NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorna urednica NT Milena Brečko Pol
l8.|iiiMHir2001
4
DOGODKI
Mestni časopis
za Celfane
v podjetju Novice iz Slo-
venskih Konjic so včeraj do-
poldne, sočasno s tem, ko so
poštarji v blizu 17 tisoč nabi-
ralnikov celjskih gospodinj-
stev vložili prvo številko Ce-
ljana, predstavili novega
člana svoje družine lokal-
nih tednikov.
Celjan bo tudi v bodoče
izhajal ob sredah, na štiride-
setih straneh A4 formata, ti-
skanih delno v barvni, delno
pa črno-beli tehniki pa bo pri-
našal zapise o družabnih,
kulturnih, športnih, gospo-
darskih in vseh drugih do-
godkih v mestu, ob tem pa še
napovednik prireditev za pri-
hodnji teden. Glavna in odgo-
vorna urednica Alma M. Sed-
lar pravi, da bo tednik prina-
šal redne intervjuje s Celjani,
na časopisnih straneh pa bo-
do med drugimi svoj prostor
dobili tudi najmlajši Celjančki
in prvič tudi Celjanke, saj si v
uredništvu, ki ga sestavljajo
sami mladi (zaenkrat Iztok
Gartner, Helena Kojnik, Urš-
ka Knez, Aleš Kolšek, Suza-
na Košir in Mateja Žvižej),
želijo, da bi del časopisa sous-
tvarjale samo ženske.
Celjan se tiska v Grafiki
Gracer, naprodaj bo po 260
tolarjev, v uredništvu pa raču-
najo na stabilno naklado treh
do štirih tisoč naročnikov. IS
V Vitanju brez dogovora
Bo za čistilno napravo potreben referendum?
v prostorih občine Vita-
nje verjetno že dolgo ni bilo
tako razburljive razprave,
kot je bila prejšnji četrtek.
Čistilna naprava je še vedno
tema številka ena v Vitanju
in glede na četrtkovo raz-
pravo, bo na tem mestu tudi
ostala. Udeleženci okrogle
mize o čistilni napravi na-
mreč niso sprejeli dokončne
odločitve o tem, kaj naj bo
naslednji korak pri njeni iz-
gradnji.
Župan občine Vitanje Slav-
ko Krajnc je na okroglo mizo
povabil člane trške skupnosti
Vitanje, prebivalce ulice ob
predvideni prvotni lokaciji či-
stilne naprave, predsednike
političnih strank v občini, ob-
činsko upravo in enega od
projektantov naprave.
Župan je okroglo mizo za-
čel z vprašanjem, odkod pre-
pričanje, da občinska uprava
prisiljuje prebivalce, da sprej-
mejo prvotno predvideno lo-
kacijo za čistilno napravo:
»Seveda v zadnjem času ljudi
nismo spraševali o tem, kje
bo naprava stala, če pa je bila
O čistilni napravi v Vitanju bodo ponovno govorili na občinskem svetu, tokratna okrogla
miza pa ni prinesla nobenega (obvezujočega) sklepa.
na tem mestu s prostorskim
načrtom previdena že v se-
demdesetih letih!« Župan je v
svojem uvodnem govoru še
pojasnjeval, da občinska
uprava nikoli ni delala na last-
no pest, temveč je le uresniče-
vala sklepe občinskega sveta.
Po njegovem mnenju bo po-
slej odgovornost prisotnih
(oziroma tistih, ki so jih pri-
sotni zastopali), da poiščejo
za skoraj 300 milijonov tolar-
jev sredstev, potrebnih za
spremembo lokacije naprave.
Župana je podprla tudi stro-
kovna sodelavka občine za
okolje, prostor in infrastruk-
turo, Romana Holobar, ki je
spregovorila predvsem o
tem, da v primeru spremem-
be lokacije ne bo višja le za-
četna investicija, temveč tudi
njeno vzdrževanje, saj se
stroški povečajo z oddaljeva-
njem čistilne od kraja. Tudi
podžupan Zdenko Plankl je
potrdil, da skoraj ni bilo seje
občinskega sveta, da ne bi
govorili o čistilni napravi.
Na uvodno predstavitev
problematike je z drugega
konca mize najprej ugovarjal
Marjan Borovnik (njegova
hiša bi bila od čistilne naprave
oddaljena okrog dvajset me-
trov). Zatrdil je, da niso kraja-
ni dejansko vedeli ničesar,
dokler niso bile podpisane že
vse pogodbe: »Če se je za to
lokacijo vedelo že pred dvaj-
setimi leti, zakaj ste dovolili,
da si v njeni neposredni bliži-
ni gradimo hiše?« Dodal je še,
da nima smisla, da se o tej
lokaciji še naprej pogovarjajo,
ker bodo tamkajšni prebivalci
to blokirali. Nezadovoljstvo
krajanov je potrdil tudi Mirko
Polutnik, ki ob nakupu par-
cele prav tako ni vedel, da bo
sosed čistilne naprave. Odgo-
vornost za nepoznavanje na-
črtov je pripisal slabemu sti-
ku pristojnih z bližnjimi sose-
di lokacije.
Župan je odgovoril, da
uprava ne vztraja na prvotni
lokaciji, zanima ga le, kje bi
občani radi, da naprava stoji,
in od kod bo prišel denar. »Ni
dovolj, da smo kar tako pro-
ti. Razumel bi, če bi ropotalo
in smrdelo, tako pa bomo
zapravili 130 milijonov tolar-
jev, ki bi jih lahko investirali
drugam v Vitanje!« je prvot-
no lokacijo skušal zagovarja-
ti tajnik občine Srečko Fi-
javž. Sledili so ugovori in po-
zivi, da je treba vendarle pri-
sluhniti sosedom in celotne-
mu naselju Štajnhof, ki je s
podpisi pokazal svojo odlo-
čenost.
Na seji prisoten strokov-
njak strahu pred smradom ni
znal omiliti. Ker argumenti
(ali prepričevanja, odvisno s
katere strani gledate) glede
prvotne lokacije nikakor niso
naleteli na plodna tla, se je
razprava na trenutke dlje us-
tavljala ob t.i. lokaciji številka
4 (območje zamočvirjene
travne površine na levem bre-
gu Hudinje). Prevladalo je
mnenje, da se preveri mož-
nost odkupa tamkajšnjega
zemljišča in volja tamkajšnjih
sosedov naprave.
Po še naprej burni izmenja-
vi mnenj so prišli do možno-
sti sklica zbora občanov o
tem vprašanju in o morebitni
odločitvi tega zbora za refe-
rendum. Na njem bi občane
vprašali, ali naj postavijo či-
stilno napravo na sedaj pred-
videni lokaciji ali ne. »Kaj pa
bomo storili, če se bodo obča-
ni odločili za? Bomo potem
morali graditi tam!?« je zani-
malo župana.
ALEŠ MRZDOVNIK
PO DRŽAVI
»Požegnali« štiri
ministre
UUBLJANA, 12. januarja
- DZ je na izrednem zaseda-
nju po javnem glasovanju s
54 glasovi proti 17 (navzočih
je bilo 81 poslank in poslan-
cev) izglasoval predlagano li-
sto premiera Janeza Drnovš-
ka in imenoval štiri ministre:
Teo Petrin za ministrico za
gospodarstvo, Lucijo Čok za
ministrico za šolstvo, zna-
nost in Šport, Pavla Gantarja
(vsi trije LDS) na mesto mini-
stra za informacijsko družbo
ter Jakoba Presečnika
(SLS-HSKD) na položaj mini-
stra za promet.
stanovanjska
posojila
LJUBLJANA, 13. januarja
- Stanovanjski sklad je zara-
di skromnega odziva po-
daljšal rok za prijavo na raz-
pis dolgoročnega stanovanj-
skega posojila za gradnjo v
skupni vrednosti dveh mili-
jard tolarjev do vključno 22.
januarja. Ob tem so olajšali
tudi razpisne pogoje in tako
razširili krog upravičencev
za odobritev posojila. Po
novem za posojilo lahko za-
prosijo vsi, ki imajo pravno-
močno gradbeno dovolje-
nje, izdano med L julijem
1998 in 22. januarjem 200L
Dražgoše 2001
DRAŽGOŠE, 14. januarja
- Z osrednjo slovesnostjo pri
spomeniku v Dražgošah so
se končale številne priredi-
tve Po poteh partizanske Je-
lovice - Dražgoše. 2001, ene
od najstarejših množičnih
prireditev v spomin na do-
godke iz NOE. iz več kot
desetih smeri je v to vasico
prišlo več kot 6.000 udele-
žencev pohodov, 379 najvz-
držljivejših pa je prehodilo
40 kilometrov in prišlo po
poteh Cankarjevega bataljo-
na iz Pasje ravni.
Predsednilc
praznoval
LJUBLJANA, 14. januarja
- Predsednik republike Mi-
lan Kučan je v nedeljo praz-
noval svoj 60. rojstni dan.
Ob tem se je zahvalil za šte-
vilne dobre želje, ki jih te dni
prejema, veliko dobrih želja
pa je prispelo tudi iz tujine.
Voščila so mu poslali ruski
predsednik Vladimir Putin,
nemški predsednik Johan-
nes Rau, nekdanji madžar-
ski predsednik Arpad
Goencz, predsednik ministr-
skega sveta Italije Giuliano
Amato in drugi.
Uničena omama
LJUBLJANA, 16. januarja
- Komisija za uničenje zase-
ženih mamil je od 17. novem-
bra do 5. decembra minulo
leto pregledala in zapečatila
približno 184 kilograma in
štiri litre prepovedanih drog
ter 8136 različnih tabletk in
pivnikov. Uničili so tudi večjo
količino drog, kjer kazenski
postopki še tečejo. Tako so
zapečatili in pripravili za uni-
čenje približno 2852 kilogra-
mov konoplje in 364 kilogra-
mov heroina.
Tik pred izbiro študija
Kandidatom bo skupaj ponujenih skom\ 25 tisoč vpisnih mest, od tega 21.881 v
visokem šolstvu, 3.114 pa v višjem strokovnem izobraževanju
Razpis za vpis v visoko
šolstvo v študijskem letu
2001/2002, ki je izšel v po-
nedeljek, so pripravili Uni-
verza v Ljubljani, Univerza v
Mariboru in koncesionarni
samostojni visokošolski za-
vodi. Dijaki in dijakinje zad-
njih letnikov so ga dobili v
šolah, drugim kandidatom
pa je na voljo v pravno-infor-
macijskih službah obeh uni-
verz (VPIS), na vseh visoko-
šolskih zavodih in enotah
Zavoda za zaposlovanje.
V razpisu za vpis v višje
strokovno izobraževanje v
študijskem letu 2001/2002
ponuja izobraževanje pet-
najst javnih in koncesionar-
nih višjih strokovnih šol in
šest zasebnih. Prijavljanje za
vpis v visoko šolstvo bo pote-
kalo prek prijavno-informa-
cijskih služb obeh univerz,
prijave za vpis v višje strokov-
no izobraževanje pa bodo
kandidati pošiljali posamez-
nim višjim strokovnim šolam.
Prijavni obrazec lahko kandi-
dati kupijo v večjih knjigar-
nah in papirnicah po Sloveni-
ji, prijaviti pa se morajo naj-
pozneje do četrtka, 8. marca
2001. Mesec dni prej, 9. in 10.
februarja, bosta na visokošol-
skih zavodih in višjih strokov-
nih šolah organizirana infor-
mativna dneva, tako da si bo-
do kandidati lahko pridobili
informacije, pomembne za
odločitev o izbiri študija.
Hkrati z razpisom za vpis je
objavljen tudi razpis za spre-
jem študentov v dijaške do-
move. V njih bo prostor za
bivanje lahko poiskalo 457
študentov.
Novosti v razpisu
Na Univerzi v Mariboru bo-
do na novo razpisani nasled-
nji študiji: univerzitetni študij-
ski program telekomunika-
cije na Fakulteti za elektro-
tehniko, računalništvo in
informatiko, univerzitetni
nepedagoški študijski pro-
gram zgodovina na Pedagoš-
ki fakulteti ter nova smer
biokemijska tehnika v uni-
verzitetnem študijskem pro-
gramu Kemijska tehnologija
na Fakulteti za kemijo in ke-
mijsko tehnologijo.
Na Univerzi v Ljubljani je
uvedenih nekaj manjših
sprememb pri vpisnih pogo-
jih in merilih za izbiro kan-
didatov na Fakulteti za šport
in Visoki policijsko-var-
nostni šoli, pridruženi, člani-
ci Univerze v Ljubljani. Kan-
didati za študij na Fakulteti
za šport bodo v prihodnje
izbrani po novih merilih: za
uspeh v srednji šoli in pri
maturi bodo dobili 10 odstot-
kov točk več kot doslej, za
uspeh pri preizkusu motorič-
nih sposobnosti pa prav toli-
ko manj. Na Visoko policij-
sko-varnostno šolo se bodo
po novem lahko vpisovali
kandidati, ki so z maturo aU
zaključnim izpitom končali
katerokoli srednjo šolo.
Na razpis Vlade Republike
Slovenije za dodelitev konce-
sije se je prijavila in izpolnila
vse pogoje Politehnika iz
Nove Gorice. Študij po uni-
verzitetnem študijskem pro-
gramu okolje bo po novem
torej financiran iz javnih sred-
stev.
Višjestrokovno
izobraževanje
v študijskem letu 2001/2002
bo višjestrokovno izobraževa-
nje potekalo po petnajstih
programih: gostinstvo, turi-
zem, živilstvo, kmetijstvo,
strojništvo, gradbeništvo, ko-
munala, elektronika, elektroe-
nergetika, rudarstvo in geoteh-
nologija, lesarstvo, telekomu-
nikacije, poštni promet, po-
slovni sekretar ter komercia-
list, in sicer na 21 šolah povsod
po Sloveniji: v Ljubljani, na Ble-
du, v Mariboru, Celju, Velenju,
Slovenj Gradcu, Murski Soboti,
Brežicah in Novem mestu.
Za novo, doslej že šesto
generacijo študentov višjih
strokovnih šol, je razpisano
precej večje število vpisnih
mest kot doslej, več kot tri
tisoč. Za mladino je v javnih
šolah razpisanih tisoč sto
mest, za odrasle pa tisoč dve-
sto, v zasebnih pa 794 mest.
V letošnjem razpisu je v
primerjavi z lanskim spet ne-
kaj novosti, zlasti za izobra-
ževanje odraslih. Dve višji
strokovni šoli sta bili ustanov-
ljeni na novo. Prva na Lesar-
ski šoli Maribor, izvajal se bo
program lesarstva; druga na
Kmetijski šoli Grm v Novem
mestu, kjer se bo izvajal pro-
gram kmetijstva. Tretji pro-
gram, po katerem bo izobra-
ževanje letos potekalo prvič,
pa je komunala, ki ga bodo
izvajali na Višji strokovni šoli
Šolskega centra Novo mesto.
NATAŠA PEUNIK
22 milijonov za javna dela
Tudi letos bo konjiška občina izvajala programe javnih
del. Na razpis države jih je prijavila preko dvajset, več kot
polovico jih je država odobrila v celoti, preostale pa delno
oziroma pogojno.
V celoti je zavrnila le program konjiškega Stanovanjskega
sklada, ki je za pomoč pri delu želelo angažirati sedem delavcev.
Podobno kot minula leta bo tudi v tem letu največ izvajalcev
javnih del vključenih v aktivnosti na področju turizma, kulture,
komunale in pomoči starejšim na domu. V programe javnih del
bo v vključenih nekaj čez sto dvajset brezposelnih, občina, ki je
dolžna programe sofinancirati, pa bo za to odštela približno
dvaindvajset milijonov tolarjev. A.Mr.
Šf.3.-I8.|aiivar200li
TEMA TEDNA
3
Za volanom pri devetdesetih
Med nami so ljudje, ki so, kljub častitljivi starosti, živahni za volanom - Zakon, prijaznejši do starejše populacije - Marija Povalej, devetdesetletnica in voznica !
Tudi tretje življenjsl<.o ol)
dobje ni več tisto in talcšno,
kot je bilo nekoč. Dolgost
našega življenja se v razvi-
tem svetu daljša, s tem pa
tudi kakovost življenja v ob-
dobju, ki mu pravimo sta-
rost. Marsikateri starostnik,
ki ga je starost nagradila z
dobrim zdravjem, se kot sa-
mostojna osebnost enako-
vredno vključuje v družbo,
ta pa mu to tudi vse bolj
omogoča. Tudi formalno, ko
zakonodajo prilagaja sta-
rostnikom, njihovim psiho-
fizičnim sposobnostim ter
interesom in potrebam. Po-
membno spremembo je v tem
pogledu doživel novi Zakon
o varnosti cestnega prometa.
S skoraj štirinajstimi odstotki
prebivalstva, starega nad 65 let,
se tudi Slovenija uvršča med
demografsko stare družbe. Ker
pa si prizadeva biti napredna,
humana in evropsko naravnana
družba, posveča vse več pozor-
nosti tudi starejšim voznikom.
Ena takšnih pozornosti se odra-
ža v omenjenem zakonu, ki je
starostno mejo za podaljšanje
vozniškega dovoljenja, na pod-
lagi obveznega kontrolnega
zdravstvenega pregleda, presta-
vil s 65 na 80 let. To spremem-
bo je narekovalo dejstvo, da je
med nami precej ljudi, ki se
približujejo sedemdesetim in
osemdesetim letom, pa so še
vedno aktivni na mnogih po-
Asis. mag. Marjan Hrušovar, dr. med., specia-
list medicine dela: »Moje izkušnje s starejši
mi vozniki so dobre.«
Inšpektor Franci Klanjšek: »Posledice pro-
metnih nesreč, v katerih so udeleženi sta-
rostniki, so praviloma zelo hude.«
dročjih. Ker jim zdravje dobro
služi, so samostojni pri vsakod-
nevnih opravilih. Tako se lahko
enakovredno in enakopravno
vključujejo v družbo skoraj na
vseh področjih. Tudi v prometu
kot vozniki motornih vozil z
veljavnim vozniškim dovolje-
njem.
Seveda pa dvig starostne meje
s 65 na 80 let pogojuje veliko
odgovornost, tako posamezni-
ka kot družbe. Bo starostnik, ki
so mu nekatere pomembne
funkcije začele pešati precej
pred osemdesetim letom, do-
volj kritičen in odgovoren do
sebe in drugih ter se bo sam
odločil, da za volan ne sede več?
Mu to lahko onemogočijo svoj-
ci? Bo zdravnik, ko bo pri red-
nem obisku pacienta opazil, da
so mu nekatere (za vožnjo) po-
membne funkcije (npr.sluh,
zaznave) bistveno opešale, do-
volj odgovoren in dosleden, da
bo za takšnega starostnika zah-
teval preverjanje zdravstvene
sposobnosti za voznika? Vseka-
kor dovolj vprašanj, da bi lahko
spremembo v zakonu pozdravi-
li brez vsakršnega pridržka.
Asist. mag. Marjan Hrušo-
var, dr. med., specialist medici-
ne dela, je mnenja, da je glede
starostnih omejitev novi zakon
primernejši, saj v večji meri
upošteva dejstvo, da fiziološka
in koledarska starost ne stopata
vedno vzporedno. »Dilema pa
se za zdravnika odpre v trenut-
ku, ko pri pacientu usahnejo
sposobnosti, pomembne za
voznika motornega vozila: ali
ravnati s ciljem odvzema voz-
niškega dovoljenja, ali pustiti,
da le-to usahne ob dogovoru s
svojci in kandidatom samim.
