PROSLAVA 10LETNICE OBSTOJA NAŠE DRŽAVE V MARIBORU. Marlbor je proslavil lOletnico osvo boditve in lOletnico obstoja naše države tako slovesno in veličastno, da smo lahko ponosni na to slavje vsi Slovenci. Zbralo se je v soboto iz Maribora in cele Slovenije nad 25 tisoč Ijudi. Z obilno udeležbo je pokazalo posebno podeželsko ljudstvo, da zna ceniti 10 let že slovenski Maribor in našo narodno — lastno državo. Slovesnosti so se udeležile vse naše organizacije in društva. Na manifestacijskem zborovajnu na Glavnem trgu je v soboto dopoldne prikipelo navdušenje naroda do vrhunca. Nepregledne ljudske množice so se veselile pomenljive lOletnice in vse je poteklo brez najmanjšega dogodka, ki bi bil kvaril slavlje. S proti pričakovanju obilno udeležbo, z vzornim vedenjem in z navdušenostjo je pokazala v toliko-tisočih v Mariboru zbra na dežela, da smo Slovenci zaveden in kulturen narod, ki tudi res zasluži, da je njegov voditelj dr. A. Korošec pri krmilu naše lOletne države! Srbski generali in dostojanstveniki, ki so videli to zadnjo mariborsko proslavo, so javno in glasno priznavali, da tako številne udeležbe, tako ganljivega navdušenja in vzornega obnašanja ljudskih množice še niso videli. f Dekan An.cn Ncvak. V Gornjem gradu je umrl tamošnji župnik in dekan Anton Novak. Pokojni je bil rojen leta 1869 v Šoštanju, posvečen v mašnika dne 25. julija 1894 ter je služboval kot kaplan oziroma provizor v Majšpergu, Novi cerkvi in Špitaliču, kjer je dne 2. julija 1900 postal župnik. Od 1. maja 1909 je župnikoval v Kamnici pri Mariboru, s 1. novembrom 1919 pa je nastopil mesto župnika v Gornjem gradu, kjer je posčal dne 15. decembra 1921 dekan. Za svoje zasluge na polju dušnega paslirstva je bil imenovan leta 1923 za duhovnega svetovalca. BU je priljubljen dušni pastir in vzo ;en duhovnik. Pogreb je bil danes v četrtek. Duhovniške spremembe. Gospod kaplan na Bizeljskem Jurij Pribožič pride za provizorja v Zagorje. Gospod kaplan na Pilštajnu Adolf Adamič je prestavljen na Bizeljsko. Smrt zavednega moža. Preteklo soboto je bil v Gomilici (Slov. Krajina) izročen črni zemlji poses.nik Fr. Sobočan, brat dveh mis.-lazaristov: že umrlega dr. Ivana in še živega M. Sobočana, ter stric gospoda kaplana Fr. Kolenca. V najlepši moški dobi je postal žrtev neizprosne jetike. Z umrlim je izgubila SLS enega najbolj vnetih pristašev. Sploh je bil umrli navdušen Slovenec že takrat, ko se o slovenstvu ni smelo govoriti. Imel je celo kopifeo slovenskih knjig, ki jih je sam rad prebiral in jih dajal tudi drugim. Bil je mož-poštenjak, zato ga je vsak spoštoval. Kako priljubljen je bil, je pokazal pogreb. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega gospod kaplan Kolenc. Prizor je bil tako pretresljiv, da ni ostalo nobeno oko suho. Umrlf je zapustil mlado ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Za ubogo ženo je udarec tem večji, ker je letos pokopala že dva otroka in je bil mož že tretja žrtev, ki jo je morala dati v kratkem času. Vojni tovariši! Prosimo vse podružnice ZSV in odbore za spomenike, naj pošljejo svoje delegate in zaupnike prav gotovo dne 9. decembra v Ljubljano k sestanku delegatov in občnemu zboru zveze. Najpreje bode sv. maša ob 8. uri pri sv. Petru, potem ob devetih zbor v salonu tovariša Rozmana, ne daleč od tam, po domače »pri Jerneju«, Sv. Petra cesta 85. Vsak tovariš