitvah 9 članov delovnega odbora s predsednikom Pavličem na čelu, 5 članov uprave delavske kuhinje in 3 članov nadzornega odbora, smo zborovanje zaključili. Delavci. * 1 Tekstilni in oblačilni delavci Podružnica v tovarni »Sekotex« Delavstvo tekstilne tovarne »Sekotex« je imelo 7. t. m. ustanovni Občni zbor podružnice ESZDNS, katerega se je udeležilo 28 članov. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Franc Sedej, član rajonskega odbora tov. Južtoa pa je podal smernice bodočega dela. Njegov poziv k udarniškemu delu je delavstvo navdušeno odobravalo, ker se zaveda svoje dolžnosti pri obnovi damo vire. Obrat danes še nima na razpolago potrebnih sur0vtn in tako delavci ne morejo izvršiti svojih delovnih načrtov. e Strokovni pokret viničarjev Viničarji mariborskega okrcaš J a so se n* svoji konferenci V' Mariboru preprifcaJl, da si bodo lahko sami ustvarili lepše življenje, kakor so ga Brneli v nekdanji državi Na tej konferenci so se zavedeli , da svoje usodi odločajo sami, in tako so se pri razdelitvi zemlje, ki je bala zaplenjena narodnim izdajalcem in Nemcem, zavzeli za zadružno obdelovanje velikih vinogradov. V krajih, kjer s0 vinogradi manjši in slabši, pa bd bilo po mnenju viničarjev najboljše, če bi postali vinogradi, sadovnjaki in gozdovi skupna last, dočim bi se hiše, gospodarska poslopja, njive in travniki razdelili v zasebno posest. Viničarji, Iti ostanejo na privatnih posetvih kot delovne moči, se zdaj vneto organizirajo v enotnih strokovnih organizacijah, v katerih vidijo najboljšo pot za uvel ja,vo svojih pravic. V vseh večjih krajih Slovenskih goric in Haloz se zbirajo viničarji na zborovanjih, na katerih rešujejo vprašanja zadružnega gospodarstva in strokovnega pokreta. Večja zborovanja a» že btia pri Sv." Lenrrtu, pri Sv. Barbari, na- Podlehniku in v Zavrču. V spssram imsorjemh talcev Delovni odbor kvanta Zrinjski je Imel 5. t. m. sejo, na kateri je htl ustanovljen pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče talcem, ki so jih fo šteti 13. oktobra 1942 umorili v Ciril Metodovi ulici pred bivšo Natlačenovo vilo. Na soji je bdito sklenjeno, da se orgnoizira nghlralna akcija za klitje stroškov. Presežek bo namenjen za posebno ustanovo v korist žrtvam osvobodilnega giltopja. Vsa pojasnila o tej akciji se dobe v propagandnem odseku Zrinjskega kvanta na Poljanski cesti 6-L Delavci v pFfoeršketn ©kraju zahtevaj® 'kazen za nacista basBergesrja Ravnatelj pivovarne y Skrbni vasi piri Pliberku, Gasbesrger, je bil med vojno duša natioaai-soclanstlčns propagande ln akcije v p2Siberškeim okraju. Delavce v pivovarni, ki mu niso slepo sledili in so pridružili nao:onea-6ocMistitinim organizacijam. Je na vse načine preganjal in mučil. Ko so zajedle angleške čete Pliberk, ao ravnroteUja. Gasbcrgerjs, to je pred Jugoslovansko armado pobeg;:#, a se potem zopet vrnil, aretirali ln gui internirali v taborišču v St. Štefanu pri Velikovcu. Toda v drugi polovici Junija je b£l Gakberger lz taborišča spet izpuščen ki bodi v taborišče SL Stefan sam-o še prenočevat. Preganjani pivovarniški delavci pa zahtevajo, da nacista Gas-bergerja zapro ln kaznujejo za Zločine. ki jih je zagrešil za časa MtierJanškega režama nad delavstvom. Napredek »žičke tkalnice pod delavskim vodstvom Užlška tkalnice, je staro podjetje. Njeni lastniki so v obeh svetovnih vojnah ogromno zaslužili. Po osvobojen ju so postati saboterji in ker so tudi prej