Slednje morda ni povsem v
skladu z zakonom, je pa človeš-
ko in za zdravnika vsekakor
obremenjujoče. Sicer pa so mo-
je izkušnje s starejšimi vozniki
dobre, še posebej s tistimi, ki
sem jim tudi izbrani zdravnik.
V razmislek pa dajem pobudo,
da bi bila posebej označena
tista vozila, ki jih upravljajo
osebe, starejše od osemdesetih
let. S tem bi se v prometu izog-
nili nenadnemu dvigovanju
krvnega pritiska pri posamezni-
kih, pa raznim neprimernim
gestikulacijam in verbalnim iz-
bruhom.«
Relativno zelo
rizicna kategorija
Kakšne pa so izkušnje pro-
metnih policistov z vozniki,
starimi več kot šestdeset let? O
tem smo se pogovarjali s Fran-
cijem Klanjškom, inšpektor-
jem za promet v Policijski
upravi Celje. Takole pravi:
»Seveda jim je treba najprej
dati spoštljivo priznanje za ča-
stitljivo starost, v kateri, kljub
letom, še vedno razmišljajo o
aktivnem vključevanju v druž-
beno življenje. Koliko je teh
ljudi, ki se vključujejo v promet
kot vozniki motornih vozil, po-
licija nima. Moram pa reči, da
je ta kategorija udeležencev v
celotnem prometu relativno ze-
lo rizična. Lani so bili udeleženi
v skoraj desetih odstotkih vseh
nesreč na Celjskeni, v teh nesre-
čah pa je šest starostnikov izgu-
bilo življenje, 29 jih je bilo
hudo telesno poškodovanih in
50 lažje, kar govori o hudih
posledicah, ki so značilne prav
za to kategorijo udeležencev v
prometu. Med navedenimi še-
stimi umrlimi so bili večinoma
pešci. Seveda so nezgode, ko so
ti ljudje, ko sedejo za volan,
tudi povzročitelji, a ne zaradi
objestnosti, kot je to značilno
za mlade, ampak zaradi težav,
ki so pogojene s starostjo. Pred-
vsem gre za težave zaznavanja
in ocenjevanja situacij. Med
povzročitelji vseh prometnih
nezgod na našem območju je
bilo lani 5 odstotkov tistih, ki so
bili stari več kot 64 let. V tej
kategoriji se kot vzrok za pro-
metno nesrečo bolj intenzivno
pojavlja zdravstveni razlog, na
primer nenadna odpoved srca,
možganska kap itd. Zato apeli-
ram na vse, ki imajo določene
zdravstvene težave, da se, zara-
di lastne varnosti in varnosti
drugih v prometu, redno udele-
žujejo testiranj, preverjanj
zdravstvenega stanja. To, da so
po novem zakonu periodični
zdravstveni pregledi voznikov
šele po 80. letu starosti, pa po
moji oceni ni najboljša rešitev,
saj se pri večini starostnikov
zdravstvene težave, ki vplivajo
na varnost v prometu, pojavijo
že prej.«
Devetdeset let in
premalo konjev
Celjanka Marija Povalej iz
Bukovžlaka bo v nedeljo praz-
novala devetdeseti rojstni dan.
Je ena tistih redkih starostni-
kov, ki si življenja brez avtomo-
bila ne more zamišljati. Z vese-
ljem sede v svojega fička in se z
njim popelje tja, kamor jo vodi-
ta želja in potreba: v trgovino po
nakupe, k prijateljem, k sino-
voma na Vransko in v Velenje, k
zdravniku, na oddih v toplice
ali na kakšen zanimiv izlet, og-
led. Še pred petimi leti si je
privoščila daljša potovanja, v
Dubrovnik, na otok Rab ipd.,
zdaj bi bila tako dolga pot zanjo
le preveliko breme. »Saj bi še
šla na kakšno dolgo pot, a bi za
to potrebovala boljši, hitrejši,
udobnejši avtomobil, takšnega
z več konji,« pravi Marija, ki ji
vedrina duha in srčna dobrota
kar sijeta iz oči. Vozniški izpit
je opravila šele pri šestdesetih.
»Do takrat sta bila moja sinova
še pri meni doma in sta me
vedno peljala z avtom, če sem si
zaželela kam iti. Ko sta odšla od
doma, sem bila kar naenkrat v
tem pogledu omejena. Pa sem
se odločila, opravila izpit, si
kupila prvega fička, potem dru-
gega, tale pred hišo je že tretji.
Si mislite, da v vseh teh tridese-
tih letih nisem plačala še niti
ene kazni za prometni prekr-
šek? Sem pa doživela nesrečo, a
zanjo nisem bila kriva jaz, po-
sledice pa so bile kar hude. A so
že davno pozabljene. Z vese-
ljem se kam peljem, rada vo-
zim. Zdaj moram vsako leto na
zdravniški pregled, da mi po-
daljšajo vozniško dovoljenje in
moj zdravnik me vsakič vpraša,
ali sem prišla z avtom ali peš. Z
veseljem mu povem, da sem se
pripeljala,« nam je pripovedo-
vala ženska, ki je zelo zgodaj
ovdovela.
Leta 1939 se je poročila s
sosedom iz Bukovžlaka, zgradi-
la sta si majhno hišo in na svet
spravila dva sinova. Mož Jože je
delal v Avstriji, tam so ga med
vojno vpoklicali v nemško voj-
sko, od koder se ni nikoli vrnil.
Nikoli ni izvedela, kdaj in kje je
umrl, po osvoboditvi je še dolga
leta čakala, da se bo čudežno
pojavil na domačih vratih. Os-
tala je sama s sinovoma, ju
spravila do kruha, poleg sinov
pa je kot rej niča vzgajala še dve
deklici - sestri, ena se je že
osamosvojila, druga je umrla
zaradi hude bolezni, stara deset
let. Zdaj je pri njej dvajsetletni
fant, sin pokojne varovanke, za
katerega skrbi in mu nudi topel
dom. Navajena je skromnosti,
odrekanj. Plača delavke v celj-.
ski Metki je bila skromna, po
trinajstih letih dela v tej tovarni
je opravila izpit za kuharico in
kuhala otrokom v šolski kuhi-
nji na Teharjah. Otroci so jo
imeli zelo radi, še danes jo, zdaj
že odrasli, nagovorijo z »naša
kuharica« in ji povedo, kako
radi se spominjajo njenih do-
brot in njene topline. »Ne mo-
rem verjeti, da je že toUko let
mimo. Sicer pa vse pride in vse
mine v tem našem življenju in
vse slabo je treba sprejeti z
dobro voljo. Če to zmoreš, si
srečen,« so njene besede, ki
smo si jih posebej zapomnili.
Ob spoštljivem jubileju pa ji
želimo zdravja in - sreče za
volanom.
MARJELA AGREŽ
Marija Povalej je ena red-
kih devetdesetletnikov z ve-
ljavnim vozniškim dovolje-
njem. Ker pa je med nami
vendarle še nekaj takšnih ko-
renjakov, ki so pri tako visoki
starosti še vedno aktivni kot
vozniki, jih želimo bralcem
predstaviti. Če veste za koga,
nam sporočite njegov naslov.
Naš naslov je Novi tednik
(uredništvo), Prešernova uli-
ca 19, 3000 Celje, lahko pa
nas pokličete na telefonsko
številko 03/422 50.
Devetdesetletnica Marija Povalej in njenih štirideset jeklenih konjev.
6
GOSPODARSTVO
Banka Celje
ohranila tržni delež
Bilančna vsota in dobiček sta se lani povečala za 18 odstotkov - Kljub aktivnemu povezovanju z NLB bo banka do
leta 2004 ohranila status pravnega subjekta
Banka Celje je lani poslo-
vala uspešno, saj je bilanč-
no vsoto povečala na 185
milijard tolarjev, kar pome-
ni 30 milijard tolarjev ozi-
roma 18 odstotkov več kot v
letu 1999. S tem ji je uspelo
obdržati 6-odstotni tržni de-
lež in ohraniti peto mesto
med slovenskimi bankami.
Po še nerevidiranih podat-
kih znaša bruto dobiček
banke 2,6 milijarde tolarjev,
kar je prav tako za 18 od-
stotkov več kot predlani. Po
odbitku davkov bo dobička
za 1,9 milijarde tolarjev. Do-
bro polovico bodo v skladu
z dividendno politiko raz-
delili med tisoč delničarjev.
Največji med njimi je z 20-
odstotnim lastniškim dele-
žem Nova Ljubljanska banka,
s katero je Banka Celje že leta
1999 sklenila dogovor o stra-
teškem partnerstvu in po-
slovnem sodelovanju. Od lani
so Celjani tudi pridruženi čla-
ni skupine NLB, vendar bodo,
kot je poudaril predsednik
uprave Niko Kač, ohranili sta-
tus samostojnega pravnega
subjekta še do leta 2004.
»Proces povezovanja, zaradi
katerega pridobivamo večjo
tržno moč, bomo letos aktiv-
no nadaljevali, vendar želimo
pri tem ostati še naprej tako
fleksibilni, kot smo bili do-
slej,« dodaja Kač.
Banka načrtuje, da bo letos
obseg bančnega poslovanja
in tudi dobiček povečala še za
15 odstotkov. Takšno rast naj
bi si zagotovila z najemom
novega sindiciranega posojila
v tujini in z izdajo pete emisije
obveznic, aktivno pa namera-
va tržiti tudi nove storitve de-
MTco Kač
Dušan Drof enik
pozitnega poslovanja. Še zla-
sti veliko si obetajo od kapi-
talske vključitve v Skupno po-
kojninsko družbo, ki trži do-
datna pokojninska zavarova-
nja. Sicer pa bo leto 2001 zelo
viharno, pravi Niko Kač, saj
bosta pričetek privatizacije
Nove Ljubljanske banke in
Kreditne banke Maribor ter
prevzem SKB banke pospeši-
la proces koncentracije slo-
venskega bančnega prostora,
kar bo gotovo vplivalo tudi na
poslovanje Banke Celje.
Predvidoma februarja bo
banka v večini poslovnih enot
spremenila delovni čas, ki bo
podoben tistemu, ki ga imajo
banke drugod po Evropi. Za-
radi uvedbe elektronskega
bančništva tudi za prebivals-
tvo in zaradi sedemdesetih
bančnih avtomatov namreč ni
več potrebe, pojasnjuje član
uprave Dušan Drofenik, da
bi obratovali tako'kot doslej.
Med tednom bodo bančna
okenca delala le šest ur, ob
sobotah pa bo v Celju odprta
le poslovna enota na Vodni-
kovi ulici. Zaradi krčenja de-
lovnega časa nihče od banč-
nih uslužbencev ne bo izgubil
delovnega mesta, saj se po
drugi strani zaradi prenosa
plačilnega prometa na banke
obseg dela povečuje.
mmm janja intihar
m/m Foto: gregor KATlČ
V Banki Celje ocenjujejo,
da so se uspešno vključili v
prenos plačilnega prometa
iz agencije za plačilni pro-
met na banke. Do 8. januarja
je pri njih na novo odprlo
transakcijski račun 135
pravnih oseb, ob koncu leta
pa naj bi plačilni promet iz-
vajali za 1500 pravnih oseb.
Že lani so iz celjske podruž-
nice APP prevzeli 55 ljudi
ter najeli dobro polovico nji-
hovih poslovnih prostorov,
vendar za sedaj uporabljajo
predvsem trezorski del.
V želji, da bi svoje storitve
čim bolj približala malim in
srednjim podjetjem, je Ban-
ka Celje pričela s selitvijo
kreditnega poslovanja tudi v
ostala mesta v regiji. Lani so
tovrstne posle že prenesli v
Slovenske Konjice, letos jih
bodo še v Laško, Šmarje, Ro-
gaško Slatino in Šentjur.
P Obujanje starih vezi ^
"'Območna gospodarska zbornica Celje bo v sodelovanju z
Regionalno gospodarsko zbornico Novi Sad predvidoma
sredi februarja pripravila poslovno konferenco.
Natančnejši datum srečanja slovenskih in vojvodinskih gos-
podarstvenikov bodo določili v prihodnjih dneh, pričakujejo pa,
da se bo glede na nekdanje dobro poslovno sodelovanje, ki so
ga marsikje ohranili tudi v preteklih letih, konference udeležilo
čim več podjetij. Iz celjske zbornice so tudi sporočili, da bo v
začetku marca v Novem Sadu velika prodajna predstavitev
slovenskega gospodarstva za celotno ozemlje ZRJ, ki jo ob
pomoči državnih institucij pripravljajo gospodarske zbornice
Slovenije, Vojvodine in Jugoslavije. JI
Pogodba še ta teden?
Kovintrade in Slovenska
razvojna družba naj bi v teh
dneh z belgijskim koncer-
nom Omco vendarle podpi-
sala pogodbo o prodaji žal-
skega podjetja Feniks. Vsi
trije partnerji so pogovore
zaključili že decembra lani,
zdaj čakajo le še na prevod
pogodbe in ureditev drugih
administrativnih zadev.
Direktor Feniksa Srečko
Senčič, ki je bil tudi pobudnik
prodaje, je povedal, da so že
napovedani podpis pogodbe
12. januarja morali prestaviti
zaradi nekaterih pripomb fi-
nančnega ministrstva, glede
na to, da so se zdaj uskladili
glede večine členov v kupo-
prodajni pogodbi, pa bi do
podpisa lahko prišlo že jutri,
ko se bo vodstvo Kovintradea
in Slovenske razvojne družbe
sestalo s predstavniki Omca.
Senčič je prepričan, da bodo
novi lastniki pospešili razvoj
livarne, saj obljubljajo nalož-
be v novo tehnologijo, ki bi
podjetju omogočila izdelova-
nje odlivkov višjega cenovne-
ga razreda in s tem doseganje
višje dodane vrednosti.
V Feniksu so lani v celoti
izpolnili poslovni načrt. Pri-
hodke od prodaje so povečali
za petino, tako da znašajo 1,26
milijarde tolarjev, čisti dobiček
pa se je v primerjavi z letom
1999 več kot podvojil, saj bo
presegel 20 milijonov tolarjev.
Podjetje je lani izvozilo v za-
hodnoevropske države 80 od-
stotkov proizvodnje, njihova
najpomembnejša kupca pa
sta bila Nemčija in Italija. V
začetku tega tedna so v livarni
uspešno prestali predpresojo
za pridobitev standardov ka-
kovosti ISO 9001 in ISO 14001.
Milan Senčič je povedal, da so
v zadnjih treh letih vložili v
varovanje okolja blizu 200 mi-
lijonov tolarjev. JI
Nov center ob obvoznici
Trgovski podjetji Dravinjski dom in Era sta se v Sloven-
skih Konjicah lotili še enega skupnega projekta - izgradnje
novega nakupnega centra. Dokumentacijo in druge potrel)-
ne načrte so pridobili že lani, te dni naj bi se začela že prva
zemeljska dela.
Nakupni center bo ob konjiški obvoznici, kjer ima Dravinj-
ski dom že sedaj skladišče gradbenega materiala. Obsegal bo
štiri tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, katerih manjši
del bo namenjen prehrambenemu oddelku, v preostalem delu
pa bodo prodajali različno tehnično blago, od bele tehnike do
gradbenega materiala, ki ga skupina Era ponuja pod skupno
blagovno znamko Adut. Nov center bo predvidoma končan že
v prvi polovici tega 2001. B.P.
Blejci v Rogaški Slatini w
Po več kot dveh letih prizadevanj je Diagnostični center
Bled le postal večinski lastnik Zdravstva, poslednje,
omembe vredne družbe holdinga Zdravilišče Rogaška.
Prevzem pravzaprav ni presenetil nikogar, saj je blejski
center, ki velja za eno najuspešnejših zdravstvenih ustanov
pri nas, že oktobra lani odkupil terjatve, ki jih je imela Nova
Ljubljanska banka za tako imenovano terapijo, v kateri se
odvija celotna zdravstvena dejavnost v zdravilišču.
S prodajo Zdravstva se je privatizacija slatinskega zdraviliš-
ča skorajda v celoti končala, koliko je bilo treba plačati za
družbo, pa bo znano danes, ko bodo novi lastniki podrobne-
je predstavili tudi nadaljnji razvoj podjetja. JI
Tovarne icrmii ni več
Uprava Ljubljanske borze je v začetku tedna začasno ustavi-
la trgovanje z delnicami Tovarne krmil Žalec, ki jih bo potem,
ko bo končan postopek zamenjave delnic žalske družbe za
delnice ljubljanske Jate, tudi izključila iz prostega trga.
Tovarna krmil je v skladu z lansko odločitvijo lastnikov o
pripojitvi podjetja k Jati v začetku leta prenehala obstajati kot
pravna oseba. Delničarji bodo za 7,2 delnice žalske tovarne
dobili eno delnico Jate. V zdaj že skoraj bivši tovarni krmil, ki je
z 12-odstotnim tržnim deležem peti najpomembnejši proizvaja-
lec krmil v Sloveniji, pričakujejo, da bodo kot Jatin sektor
varneje poslovali. Jata se je v prevzemni pogodbi tudi zavezala,
da eno leto ne bo odpustila nobenega od 34 zaposlenih. JI
Okvara pobrala 7.000 ton jekla
V štorski lnexi izdelali lani skoraj 25 tisoč tona jekla več kot leta 1999 - Izvoz v enaindvajset držav
Inexa Štore je lani prodala 85.600
ton izdelkov in zanje iztržila nekaj več
kot 7,1 milijarde tolarjev. Zaradi okva-
re glavnega motorja na valjarski progi
je znašal izpad proizvodnje več kot
7.000 ton, ocena škode pa še ni do-
končna, saj še niso znani vsi stroški
popravil, nadomestnega valjanja na
Madžarskem in v Skandinaviji ter na-
domestnih nakupov. Motor so zopet
postavili na progo konec decembra, ko
so opravili še druga remontna dela za
nemoten pričetek dela v tem letu.
Kljub manjši proizvodnji od načrtova-
ne so v lnexi zadovoljni s poslovnimi
rezultati, saj so leta 1999 prodali le 61.000
ton izdelkov in ustvarili 4,8 milijarde to-
larjev prihodkov. Lani so presegli tudi
načrte iz sanacijskega programa za ob-
dobje 1998 do 2000, ki je bil podlaga za.
takratno odločitev Slovenskih železarn o
ohranitvi proizvodnje jekla v Štorah. Ob
polletju je imelo podjetje dobrih 37 milijo-
nov tolarjev dobička, koliko ga bo ob
koncu leta, pa je trenutno še težko govo-
riti, pravi glavni direktor Marjan Mačko-
šek, saj bo končna številka odvisna od
tega, kolikšen del škode zaradi okvare
jim bo pokrila zavarovalnica. Inexa je lani
vstopila na nekatere nove trge, tako da
sedaj izvaža jeklo v 21 držav. Mačkošek
pojasnjuje, da letos tega števila ne bodo
povečevali, čeprav načrtujejo rast izvoza.
Računajo predvsem na povečanje proda-
je na turškem in nemškem trgu.