iz svetovne vojne dobro došel! Tovariši, pridite ali pošljite zaupnike! — Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov v Ljubljani. Drzna stava. Dne 1. decembra oB 12. uri se je doigrala na glavnem mostu v Mariboru drzna stava. Trgovski pomočnik Emerik Potočnik je skočil v Dravo z mosta. Njegovi prijatelji so ga že čakali s čolni, da so mu prihiteli na pomoč, ko se je pokazal iznad valov. Potočnik je zatr-; jeval, da si je privoščil ta nevarnf skok za stavo. Novice iz Ormoža. Prav je rekel zadnjič nek stari kmečki modrijan,1 da Bog ni še nikoli zagospodaril. Ka-( ko smo namreč vzdibovali, ko smo, tako malo krme pridelali, pa smo st prihranili zdaj mnogo krme, ker je, bilo tako dolgo lepo vreme in se je mogla živina pasti. — Še nikdar se ni v Ormožu na sejmu tako kradlo, kot na zadnjem sejmu. Bilo je dosti jokanja, jeze in strahu, ko je sedaj. enemu, zdaj drugemu kaj izginilo iz^ žepa. Orožniki so pridno zasledovali" žeparje in jih tudi nekaj polovili. —-. Kradli so ponajveč takozvani »beli cigani« iz neke hrvaške občine blizu Čakovca. V dotični občini obstoji baje samo ena organizacija: tatinska. Kdor več nakrade in predrznejše nastopa, ta je večji junak. Ljudje! Drugič pa bolj pazite na denar! Boljše je: drži ga kot lovi ga! — Proslave lOletnice ujedinjenja v Mariboru se je iz naše are udeležilo vsaj 180 do 200 ljudi. Nesreča nikdar ne počiva! Preteklo sredo se je zgodila nesreča, ki ja pretresla ves Miklavž pri Ormožu. Šolski otroci so se opoldan po končanem pouku igrali. Pri tekanju se ja Stanko Šnajder, učenec 5. razreda^ spotaknil in padel. Nesreča je botela, da je imel v notranjem žepu širokj čevljarski odprt nož. Ta se mu je pri padcu zasekal v prsi in mu zadal 6 do 7 cm globoko ter 4 cm široko ra, no. PonesreCenec je bil takoj ves krvav. Na ves glas je kričal, dokler se ni zgrudil brezzavesten na tla. Ubogi učenec se je nad eno uro boril s smrtjo in nikdo ni upal, da bi ostal Rrf življenju. Čez dve uri se je pripeljal g .dr. Hrovat, vodja ormoške bolnice, ki je rano izpral in sešil. Dva dni je bilo bolnikovo stanje zelo kritično. Sedaj pa se počuti že precej dobro in čez kaka dva tedna bo popolnoma okreval. Nesrečo je povzročil sam radi neprevidnosti. Staršem bi priporočali, da se nekoliko zanimajo, kaj nosijo njihovi otroci v žepih, ker nesreča nikdar ne poCiva! Težka poškodba. V soboto, dne 1. decembra dopoldne se je v Minčnem pri Dolu pri Laškem pripetila huda nešreča. Ahčan Ivan, 301etni posestnik, je šel gledat v svoj gozd. Na sosedni parceli sta dva delavca sekala 'drevesa, pri čemur se je smreka naslonila na drugo, še ne podžagano. Ravno ko je prišel Ahčan do tega mesta, je nasekana smreka padla na tla in pri tem težko poškodovala Ahčana. Roparjl na deln. V petek, dne 30. novembra, sta oropala doslej še neodkrita roparja v Marijagradcu pri Laškem 601etnega posestnika Ferdinanda Knez, po domače Starca. Vzela sta mu ves denar v znesku 3 tisoč ¦)in in uro. Eako je proslavljal Zagreb lOletHico obstoja naše države? Zagreb je proslavil lOletnico Jugoslavije čisto drugače nego Maribor. Pred slovesno službo božjo so zlezli neki mladiči v zvonik stolne cerkve in so razobesili č.ne zastave. Istotako so razobesili pozneje Zagrebčani črne zastave. Policija je dala zapoved, da morajo te zastave izginiti. Ker se Zagrebčani niso hoteli pokoriti odredbam