služili okupatorju in domačim izdajacem, so ae znašli pred sodiščem to delavci so prevzeti vse vodstvo obrata. Obrat je bil precej zanemarjen la čeprav je bilo z obnoyo dosti dela, so vendar že vsi oddelki začeli obratovati v šestih tednih. Električno omrežje so delavci uredi že v desetih namesto v tridesetih dneh, pri velikem obnovitvenem delu pa so skrbeli tudi za najnujnejšo proizvodrjo. Tako so za vojsko že taicrait, ko so oddelke obratov obnavljati. Izdelali okrog 6500 leg rano. ceinišldh obvez. Nedavno je bi občni Zbor delavcev ta nameščencev, to so al izvolili novo tehnična in upravno vodstvo obrata. Zborovanje je poteklo v mjlepšem soglasju, rešena pa so bila tudi važna vprašanja, kakor načrti potrebnih del za obnovo ta za Izpopolnitev obrata, novi delovni načrti, sestava novega strokovnega nadzorstva ter določitev delovnih hietod in razvrstitev proizvodnje. Zenlšk! kovlaar$i gradl|o pmsetne objekte Za vettiiko železarno v Zenici »o razni prometni objekti življenjskega pomena ne samo zaradi obratnega prometa, temveč tudi zaradi prikjiučttve na državno železniško omrežje. Mnogi prometni objekti so biti med vojno porušeni in hudo poškodovani. Delavci, to ao se z vso vnemo lotili iobmove obrata, so uvideti, da vsi njihovi napori ne bodo Imeli pravega uspeha, če se ne uredijo tudi čim preje prometne zveze. Zato bq se sami lotili graditve raznih prometnih objektov in so imeti pri tem težkem in odgovornem delu v pomoč samo nekaj str*, kovnjakov železniške uprave za najpotrebnejša navodila. Kmalu so se delavci železarne pri svojem nenavadnem delu tako l®-vežbati, da jim železniški strok,vnjaici n s* biti več potrebni. Poleg mostov v Zenici, Gračanioi, Nemili, Begavem Hanu ln Kekiču so delavci železarne popraviti tudi mostove čez Lašvo na progi Sarajevo — Brod. Popolnoma so morali zgraditi čez to reKO most, ki je dolg 300 metrov. Samo na tej progi so delavci Zenice delati 3740 delovnih dni. Pri ogromnem delu je delavcem te železarne vneto pomagala mladina iz Zenice, ki je priredila že nekajkrat svojo zelo uspeSnO tekmovanje. Delavci in mladinci imajo talko največjo zaslugo pri uredit# direktne železniške zveze Sarajevo — zenica- Glavni odbor Enotnih strokovnih avta delavcev hi nameščencev KONFERENCE PODRUŽNIC »podaj navedenih zvez, M bodo v Ljubljani, Miklošičeva c. 22, v naslednjih dnevih: 13. julija 1. Strokovna zveza delavcev In nameščencev grafične industrije. 3. Strokovna zveza delavcev in nameščencev občinskih podjetij. 14. julija 1. "Strokovna zveza brivsko-lasnijarsklh delavcev in nameščencev. 2. Strokovna zveza delavcev in nameščencev hotelske in gostilničarske stroke. 18. julija 1. Strokovna zveza delavcev in nameščencev nsnjarsko-prodnktivne predelovalne industrije. 2. Strokovna zveza delavcev ta nameščencev živilske industrije. 19. julija 1. Strokovna zveza uslužbencev pošte, telegrafa In telefona. 20. julija L Strokovna zveza finančnih uslužbencev. 2. Strokovna zveza bančnih, zavarovalnih in zasebnih nameščencev ter trgovskih nameščencev. 21. julija 1. Strokovna zveza gospodarsko-upravnlh in tehničnih ustanov. 