Tako naj bi letos prodali 100.000 ton
izdelkov, kar je glede na doslej izvedene
naložbe in izboljšave v proizvodnem pro-
cesu skrajni izkoristek zmogljivosti. Zaradi
visokih cen energije lahko namreč elek-
troobločne peči obratujejo le izven časov
konične tarife, to je ob sobotah in nede-
ljah, med tednom pa popoldne in ponoči.
»Pričakujemo, da se bodo razmere ven-
darle spremenile in bomo končno začeli
tudi mi proizvajati pod takšnimi pogoji kot
naša konkurenca v tujini,« pravi direktor
štorske Inexe. »Čeprav prodamo doma 58
odstotkov izdelkov, lahko rečemo, da gre
vse naše jeklo v izvoz, saj večina domačih
podjetij, ki kupuje pri nas, vse svoje izdel-
ke proda na tujih trgih.«
JANJA INTIHAR
Inexa je lani porabila za naložbe 560
milijonov tolarjev, približno tolikšno
vsoto bo za posodobitev proizvodnje
namenila tudi letos. Najpomembnejša
bo obnova obstoječih talilnih in osta-
lih agregatov v jeklarni, s katero bodo
humanizirali delo ter s tem povečali
produktivnost in zagotovili stalno ka-
kovost izdelkov.
Šl. 3.-18. januar 20011
GOSPODARSTVO
7
Nikoli pretesna obleica
Celjsko podjetje Ema že deset let beleži dvoštevilčno rast prihodkov in dobička - Iskanje možnosti za povezovanje ali
prevzeme
Kar se mnogim zdi skoraj-
da neverjetno, je za celjsko
podjetje Ema že nekaj povsem
običajnega. Na primer pamet-
ne nalepke, sestavljene iz mi-
kročipa in antene, s katerimi
je mogoče spremljati vse po-
datke o vsebini nekega izdelka
ali embalaže. Predstavljajte
si, da v trgovini polnega na-
kupovalnega vozička ne pe-
ljete do blagajne, ampak mi-
mo čitalca, ki mu vsak izde-
lek sporoči svojo vsebino in
ceno. Naprava vam v hipu
sporoči vrednost nakupa, ra-
čun poravnate s kartico in pot
iz trgovine se vam odpre.
Uvajanje pametnih nalepk je
sicer še v fazi poskusov, v kate-
re mnogi proizvajalci vlagajo
ogromne zneske, vendar bodo
že čez nekaj let, pravi direktor
in lastnik podjetja Ema Zlat-
ko Mastnak, postale tako vsak-
danje kot so črtne kode.
Zlatko Mastnak je podjetje
ustanovil leta 1990, potem ko
je po končanem študiju elek-
trotehnike devet let nabiral iz-
kušnje v Libeli in se preizkusil
še kot zastopnik za prodajo elek-
tronskih naprav nemškega pod-
jetja Festo. Začetek je bil zelo
težak, pravi, saj ni imel prave-
ga programa, a se mu je kmalu
posrečilo tisto o »pravem člo-
veku, na pravem mestu in ob
pravem času«. Na sejmu na Du-
naju je spoznal predstavnike
podjetja Domino iz Velike Bri-
tanije, ki sodi med vodilne sve-
tovne proizvajalce industrijskih
ink jet in laserskih tiskalnikov
za označevanje izdelkov. Pova-
bili so ga v Cambridge, kjer je
podpisal pogodbo o zastopanju
podjetja v Sloveniji. »Avtomat-
ska identifikacija izdelkov s črt-
no kodo, potreba po sledljivo-
sti zaradi standardov ISO ter ob-
vezne oznake z datumom proi-
zvodnje, šaržo in drugim takrat
še niso bile v takšnem razma-
hu kot danes. Kljub temu sem
slutil, da se mi ponuja še neod-
krita in perspektivna tržna ni-
ša,« pravi Zlatko Mastnak.
Občutki ga niso prevarali.
Ema je v enem desetletju prak-
tično iz nič zrasla v srednje ve-
liko gospodarsko družbo. Pr-
vo leto delovanja je imela le
enega zaposlenega in okrog dva
milijona tolarjev prihodka,
zdaj v podjetju dela 21 ljudi,
prihodki pa so se lani povzpeli
na skoraj pol milijarde tolar-
jev. Zadnja leta se po višini us-
tvarjenega dobička uvršča v
zgornji del lestvice celjskih
podjetij. »Že v začetku smo in-
dustriji in trgovini zeleh ponu-
diti celovite rešitve označeva-
nja izdelkov in embalaže že
med proizvodnim oziroma pa-
l^irnim procesom,« pojasnjuje
Mastnak. »Bili smo prvi, ki
smo na slovenski trg pripeljali
tehnologijo numeriranja in oz-
ri3čevanja z veliko hitrostjo in
brez dotika z izdelkom, ki jih ,
omogočajo ink jet naprave Do-
'"■^ino. Zaradi vse večjih potreb
podjetij smo morali program-
'Z leta v leto dograjevati ter ši-,
^iti ponudbo z novimi stro>i in
tehnologijami.« J^omemben'
Zlatko Mastnak pravi, da se je v dosedanji poslovni poti
dostikrat ravnal po pesmi, ki pravi, da vržeš obleko stran,
če ti je pretesna.
mejnik v razvoju podjetja je bi-
lo leto 1994, ko je Evropska
skupnost uveljavila nove stan-
darde označevanja, ki so se jim
morali prilagoditi tudi naši iz-
vozniki, leto dni kasneje pa je.
ta val zajel vso Slovenijo.
Angleški Domino je še danes
njihov največji in najpomem-
bnejši partner, ekskluzivne po-
godbe pa so sklenili še z več
kot desetimi tujimi proizvajalci
različne opreme. Pri tem je tre-
ba poudariti, da Ema ni le ve-
letrgovec z napravami, saj nu-
di kupcem celovite storitve -
od projektiranja, montaže in
zagona, do oskrbe s potrošnim
materialom in hitrega servisi-
ranja. »Poslanstvo našega pod-
jetja je zagotavljanje najbolj-
ših tehnologij za industrijo, do-
seganje vseh standardov sodob-
nega poslovanja in skrajšanje
poti naših izdelkov na trg,« pravi
Zlatko Mastnak, ki ne skriva
zadovoljstva, ker je med nji-
hovimi kupci, katerih število
se je povzpelo že nad 1500, tu-
di deset največjih slovenskih
podjetij. Z naložbami v nove
programe identifikacijskih teh-
nologij za spremljanje tovora
in vagonov, za sledenje palet v
industriji in logistiki ter za sle-
denje pošiljk in letalske prtljage
naj bi se krog porabnikov nji-
hovih storitev razširil še na ve-
like transportne sisteme kot so
Slovenske železnice, Luka Ko-
per, Intereuropa in drugi.
Multinacionallca?
že leta 1992, ko je podjetje
štelo le dva zaposlena, je Zlat-
ko Mastnak ustanovil na Ma-
džarskem hčerinsko podjetje.
»Čeprav smo bili takrat še zelo
majhni, mi je bilo jasno,« pra-
vi, »da nam slovensko tržišče
ne bo zadostovalo. Imel sem
le dve možnosti - razširiti de-
javnost še s kakšnim enako za-
nimivim programom ali pa poi-
skati dodatne trge. Odločil sem
se za slednje, ker pa je bil za-
hod že zasičen, sem šel na
vzhod.« Madžarsko podjetje, v
katerem dela danes dvanajst lju-
di, ima sedež v Budimpešti ter
izpostavo na jugozahodu drža-
ve. Leta 1995 je Mastnak usta-
novil še podjetje na Hrvaškem,
saj je bil prepričan, da bodo
posli potekali bolje, če bo tudi
na tem trgu neposredno priso-
ten. Obe podjetji v tujini ima-
ta prav takšen program, kot ga
imajo v Celju, njihov skupni
cilj pa je doseči pomemben trž-
ni delež na področju označe-
vanja, inovativne embalaže in
avtomatske identifikacije v
vzhodni Evropi.
Lani so v Emi, ki ima na do-
mačem trgu konkurenco le na
posameznih področjih delova-
nja, podjetja, ki bi imel enako
celovito ponudbo, pa za zdaj
še ni, povečali prihodke od pro-
daje za več kot 30 odstotkov,
za približno toliko naj bi bil v
primerjavi z letom 1999, ko so
imeli skoraj 55 milijonov to-
larjev čistega dobička, večji tudi
bruto dobiček. Tudi sicer je dvo-
številčna rast prihodkov zna-
čilna za vsa leta poslovanja.
Mastnak pravi, da bi lahko mar-
sikdaj bolj tvegali in prihodke
še povečali, vendar sta mu bila
pomembnejša stabilna rast in
varnost zaposlenih.
Za letos napoveduje »le« 20-
odstotno povečanje prihodkov
in dobička, saj naj bi prodaja
nekaterih programov ostala na
lanski ravni. Načrtuje tudi preu-
reditev poslovnih prostorov, še
v tem letu pa bi začeli graditi
nov poslovni objekt. »Kljub vse
večjemu številu zaposlenih ima-
mo pisarn dovolj, problem so
skladišče, parkirišča in proi-
zvodni prostori,» pojasnjuje
Mastnak. V Emi namreč tudi
sami izdelujejo nekatere elek-
tronske in mehanske sklope, ki
dopolnjujejo naprave njihovih
dobaviteljev. Letos naj bi v pod-
jetjih v tujini prišlo do manj-
ših lastninskih sprememb, Zlat-
ko Mastnak pa razmišlja tudi
o možnostih za povezovanje ali
prevzem nekaterih sorodnih
slovenskih podjetij. »To bi lah-
ko izvedli le z dokapitalizaci-
jo matičnega podjetja, vendar
me pri tem ne zanima aktivno
lastništvo, saj želim, da bi nas
dokapitalizirala katera od tu-
jih družb, ki bi ji vložek v Emo
pomenil le dobro portfeljsko
naložbo,« pravi Mastnak.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Izbira še vztraja
Laška Izbira, ki je med tr-
govskimi družbami na Celj-
skem in tudi v Sloveniji pra-
va posebnost, saj ji je doslej
uspelo ostati izven povezoval-
nih tokov, pa tudi vsem dose-
danjim poskusom prevzema
se je uspešno izognila, bo po
prvih ocenah lansko poslov-
no leto sklenila z okrog 40 mi-
lijonov tolarjev dobička.
Direktor Ivan Grobler s tak-
šnim izidom ni povsem zado-
voljen, vendar večjega ostan-
ka dohodka glede na promet
niti niso mogli pričakovati. Lani
so ustvarili nekaj več kot 2,2
milijarde tolarjev prihodka, kar
je sicer za 5 odstotkov več kot
v letu 1999, ob upoštevanju inf-
lacije pa je promet v primerja-
vi s predlanskim nižji za nekaj
odstotkov. Razlog za nekoliko
slabšo prodajo gotovo ni nepo-
sredna konkurenca, saj je Iz-
bira še vedno »monopolist« na
območju laške občine, bo pa
najbrž držalo, da vse več Laš-
čanov nakupuje v regijskem sre-
dišču, kjer so prav zaradi vse
večje konkurence cene v mar-
sikateri trgovini bolj ugodne.
Na vprašanje, kaj bi naredili,
če bi v Laško prišla katera od
večjih trgovskih verig, v pod-
jetju samozavestno odgovarja-
jo, da v mestu in bližnji okoli-
ci ni primernega zemljišča za
gradnjo večjega nakupovalne-
ga središča, tisto, kar je bilo,
pa so že odkupili sami oziro-
ma si rezervirali za kasnejši na-
kup. Gre za dokaj veliko zem-
ljišče v neposredni bližini zdra-
vilišča, med Inino in Petrolo-
vo bencinsko črpalko, kje bo-
do v naslednjih štirih letih zgra-
diti velik prodajni center.
Za letos pa načrtujejo celo-
vito prenovo Marketa v Debru,
ki so jo načrtovali že v prete-
klem letu. Z dozidavo bodo tr-
govino razširili, tako da bo ime-
la 500 kvadratnih metrov po-
vršin, kupili bodo tudi najso-
dobnejšo opremo in uvedli ra-
čunalniško podprt blagajniški
sistem. Naložba bo veljala 130
milijonov tolarjev in bo ena
večjih v zadnjih letih, z deli pa
bodo pričeli spomladi.
JI
Deset let Probanke
V Probanki, ki od lanskega septembra vse svoje storitve po-
nuja tudi v novi poslovni enoti v Celju, so v desetih letih dose-
gli 30-odstotno rast poslovanja. Ob koncu preteklega leta je
bilančna vsota znašala preko 53 milijard tolarjev, tržni delež
pa se je povečal za 5 do 7 odstotkov.
Letos naj bi se obseg poslovanja banke povečal za petino, rast
čistega prihodka naj bi bila 15-odstotna, dobiček pa naj bi se
povečal za 10 odstotkov. Eden od pomembnejših poslovnih pro-
jektov Probanke je ustanovitev vzajemnega pokojninskega skla-
da, ki bo že peto samostojno podjetje znotraj bančne skupine
Probanke. Pričakujejo, da jim bodo pokojninski načrt potrdili do
konca marca.
V Probanki imajo velike načrte tudi na bivših jugoslovanskih
trgih. Že decembra so vzpostavili normalen plačilni promet z
Zvezno repubhko Jugoslavijo, ki so ga v sodelovanju s podjetji
zavarovali z ustreznimi mehanizmi. Računajo, da bodo v krat-
kem tudi banke iz ZRJ pričele odpirati svoje račune v Probanki.
JI
FINANCE
Vrednostni papirji delnišicili družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indelcsi
v tednu od 10.1.2001 do 16.1.2001
Št. 3.-18. januar 2001
KULTURA
Nagrada za knapevski muzej
uzej premogovništva Slovenije prejel Fordovo nagrado za leto 2000
Velenjski Muzej premo-
govništva Slovenije je sredi
prejšnjega tedna prejel na-
grado družbe Ford za ohra-
nitev naravne in kulturne
dediščine za leto 2000 za
projekt Varovanje in pomen
tehniške dediščine v Slove-
niji. Na slovesnosti v Vele-
nju sta drugi nagradi prejela
Inštitut za celostni razvoj in
okolje ICRO Domžale, avtor
projekta Vodni detektiv, ter
Lovska zveza Slovenije za
projekt zaščite rjavega med-
veda.
Velenjski muzealci so bili
poleg časti deležni tudi mili-
jon tolarjev vredne nagrade,
drugouvrščena pa sta dobila
vsak po pol milijona tolarjev.
Zmagovalni projekt bo sode-
loval tudi v evropskem izboru
nagrade Henryja Forda, ki je
včeraj potekal v Budimpešti.
Razpisani nagradni sklad za
evropskega zmagovalca je
30.000 ameriških dolarjev.
Petčlanska žirija, v kateri so
bili Jožef Školč, Mirko Vaupo-
tič, Jerneja Batič, prof. dr.
Janez Bogataj in Rok Freyer,
je imela obsežno delo, saj je
na že četrti razpis za Nagrade
družbe Ford za ohranitev na-
ravne in kulturne dediščine
prispelo 49 projektov s po-
dročja naravnega okolja, kul-
turne dediščine, varstvenega
inženiringa ter mladinski pro-
jekti. Nagrada, ki je bila prvič
ob pomoči Fundacije za ohra-
njanje vrednost razpisana leta
1983 v Veliki Britaniji, je na-
menjena predvsem tistim av-
torjem projektov za ohranitev
naravnih in kulturnih vred-
not, ki v javnosti še niso do-
volj znani ter jim za medijsko
podporo primanjkuje finanč-
nih sredstev.
Po ocenah žirije je muzejski
neprofesionalni skupini v Mu-
zeju premogovništva Sloveni-
je uspelo uveljaviti pomen
kulturne dediščine rudnika in
rudarskega okolja, k svojemu
projektu pa je pritegnila tudi
ljudi, ki jim rudnik pomeni
vsakodnevno življenje. Ome-
njena skupina je pred leti zavi-
hala rokave in komaj pred
poldrugim letom je v opušče-
Clan izbirne komisije Jožef Školč, direktor premogovnika Velenje Franc Žerdin in Suzanne
Wegerhof, predstavnica Fordove centrale iz Diisseldorfa.
nem delu premogovnika Vele-
nje nastal izjemno zanimiv in
domiseln muzej.
Projekt Vodni detektiv, ki ga
je opravil ICRO - Inštitut za
celostni razvoj in okolje iz
Domžal in je nagrajen z drugo
nagrado, je namenjen ozaveš-
čanju širše skupnosti o tem,
kako pomembna je skrb vseh
nas za zdravo vodno okolje.
Drugonagrajena je tudi Lov-
ska zveza Slovenije, ki se je lani
lotila raziskav za nekatere kon-
kretne ukrepe varovanja habita-
tov in rjavega medveda kot vr-
ste, ki je posebej ogrožena.
Z nagrado Henryja Porda so
bili doslej v Sloveniji nagraje-
ni projekti: Bio vas Čadrg
(1999), Beloglavi jastreb -
včeraj, danes, jutri (1998) in
Oživitev samostana v Žicah
(1997).
LO, SKO
jill Foto: LOJZE OJSTERŠEK
ZAPISOVANJA
Ko rojak, prost bo vsak
Piše: TADEJ ČATER
Ja, Prešernov verz izpred
več kot stopetdeset let je še
vedno aktualen. Želja, ki je
bila izražena v tem verzu, ki
ga je javno in karseda patetič-
no odrecitiral na osrednjem
trgu v Kranju, pred gostilno
Stari Mayer, pa se še vedno ni
uresničila. Vsaj na subjektiv-
nem nivoju gre za preprosto
potlačitev prostosti. Oziroma
drugače; tako kot je moral svo-
jo prostost večkrat potlačiti tu-
di Prešeren in njegovi sodob-
niki, tako so oziroma smo to
isto prostost prisiljeni potlačiti
domala vsak dan tudi mi. Le
razlogi so drugačni. Ali pa
tudi ne. Navsezadnje, tudi dr
France Prešeren je bil prisi-
ljen svojo prostost večkrat za-
menjati za ljubi kruhek. Še
več; tudi njegova prostost je
bila pogojena z lastništvom
kapitala. Samo za ilustracijo;
tako kot si Prešeren ni smel
dovoliti oziroma je svojo željo
po prostosti, po svobodnem
izražanju svojih misli, večkrat
zatajil, potlačil, da se ne bi
zameril bogatim mecenom,
odvetnikom in vsem tistim, ki
so mu rezali vsakdanji kruh,
tako tudi današnji intelek-
tualci zavoljo sponzorjev ali
bodočih projektov v okviru te
in one institucije, potlačijo in
zatajijo svoje osebno mnenje,
ki bi jim utegnilo nakopati
kakšno nepotrebno zamero.
Ja, Prešeren ni živel od svoje-
ga pesnikovanja, današnji in-
telektualci pa ne morejo zgolj
od svojega znanja. Treba se je
prilagajati. In se obnašati di-
plomatsko. Nekaterim to us-
peva, drugim spet ne. Oboji
pa se zavedajo, daje prostost -
tako kot v Prešernovih časih -
pogojena z lastništvom kapi-
tala. Žal.
Ampak o čem sploh govo-
rim? Prijatelj in kolega Peter
Kolšek je skušal narediti an-
keto med izbranimi intelek-
tualci o tem, kaj si mislijo o
televizijskem Prešernu, hi do-
bil le en odgovor Vsi ostali so
se prestrašili in ostali tiho..