oblasti, je prišlo do razgrajanja in do — streljanja. Smrtno zadet je obležal 161etni brivski pomočnik Stanko Petrič, rodom iz Ljubljane. Ustrelil ga jje neznan mlad človek, ki je pri demonstracijah streVjal 1z revolverja, kakor bi bil zblaznel. Razven tega so bile še ranjene štiri druge osebe. Ncpotrebna kri vsled vročekrvnosti — mladih ljudi, katere šuntajo voditelji opozicije! Železniška nesreča v bližini Beograda. V petek zjutraj ob 4. uri se je zgodila v bližini Beogradu velika železniška nesreča. Mešani vlak iz Beo grada je trCil ob tovornega, ki je vozil proti Mladenovcu. Ko sta strojevodji videla, da je nesreča neizbežna, sta začela zavirati. Istočasno sta začeli lokomotivi brlizgati. Brzina se ¦ni dala zmanjšati. Udarec je bil straisen. Trčila sta na ovinku. Ker je bila noč, so nekateri potniki spali, drugi ipa so pripravljali prtljago, ker se je bližal Beograd. Nekateri vagoni so se razbili, drugi so se prevrnili, drugi zopet zarili drug v drugega. Nekaj ivagonov je popolnoma razbitih. Nekega trgovca iz Požarevca je tako stisnilo, da ni dal nobenega glasu od Bebe in je bil na mestu mrtev. Trdi se, da sta mrtva neki potnik iz Slijvarja in neki železničar. Stevilo tež§_o ranjenih je zelo veliko. Zlasti težko ranjeni so štirje potnikl. Tudi živina, ki se je vozila v tovornem vlaku, je ©recej poškodovana. deloma utita. Grozen potres — novi ognjeniki. V noči od 1. na 2. december je zadela Južno Ameriko grozna nesreča, koje obseg še ni znan. Nastal je potres in kar dva nova ognjenika sta začela brnhati. Ta dva ognjenika sta v bližini mesta Talci. ki je postalo žrtev nesreče. Ubitih je več sto oseb in bog zna koliko ranjencev. Mesto Talce je štelo 40.000 prebivalcev in je sedaj popolnoma uničeno. Letalec je preletel kraj nesreče in poroča, da je vse polno mrtvecev po ulicah. V kraju Constittitione ni ostal kamen na kamenu. Mostno gledišče je bilo ob času nesreče zasedeno, se je zrušilo in pokopalo pod seboj vse obiskovalce. S prizadetimi kraii so prekinjene vse zveze in dosedaj še ni bilo mogoče pregleda^i ogromno nesrečo, katero je povzročil potres in oba nova ognjenika. Dva. »Ti, nek.. ; pretekli teden pozabil storiti!« »Kaj pa?« »Naročilni list nisi izrezal in-nisi poslal naslova vsaj enega novega naročnika, ker eden pride tudi na tebe.« »Bom pa danes, saj je naročilni list zopet notri!« »Takole naredi! Spredaj napiši svoj naslov, zadaj pa naslov novega naročnfka!« »Zakaj ?« »Zato, ker boš ti dobil za novoga naročnika, če je plačal 32 Din, lep žepni koledarček. Za več novih, kar pa moraš posebej sporočiti, .pa lepo knjigo.« »In kaj dobi novi naročnik'.< »Kaj ? List bo dobival, pa 4e razne priloge poleg, ki jih bo v decerabru precej. Pa pravico ima do znižanih cen pri raznih knjigah!« »Potem pa kar v to-le hišo, kjer je svoj čas gospodinjila »Domoviria< naj raje gospodari naš »Slovenski NAGRADE VSEM NAROČNIKOM! Poleg običajnih božičnih in novoletnih prilog smo letos sklenili vsem naročnikom »Slovenskega Gospodarja« dati posebne nagrade in sicer s tem, da jim pocenimo razne knjige: 1. »Vinartsvo« dobijo namesto za 66 Din — za 50 Din. 2. »Hmeljarstvo« namesto za 50 D — za 40 Din. 3. »Zgodovina Maribora« namesto za 20 Din — dobijo za 8 Din. Ta ugodnost velja le za december! Zato se je pravočasno poslužite! Pri naročilu pripomnite, da ste naročnik »Slovenskega Gospodarja«!