22. julija 1. Strokovna zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov. 2. Strokovna zveza pravosodnih in upravnih ustanov. Začetek konferenc je vsakikrat ob 8. uri zjutraj! Konference, ki bi Imele biti 16. in 17. t. m. so zaradi kongresa OF preložene na naslednje dni. Zaprosili smo za polovično vožnjo, Se bo odobrena, bo objavljeno v dnevnem časopisju. Pripominjamo, da mora Imeti vsak delegat pooblastilo svoje podružnice, potrjeno od okrajnega OF odbora, ki naj izda za tistega tudi karakteristiko. Podrobna navodila »o razvidna iz naših okrožnic opr. št. 53-45-46. ki so Jih podružnice že prejele. ENOTNE STROKOVNE ZVEZE DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV GLAVNI ODBOR ZA SLOVENIJO Iz Marltrora saam pišefos Življenje v naših tovarnah Življenje v naših tovarnah postaja iz Po obratih se je pričelo z akcijo zbi- dneva v dan bolj živahno. Do danes je v mariborskem okrožju že okoli 14 tisoč članov Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Ustanavljajo pa se še vedno nove podružnice; v že ustanovljenih se pridno dela, da se izpopolni organizacija in predvsem zviša produkcija. Delavci kažejo najboljšo voljo do dela, pa naj bo to v proizvodnji, politično ali kultumo-prosvetno. Delavci se zavedajo velikega pomena udarniškega dela za obnovo naše domovine. Po tovarnah So se že in se še organizirajo skupine udarnikov, tudi mladincev, ki z lepimi uspehi udarniškega dela pridobivajo vedno novih tovarišev. S kultumo-prosvetnim delom se je pričelo skoraj v vseh obratih, razen z izjemo redkih, kjer se še opaža nekako mrtvilo. Po obratih se organizirajo stenski časopisi, za kar je pokazalo delavstvo veliko zanimanje. Odziv dopisnikov za stenske časopise je vedno večji. Delavci so pokazali prav originalne zamisli pri izdaji »Sten-časa« in s tem dokazali, da se zavedajo, da predstavlja časopis zrcalo življenja v obratu. ran j a slovenskih knjig za obratne knjižnice ter so bili po nekaterih obratih doseženi že lepi uspehu Veliko razumevanje in odziv je imelo organiziranje pevskih zborov. Primanjkuje pa pevovodij ter bo zaradi tega delo v posameznih obratih precej oteženo, čeno. Pri ustanavljanju gledaliških odrov je potrebno sistematično delo. Dvorane z odri se že popravljajo in obnavljajo tako, da se bo prihodnji teden pričelo delo tudi že na tem poprišču. Delavstvo izraža veliko zanimanje in potrebo po političnih predavanjih, ki se že v mnogih obratih redno vršijo. Ustanovljeno je telesno-vzgojno društvo »Železničar«, ki je takoj pričelo z delovanjem. Igrišče samo je že toliko popravljeno, da so pričeli z redno telovadbo in vežbanjem. V teku prihodnjega tedna se bosta ustanovili še dve telesno-vzgojni društvi pri tekstilcih in kovinarjih. V tovarnah mariborskega okrožja se redno vršijo sestanki pripravljalnih odborov za ustanavljanje podružnic Strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Vsem prlpra vfj afeim odborom, omreetsa stroikovmlm odborom gsodmml® Ezsoteih strsikovsiMi zvez delavcev isa nameščencev! V »vezi z mobilizacijo nekaterih letet- odnosne kvartnem odboru, Je dolžnost roditev se je pojavilo za delojemalce mobilnd- tel Jev odnosno varuhov vajenca, da ga innlh oseb naslednje vprašanje: Naborne komisije bo potrdile tevestne Ste-Vilo obi inikov-mojstrov s .tem, da ostanejo še nadalje v svojih delavnicah, vendar pa mtiitarldrani, tako da opravljajo delo fat-MJučno za potrebe vojske. Za to delo ne prejemajo nikahega denarnega plačila, tem. Več zgolj naturalno hrano. Nekateri teh mffltarMranih obrtnikov-mojstrov imajo v svojih delavnicah zaposlene pomočnike <*. vajence. Pojavilo se Je vprašanje, kakšen vpliv Ima dej^ ■ tve, da Je mojster mobiliziran, na službeno razmerje njegovega osebja oz. na učno razmerje