Jasno, zakaj bi se zamerili
scenaristoma, režiserju in
producentu, nacionalni tele-
viziji, ko pa jo tako zelo potre-
bujejo za lastno promocijo, ko
pa si nekega dne tudi sami
obetajo svoj projekt in svojega
Prešerna, ki se utegne imeno-
vati Cankar, Kosovel, Zaje...
Tako preprosto je to. Prostost,
o kateri je pesnil dr Prešeren,
intelektualna prostost, ki na-
laga sprotno refleksijo sprot-
nih pojavov in fenomenov, se
je razgubila. Razpršila. Od
tistega verza pa je ostal le
rojak. Ta pa v svojem bistvu
zajema kategorije kot so paz-
ljivost, diplomacija, zamerlji-
vost, ja, tudi zavist. In vse to,
razen prostosti, je še ostalo.
Kar pomeni, da se od Prešer-
na do danes ni prav nič spre-
menilo. In nekako je to celo
res. Vsaj kar se prostosti tiče.
Pri čemer je res tudi to, da je bil
Prešeren v malenkostni pred-
nosti. Na boljšem. Prešeren se
je lahko izrekal vsaj o umetno-
sti. O poeziji. O slikarstvu. In o
ljudeh, ki so se z umetnostjo, s
poezijo in slikarstvom, ukvar-
jali. Današnji intelektualec
oziroma izobraženec nima ni-
ti te možnosti. Naj se še tako
zelo in poklicno ukvarja z
umetnostjo, o njeni vrednosti
se ne more svobodno izražati.
Njegova prostost in če hočete,
njegova poklicna prostost, je
okrnjena. Je kot kakšna vaška
učiteljica, ki si svojim otrokom,
svojim učenkam in učencem,
ne drzne spregovoriti tudi o
človeški plati največjega slo-
venskega pesnika, ki zgodbo
kakšne Ane Jelovšek enostav-
no preskoči. Jasno, mitološki
background Prešerna je pač
premočan. In prevelik. In v
tem je tudi vsa njegova tragika;
odsotnost prostosti nalaga
manko popolne refleksije dr
Franceta Prešerna. Ampak,
kdo je tisti, ki je Prešerna mito-
logiziral? Odgovor je kajpak
preprost; iiUelektimlci. Tisti,
ki se s fenomenom Prešeren
poklicno in strokovno ukvar-
jajo. In nihče drug. Vsi drugi
smo ta mitološki blišč le po-
hrustali. Brez razmisleka. In
brez refleksije. S televizijsko
nadaljevanko pa nam je bila
omogočena refleksija. Sub-
jektivno reflektiranje feno-
mena Prešeren. In mitološki
plašč, v katerega so ga oblekli
tisti, ki se z njim poklicno in
strokovno ukvarjajo, je padel
po tleh. Celo na obešalniku,
kaj šele na Prešernovih ra-
menih, ni več zdržal. Zaradi
česar kakršimkoli posvečena
in intelektualna refleksija ni
več mogoča. Delokrog takega
strokovnjaka pa se je bistve-
no zožil. In to boli. In to
nalaga drezanje v lastno pro-
stost. Z drugimi besedami,
pot prostosti se je narahlo
razširila. Razprla. Toda, ne-
vajenost na svobodo je lahko
tudi zelo neprijetna.
Z Everesta
Mythos d.o.o. - Agencija
PRestige iz Ljubljane je bila
nosilec projekta Si.Mobil
Extreme, Ski Everest 2000. V
tem programu je Davu Kar-
ničarju uspelo kot prvemu
brez prekinitve smučati z
vrh Mont Everesta (8848 m),
najvišje gore na svetu, do
baznega tabora (5340 m).
V ekipi sta bila dva kuharja,
trije spremljevalci, le štirje
šerpe ter sedem plezalcev,
med njimi so bili kar štirje
Korošci (Franc Oderlep, ki je
Dava tudi spremljal na sam
vrh, Grega Lačen in Matej Flis
ter zdravnik Jurij Gorjanc),
dva Ljubljančana (Tadej in Ur-
ban Golob) ter seveda Davo
Karničar z Jezerskega. Kar pet
med njimi jih je doseglo vrh.
To je bil enkratni dosežek za
prvega moža v ekipi in nepo-
zaben dogodek za slovenski
šport in Slovenijo nasploh.
Agencija pa se je tudi potru-
dila, da je v kratkem času
pripravila in izdala knjigo, ki
govori o sanjah in pripravah
na ta veliki dogodek. Besedilo
zanj je pripravil Tadej Golob,
ki je opisal vsa dogajanja pod
goro in na gori ter še vse druge
spremljajoče dogodke.
Ovrednotil je prispevke posa-
meznih članov ekipe in jih
tudi predstavil kot ljudi. Pri
celotnem projektu ni manjka-
lo težav ne pred odhodom, pa
tudi po končanem delu ne.
Kot avtorja knjige pa sta nave-
dena tudi Urban Golob, ki je
prispeval večino fotografij, ter
seveda Davo Karničar, kot pr-
vi med enakimi v ekipi.
Z izdajo knjige, ki obsega
188 strani, in spremljajočega
velikega stenskega koledarja,
ki ju je natisnila Tiskarna
Hren iz Ljubljane, želi založ-
nik pokriti manjši del vehkih
stroškov za to dolgo, dolgo
pot.
CIRIL VELKOVRH
Na Kalobju se smejijo
Na Kalobju so konec tedna obudili gledališko dejavnost.
To se je zgodilo po zaslugi tamkajšnjega dejavnega kultur-
nika Venčeslava Jagra, ki je zbral igralce ter izbral igro.
Tako je uprizorilo Kulturno društvo Kalobje v soboto in
nedeljo komedijo Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka, ki
je bila nekoč že na kalobškem odru. Komedija v treh dejanjih
pripoveduje o čevljarjevi vdovi, ki je podedovala denar ter se
želi vključiti v višji sloj. Njena druga ponovitev bo jutri, v
petek, 19. januarja, ob 18. uri, v šolskih prostorih na Kalobju.
Na odru se pojavlja osem igralcev, med njimi v glavni vlogi
Feme Petra Vrečko ter v drugih vlogah Dominik Gračner,
Tadeja Plahuta, Mirica Šafran, Anja Vrečko, Mateja in
Urška Novak ter Gregor Kalan, ki je komedijo tudi režiral.
Gre za mladince iz kalobškega kraja, od šolarjev do študentov.
Nekateri so pred tem že igrali, vendar v drugih krajih.
Ustvarjalci zanimive predstave, ki jo je občinstvo na Kalob-
ju zelo toplo sprejelo, si zdaj želijo gostovanj ter pričakujejo
povabila. BJ
Kako smo postali pametni
v Rogaški Slatini so razpi-
sali Borzo humorja 2001, ka-
mor bodo pošiljali avtorji iz
vse Slovenije različne, hu-
moristično obarvane pris-
pevke. Tako bodo že šesto
leto ocenjevali humoreske,
basni, novele, pesmi in črti-
ce, najboljše pa nagradili.
Med prejetimi prispevki, ki
morajo biti še neobjavljeni, so
tako dela najbolj znanih slo-
venskih avtorjev kot tudi po-
vsem neznanih. Vsi pišejo pod
šifro. Med njimi so marsikdaj
imena iz celjske regije, na
zadnji Borzi humorja je bil na
3. mestu Anton Babic iz Bi-
strice ob Sotli, na 11. Ivan
Šalamon iz Podčetrtka ter na
17. mestu Amalija Jelka
Škrobar iz Celja.
Letos morajo avtorji pisati
na temo Kako sem postal pa-
meten, lani Dobro je biti nor
ob pravem času, pred tem o
Poštenosti po slovensko, Vseh
mojih ljubeznih. Pasjem živ-
ljenju ter na temo Lažem, to-
rej sem. Najboljša dela bo
izbrala ista žirija kot lani, ko
ji je predsedoval Jože Vol-
fand, člana pa sta bila France
Forstnerič in Jože Jakoš.
Borzo humorja pripravlja
vsa leta občina Rogaška Slati-
na, kjer želijo ponuditi prire-
ditev tako svojim občanom
kot najširšemu slovenskemu
občinstvu, je povedala pred-
sednica organizacijskega od-
bora Kristina Kampuš. Bor-
za seveda prispeva tudi k pro-
mociji tega turističnega kra-
ja.
Sicer pa morajo avtorji po-
slati prispevke do 5. februar-
ja. Trideset najboljših bo kot
ponavadi objavljenih v poseb-
ni knjižici borze, trije najbolj-
ši pa bodo prejeli zlato, srebr-
no ali bronasto plaketo ter
denarne nagradne v vrednosti
od 50 do 100 tisoč tolarjev.
Slovesna razglasitev bo na
predvečer prvega aprila, letos
v slatinski športni dvorani Ja-
nina, saj je kristalna dvorana
zaradi obnove zaprta.
BRANE JERANKO
Možnar vabi k sodelovanju
Zveza kulturnih društev občine Laško -|
Odbor za etno dejavnost »Možnar« tudi i
letos vabita k sodelovanju pri razpisu za
priznanje na področju etnografije Zlati
možnar. j
Priznanje Zlati Možnar podeljujejo v Laš-I
kem že dvanajsto leto. Gre za priznanje!
posameznikom ali skupinam, ki so s svojim'
delom dosegli vidne uspehe na področju!
etnografske dejavnosti, pri obujanju, ohra-|
njanju in prikazovanju starih ljudskih šeg,j
delovnih opravil in običajev. Priznanje pode-|
lijo vsako leto na osrednji občinski prireditvi
v počastitev slovenskega kulturnega prazni-
ka.
Predloge skupin ali posameznikov z obraz-
ložitvami lahko posredujete do srede, 24.
januarja, na naslov Kulturnega centra Laško -
Odbor za etno dejavnost Možnar - na Trgu
svobode 6 v Laškem. Pri proučevanju predlo-
gov in sprejetju dokončnega sklepa se odbor
opira predvsem na vrednost in obseg dela,
uspešnost na tem področju in čas delovanja.
NATAŠA PEUNIK
Šl.3.-18.|anuar200fi
KULTURA
9
Pot Blaža Arniča .
izpod Raduiie v svet
Ob 100-letnici rojstva našega velilklasičnih< gostov na
dveh dilcah,« ugotavlja Brečko.
Kartescipi
Letošnji olajšanji za vsakodnevne smučarje
sta gotovo obnovljen poldrugi kilometer ceste,
ki je sedaj razširjena in posodobljena, ter žični-
ca, ki povezuje Jurgovo in Mašinžago. Tako je
odpadlo nekoč tako zoprno »štamfanje« in poga-
njanje z enega na drugi del smučišča, še posebej
po celodnevnem užitkarjenju na strminah Jur-
govega, ko so utrujeni udi škripaje potiskali
brezvoljno telo. Zanimiva novost so tudi nove
karte (zaenkrat samo sezonske in letne) z vgra-
jenim čipom, ki omogočajo, da se na vhodu
žičnic samo zapeljete mimo radijskih anten.
»Uporabniki se morajo zapeljati do 40 centime-
trov daleč mimo antene in jim kart ni potrebno
več vtikati v reže čitalnih mest, saj se zapornica
Letošnje snežne razmere zabijajo žeblje v krste večine smučarski centrov, Rogla pa sodi
med redke, ki še omogoča smuko. ,
»V prihodnje nas čaka še obnova nekaj rm-
prav in objektov, s katerimi želimo dvigniti
kakovost naše ponudbe,« pravi prvi mož
zreškega turizma Maks Brečko.
avtomatsko odpre. Karte smo dobiU šele 15.
decembra, tako da so na voljo šele sedaj, so pa
trenutno najmodernejša tovrstna tehnologija,«
je ponosen Brečko. Z njimi želijo odpraviti
predvsem gnečo pri blagajnah za nakup kart,
kjer se posebno ob sončnih koncih tedna zaredi-
jo zoprne vrste. Za nove karte je potrebno
odšteti tisoč tolarjev kavcije, omogočajo pa
dvestokratno obnovo. Kar načeloma pomeni, da
bi jo lahko lastniki letnih kart uporabljali dvesto
let in bi postale družinska dediščina...
Vse žičnice že nekaj časa delujejo s tako
imenovanim mehkim zagonom, tako da ni več
neprijetnega cukanja, ko sedete ne sedež ali
vtaknete sidro med noge. Tega so še posebej
veseli najmlajši na obeh otroških progah
Uniorček, saj lahko žičničar s posebnim gum-
bom ves čas uravnava hitrost naprave in so zato
prizori, ko drogovi za sabo vlečejo zardele in
osuple malčke že silno redki. Žičničarji so v
zadnjih letih postali zelo ustrežljivi in hitro
priskočijo na pomoč. Še posebej kakšni nerod-
ni mladenki...
Za varnost smučarjev
Dobro je organizirana redarske služba, saj so
redarji hitro opazni, dokaj pogosto nadzirajo
strmine, vsi pa so opremljeni z radijskimi
postajami, po zagotovilih vodstva pa že pre-
ventivno skrbijo za varnost gostov. »Žičničarji
in redarji imajo opravljene ustrezne izpite,
natančna navodila za delo z ljudmi, večina je
domačinov, kar po mojem mnenju prispeva do
še bolj zavzetega dela. Potrebno pa je poudari-
ti, da morajo za svojo varnost poskrbeti pred-
vsem smučarji sami. Tako kot v prometu tudi
na smučišču veljajo določena pravila, ki se jih
je treba držati,« opozarja Brečko. Tabel z
osnovnimi pravili vedenja na snegu je dovolj,
jasno so označene tudi proge (če še vedno ne
veste, čemu služijo okrogle barvne plošče na
začetku prog, se, za božjo voljo, izogibajte
tistih črnih), tako da je samo od vaše zdrave
pameti odvisno, ali boste premagali ponos in
pozabili na kostolomne strmine.
Morda je ravno pomanjkanje večjih strmin
očitek, ki se ga najbolj zagreti smučarji spomni-
jo ob modrovanju o Rogli. »Rogla je res družin-
ski center, vendar pa je treba povedati, da proge
na Jurgovem gostijo FIS tekme in evropska ter
državna prvenstva, kar pomeni, da so dovolj
zahtevne,« brani svoje smučišče Maks Brečko.
In hkrati dodaja, da se pritožujejo samo ek-
stremni smučarji, ki pa so tudi bolj nevarni za
ostale udeležence. Za najbolj nerodne skrbi
dežurni zdravnik, s podjetjem Hudournik pa
imajo pogodbo o helikopterskem prevozu naj-
huje poškodovanih v celjsko bolnišnico.
Razlika med Roglo in smučarskimi središči v
tujini je po Brečkovem mnenju predvsem v
'višinski razliki in dolžini prog (»...čeprav je
Jurgovo dolgo 1.200 metrov, bo večina rekrea-
tivcev dosegla rob svojih kondicijskih zmoglji-
vosti, če se po njem pelje dvajsetkrat...«), morda
tudi v tehnični opremljenosti, vendar pa za
slednjo velja, da je vse manj opazna. Čeprav že
razmišljajo o širitvi smučišča z novimi proga-
mi, pa so zamisli še v povojih, tako »da zaenkrat
res še ne bi želel govoriti o njih...«.
Klobase, odojki...
Najmočnejše orožje zreških turističnih de-
lavcev pa je še vedno fijihova gostinska ponud-
ba. Letošnjo sezono so pričakali z 29 obnovlje-
nimi bungalovi, ki imajo sedaj tri do štiri
zvezdice. In so jih vredni. »Spremenili smo
tudi dopolnilno gostinsko ponudbo, predvsem
z večjim izborom jedi, prilagojenim izborom
gostov,« našteva Brečko. Zanimiva je smučar-
ska klobasa (če vas nore krave še niso popeljale
v vegetarijansko nirvano), ki jo strežejo pred
lokali, oči pa se razširijo ob poslasticah z žara -
odojku in ovčetini. Jugogastronostalgija pri
gostih očitno vžge, vsaj tako trdijo na Rogli.
Razširili so tudi plato na Jurgovem, ki sedaj
omogoča lažjo postrežbo, gostišče sicer še ni
dokončano, Brečko pa obljublja pestro in
bistveno povečano ponudbo.
Najbolj vabljiva pa je povezava z zreškimi
Termami. Namakanje v bazenih po celodnevni
smuki je preverjeno najhitrejša pot do rajskega
razpoloženja. Hkrati pa so odrešujoča rešitev,
če vaša boljša polovica ni ravno navdušena nad
opojnimi snežnimi užitki, saj si ima s čim
napolniti dan. Ta je zagotovo prekratek, če bi
radi preizkusili vse dodatne možnosti, ki si jih
lahko privoščite. Od športne dvorane s fitne-
som, tenisom... do zimskih izletov s konji,
pasjimi vpregami, motornimi sanmi, norenja v
hotelski diskoteki. Zato se ne gre čuditi, da
Rogla s 145 nemškimi markami dodatnega
prometa na nočitev vzbuja zavist slovenskih
turističnih delavcev. Čeprav vodstvo podjetja
trdi, da so usmerjeni na goste s povprečno
debelo denarnico, pa si je moč privoščiti tudi
takšne ekstravagance, kot je prevoz iz Zreč s
helikopterjem (takšno postavljanje vas bo sta-
lo tri tisočake na osebo), največji lagodneži pa
se pustijo razvajati s helikopterskimi prevozi z
Brnika. Menda si je gost iz Splita ravno pred
dnevi privoščil takšno dostavo.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Foto: MATEJ NAREKS
Manj znani slap Lindek
Ko listje odpade in ko so
dnevi zelo kratki, si vzemite
kakšno uro ali dve časa za
ogled skritega lepotca pod
lindeškim gradom. Po lepoti
prekaša mnoge bolj pozna-
ne višje slapove v bližnji
okolici. Zaradi kratkega in
enostavnega dostopa je do-
segljiv v vseh letnih časih,
tudi pozimi.
Za tega lepotca sem izvedel
povsem naključno, ko sem is-
kal primeren kraj za fotograf-
ski del zbirke Vulkan Darje
Jontes. Po prvem obisku sem
ga še nekajkrat obiskal in ved-
no mi je odkril kaj novega.
Skočniki in brzice ti dajo
energijo, slap pa ti zbistri gla-
vo, da pozabiš na tegobe vsak-
danjega življenja.
Kako priti do slapa? Najbo-
lje je, če se peljete iz Vojnika
proti Stranicam. Za Frankolo-
vim in zaselkom Verpete nas
pozdravi tabla, kjer piše »Turi-
zem na kmetiji Goršek«. Po
nekaj metrih se odcepi asfalt-
na cesta na levo. Našli boste
prve markacije za grad Lin-
dek, ki se jih morate držati vse
do slapu. Tako se boste pripe-
ljali do razcepa (en krak pelje
do turistične kmetije, drugi pa
proti kmetu Sodin), kjer pu-
stite jeklenega konjička na
manjšem parkirišču ob lin-
deškem potoku. Markacije
vas bodo vodile po kolovozu v
bukov in smrekov gozd. Po
nekaj minutah hoje je potreb-
no prečkati potok (s kamna na
kamen), nato pa se pot strmo
vzpne. Na levi strani poti se
vleče stena, na desni pa potok
Odkrijte slap Lindek na katerem od izletov. •
krasijo številni skočniki. Tu se
tudi začne idilična soteska. Ko
se boste ravno ogreh, boste
zagledali rdečo tablo na dre-
vesu z napisom »Slap«.