vajencev ter na posamezne ki pripadajo delojemalcem Iz slnž-razmerja. Pri tem je praktično ločiti položa j pomoč-Bikov od položaja vajencev. Da se usvari jasnost in doseže enotno po« Stopanje, se je podpisani Glavni odbor obrnil na Ministrstvo za socialno politiko Narodne vlade Slovenije s prošnjo za pojasnilo. Ministrstvo je z dopisom cap. št. 1056 — odd. Ul, dne 28. Junija 1945 sporočile Glavnemu odboru naslednja m n e n j e t »L Mobilizacija mojstrov obrtnikov ne Vpliva na službeno razmerje njihovega osebja tn m posamezne pravice pomočnikov , ker so pomočniki sposobni opravljati delo za zasebno naročnike mojstra in na njegov račun, tako da prejema mojster za to delo pomočnika odplačilo, in ker mojster pomočniku lahko v odpovednem roku odpove službeno pogodba, če ga ne more plačevati; 2. Za prekinitev učnega razmerja vajenca mobilizacija mojstra ni razlog, ker ima pri mobiliziranem mojstru vajenec še vedno možnost uka; prav tako pa gredo vajencu dajatve iz pogodbenega razmerja, ker te gotovo ne presegajo morebitne zmožnosti mojstra-obrtnika tn ker Ima mojster brezdvamao izvestne koristi od zaposlitve vajenca. Za primer pa, da mobilizirani mojster res ne more vajencu plačevati mezde in mn odštevati drugih pogodbenih dajatev, bar naj »o ugoiovi po pristojnem krajevnem oskrbujejo, oziroma preide ta dolžnost, če ni roditeljev odnosno varuhov, na pristojne socialne ustanove.« O tem vas obveščamo, da morete primemo poučiti prizadeto osebje takih mobiliziranih mojstrov-obrtnikov ki mu nuditi potrebno zaščito. če M se pojavi« še kakšne nejasnosti, nas o njih obvestite, da pod vzamemo ukrepe za zaščito interesov prizadetih delojemalcev. Smrt fa&zmn — svobodo narodu! Tajnffite Predsednik: Ježe JuraC, Lr Vencelj Perko, Lr. • Dodatki za delavce v juliju Ministrstvo za trgovino in oskrbo odreja za julij sledeče dodatne živilske obroke dnevno: težaki: 200 gramov moke; 200 gramov živ. za na juho* 10 gramov maščobe; najtežji delavci: 300 gramov moke; 200 gramov živ. za na juho; 20 gramov maščob. Gorenje dodatke prejmejo samo osebe, ki stalno opravljajo težka ali najtežja dela, nikakor pa ne osebe, ki opravljajo vsakdanja ročna dela. Ravnati se je po določilih, objavljenih že o priliki delitve junijskih dodatkov. Vse prizadete opozarjamo, da se ne prijavljajo po nepotrebnem, če njih delo ne odgovarja določilom o težkem In najtežjem delu. Podjetja naj takoj napravijo sezname vseh upravičencev. Sezname prehodno pregledajo in potrdijo pristojne sindikalne organizacije, kjer pa teh ni, pa obratni ozir. krajevni odbori OF. Šele nato pošljejo sezname do vključno srede, 18. t m. pristojnemu okrajnemu odboru OF — odsek za preskrbo. Slednji dostavi pregledane sezname okrožnemu odboru, ki po pregledu sestavi skupni številčni seznam, nakar sporoči Ministrstvu za trgovino in oskrbo število potrebnih dodatnih nakaznic. Okrožni odbori bodo prejeli še potrebna navodila. Zboliialmo zdravstvene razmere.. Domovina je opustošena, oropana. Dobrine, ki jih je vojska uničila, bo treba znova ustvariti z delom. Tempo po tovarnah bo moral biti hitrejši, delo udarno, da dosežemo čimprci obnovo in blagostanje. Tovarne, ki bomo v njih ustvarili dobrine, in pa način dela, ki ga diktira stroj, dostikrat prav kvarno vplivajo na zdravje delavstva. To pa zlasti zato, ker je kapitalist zidal tovarne z edino željo, da bi mu dona-šala čim več dobička in je vpeljeval stroje, pri tem se pa