Slap je visok okoli osem
metrov. Če si želite ogledati
mini korita nad slapom, na-
pravite še nekaj metrov navz-
gor po poti in pri prvem odce
pu na desno pridete nad slap
Ob zmerni hoji boste za celot
no pot porabili dvajset minut
Če pa boste imeli še kaj moči
lahko nadaljujete po markira
ni poti do ruševin gradu Lin
dek (približno pol ure).
FRANCI HORVA'
Št. 3.-18. januar 2001
NASI KRAJI IN UUDJE
13
lapornice le še nostalgičen spomin
Ročno dvigovanje zapornic na Mariborski cesti še do letošnjega marca - Letos posodobitev več kot 30 železniških prehodov na progi Zidani Most - Maribor
v dobi neonskih napisov,
računalnikov, mobilne tele-
fonije in hitrih vlakov so med
nami še vedno spomeniki pre-
teklosti, ki nas nostalgično
spominjajo na čase, ko se nam
vsem še ni tako zelo mudilo,
ko je bilo delavnika konec ob
dveh in ko o tujih avtomobi-
lih na naših cestah še ni bilo
duha in sluha.
Eden takšnih spomenikov
preteklosti je še danes želez-
niški prehod na Mariborski ce-
sd, kjer se zapornice spuščajo
in dvigujejo na star način - roč-
no. V Sloveniji poleg prehoda
na Mariborski z zapornicami
ročno upravljajo le še prehod
Štore-Lipa, v Šoštanju in pri bol-
nišnici v Mariboru. Kako se vse
skupaj odvija? Pet minut pred
prihodom vlaka iz smeri celj-
ske železniške postaje ali iz Ve-
lenja zazvoni v majhni leseni
hiški ob cesti telefon, dežurni
zaporničar začne vrteti kolut
in zapornice zaprejo cesto za
ves promet, dokler vlak ne pre-
vozi prehoda.
»Delamo vsak dan od sedmih
do sedmih, zapornice pa spu-
stimo skoraj dvajsetkrat dnev-
no,« pojasnjuje Kanfo Šljivar,
uslužbenec Slovenskih želez-
nic. V svoji skromno oprem-
ljeni »pisarni« čaka na klic o
prihodu vlaka, časa pa si ne sme
krajšati denimo z gledanjem te-
levizije ali z ostalimi »moteči-
mi« dejavnostmi. »Na tem pre-
hodu se izmenjujemo štirje,
drugače pa delo sploh ni dol-
gočasno,« zavrača moj pomi-
slek o monotonosti dela. Na
srečo se mu doslej med njego-
vo izmeno še ni pripetila kak-
šna prometna nesreča. »Pri
enem mojih kolegov je iz Cin-
karniške poti (ta odcep nima
zapornic) ob neupoštevanju
znaka stop naravnost na sredo
Marjan Romih, eden od štirih delavcev, ki še ročno spuščajo in dvigajo zapornice na
Mariborski cesti.
prehoda zapeljal voznik, v ka-
terega je trčil vlak in ga še 100
metrov potiskal po progi. Na
srečo je preživel, lahko pa bi
bilo tudi drugače,« pripovedu-
je Kanfo in hkrati opozarja na
mnoge pešce, ki kljub zapor-
nicam prečkajo progo in se s
tem izpostavljajo življenjski ne-
varnosti.
Posodabljanje
prehodov
Ko se bo spomladi začela po-
sodobitev južnega odseka Ma-
riborske ceste, kjer je tudi ta
prehod, v sklopu gradnje ob-
voznice sever-jug, bo cesta za-
prta za promet. Bodo zato po-
sodobili prehod in podrli lese-
no hišico ob cesti? »Od marca
naprej bodo zaporničar j i sicer
še ob progi, a bodo le varovali
občane, ki bodo prečkali tire,«
pojasnjuje vodja železniške po-
staje Celje Mihael Štor. »Slo-
venija pa naj bi kmalu dobila
tudi sredstva od Evropske ban-
ke za razvoj, ki jih bomo na-
menili posodabljanju železniš-
kih prehodov in gradnjam pod-
vozov ali nadvozov. Na progi
Zidani Most - Maribor naj bi
denimo že letos s podvozi ali
(pol)avtomatskimi zapornica-
mi posodobili okrog trideset,
to je več kot polovico preho-
dov.«
Kakšna pa bo usoda štirih za-
poslenih bivših progovnih de-
lavcev, ki danes dvigujejo in
spuščajo zapornice na Maribor-
ski cesti in v Štorah? »Preme-
stili jih bomo v Sekcijo za vzdr-
ževanje in promet, kjer kronič-
no primanjkuje ljudi,« pojas-
njuje šef postaje Celje, ki vse-
skozi z enim očesom pogledu-
je v monitor svojega pentiuma.
Celjska postaja je namreč edi-
na v Sloveniji, ki je v celoti vo-
dena z računalniškim siste-
mom. Vzpostavili so ga že pred
sedmimi leti ob rekonstrukci-
ji celotne postaje in zamenjavi
dotrajanih kretnic ter tirov in
medtem ko drugod v pisarnah
dneve in dneve zvonijo telefo-
ni in javljajo o prihodih in do-
hodih vlakov, se v Celju ti po-
datki neslišno izpisujejo na
ekran računalnika.
In kmalu bodo telefoni utih-
nili tudi v leseni hiški ob Mari-
borski cesti, vsi pa bomo ob
vožnji skozi novi podvoz svo-
je potomce še kdaj spomnih na
Kanfa in kolege, ki so vsak dan,
leto za letom, vestno dvigovali
in spuščali zapornice.
■PRIMOŽ CIRMAN
Foto: GAŠPER DOMJAN
Študeitlovi vžigalicni podvigi
Tower Bridge iz vžigalic - Po Londonu še rimsKa bazillta in felaliiša?
študent Roman Kitak iz
Spodnjega Sečovega pri Ro-
gaški Slatini izdeluje iz vži-
galic zanimive, velike makete
svetovnih znamenitosti. Ta-
ko je izdelal dva, blizu metra
visoka Eifflova stolpa, zdaj
pa je dokončal nekaj poseb-
nega.
Njegova maketa londonske-
ga mostu Tower Bridge namreč
meri v dolžino 2,86 metra ter
v višino 60 centimetrov. Za To-
wer Bridge se je odločil potem,
ko ga je v neki knjigi posebej
pritegnila fotografija. Predla-
ni decembra je narisal podrob-
ne načrte, po tistem se je nada-
ljevalo s sežiganjem vžigaličnih glavic. Načrte
je potem položil na steklo ter lepil vžigalico za
vžigalico. Na koncu je vse dele sestavil ter celot-
ni most polakiral z lakom za čolne. Vse delo je
opravil sam, le štirje leseni podstavki so delo
soseda Jožeta Kidriča.
Roman Kitak je potreboval za izjemno natančno
in zahtevno delo kar 133 velikih škatel vžigalic.
To pomeni, da je šlo skozi njegove roke 21.300
posameznih vžigalic, za celotno gradnjo pa sku-
paj 302 uri dela. Natančni študent je vestno za-
beležil število vžigalic in število ur celo za vsak
posamezni sestavni del mostu, ki ga je mogoče
razstaviti. To je tudi nujno, saj je blizu tri metre
dolgo maketo sicer težko prenašati.
Če bo za zanimivi izdelek našel kupca, še ne
ve, sicer pa že razmišlja o novih vžigaličnih pod-
vigih. Tako si žeh izdelati maketo rimske bazili-
ke sv. Petra ali Belo hišo, kar bo še zahtevnejša
naloga. Slatinskega študenta namreč zanima še
marsikaj, tako gorsko kolesarjenje, filatelija ter
učenje kitare, čemur daje prednost pred make-
tami.
Želi si tudi ogledati Tower Bridge v živo. To
ne bo kmalu, saj je študent prvega letnika fakul-
tete za gradbeništvo-smer promet, ki ga obisku-
je v Celju. Po končani srednji lesarski šoli študi-
ra brez štipendije, s pomočjo staršev. Njegovo
zahtevno delo z zanimanjem spremlja vsa dru-
žina, tudi brat in babica, ki je že dolgo naročni-
ca Novega tednika. BRANE JERANKO
Z maketo Eifflovega stolpa. Preden se je lo-
til londonskega mostu, je zgradil z vžigalica-
mi kar dva takšna stolpa, visoka po blizu en
meter.
Študent iz Rogaške Slatine je izdelal blizu tri metre dolgo in dobrega pol metra visoko
maketo londonskega mostu Tower Bridge. Oblikoval ga je iz 21.300 vžigalic.
St.3.-18.ianuor2001
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Celjanke v spominu Celjanov
V SLG Celje jutri zvečer predstavitev 12 Celjonk, ki so po mnenju bralcev Osrednje knjižnice Celje in Novega tednika pretekla leta najbolj zaznamovale knežje mesto
v Osrednji knjižnici Celje so se akcije lotili lani, skupaj s
svojimi bralci ter bralci Novega tednika pa so zbrali imena
okoli trideset Cleljank, ki so po njihovem najbolj zaznamo-
vale podobo knežjega mesta v preteklih letih oziroma
desetletjih. Že uvodoma velja poudariti, da ni šlo za nikakr-
šno tekmovanje, zato tudi ob prvem, nekakšnem vmesnem
zaključku akcije na slovesnosti v dvorani SLG Celje jutri
zvečer ne bodo razglasili zmagovalke, pač pa predstavili 12
tistih, ki so prejele največ glasov svojih someščanov in
someščank.
Po besedah vodje domoz-
nanskega oddelka Osrednje
knjižnice Celje mag. Branka
Goropevška, ki je akcijo vo-
dil, gre za nabor imen, prvi
korak v več let trajajočem pro-
jektu, s katerim bi v knjižnici
radi prišli do podatkov za celj-
ski biografski leksikon. Bio-
grafije predlaganih Celjank
bodo sčasoma objaviU na svo-
jih spletnih straneh, z leti, ko
bo projekt dobival končno po-
dobo, pa se bodo lotili tudi
priprav na knjižno izdajo bio-
grafskega leksikona. Razstava
zbranega gradiva o Celjankah,
ki so se svojim someščanom
in someščankam najbolj vti-
snile v spomin, je v avli Osred-
nje knjižnice Celje na ogled
do sredine marca.
Med dvanajstimi Celjanka-
mi, ki so zbrale največ glasov.
sta dve že pokojni; revolucio-
narka, žrtev okupatorjevega
nasilja med NOB Tončka Čeč,
in pisateljica ter svet(#na po-
potnica Alma Maksimilijana
Karlin. K predstavitvi na odru
celjskega gledališča pa so na
jutrišnjo večerno slovesnost
povabljene (po abecednem
vrstnem redu) pevka zabavne
glasbe Tatjana Dremelj, novi-
narka in radijska urednica Na-
taša Gerkeš Lednik, gledališ-
ka igralka Milada Kalezič,
gimnazijska profesorica Bože-
na Orožen, risarka in otroška
pisateljica Lilijana Praprot-
nik Zupančič, zgodovinarka,
kustosinja, do pred kratkim
direktorica Muzeja novejše
zgodovine Celje, zdaj ministri-
ca za kulturo Republike Slove-
nije Andreja Rihter, koreogra-
finja Gordana Stefanovič Er-
javec, modna oblikovalka Jo-
landa Thaler, družbenopoli-
tična delavka, županja oziro-
ma takrat predsednica Skupš-
čine občine Celje Olga Vrabič
in atletinja, metalka kopja Na-
taša Urbančič.
Med nominiranke pa so
bralci Osrednje knjižnice Ce-
lje in Novega tednika uvrstili
(po abecednem vrstnem redu)
še popotnico Manco Ahlin,
pesnico Matejo Ajdnik Koro-
šec, amatersko gledahško
igralko Meto Baš, politično in
družbeno aktivistko, dolgo-
letno predsednico Sveta za
zdravstveno in socialno skrbs-
tvo okraja Celje-okolica,
zvezno poslanko v letih 1954-
1959, spomeničarko, zdaj
skoraj 98-letno Heleno Bo-
rovšak, pesnico Anico Čer-
nej, dolgoletno ravnateljico
vrtca Anice Černejeve, pobud-
nico sejma Vse za otroka in
priznanja za dobro igračko
Ano Četkovič Vodovnik, ba-
lerino in dolga leta po vojni
edino Celjanko, ki je poučeva-
la balet številne generacije,
Sonjo Gorjanc, gledališko
igralko Marijo Goršič, profe-
sorico pedagogike in ravnate-
ljico celjskega učiteljišča Vik-
torijo Kavčič, upokojeno
predstojnice^ biokemičnega
laboratorija celjske bolnišni-
ce, ki se je dokazala kot labo-
ratorijska raziskovalka na po-
dročju virusnega hepatitisa,
zlasti hepatitisa B, in znans-
tvena sodelavka pri proučeva-
nju pomena antigena Austra-
lia, dr, Terezijo Krk, gledališ-
ko igralko Anico Kumer,
knjižničarki v Osrednji knjiž-
nici Celje Marijo Kumer in
Marinko Stisovič, paznico,
ki je v Starem piskru v času 2.
svetovne vojne lajšala življe-
nje zapornicam in skrbela za
partizansko pošto, Marijo Li-
povšek, glavno medicinsko
sestro ginekološko-porodniš-
kega oddelka celjske bolnišni-
ce Milico Markovič za njen
osebni in strokovni prispevek
pri razvoju zdravstvene nege
porodnic in ginekoloških ope-
rirank, saj je oddelek med
prvimi dobil listo novorojenč-
kom prijazne porodnišnice,
Aleksandro Pešec za pomoč
pri socialnih dejavnostih, pev-
ko Majdo Petan, vzgojiteljico
in ravnateljico vrtca Anice
Černejeve Ano Ramšak ter
ustanoviteljico oddelka labo-
ratorij za biokemijo in oddel-
ka za transfuzijo v celjski bol-
nišnici ter pobudnico krvoda-
jalstva v Celju dr, Stanislavo
Štraus Bračko.
■■■■■■■HI, STAMEJČIČ
Stormanov Abraham.
Znani gostinec s Celjskega Zvone Štorman se je pred dnevi srečal z Abrahamom. Ob tej
priložnosti je na zabavo v celjski hotel povabil vse svoje zaposlene, ti pa so mu pripravili več
presenečenj. Foto: GK
Ustanavljanje kraja, ki ga ni bilo
Z zgodovinskega izhodiš-
ča kraj Nova Štifta pri Gor-
njem Gradu ni nikoli obsta-
jal, r^ba imena je zato zgolj
neformalna, v geodetskih
kartah pa je pod tem imenom
le manjša parcela, na kateri
stoji farna cerkev. Ime je pr-
vič zaslediti po letu 1550, ko
so začeli graditi sedanjo far-
no cerkev, na pobudo kraja-
nov naj bi ob zaselkih Tiro-
sek, Dol in Šmiklavž usta-
novili še četrtega. Novo Štif-
to.
Na območju, kjer živi okoh
šeststo ljudi, so nekdaj krajev-
ne table že bile nameščene,
pozneje pa so iz domačinom
neznanih razlogov izginile. O
pobudi za ustanovitev kraja je
razpravljal tudi gomjegrajski
občinski svet in sklenil odlo-
čitev prepustiti krajanom.
Predsednik krajevne skupno-
sti Nova Štifta Ivan Belaj je na
zboru krajanov pojasnil, da s
strani geodetske stroke ni za-
držkov za formalno ustanovi-
tev kraja, se pa po njegovem
nekoliko čudno obnašajo na
občini Gornji Grad, saj naj bi
župan Toni Rifelj ljudi zava-
jal. Po Belaju so dobivali od
župana razhčne informacije,
poleg tega bi nastale stroške
lahko pokrili iz sredstev za
delovanje krajevne skupnosti,
vendar jih je občina brez nje-
gove vednosti potrošila za
druge namene.
Po razpravi sta se izobliko-
vali dve rešitvi, o katerih naj
bi se krajani opredelili na
podlagi pisne ankete. Po prvi
se kraj Nova Štifta ustanovi iz
zaselkov Dol, Tirosek in Šmi-
klavž, pri čemer naj bi se del
Dola razdelil na dva dela. Več-
ji del naj bi ostal v Novi Štifti,
manjši pa se pripoji KS Gprnji
Grad, kar je v praksi že uve-
ljavljeno. Po drugem predlo-
gu naj bi se okoli 25 hiš iz
Tiroseka izločilo, tam pa bi
nastalo novo naselje Nova
Štifta. Anketa bo verodostoj-
na, če bo vrnjenih vsaj petde-
set odstotkov vprašalnikov, v
nasprotnem primeru bo brž-
čas odločitev potrebno prepu-
stiti referendumu. Stroške,
povezane z menjavo doku-
mentov, bodo morah kriti
krajani sami, skupnost pa naj
bi primaknila denar za hišne
številke, v kolikor bo prišlo
do delitve Dola na dva dela.
Hišne številke ostalih zasel-
kov naj bi se po uHčnem siste-
mu ne spreminjale.
EDI MAVRIC
Šf. 3.* 18. januar 2001
NASI KRAJI IN UUDJE
Ko ti organ
prepove hoditi...
Mladoletnikoma sta policista prepovedala nadaljnjo hojo - Sankcija za
prekršek, ki je v zakonu ni mogoče najti
živemu človeku se lahko vse pripeti.
Kratko zgodbico, ki to potrjuje, nam je
oni dan zaupal Laščan, ko nas je
poklical na naš Modri telefon. Mi smo
se ob njej sladkokislo nasmejali in jo
kasneje povedali inšpektorju za pro-
met na celjski Policijski upravi. Ta
nam je obljubil uradni pisni odgovor
na naše vprašanje, ali je bil policijski
ukrep v konkretnem primeru zakonit,
umesten in moder.
Zgodbica pa je takšna:
Joško in Boško se odpravita peš ob
cesti, ki iz Laškega vodi proti TevČani.,
Tema je, pot do doma pa še precei dolga.'
Nenadejano ju zunaj naselja doliiti ini
ustavi policijska patrulja, po.^topek ste-
če. Fanta izvesta, da so ju ustavili zato,:|
ker sta storila kar dva prekrška: v temi
nista uporabljala luči ali odsevnih teles,"
za nameček pa sta hodila po desni strani
cestišča. Ni kaj, očitkom ni mogoeg,;.
oporekati in tudi kazni se ne bo dalo
izogniti, si mislita Joško in Boško. izi
žepov potegneta osebne dokumente in
brez besed stojita, ko policist vnaša
njune in ostale podatke na ustrezni obra-
zec, s katerim se bo kasneje ukvarjal
sodnik za prekrške.
Potem pa doživita res pravo presene^
čenje. Policist jima izreče ukrep, s kate-
rim jima prepove nadaljnjo hojo. Patru-
lja se odpelje, fanta pa stojita na mrazu
in modrujeta, kaj jima je zdaj storiti.
Mobijev nimata, da bi poklicala taksi aU
domače, naprej pa ne smeta. Na prazni
cesti in v temi ubogljivo stojita in po
dobri uri, ko sta že vsa premražena,
dočakata odrešitev. Ustavi jima sovaš-
čan, ki ju v ogretem avtomobilu pelje do
doma. Tu se zgodbica konča, takšna, kot
smo jo slišali iz ust sorodnika enega
izmed fantov.