ni oziral niti na najskromnejše higfienske predpise prejšnje socialne zakonodaje. Denar, vložen v higienske in zdravstveno-zaičitne naprave kapitalistu ni donašal obresti, zdravje delavca pa mu ni kaj prida pomenilo, ker je bilo delovnih moči za majhen denar na pretek. Dejstvo je, da morajo delavci ustvarjati dobrine v okolici, ki je zdravju škodljiva. Mnoge tovarne so temne, vlažne in tesne in ne ustrezajo niti najmanj sodobnim higienskim vamostno-zaščitnim predpisom. Po delavnicah se razvija para, včasih celo strupeni plini in prah, v nekaterih prostorih je neznosna vročina, drugod Prepih in mrzla, vlažna, cementna tla. Stroji so brez potrebnih zaščitnih naprav in so zato obratne nezgode na dnevnem redu. Tudi zaščitnih naočnikov, mask, delovnih oblek in rokavic pri navadnem delu ni dovolj na razpolago. Zato je naša dolžnost, da ustvarjamo druge, bolj zdrave pogoje pri delu. Želimo, da bi delavec zdrav, veder in zadovoljen rešil svoje poslan- stvo. Ministrstvo za narodno zdravje mu v obliki referata za obrtno in industrijsko higieno nudi vsestransko higiensko pomoč. Želimo, da bi ta referat vodili s svojimi nasveti in pobudami delavci sami po svojih zaupnikih. Delavci, ki na svoji lastni koži občutijo vse higienske nedostatke v tovarni, najbolj vedo, kaj jim pije kri in uničuje zdravje. Oni bodo tudi najbolj vedeli svetovati, kako bi se nedostatki odpravili. Upamo, da bodo delavci strokovno osebje, ki bo skrbelo za boljše zdravstvene. prilike med njimi, sprejeli kot svoje iskrene prijatelje. Napredni delavci bodo pomagali pri zdravstveni propagandi ter onemogočili nedisciplinirane nergače in starokopitneže, ki jim je malomarnost pri uporabi zdravstvenih zaščitnih mer prešla že v kri. Z delavci bomo skušali dobiti čim tesnejši stik. Po tovarnah bomo delali komisijske preglede, s pomočjo potujočih ambulanc bomo masovno pregledovali delavce, zbirali bomo podatke o obrtnih obolenjih in obratnih nezgodah ter vzgajali strokovnjake za obrtno in industrijsko higieno. Proti obolenjem ter zaostalosti v zdravstvenem in higienskem oziru se bomo borili z vsemi oblikami propagande. Zavedamo pa se, da bomo uspeli le, v kolikor nas bodo množice delavcev P", našem stremljenju podprle. Prepričani smo, da si bo naš delavec, ki je bil avantgardist v boju za svobodo in za boljši socialni red, hotel in znal urediti delo tako, da mu ne bo uničevalo zdravja in jemalo veselja do življenja. Dr. L. Ustanovitev pedtesžeice ESEEIJS v Trbovljah Trboveljski nifSar mera spet kazati pet vsem radarjem Jugoslavije V četrtek popoldne so trboveljski rudarji ustanovili svojo podružnico ESZDNS. Velika dvorana Delavskega doma je bila polna, kar je dokaz, da je v Trbovljah zanimanje delavstva za delavsko organizacijo še vedno na višku. O končanem delu pripravljalnega odbora so poročali predsednik, tajnik in blagajnik, ki so nagiašali, da je bilo mnogo dela, ter opozarjali, da bo veliko tudi delo novega odbora, v katerega je treba izvoliti najboljše ljudi. Tajniško poročilo je bilo zaključeno s poudarkom: Pošteno hočemo delati ln tudi pošteno živeti! Iniciative ne bo več same od zgoraj navzdol, kakor nekdaj, temveč izhajati mora prav tako tudi iz naših vrst, iz nas samih. Zaradi tega moramo urediti tudi svoje notranje življenje in svojo miselnost, da bomo kos velikim nalogam, ki nas čakajo. Naše geslo je: Bratstvo, delo in tovarištvo! Predsednik pripravljalnega odbora tov. Fort©, ki je vodil ustanovni občni zbor, je še posebej naglasil, da je bilo delo pripravljalnega odbora težko zaradi tega, ker je moral orati ledino. Vsa vojna leta je bilo delavsko gibanje na tleh in je uilo treba zdaj šele zbrati delovne in bojne sile, ki pe še niso popolne. V Trbovljah je 24.17 delavcev in nameščencev, organiziranih pa jih je doslej 1860 in je treba skrbeti, da bo organizacija stoodstotna. Predsednik glavnega odbora ESZDNS tov. Perko je občni zbor označil kot zgodovinski mejnik v gibanju trboveljskih rudarjev. Trboveljski rudarji so prvič zbrani v okviru enotne strokovne organizacije. Dejstvo popolne enotnosti nalaga velike naloga, na katere so se trboveljski rudarji pripravljali že prej v nekdanji Jugoslaviji, ko so prot'ljudski režimi delali vse, da bi cepili delavsko enotnost. Trboveljski rudarji so takrat često manifestirali svojo voljo za združitev in za enotnost delavskega razreda. Ko so leta 1934. v borbi za svoje K uredbi © mezdah Is plačali V toku je preuvrstftev delavcev in nameščencev v skupine, določene v uredbi o ureditvi mezd ta plač delavcev m nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah ia organizmi jih. S tem v zvezi opozarjamo delavce in nameščence na naslednje: Ena izmed temeljnih pridobitev naše na-rodno-osvobodihie borbe je enakopravnost med ženskami in moškimi pripadniki narodnega občestva. V skladu s tem načelom prinaša zgoraj navedena uredba zvezre vlade v čl. 1 predpis, po katerem morajo biti mezde za vse delojemalce, neglede na spol pri istem poslu, opravljenem z Istim učinkom, enake. Slovenski prevod člena 1. zvezne uredbe, kakor je bil objavljen pod št. 227 V posebni prilogi k št. 9. »Uradnega" Usta SNOS-a m Narodne vlade Slovenije« z dne 16. 6. 1945, je Ml netočen v toliko, ker je namesto bolj splošnega izraza »moška in ženska delovna sila« uporabil ožji izraz »delavci ta delavke«. Ker imajo naš! delojemalci in delodajalci pred seboj skoraj izključno le »Uradni list SNOS-a ta Narodne vlade Slovenije«, ki izhaja v Ljubljani, ne pa tudi uradnega lista demokratične federativne Jugoslavije, ki izhaja — tudi v slovenskem jeziku — v Beogradu, so se pojavili dvomi, o tem, ali ni gornjega predpisa razumel tako, da se izenačuje,jo le plače delojemalcev, ki imajo značaj delavcev, medtem ko bi to načelo ne imelo veljati tudi za delojemalce, ki imajo značaj nameščencev. V št. 18. »Uradnega lista SNOS-a in Narodne vlade Slovenije« z dne 80.6.1945 je zato objavljen popravek, s katerim se prevod popravlja tako, da se čl. 1. uredbe namesto izraza »delavci in delavke« vstavlja Izraz »moška ta ženska delovna sila«. čl. 1. navedene uredbe se torej pravilno glasi: »Mezde so za moško in žensko delovno silo pri istem poslu in z istim uč Inkom e n a-k e.« Pri tem popravljenem besedilu je izven dvoma, da-velja predpis o izenačenju mezd ta plač ne le za delavce in delavke, temveč tudi za nameščence in nameščenke. Dolžnost vsakogar je, da pazi na to, da se bo to načelo nove zakonodaje izvedlo z vso doslednostjo. Kjerkoli bi ženske delovne moči prejemale nižje mezde ta plače, kot njihovi moški tovariši pri istem poslu ta pri istem učinku, je mezde in plače prilagoditi predpisu čl. 1. navedene Zvezne uredbe. Iz urada Glavnega odbora ESZDNJ *a Slovenije najosnovnejše pravice stopili celo v gladovno stavko, ki je vzbudila veliko pozornost ne samo doma, temveč tudi daleč po svetu, je bil to že začetek