»Na Modri telefon se obračam zato, da^:
mi odgovorite, kako je mogoče, da
policist odloči za takšen ukrep, obenem
pa ga ne zanima, kaj se bo s storilčevi
prekrška, v tem primeru niladolctni-^^
kom, dogajalo na cesti. To se je fantomal
zgodilo na kraju in v času, bilo je okrog,
petih, ko je bilo nemogoče kar koli
storiti, da bi bil razlog za izrek ukrepa
odpravljen. Seveda bi pot lahko nadalje-;;;
vala po levi strani ceste, kresničke ali
česa podobnega \\\ le nista mogla ' ir
{lobraii s eeste ali bhžnjega drevesa. i'iavj
nič nimam zoper ukrepanje policistov,'
to se mi zdi prav, nerazumljiv pa mi je
ukrep prepovedi nadaljnje hoje,« smo
slišali po telefonu.
Kot je bilo dogovorjeno, smo prejeU
odgovor, ki ga je sestavil inšpektor Fran-
ci Klanjšek. Ta je navedel tista določila
iz Zakona o varnosti cestnega prometa,
ki govorijo o označevanju pešcev, kadar
hodijo ponoči po (ali ob) vozišču zunaj
naselja ali v neosvetljenem naselju. »Ti-
pešci morajo, po črki zakona, nositi na
strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo
luč ali odsevnike bele barve. Za otroke
(do starosti 14 let) je uporaba odsevnih
teles ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
obvezna, ne glede na to, ali hodijo po
vozišču v ali izven naselja. Otrokom
seveda ni mogoče izreči denarne kazni
(5 tisoč tolarjev), so pa za prekrške
otrok odgovorni njihovi starši, posvoji-
telji ali skrbniki. Podobno velja tudi za
mladoletnike (od 14 do 18 let). Tudi
tem ni mogoče izreči denarne kazni na
kraju prekrška, a so za storjeni prekršek
odgovorni, o stopnji odgovornosti pa
odloča sodnik za prekrške.
V konkretnem primeru so policisti
ugotovili prekršek, ki sta ga, zaradi
neuporabe odsevnih teles pri hoji po
neosvetljenem vozišču, storila dva mla-
doletnika. Takšna hoja je v temi in slabi
vidljivosti izredno nevarna in tvegana,
zato napotek policistov, da naj se takšne
hoje v bodoče izogibata, ni bil odveč.
Ocenjujemo, da je bilo svetovanje do-
bronamerno in koristno. Zaradi nave-
denega prekrška pa policisti formalno
ne itiorejo izreči ukrepa >prepovedi na-
daljnje hoje<, vsekakor pa je koristno,
da občani upoštevajo opozorila polici-
stov o uporabi odsevnih teles oziroma
da se izognejo nočni hoji po vozišču, če
niso dovolj vidni, kar pa je mogoče le ob
upor.ibi belih luči oziroma odsevnih
teles,« je v odgovoru navedel inšpektor
Klanj.šek.
Najbrž je bilo opozorilo in ukrepanje
policistov v opisani zgodbi res dobrona-
merno, a kaj, ko si še vedno nismo na
jasnem, kakšen smisel je imel (v danih
okoliščinah) izrek prepovedi nadaljnje
hoje. Mladoletnika Joško in Boško
(imeni sta seveda izmišljeni) bosta od-
slej nemara res bolj spoštovala cestno-
prometne predpise, z izkušnjo, ki sta jo
doživela, pa policija v njunih očeh ni
dobila dodatnih točk v smislu spoštova-
nja.
In če si dovolimo še malce špekulira-
ti? Policista sta ravnala prav, da sta
ukrepala, ko sta zaznala prekršek, glede
prepovedi nadaljnje hoje pa sta se le
malce (neslano) pošalila. Fanta sta šalo
razumela kot resno zapoved in lepo
ubogala. Takšna razlaga se nam zdi še
najbolj s[Tieiemljiva.
MARJELA AGREŽ.
DESKANJE
PO SPLETU
Za gurmane
Na slovenskem spletu je le
nekaj strani, ki se resno uk-
varjajo s hrano, kuhanjem
in recepti. Vsekakor je treba
na prvem mestu omeniti od-
ličen specializirani portal
Kulinarična Slovenija
(www.kulinarika.net). Že
dejstvo, da stran obstaja tri
leta, govori samo zase. Zara-
di majhnega jezikovnega
prostora pa je Kulinarika ali
KulSlo, kot jo ustvarjalci in
obiskovalci radi imenujejo,
še toliko bolj občudovanja
vredna. Kot boste videli ob
obisku, je namreč portal na-
stal ob obilici entuziazma in
ljubiteljstva. In kaj nam po-
nuja?
Kot pravijo na KulSlo, vas
bo »prvi sklop Kulinarične
Slovenije popeljal do loka-
t»v sirom Slovenije, v sporo-
čilih predstavil posebne po-
nudbe, ki jih imajo na voljo,
na koncu pa so predstavljene
tudi najnovejše ocene loka-
lov, ki jih ocenjujejo obisko-
valci KulSlo.« In res, lokali
so razdeljeni po kategorijah
kot so gostišča, restavracije
in hoteh, gostilne, pivnice in
podobno, kakor tudi po
omrežnih skupinah. Na vo-
ljo so tudi ocene lokalov, kar
vam utegne olajšati izbiro.
Upam tudi, da se bodo go-
stinci na Celjskem zavedli
pomembnosti takšnih splet-
nih strani in vpisali svojo
ponudbo v ta imenik. Tre-
nutno jih je namreč iz našega
področja le šest. Zato pa jih
je več v ljubljanski regiji -
najbrž zaradi večje konku-
rence. Splet očitno postaja
pomemben dejavnik promo-
cije gostinskih lokalov tudi
pri nas. Vegetarijance pa bo
gotovo razveselila podrubri-*
ka s seznamom lokalov z
brezmesno ponudbo.
Osebno sta mi najbolj pri
srcu dve področji in sicer
Kuhajmo doma in Stiki. V
prvi boste našli kopico re-
ceptov za vse priložnosti, le-
po urejene po zvrsteh, kot so
juhe in enolončnice, sirove
jedi, sladice, solate, mesne
jedi, omake in podobno. Za
vsakogar nekaj, kajne. Če iš-
čete točno določeno jed, bo-
ste z veseljem uporabili is-
kalnik. V bazi je trenutno
preko 500 receptov, kar je
pravzaprav že vsebina zajet-
ne kuharske knjige. Ko smo
že pri knjigah, bi veljalo
omeniti seznam kuharskih
knjig, od katerih jih je dobra
polovica dostopna preko
svetovnega spleta.
V isti rubriki nikakor ne
spreglejte Drobnih nasvetov.
Kar nekaj jih je. Od tega, kako
pripraviti pravo mehiško sal-
so, do tega kako scoprate baja-
dere. Ali vložite koruzo. Ali,
kako uporabljati mikrovalov-
ko. Da o ajdovi kaši in ostalih
tradicionalnih jedeh sploh ne
govorim.
Če morda ne boste našh
tistega, kar iščete, boste lah-
ko v rubriki Stiki poiskali
forum in tam povprašali os-
tale obiskovalce. Sam sem
pred časom iskal recept za
pečenega purana in odgovor
sem dobil v enem dnevu. Fi-
no, kajne? Sploh so ustvar-
jalci in obiskovalci tega por-
tala zelo prijazni ljudje, ki si
v forumu pomagajo tudi s
kuharskimi nasveti in ne le z
recepti.
Tu so še elektronske voščil-
nice in še marsikaj se bo naš-
lo. Članki o slovenski kuhinji,
vitaminih, kalčni zelenjavi,
šale in podobno. Skratka za
vsakogar, ki mu hrana pomeni
več kot nujno zlo. Pa dober
tek.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Župan z duhovniki
žalski župan Lojze Pose-
del je s sodelavci tudi letos
povabil duhovnike žalske
dekanije na novoletno sre-
čanje, ki je bilo na izletniš-
ki kmetiji pri Mlinarju v
Gotovljah.
Župan Posedel je duhov-
nikom izrekel priznanje za
njihovo delo in poslanstvo,
tako na področju vzgoje
mladih kot pri delu s starej-
šimi. Sodelovanje med ob-
čino in duhovniki je ocenil
kot dobro, na kratko pa je
orisal tudi dogajanje v ob-
čini v preteklem letu. Med
drugim je poudaril, da so
uspeli delo občinskega sve-
ta uskladiti z občinsko
upravo, uspešna je bila tudi
razdelitev občine, veliko je
bilo narejenega na področ-
ju komunale, posebno pa se
je Zahvalil župniji Žalec, ki
je dovolila, da je občina
odkupila del zemljišča za
dovozno cesto na novo par-
kirišče.
V imenu duhovnikov se je
za sprejem zahvalil dekan
Branko Zemljak in izrazil
željo in pripravljenost za
dobro sodelovanje tudi v
bodoče.
T. TAVČAR
MODRI TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemala novinarka Ja-
nja Intihar. Na telefonsko
številko 031/569-581 jo lah-
ko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro, svoja vpraša-
nja za Modri telefon pa lah-
ko med ponedeljkom in pet-
kom do 17. ure zastavite tudi
po telefonu 42-25-000.
Internet prek KTV
Našega bralca iz Celja je
zanimalo, kdaj namerava
podjetje Turnšek, operater
celjskega kabelskega televi-
zijskega omrežja, omogočiti
svojim naročnikom dostop
do Interneta.
Internetni dostop prek ka-
belskega omrežja po besedah
Andreja Leskovarja iz pod-
jetja Elektro Turnšek najver-
jetneje ne bo mogoč pred le-
tošnjim aprilom. »Moram re-
či, da skoraj vsak dan preje-
mamo klice naročnikov, ki jih
zanima priklop na internet.
Čeprav se lahko zgodi, da nam
bo že pred tem uspelo osrečiti
prve naročnike, je najbolj
realno pričakovati, da bomo
začeli s priklapljanjem sredi
pomladi. Zaenkrat se še dogo-
varjamo s ponudniki dostopa
v svetovni splet, kar pa za
Uporabnika niti ne bo tako
pomembno, kdo bo opravljal
to storitev.« Po Leskovarjevih
besedah je pripravljen tudi že
v^čji del kabelskega omrežja,
'^i mora omogočati dvosmer-
komunikacijo, do spomla-
di pa bo preurejenih še zad-
njih 40 odstotkov. Priklaplja-
■^je bo potekalo po določenih
območjih oziroma krajevnih
^l^upnostih, najprej pa bodo
•^3 vrsti Center, Nova vas. Lava
iri verjetno še Aljažev hrib.
"si, ki se bodo želeli priklopi-
^' na svetovni splet prek kabel-
^'^ega omrežja, bodo morali
kupiti kabelski modem. »Nje-
gova cena bo odvisna od tečaja
dolarja, zaenkrat pa znese
približno šestdeset tisoč tolar-
jev,« pojasnjuje Leskovar. Po-
leg tega bo treba v računalnik
vstaviti omrežno kartico (dva
- tri tisoč tolarjev). Za osnovni
dostop do Interneta bo potem
vsak mesec treba odšteti devet
do deset tisočakov, uporabnik
pa bo imel 24-urni dostop, z
medmrežja pa bo lahko snel
nekje med 500 in 600 mega-
bajtov podatkov, kar je po
mnenju Andreja Leskovarja
več kot dovolj za povprečnega
uporabnika in običajno rabo
Interneta.
IZ LETOPISA 2000
Celje, Dobrna, Štore, Vojnik
Celjani so nadpovprečno bolni
Breme bolniških izostankov ni le zdravstve-
ni problem, ampak tudi ekonomski. Delež
bolniškega staleža v Sloveniji je že več let
najvišji prav v celjski zdravstveni regiji. Naj-
višji je bil tudi v letu 1999, ko je znašal 5,5
odstotka, kar pomeni, da v povprečju vsak dan
ni delalo 6.275 ljudi.
V zadnjih petih letih trend bolniškega
staleža v celjski zdravstveni regiji kaže na
to, da je vsako leto več primerov bolniš-
kih izostankov, vendar so ti izostanki
krajši.
V primerjavi z drugimi upravnimi enotami v
celjski regiji je UE Celje po deležu bolniškega
staleža (6,13%) v letu 1999 na petem mestu, če
upravne enote razvrščamo od tiste z najvišjim
bolniškim staležem (Velenje) do tiste z najniž-
jim (Mozirje).
Več o analizi vzrokov v letopisu - prispe-
vek Tadeje Kopač Vidmar, ZZV Celje
Letopis 2000 občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik je izdala Fit media. Bežigrajska 9, Celje,
telefon: 42 66 700. Cena: 1000 tolarjev.
ŠK3..|8.|amHir2001
16
NASI KRAJI m UUDJE
Kako brez avtobusa na delo?
Kozjansko razburja ukinitev delavske proge s Planine - Kje je pomoč države?
Na Kozjanskem je vse
manj delavskih avtobusov,
ostajajo pa delavci, ki so ve-
zani na avtobusni prevoz na
delo. Večinoma starejši, iz
različnih razlogov brez svo-
jega avtomobila. Trenutno
povzroča negodovanje uki-
nitev delavskega avtobusa s
Planine.
Clro predvscin zd delavce,
ki jim manjka do odhoda v
pokoj le še kakšno leto ter
ostajajo brez prevoza. Pred
koncem leta 2000 se je tako
izvedelo, da bo Izletnik ukinil
avtobusno delavsko progo iz
Šentjurja čez Dobje na Plani-
no ter nazaj. To je avtobusa,
ki je odpeljal s Planine ob
20.45 ter se vračal iz Šentjurja
na Planino ob 22.20. Uporab-
ljalo ga je nekaj delavcev,
predvsem iz Cinkarne, ki so
ostali s 1. januarjem brez pre-
voza v nočno izmeno ali s
popoldanske izmene.
Kaj storiti? Občina Dobje,
od koder je uporabljalo avto-
bus kakšnih 7 delavcev (ostali
so bili iz KS Planina in Kalobje
v šentjurski občini), je takoj,
ko je izvedela za nameravano
ukinitev avtobusa, zaprosila
Izletnik, da z ukinitvijo še po-
čaka. Pri tem verjamejo, da je
omenjena delavska proga ne-
profitna, po drugi strani pa
jim je dobro znano, da so
nekateri avtobusi v njihove
kraje čez dan celo prezasede-
ni.
S težavo so seznanili tudi
prometno ministrstvo, od ko-
der so jim odgovorili, da lah-
ko občina nerentabilne proge
subvencionira. Dobljane od-
govor ni prepričal, saj menijo,
da občina po zakonu o lokal-
ni samoupravi za urejanje
medkrajevnega linijskega
prometa ni pristojna.
V ponedeljek sta se župan
Dobja Franci Salobir in taj-
nik občine Franci Leskovšek
sestala še z direktorico Izlet-
nika Ano Jovanovič ter ji
probleme delavcev s Kozjan-
skega znova predstavila. Jo-
vanovičeva je povedala, da
razume težave, vendar je za
njihovo podjetje odločujoča
ekonomija, zato so nerenta-
bilne proge za Izletnik pre-
hud zalogaj. Pri tem pravijo,
da jim država ne prisluhne.
Kozjance vse to ni prepriča-
lo. Zato se bo malo Dobje, za
katerega je dragoceno vsako
delovno mesto, zdaj poveza-
lo s sosednjimi občinami, ki
jih tarejo podobne težave.
Skupaj s poslanci z našega
območja bodo skušali doseči,
da bi priznala država takšnim
prevoznikom nekatere ugod-
nosti, na primer nižjo trošari-
no.
BRANE JERANKO
Lepša podoba Nazarfa
v zadnjih tednih je »dotrajana« podoba centra Nazarja
končno spremenila svojo podobo. Po številnih peripetijah je
podjetje Savinja najprej porušilo in odstranilo povsem dotra-
jan objekt, ki je bil kraju vse prej kot v čast. Po nekaterih
rešitvah naj bi na to lokacijo preselili nazarski bencinski
servis ter tako sprostili prometni rondo ob regionalni cesti.
v Nazarjah se zavedajo, da je trenutno glavni problem občine
ureditev proizvodno - obrtne cone na Prihovi, tem bolj, ker se
števihia manjša podjetja želijo širiti, za kar trenutno ni prostor-
skih pogojev. Na območju Prihove bo razpoložljive približno 15
hektarjev zemlje, ki je v postopku denacionalizacije, zato je
občina nemočna pri odkupu, urejanju in nadaljnji prodaji
zemljišča. Z zaključkom postopka dedovanja bodo v Nazarjali
lahko pričeli sklepati predkupne pogodbe. Med interesenti za
odkup komunalno urejenega zemljišča je med drugimi kovin-
ska galanterija Cigale, medtem ko se je podjetje Viva trade
ravno zaradi prostorskih problemov že pred kratkim odločilo
dejavnost preseliti iz občine Nazarje. EDI MAVRIC
Tajnice pri Štormanu
Jutri se bodo ob 18. uri v zimskem vrtu hotela Štorman v
Celju zbrale članice Kluba tajnic Celja in okolice.
Tajnice, ki so članice kluba, so aktivne skozi vse leto, enkrat
letno pa se vedno zberejo na rednem občnem zboru, kamor
povabijo tudi svoje direktorje, župana, predsednico Zveze
klubov tajnic Slovenije in predsednice drugih slovenskih klubov
ter urednico revije Tajnica Mojco Apih Lamovec. M. MAROT
V SPOMIN
Odšla je Lucija Mastnak
Včeraj so položili k večne-
mu počitku Lucijo Mastimk
iz Turnega pri Slivnici, po
vsej verjetnosti najstarejšo
prebivalko Kozjanskega ter
eno najstarejših Slovenk.
Skromna kmečka ženica
je praznovala v začetku de-
cembra 103. rojstni dan, ko
so jo obiskali številni sorod-
niki, predstavniki KS, kra-
jevnega RK in šolski otroci.
Mastnakova ni bila več tako
čila kot v času 100. rojstnega
dne, ko je še odšla na njivo
ter imela resne težave le s
sluhom. Pri osmih križih jo
je sicer nekaj let mučila rana
na želodcu, vendar se je poz-
dravila.
Njena 100-letnica je bila ne-
pozabni praznik, ki so ga po-
častili s polnočnim ognjeme-
tom, s štirinadstropno torto,
ki je predstavljala štiri zbrane
generacije ter šopkom z 31
cvetovi, ki so predstavljali vse
njene potomce. Na praznova-
nju je prepeval tudi pevski
zbor njenih devetih vnukov in
šestnajstih pravnukov.
Kmalu po tistem se je poš-
kodovala ter si morala po-
magati z invalidskim vozič-
kom. Zadnje čase je preživ-
ljala dneve predvsem ob ok-
nu domače hiše ter po ves
dan pletla in brala, v glav-
nem brez očal. Zanjo je vsa
leta lepo skrbela hči Veroni-
ka. Tako je bilo tudi pred
slabim mesecem dni, ko smo
jo obiskali po tistem, ko je
vstopila v 104. leto življenja.
Sicer pa se je na kmetijo v
Turnem pri Slivnici poročila
razmeroma pozno in to iz
Babne Gore (KS Sveti Šte-
fan). Njeno življenje je bilo v
znamenju trdega dela na ve-
liki in zahtevni kmetiji, zato
so za tisti čas zelo napredo-
vali. S soprogom sta bila dol-
go skupaj, saj ga je izgubila,
ko je bil star 86 let.
BRANE JERANKO
Po nevarne odpadice spet spomladi
Na območju Mestne občine Celje preko 11 ton nevarnih odpadkov
Potem ko so konec lanskega
novembra s posebnim zaboj-
nikom za odvoz nevarnih od-
padkov ddavci celjskega pod-
jetja Javne naprave v šentjur-
ski občini zbrali skoraj 8,5 ton
nevarnih odpadkov iz gospo-
dinjstev, so v treh tednih ko-
nec lanskega in v začetku le-
tošnjega leta na območju
Mestne občine Celje zbrali še
preko 11 ton nevarnih odpad-
kov.
Akcija je med občani naletela
na ugoden odmev; to nenazad-
nje kaže tudi zanimanje ljudi iz
drugih krajev na Celjskem. Sre-
di prejšnjega tedna, ko se je
akcija zaključevala v Celju^ je
namreč krajan s Frankolovega,
ki ima doma odslužen traktor-
ski akumulator in še nekaj po-
dobnih nevarnih odpadkov, že
povpraševal, kdaj se bo zaboj-
nik ustavil tudi v vojniški občini.
Kot nam je povedala Meta
Sirca iz Javnih naprav, bodo
zdaj za nekaj tednov, predvido-
ma do marca, akcijo zbiranja
posebnih odpadkov iz gospo-
dinjstev prekinili, saj je pričako-
vati sneg. Na poinlad pa bodo
nevarne odpadke najprej zbirali
na območju občin Štore, Vojnik
in Dobrna, zatem pa še v vseh
šestih spodnjesavinjskih obči-
nah.
Na območju Mestne občine
Celje pa so občani v zabojnik
prinesli za 4,5 tone odsluženih
akumulatorjev, skoraj 3 tone
odpadnih olj in maščob, 2 toni
barv, črnil, lakov in umetnih
smol, okoli 500 kilogramov pe-
sticidov ter dobro tono ostalih
odpadkov kot so zdravila, koz-
metika, čistila, fluorescentne ce-
vi in podobno. Na območju
šentjurske in celjske občine
zbranih blizu 20 ton nevarnih
odpadkov, ki bi sicer pristali na
odlagališču komunalnih odpad-
kov, so v Javnih napravah razvr-
stili ter del, ki ga ni mogoče
reciklirati, predali pooblašče-
nim strokovnjakom, večino od-
padkov izvozili, akumulatorje
pa poslali v predelavo v Mežico.
Pri tem pa v Celju poudarjajo,
da bo nevarne in druge odpad-
ke mogoče še uspešneje zbirati,
ločevati in predelovati, ko bo
zgrajen Center za ravnanje z
odpadki. Količina odpadkov, ki
jih bo treba odložiti-na komu-
nalno odlagališče, se bo tako
bistveno zmanjšala, njihovo od-
laganje pa bo še bolj varno in
okolju prijazno. Potrebno teh-
nično dokumentacijo in dovo-
ljenja naj bi zbrali letos, tako da
bi z gradnjo predvidoma začeli
že konec leta.
, I. STAMEJČIČ
Lani 1857 krvodajalcev
Območna organizacija
Rdečega križa Žalec združuje
17 krajevnih organizacij RK.
Ena od najpomembnejših de-
javnosti je krvodajalstvo.
Po besedah strokovne de-
lavke Majde Pilih, so lani izved-
li za celjski in ljubljanski zavod
za transfuzijo krvi enajst krvo-
dajalskih akcij, katerih se je
udeležilo 1857 krvodajalcev,
kar je osem odstotkov več kol
leto prej. Največ krvodajalcev
je bilo lani na dveh akcijah m
Polzeli in sicer 417, med posa
mezniki pa je Vinko Žnidarši(
iz Stopnika pri Vranskem do
slej daroval kii 121 krat. Tudi z*
letos načrtujejo enajst krvoda
jalskih akcij, prva pa bo 26
januarja na Polzeli.
Pri območni organizaciji RI
pa so lani socialno ogroženin
razdelili 800 paketov hrane, ol
koncu leta pa v akciji Soset
sosedu 750 paketov hrane bol
nim in osamljenim, starim na(
75 let. Poleg tega so pripravil
vrsto preventivnih predavanj,'
vseh 17 krajevnih organizacija!
RK pa enkrat mesečno v okvi
ru zdravstvene vzgoje obČs
nom brezplačno merijo krvr
pritisk, sladkor in holesterol
krvi. T. TAVČAl
S krvodajalske akcije na Polzeli.
UTRIP IZ
CELJSKE TRŽNICE
Ogromno je regrata
Na celjski tržnici je te dni
dokaj klavrno, stojnice bolj
kot ne samevajo, ponudba je
po prazniki zelo upadla, z
njo pa seveda tudi cene, ki
so se spustile na bolj doseg-
ljivo raven. Zima brez snega
pa seveda komu pride tudi
prav.
Tistim branjevkam, ki jim
pride prav vsak tolar, ki ga
prislužijo na celjski tržnici, je
takšna zima kar pravšnja. Ze-
lo dobro prodajo vse vrste
zimskih solat, pa tudi teloha
se najde obilo.
Še posebej veliko je regra-
ta, prodajajo pa ga od 600 do
800 tolarjev za kilogram. Veli-
ko smo opazili tudi radiča,
predvsem rdečega, ki ga pro-
dajajo po 400 do 500 tolarjev,
beli radič stane od 300 do 500
tolarjev, še vedno pa je veliko
tudi motovilca, cena za kilo-
gram je 2.000 tolarjev.
Tudi celo repo lahko kupi-
te, za kilogram boste odšteli
od 50 do 100 tolarjev, kilo-
gram kisle stane od 160 do
300, presno zelje stane od 50
do 150, kislo od 130 do 300,
glave so po 300 tolarjev, kilo-
gram črne redkve pa stane od
250 do 300 tolarjev
MOJCA MAROT
Cene na celjski tržnici 16. januarja
Sf.3.-18.ianvar200l1
ŠPORT I tU
Publikuiti že šampion
jjjjjjjjJIPVCeliani slavili v finalu zimske lige v Kopru - Mujčinovic ostaja? - Dobro vzdušje v Rudarju 4IMHH|
po zmagoslavju nogometašev Maribora in
Olimpije na prvih dveh turnirjih malega no-
gometa na odboj, so tretjega, prav tako v or-
ganizaciji Združenja prvoligašev Slovenije,
presenetljivo, a povsem zasluženo, osvojili
nogometaši CMC Publikuma. Da so Celjani
še kako vešči na tovrstnih igriščih manjših
dimenzij, so nakazali že na prejšnjih turnir-
jiii, ko so se vselej uvrstili v polfinale, tokrat
pa storili še korak več in iz Kopra odnesli
kar štiri od petih pokalov.
Enega je moštvo prejelo v trajno last, drugi se
bo v vitrinah na Skalni kleti »prašil« vsaj eno
leto, Matjaž Štancar in Amel Mujčinovic pa
sta bila najboljši strelec oziroma najboljši vra-
tar turnirja. V športni dvorani na Bonifiki, kjer
seje zbralo skoraj tisoč gledalcev, so Celjani še
najbolj presenetili na uvodni tekmi, ko so močno
oslabljeni, brez šestih mladih slovenskih repre-
zentantov, ki so bili najzaslužnejši za uvrstitev
na finalni turnir, premagali ekipo Maribora Pi-
vovarne Laško. Levji delež k zmagi sta prispe-
vala Štancar in Jožef, ki sta zadela po dvakrat,
odličen je bil tudi vratar Mujčinovic, domačim
navijačem pa so željo po igranju v finalu njiho-
vih ljubljencev preprečili Ajdovci. Favorita Koper
in Maribor sta se tako morala zadovoljiti s tek-
mo za 3. mesto, CMC Publikum pa je v finalu
»pometel« s Primorjem in jim zabil kar 10 go-
lov. Za igro v finalu velja pohvaliti vse, ki so
stopili na parket, še posebej pa so se v polju
izkazali Štancar, Jožef in Križnik, ter Mujčino-
vic v vratih, zelo dobro pa je moštvo vodil Dra-
go Grbavac, ki je tako Publikumu prinesel tu-
di prvo lovoriko. Trenerji so ob koncu izbrali
tudi najboljšega igralca turnirja. Po glasovanju
je bil izid med Koprčanom Čauševičem in Štan-
carjem izenačen, ko pa je bilo jasno, da bo Matjaž
prvi strelec turnirja je ta lovorika končala v ro-
kah koprskega nogometaša. Kljub temu, da je
šlo za malonogometni turnir so bili Celjani us-
peha seveda zelo veseli in to se je preneslo tudi
v slačilnico, kjer je tekel šampanjec. Kar ni ste-
klo po grlu je steklo po Amelu Mujčinoviču, ki
so ga soigralci dobesedno zalili in mu tako še
enkrat izrekli dobrodošlico po povratku s pri-
prav v Turčiji, kjer se je mudil s četrtouvršče-
nim ruskim prvoligašem Anžijem, a to še ne
pomeni, da bo najboljši celjski igralec zadnjih
let ostal v Celju. Ponudba s severa je namreč
zelo bogata in Amel naj bi v primeru odhoda
zaslužil kar 6-krat več kot v Celju, kljub temu
pa mu odhod v Rusijo ne diši preveč. Pravza-
prav je trenutno najbolj realna opcija, da bi CM
Celje Publikum svojega vratarja posodil za šest
mesecev, kar pa bi po drugi strani lahko ponov-
no močno zamajalo dolgoročne cilje Celjanov.
Za zmago na turnirju v Kopru so Celjani prejeli
tudi 500.000 tolarjev, zato je razumljivo, da
tudi močna burja, ki je pihala ob povratku z
Obale, ni mogla skaziti odličnega razpoloženja
v avtobusu.
Zagnani Velen jčani
z odličnim razpoloženjem se zaenkrat lahko
pohvalijo tudi Ob jezeru. »Prava klapa smo, do-
bro delamo in verjamem, da bomo tako tudi na-
daljevali,« pravi trener Toni Tomažič. Velenjski
prvoligaš je doživel kar nekaj sprememb, ki sta
jih povzročila predvsem odhoda ključnih mož:
Gorana Joliča in Mihe Goloba. Prvi se je preselil k
ljubljanski Olimpiji, drugi celo k zagrebškemu
Dinamu, ki se očitno vse bolj ozira za slovenski-
mi talenti, ki so pri nas bistveno slabše plačani
kot namišljeni hrvaški zvezdniki. Na Hrvaškem
so »rudarji« našli Krunoslava Belija, ki se pri
hitu prvenstva Osijeku ni naigral, zato se je v po-
nedeljek pridružil Velenjčanom. Rudar je našel
okrepitve tudi na Koroškem. Od tam sta prišla
Milan Boškovič (prej Korotan) in povratnik An-
drej Goršek (Dravograd), vrnil se je tudi Albanec
Ilir Sillo. V prvem delu priprav bodo Velenjčani
tako kot konkurenti nabirali moči za pomlad, do-
govorjenih pa imajo že kar precej tekem. Za za-
četek naj bi se pomerili jutri z Dravogradom in v
nedeljo s Celjani. Vadbe za pridobivanje moči bo-
do »knapi« opravljali v Velenju, prihodnji mesec
pa se bodo dvakrat odpravili na priprave v Fieso,
ki je že tradicionalna zimska baza Rudarja.
DEJAN OBREZ, TOMAŽ LUKAČ
Foto: TONE TAVČAR
Miha Golob se je bo pridružil bivšemu
»rudarju« Zoranu Pavloviču pri Dinamu.
Zdravje na 1 • mestu
Rokometaši Celja Pivovar-
ne Laško so se v tem mesecu
razdelili na dva tabora. V
enem so reprezentanti, ki z
izbrano vrsto pilijo formo za
nastop na svetovnem prvens-
tvu v Franciji, v drugem pa
so igralci, ki so ostali v Go-
lovcu in nabirajo moči za na-
daljevanje sezone.
V ospredju so seveda doslej
standardni člani slovenske re-
prezentance, ki v Francijo ne bo-
do odšli - Uroš Šerbec, Roman
Pungartnik in Branko Bedeko-
vič. Slednji sicer še ni povsem
obupal in še verjame v čudežno
ozdravitev in priključek izbra-
ni vrsti, Pungartnik in Šerbec
pa sta sleherno upanje že opu-
stila. »Pungi« je že začel s pri-
pravami, kakršnih so deležni tu-
di ostali soigralci, medtem ko
kapetan nadaljuje s terapijami
in zaenkrat opravlja le lažje te-
lesne aktivnosti. Po operaciji ko-
molca okreva Dejan Peric, či-
gar poseg pri dr. Nemcu naj bi
povsem uspel. Tudi eden naj-
boljših vratarjev na svetu še ne
vadi s polno paro, podobno kot
Šerbec naj bi s hujšimi napori
začel šele konec meseca. Tre-
ningom članov so se pridružili
tudi mladinci pod vodstvom
Stanka Anderluha in tako za-
polnili vrzeli po odhodu repre-
zentantov, tako da ima Josip Šo-
jat vsaj za vadbo dovolj razpo-
ložljivih moči. Mešana ekipa je
odigrala tudi prijateljsko sreča-
nje z madžarskim Fotexom, ki
je bil oslabljen iz podobnih raz-
logov kot Celjani in ga ugnala
za gol, igra pa ni bila najpomem-
bnejša, saj delo z žogo zaenkrat
še ni v ospredju. Pivovarji bo-
do tudi prihodnje vikende iz-
koristili za nekatere prijateljske
tekme, saj se na priprave ne iz-
plača odhajati. »Mnogo fantov
ima šolske obveznosti, zato vsi
ne bi mogli na priprave in po-
tem bi bile seveda le-te nesmi-
selne. Raje se bomo udeleževa-
li turnirjev in prijateljskih te-
kem, ki nam lahko bolj koristi-
jo,« meni športni direktor Ce-
lja Pivovarne Laško Slavko Ive-
zič. Konec tedna bodo Celjani
nastopili v Ormožu, kjer se bo-
do na turnirju pomerih z do-
mačini. Veliko Nedeljo in mla-
dinsko reprezentanco Sloveni-
je. T.L.
Foto: GREGOR KATIC
Poškodovani reprezentant Branko Bedekovič še upa na pot v Francijo.
Sonja Zidar (z žogo) je trem golom s prve tekme dodala še 7 banjaluških.
Največii uspeh Žalcank
Rokometašice Žalca so se z
izvrstno partijo pred več kot 2
tisoč vročekrvnimi gledalci v Ba-
nja Luki uvrstile v 4. krog evrop-
skega pokala pokalnih zmago-
valk. Po zmagi v svoji dvorani s
23:17, so Mladost ugnale tudi na
njihovem igrišču z 28:26 (14:15).
^ Žalski strateg Aleš FiUpčič je
že po prvem obračunu napove-
dal, da so možnosti za preboj nje-
gove ekipe v nadaljnje tekmova-
nje precejšnje, saj naj bi bila raz-
lika v kakovosti očitno. Njegove
besede so se izkazale za resnič-
'■»e, saj uspeh Savinjčank v Banja
Luki ni bil v nobenem trenutku
Vprašljiv. Slovenske predstavnice
^0 namreč vseskozi nadzorovale
[eziiltat in potek dogodkov na igriš-
Gostiteljicam so sicer dovoli-
la, da so ob polčasu povedle, to-
•^3 občutne razlike ni bilo. Dobro
se znašle pred številnim ob-
činstvom, kakršnega niso vajene,
odpravile so napake iz protina-
padov s prve tekme in odločilni
obračun suvereno končale sebi v
Tudi strah pred madžarski-
sodnikoma Olagom in Szeles-
zem je bil očitno odveč, čeprav
sta na trenutke, predvsem v za-
četku srečanja - sodila v prid do-
mačink. Strelska forma Derčarje-
ve je bila spet zelo dobra, pridru-
žila se ji je še Zidarjeva in ostale
soigralke, zato so bili v žalskem
taboru izjemno zadovoljni z go-
stovanjem v Republiki Srbski.
»Presrečen sem, saj so moje varo-
vanke odigrale tako kot smo se
dogovorili. Vsem iskrene čestitke,«
je sijal strateg slovenskih pred-
stavnic v PPZ.
V tem tekmovanju je bil predv-
čerajšnjim opravljen tudi žreb 1/
16 finala, v bobnih ni bilo več sla-
bih nasprotnikov, Žalčanke pa se
bodo za vstop med osmerico naj-
boljših pomerile z avstrijskim
Fiinfhausom.
TONE TAVČAR
NA KRATKO
Polzela: izidi 8. kroga v Savinjski košarkarski ligi: Nazarje -
Parižlje 68:70, Velenje - Damp Polzela 56:49, Mozirje - Garant
Polzela 69:58, Gornji grad - Laško 56:63. V vodstvu sta Mozirje
in Velenje s po 13 točkami, za 1 zaostajata Polzela in Laško.
(T T)
Celje: Na prvem izmed štirih dvoranskih atletskih mitingov,
ki jih pripravlja AD Kladivar Cetis, je nastopilo preko 100 tek-
movalcev iz šestih slovenskih klubov. Izkazala se je domačinka
Marina Tomič, ki je slavila v šprintu na 60m (8,02), najhitrejša
pa je bila tudi na visokih ovirah (8,86). (J.K.)
Celovec: na tradicionalnem mladinskem festivalu Alpe -Ja-
dran v aktivnem šahu so v reprezentanci Notranjske nastopili
tudi Savinjčani Jernej Novak, Klemen Četina in Rok Hržica.
Slovenska vrsta je zmagala med 30 ekipami. (T.T.)
18
ŠPORT
Celo Rogla nevarna Laščanom
Zrečani skoraj presenetili v Treh lilijah, Kemoplast Alpos skoraj »zamočii« - Polzelani še tonejo
15. krog v A-1 slovenski
košarkarski ligi za moške ni
prinesel pretiranega uspeha
ekipam s Celjskega. Še naj-
slabše so jo odnesli Savinj-
ski Hopsi, ki so doživeli po-
lom v Sežani, v ospredju pa
je bil lokalni derbi v Treh
lilijah, kjer se je Pivovarna
Laško izvlekla proti borbeni
Rogli.
msmmmsmmmm
Laščani so sprva spretno iz-
koriščali ogromno prednost v
višini - zlasti razpoložen je
bil Jurak, ki je veselo polnil
koš Zrečanov - potem pa so
očitno začeli razmišljati o
lahko zmagi. Toda, ko je Ro-
gli vsaj malce stekel met, so
vztrajno držali korak z reno-
miranimi gostitelji. Le- ti so
igrali slabo v obrambi, in če
Zrečani ne bi v prvem polča-
su zadeli vsega sedemkrat iz
igre, bi se kriza pivovarjev še
poglobila. Poraz je bil že na
pomolu, ko sta spretni Sivka
in neustavljivi Starovasnik
svoje soigralce popeljala do
visokega vodstva (64:56 v 28.
minuti), toda v igro jie vstopil
sicer poškodovani domači
kapetan Lisica, Jurak, ki ga je
trener Boris Zrinski sprva od-
počil, nato pa potegnil na
klop zaradi 4 osebnih napak.
je spet začel zadevali in Laš-
čani so se vrnili. Ob izraziti
prednosti v višini so dodobra
izkoristili tudi neizkušenost
nasprotnika in prikrili kata-
strofalen učinek Iva Nakiča,
ki je prvič zadel iz igre šele v
27. minuti, prej pa je kar
osemkrat zgrešil. »Mučijo
nas tudi poškodbe. Poznala
se nam je odsotnost Dragšiča,
Lisica ima poškodovano ko-
leno, težave imata Duščak in
Jurak. Na koncu je vendarle
odločila naša korektna
obramba. Po gostovanju v
Franciji bomo skušali strniti
vrste in se z igralci, ki jih bom
pač imel na razpolago, dobro
pripraviti na tekmo s Krko
Telekomom pojutrišnjem,«
je tarnal domači strateg Zrin-
ski, trener Rogle Gorazd
Bokšan pa je še dolgo žaloval
za zapravljeno priložnostjo.