enotnosti. Nekdanji protiljudski režimi niso trpeli, da bi se strokovne organizacije borile za politične pravice delavstva, delavstvo pa je bolj in bolj uvidevalo, da strokovna organizacija sploh ne more biti brez političnega boja. V začetku vojne v letu 1941. so delavci prvi razumeli svojo dolžnost ter v enotno fronto vložili vse, kar je zdravega. Tako mora biti tudi zdaj na gospodarski fronti. Strokovna organizacija mora združiti vse zavedne delavce, da se očuvajo pridobitve krvavega osvobodilnega boja in da se dobro zgradi in uredi državna skupnost, v kateri je delavstvo najmočnejši steber. Delavstvu je že od nekdaj Sovjetska zveza zvezda vodnica in ko so zdaj z njo urejeni odnošaji, kakršne smo si od nekdaj želeli, nam morajo biti sovjetski delavci in sovjetski narodi s svojim delom tn s svojo državotvornostjo najboljši vzor. Z uredbo so urejene naše mezde. Delavstvo mora predvsem dvigati proizvodnjo, da omogoči sebi in vsemu narodu življenje. Višina in kakovost naše proizvodnje bo določala vrednost našega denarja in zato moramo usmeriti naša prizadevanja v to, da kar najbolj dvignemo proizvodnjo našega narodnega gospodarstva, da bodo s tem cene življenjskim potrebščinam tem bolj ugodne. Na tem vprašanju bodo strokovne organizacije polagale svoj zrelostni izpit in kakor je v novi državi zrasla njihova veljava, tako je zrasla tudi njihova odgovornost. Svoj s polnim razumevanjem in velikim odobravanjem sprejeti govor je zaključil s pozivom: »Tovariši, utrjujte svojo enotnost, da bo trboveljski rudar kazal pot vsem rudarjem Jugoslavije!« Član glavnega odbora tov. Diaccl je tudi spomnil rudarje na nekdanje čase, ko je reakcija cepila delavske vrste, da to razcepljenost izkoristi v največji meri, ter opozarjal, da se morajo zdaj v strokovni organizaciji, ki ima vse pravice in velike naloge, združiti vsi zdravi delavski elementi. Nazorno je tudi pokazal, kako se bomo z enotnostjo v svojem strokovnem gibanju obvarovali domače in tuje reakcije. Naša osvobodilna borba je pridobila Jugoslaviji v vsem svetu ogromen moralni kapital, M nam bo tudi ostal. Vrednosti tega kapitala se naša država zaveda in, ko stori vse za ohranitev dobrih zavezniških odnošajev, ima tudi poroštvo, da bomo ohranili vse, kar je našega in kar smo si priborili. Odbor, M šteje 16 članov, je bil soglasno izvoljen, pred zaključkom občnega zbora pa je tov. £>iacci podal še razna pojasnile, o preosnovi socialnega zavarovanja, o novih nalogah Obratnih zaupnikov, o šolanju vajencev ter o razvrstitvi krajev v dra-ginjske razrede. Ta pojasnila je združil s pozivom, naj delavska organizacija vneto sodeluje z oblastjo ter tako uveljavi svoje težnje in zahteve. O tem in o drugih vprašanjih, ki so stopila v ospredje na dobro uspelem zboru, bomo poročali prihodnjič. VSEM TOVARIŠEM ŽELEZNIČARJEM! Ker potrebujemo snovi za naše časopise, apeliramo na vse tovariše, da nam pošljejo svoje dopise in ta v prvi vrsti strokovne, lahko pa tudi politične, zgodovinske ali poučne. Vse poslane dopise naslovite na txw. Bezlaja Darija, ZŽPDNJ, Miklošičem 22-L v Ljubljani. Obehem Obveščamo tovariSe, da se v primeru prošenj, pritožb, intervencij itd. obrnejo vedno le na svojo strokovno podružnico. Podružnice naj sprejeto dopise nato pošljejo direktno na Zvezno tajništvo Glavnega odbora, Miklošičeva c. 2-L, in ne na Krajevne odbore. Zvezno tajništvo ZŽPDNJ Ljubljane Vsem podružnicam ZŽPDNJ, katere bo že imele svoje občne zbore sporočamo, narj takoj odpošljejo prepise zapisnika občnega zbora, v katerem naj bo vpisano: ime in priimek, funkcije v podružnici ta službena dolžnost pri železnici vsakega člana odbora. Poleg tega nam je nujno potrebno, da navedejo vse podružnice število osebja v svojem rajonu (kjer Imajo vajence, naj navedejo koliko jih spada v njih območje to koliko je včlanjenih v sindSkatu, ter kateri stroki pri železnici pripadajo. Zvezno tajništvo Zveze železničarska i* prevoznih delavcev in nameščeno«v Jugoslavije v Ljubljani, Miklošičeva c. 22. Berite ln širite ^DELAVSKO ENOTNOST«! PO JUGOSLAVIJI Izredna delavnost dolenjske mladine. Posebno marljiva je mladina mirenskega okraja, zlasti na prosvetnem področju. Skoraj vse vasi mirenskega okraja imajo že igralske skupine. Po osvoboditvi je Mio r okraju že 35 prireditev. Iz celjskega okrožja Je bilo pregnanih ▼ Nemčijo, Srbijo in na Hrvaško 60.000 naših ljudi. Doslej se Jih je vrnilo 13.000. Doma so našli požgane domove in zanemarjena polja. Dela so se lotili z vnemo in z vero v lepšo prihodnost v novi Jugoslaviji, čeprav se mnogo prebivalcev ni vrnilo, Je 70”/0 polj obdelanih. Obnovitev slovenskega gozdarstva. Bres obnovitve gozdarstva se ne bo mogla primerno razviti tudi lesna industrija Potrebe po izdelkih lesne industrije v Sloveniji so ogromne, že letos bi potrebovali okrog 130.000 železniških pragov, za vse potrebe obnove pa jih bo treba 300.000. Organiziran Je izvoz slovenskega lesa v Vojvodino. Doslej je bilo odposlanih 200 vagonov lesa. Vojvodina nam bo v zameno za les dajala živila. Jamskega lesa za rudnike bi potrebovali okrog 80.000 m* na leto. Razen tega potrebujejo fnnogo lesa papirnice. Drv bi potrebovala Slovenija 1,200.000 m* na lete. S pripravo ln prevozom drv so zdaj še težave. Okupator je napravil po naših gozdovih ogromno škodo, ocenjena je na 1.2 milijarde din. Naše oblasti so začele že letos spomladi pogozdovati goličave in na' Primorskem in Dolenjskem je bilo posajenih 120.000 drevesc. V stari Jugoslaviji je obratovalo 440 lesnoindustrijskih podjetij tn okrog 2150 žag na samo dravsko banovino so odpadle 2103 žage. Za vzgojo logarjev bodo prirejeni pozimi tečaji. Absolventi bodo lahko nadaljevali šolanje na gozdarskih šolah. Pripravljajo tudi ustanovitev srednje gozdarske šole. »Gozdarski vestnik« bo zopet začel izhajati. Za vzgojo strokovnega gozdarskega osebja pa bodo predvsem skrbele strokovne organizacije. Obnovitev šol v krškem okraja. V tara okraju Je okupator zelo divjal ln zlasti ae je znesel nad slovenskimi šolami. Požrtvovalnemu ljudstvu se je vendar kmalu posrečilo popraviti vsaj največjo škodo, da je bilo mogoče obnoviti prosvetno delo; obnovljene so bile šole v vsem okraju. Proizvodnja naših rudnikov lepo narašča. V Trbovljah je proizvodnja narasla v primeri s prejšnjimi tedni na udarniško višino. V rajhenburškem premegovndku ja narasla proizvodnja za 18.95 odstotka, na delavca in dan. V Zabusovci se je proizvodnja v primeri z majem, Junija dvignila že za 14%. Delavstvo je žrtvovalo 1300 ur svojega dela ter v tem času brezplačno nakopalo 55 tem premoga. Ležišče soli je bilo odkrito pri Hočah blizu Maribora. Strokovnjaki sodijo, da je ležišče precej obširno. Sol je lepa. V mariborskem okrožju so še drugi pomembni zemeljski zakladi. V Dolini tn Terešovcih je 8 mineralnih vrelcev. Na dan pridobijo 45 ton izvrstne nafte, ki daje prečiščena 2(P/