Zrečani so imeli namreč 19
sekund za napad, v katerem
bi s trojko izsihli podaljšek,
izšlo pa se je drugače: »Sivka
je zadel za 2, ker smo se tako
dogovorili. Nato smo načr-
tovali hitro osebno napako,
ki bi nam odprla vrata do
zmage, žal pa je moji varo-
vanci niso uspeh storiti. Bili
smo blizu zmagi in veseli me,
da so se igralci pošteno bori-
li. Nekaj podobnega obljub-
ljam tudi za sobotni praznik,
ko bomo gostili Union Ohm-
pijo,« je povedal Bokšan.
Njegovo moštvo proti evroli-
gašu najbrž nima pravih mož-
nosti za senzacijo, bolj raz-
mišlja o premoru zaradi re-
prezentančnih akcij, ko si
obeta krajše priprave, ki naj
bi osvežile košarkarje.
Za beg z dna
Košarkarji Kemoplasta Al-
posa niso z zmago proti Tri-
glavu presenetili le svojih na-
vijačev, pač pa verjetno tudi
sebe in trenerja Pucka, ki je
bil še posebej zadovoljen z
igro v obrambi svojih varo-
vancev, ki so z borbenostjo
nadoknadili odsotnost Čovi-
ča in Petroviča. Pred tekmo
sta bila vprašljiva tudi nasto-
pa Rovšnika in Kočarja, ven-
dar se njune težave s poškod-
bami na parketu niso opazile,
saj sta odigrala svoji najboljši
partiji v tem letu. Še posebej
je blestel Kočar, ki je dosegel
kar 22 točk, Šentjurčani pa so
zanesljivo dobiU skok in od
18 poskusov kar 12-krat za-
deli za tri. Pet zmag po 15
krogih od novincev v ligi ver-
jetno - niso pričakovali niti
največji optimisti in prav za-
nimivo bo videti, kako se bo
razpletel sobotni lokalni der-
bi, ko gostujejo na Polzeli.
Savinjski Hopsi omenjeno
srečanje pravzaprav morajo
dobiti, ekipa pa se je od pri-
hoda Predraga Miloviča še
bolj spremenila, saj so se v
klubu po visokem porazu v
Sežani odrekli uslugam še
treh igralcev, tako da v soboto
v rumenem dresu zagotovo ne
bomo več videli Kanadčana
Nevvtona ter Josipoviča in
Čmera. Dokler so menjavali
le tujce, je bilo vsaj med pri-
vrženci polzelske košarke ču-
titi zadovoljstvo, vprašanje
pa je, kako bodo navijači rea-
girali na prisilni odhod Mihe
Čmera, ki je na Polzeli uspe-
šno igral polnih šest let, po-
Goran Jurak je kljub poškodbi zablestel proti Rogli.
dobnega razpleta pa ni priča-
koval niti v sanjah. »Bil sem
šokiran, ko sem izvedel, da
name ne računajo več, še po-
sebej pa me je bolelo, da mi
tega ni sporočil trener. Sedaj
sem prost brez odškodnine, a
na vse to nisem računal, zato
trenutno še nimam zamenja-
ve. Vse skupaj moram pres-
pati,« je z grenkobo povedal
Čmer, za katerega so se pred
sezono zanimali nekateri na-
ši prvoligaši, med njimi tudi
Šentjur, ki bi tega igralca tudi
sedaj še kako potreboval, to-
da prestopnega roka za do-
mače košarkarje ni več, zato
bi moral vmes prestopiti v kak-
šen klub iz tujine. Podobno
velja tudi za Josipoviča, a njego-
va težava je v tem, da ima kljub
»odstavitvi« dokaj visoko odš-
kodnino. Po odhodu Nevvtona
so v klub že pripeljali novega
tujca, organizator igre naj bi bil
odslej Američan Brandon
Hughes, visok poraz v Sežani
pa se bo polzelskim košarkar-
jem močno poznal tudi pri iz-
plačilu, zato bo zanimivo vide-
ti, kako bo to na njih vplivalo na
tekmi s Šentjurčani.
■TOMAŽ LUKAČ
DEJAN OBREZ
Foto: GREGOR KATIC
Pivovarna Laško je predvčerajšnjim odigrala svojo zad-
njo tekmo v letošnjem evropskem pokalu Raimonda Saporte
in v 10. krogu nenadejano ugnala francoski Elan Chalon na
njegovem igrišču z 88:82 (22:18, 48:46, 64:65). Kljub odsot-
nosti poškodovanih Lisice in Dragšiča ter lažjima poškod-
bama Juraka in Duščaka so Laščani dokazali, da so vendar-
le še sposobni igrati zelo dobro in presenetiti. Duščak je
dosegel 26 točk, Ovčina 17, Jurak 15, Brolih 14, Nakič 13 in
Miletič 3. Vseeno se pivovarji niso mogli izogniti zadnjemu
mestu v skupini A. Končni vrstni red: Pamesa Valencia,
Maroussi Atene 17, Elan Chalon 16, Hapoel Galil 14, Pinar
Karsivaka, Pivovarna Laško 13 točk.
PANORAMA
NOGOMET
ZIMSKAUGA
Polfinale: CM Celje Pubh-
kum - Maribor Pivovarna Laš-
ko 4:3 (2:2); Jožef (3., 27.),
Štancar (12., 29). Finale: CM
Celje Publikum - Primorje
10:5 (3:2); Križnik (7.), Štan-
car (9., 27., 33. 39.), Gorenak
(15.), Jožef (24., 29., 40.),
Beršnjak (33.). Vrstni red:
CM Celje Publikum, Primor-
je, Maribor Pivovarna Laško,
Koper.
KOŠARKA
UGAKOUNSKA
15. krog: Pivovarna Laško -
Rogla 91:88 (27:16, 45:38,
60:68). Jurak 33, Nakič 19,
Ovčina 14, Brolih 8, Miletič,
Eržen 6, Udrih 3, Lisica 2;
Starovasnik 31, Sivka 26, Za-
rič, Petranovič 11, Dundovič
4, Zinrajh, Benič 2, Herman 1.
Kraški zidar - Savinjski Hopsi
91:64 (14:15, 53:27, 69:43);
Simič 15, Tomovič 10, Cizej,
Newton 9, Čmer 7, Kobale 6,
Gorjup 4, Ramič, Čatovič 2.
Kemoplast Alpos - Triglav
86:84 (28:20, 53:38, 67:52);
Kočar 22, Misirača 18, Nova-
kovič, Rovšnik 14, Kahvedžič,
Ribezi 8, Tomažin 2. Vrstni
red: Krka Telekom 30, Union
Olimpija 29, Pivovarna Laš-
ko, Geoplin Slovan 25, Kraški
zidar 24, Rogla 21, Kemoplast
Alpos, Helios, Triglav, Savinj-
ski Hopsi 20, Zagorje, Loka
kava 18. ........... _..........._ ,
1.BSKL
14. krog: Radenska Creativ -
Elektra 101:86 (25:27, 57:42,
77:67); Vugdalič 25, Karlo 18,
Rizman 17, Tajnik 10, Božič
7, Mahčevič 5, Mihč, Goršek
2. Banex - Jurij Plava laguna
76:78 (23:28, 43;39, 58:58);
Lušenc 23, Jesenek, Strnad
12, Tomašič 11, Ravnihar 8, T
Keblič 4, Goleš, Pučnik 3.
Vrstni red: Koper 25, Elektra
24, Banex, Jurij Plava lagujna,
Hrastnik 23, ZM Maribor,
Union Olimpija mladi 21, Ili-
rija 20, Radenska Creativ 19,
Radovljica, Nova Gorica 18,
Bežigrad 17.
I.SKL(ž)
1. krog, II. dela: Cheddite
Ilirija - Merkur Celje 65:87
(9:29, 21:51, 38:62); Deak 32,
Potočnik 12, Barenyova 11,
Ramšak 9, Pertinač 8, Fendre,
Veble 6, Knez 3. 2. krog: Mer-
kur Celje - Odeja Marmor
78:41 (27:12, 42:24, 64:32);
Ramšak, Deak 18, Veble 10,
Perlič 9, Barenyova, Pertinač
8, Potočnik, Erkič, Knez 2.
Vrstni red: Lek Jezica 28,
Merkur Celje 26, BTC Le-
grand, Cheddite Ilirija 21, Ma-
ribor 19, Odeja Marmor 17.
ROKOMET
PPZ
3. krog, povratna tekma
Mladost - Žalec 26:2i
(15:14), naprej Žalec z 51:43
Derčar 9, Zidar 7, T. in V
Dolar 3, Kline, Urankar 2
Irman, Potočnik 1.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 19.1.
IMS
Celje: državno prvenstvo za
fante in dekleta do 16. leta (do
ponedeljka).
KOŠARKA
1. B SKL, 15. krog - Šoštanj:
Elektra - Koper (19).
SOBOTA,20.1.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 16. krog -
Novo mesto: Krka - Pivovarna
Laško, Zreče: Rogla - Union
Olimpija (obe 19), Polzela:
Savinjski Hopsi - Kemoplas
Alpos (19.30).
1. B SKL, 15. krog - Mari
bor: ZM Maribor - Banex (19)
1. SKL (ž), 3. krog II. dela
Sežana: BTC Legrand - Mei
kur Celje (16).
ROKOMET
1. DRL (ž), 11. krog Žale(
Žalec - Jelovica (20)
ODBOJKA
1. DOL (m), 12. krog-Ljut
Ijana: Brezovica - SIP Šempe
ter (19).
1. DOL (ž), 12. krog - Šeir
peter: B&L Utrip - Venus Frul
Šou (19).
Potrjene norme
v Rušah je bilo prejšnji
teden tradicionalno medna-
rodno tekmovanje v strelja-
nju z zračnim orožjem. Zab-
lestel je olimpijski prvak
Rajmond Debevec, ki je na-
streljal kar 704 kroge, kar
doslej ni uspelo še nikomur,
izkazali pa so se tudi pred-
stavniki s Celjskega.
Člani slovenske reprezen-
tance Simon Veternik in Peter
Tkalec iz SD Dušan Poženel
Rečica pri Laškem ter Konji-
čan Cveto Ljubic so potrdili
izvrstno pripravljenost. Prvi
dan tekmovanja so se vsi uvr-
stili na najvišja mesta. Veter-
nik je prepričljivo zmagal.
Ljubic je osvojil 2. mesto.
Tkalec pa seje uvrstil takoj za
reprezentančnima kolegoma.
Za mesto višje se je pomaknil
naslednji dan, ko je sicer mo-
ral priznati premoč Madžara
Atile, toda v reprezentančnem
troboju je opravil s konkuren-
toma Ljubičem in Veterni-
kom, ki sta zasedla tretje ozi-
roma šesto mesto. Še bolje od
omenjeni »pištoljašev« se je
odrezala Ksenja Maček v isti
disciplini. Članica rečiške
strelske družine je bila pre-
pričljiva predvsem v soboto,
ko je nastreljala 376,9 kroga
in opravila s konkurenco, dan
kasneje pa je s 6 krogov slab-
šim rezultatom pristala na
drugem mestu za Hrvatico
Jambrekovo.
Vsi strelci s Celjskega so si
zagotovili nastop na tekmi
evropskega pokala na Bavar-
skem, kjer naj bi potrdili do-
bro pripravljenost in si zago-
tovili vozovnico za odhod na
evropsko prvenstvo marca v
Španiji. T.L.
Judoisti spet zmagujejo
v Slovenski Bistrici se je na mednarodnem
turnirju v spomin na padle borce Pohorske-
ga bataljona zbralo več kot 100 borcev iz
sedmih držav. Med 27 klubi so se ponovno
izkazali Celjani s številnimi visokimi uvr-
stitvami.
Zlasti dobro so se odrezali kadeti Iva Reye, ki
so v moštveni konkurenci celo zmagali, tik pod
vrh pa so se uvrstili tudi predstavniki Sankaku-
ja. Kljub velikemu uspehu v tej kategoriji pa je
trener Iva Reye Štefan Cuk še posebej ponosen
na člane, ki so si priborili dve tretji in peto
mesto: »Veliko pomenita predvsem visoki uvr-
stitvi Matjaža Ceraja in Darka Petelinška, ki sta
stopila na tretjo stopničko v kategorijah do 90
oziroma do 100 kg. Dobro se je odrezal tudi
Mile Sadžak, ki je zasedel 5. mesto,« je povedal
Cuk.
Za kadetsko zmago Iva Reye so zaslužni
Miha Pečovnik, Primož Ferjan, Domen Šorli,
Denis Imamovič in Jernej Zalaznik, iz Sanka-
kuja, ki je trenutno na višinskih pripravah v
Avstriji, pa sta se v isti kategoriji z zmagama
izkazala Rok Draksič in Beno Lah. J.K.
Šl. 3.-18. januar 2001 i
PISMA BRALCEV
19
ODMEVI
Oce Atomskih
toplic se jezil.
Kot redna bralka vašega ča-
sopisa in gostja Zdravilišča
Atomske toplice sem se odlo-
mila, da napišem odgovor na
pismo bralcev, objavljeno v
prvi letošnji številki Novega
tednika, ki ga je napisala Eli-
zabeta Jelerčič.
V Atomskih toplicah so se
odločili za spremembo seda-
njega imena v Terme Olimia
(ne Therme, kot piše gospa
Jelerčič) in že so se začela
Icresati mnenja za in proti
preimenovanju.
Kako naj gremo v Evropo,
če bomo še v turizmu, najbolj
»mednarodni« in svetovljan-
ski panogi, zaprti in zaljublje--
ni vase? Saj je vendar bistvo
turistične dejavnosti gostu
ponuditi vse najboljše, da se
bo vračal. Ali pa se morda
motim?
Pa saj ne, da bi bilo s starim
imenom kaj narobe. Navadili
smo se ga in razumeti je tre-
ba, da je tvorcem prirasel k
srcu. Toda svet hiti naprej,
turisti pa v dežele, kjer jih
najbolj vabijo in razvajajo.
Prav tako je res, da za tujce ne
smemo postati predpražnik,
da si bodo »v nas brisali čev-
lje«. Vendar pa tega v Podče-
trtku ne počnejo, saj je njiho-
vo novo ime vendar izpeljan-
ka iz našega Olimja. Morda
pa so kritiki pozabili, da je
grad in samostan v Olimju
slovenska znamenitost. Ko
pa že govorimo o prevzetih
besedah - mar ni »atom« po-
polna tujka?
Kakor koli že, vsi skupaj bi
si morali želeti, da z novim
imenom podjetje in njegovi
delavci dosežejo čim boljše
rezultate. Zato: čim manj me-
tanja polen pod noge ter več
prijateljstva in sloge!
MATEJA ROJNIK,
Slovenj Gradec
OceAtomsicih
toplic se jezili.
Končno se je nekdo zganil
in zamenjal ime Atomskim
toplicam, ki so postale Terme
Olimia, saj je za današnji čas
dosedanje ime povsem nepri-
nierno. Kot profesor zgodovi-
ne lahko pohvalim, da so v
|ermah izbrali ime iz okolice
in po kraju Olimje, ki je s
svojo bogato zgodovino znan
tndi v tujini. To pa pomeni, da
ga bodo poleg domačih obi-
skovalcev, ki dobro poznajo
izročilo, sprejeli tudi tuji imi-
sti. ki bodo z večjim zaupa-
^ijem prišli v kraj in se vanj z
^^seljem vračali, znali pa bo-
^0 izgovoriti njegovo ime. Za-
dovoljni gostje so edini'pravi
^^zultat, ki ga lahko pokaže
Podjetje, ki se ukvarja s turi-
stično dejavnostjo, zato je
P'"3v, da jih vabi na prijazen
'^ačin.
I Terme Olimia s svojo boga-
!° sporočilnostjo lepo opisu-
'^)o bistvo zdravilišča. Novo
tisočletje je primeren čas za
novo svežino.
BORIS AMBROŽ
PREJELI
SMO
Beda
neodvisnih
medijev
Blokada levo usmerjenih
medijev je v času liberalne
prevlade vse bolj zaznavna.
Dvojna merila, enostransko
politično navijaštvo, okrnjena
svoboda izražanja, nespošto-
vanje etičnih načel novinars-
tva, kaže na vse večjo bedo
slovenskega medijskega pro-
stora.
Energična in živahna javna
kritika in raziskovalno novi-
narstvo zagotavljata, da se re-
snica odpira v kar največji
meri. Prav tega pa se naša
slovenska oblast močno boji,
zato je pohitela s prevzemom
medijev in jim vsilila svojo
politično igro. Namesto da bi
imeli državljani -»pravne in
demokratične« Slovenije
brezpogojno pravico poveda-
ti in napisati karkoli kdo želi,
naši levo usmerjeni mediji
(po naročilu oblasti) dosled-
no ovirajo objavljanje pris-
pevkov državljanov drugačne
politične opcije. Zavoljo navi-
dezne demokratičnosti, obja-
vijo tu in tam kakšen prispe-
vek piscev »pomladnega kro-
ga«, kar pomeni, da še vedno
živimo v ozračju, v katerem
svoboda izražanja ne more
zaživeti. Ponašamo se z
neobjavljanjem prispevkov in
z odškodninskimi tožbami
zaradi povzročenih duševnih
bolečin.
Če ni redne kontrole, pre-
zračevanja idej, če ni svobod-
nega pretoka informacij, če
javna glasila nimajo kritične-
ga odnosa do dnevne politi-
ke, če ni zagotovljena svobo-
da govora in tiska enakovred-
no vsem ljudem, če še vedno
vlada togost in netolerantnost
do drugačnih pogledov, če še
vedno niso zagotovljena
vrednostna izhodišča iz etič-
nih temeljev evropske demo-
kracije, potem bomo postajali
vse bolj destruktivni, ideološ-
ko razcepljeni, duhovno od-
tujeni in kot taki neprimerni
za spogledovanje z narodi, ki
že imajo uveljavljene demo-
kratične in druge civilizacij-
ske norme. Potem se bo Slo-
venija spet uvrstila na sam
rob svobodnih medijev. (V
bližnji prihodnosti bomo le še
delno svobodni.)
Imamo ustavo, ki v 39. čle-
nu določa: »Zagotovljena je
svoboda izražanja misli, go-
vora in javnega nastopanja,
tiska in drugih oblik javnega
obveščanja in izražanja«, še
vedno pa nimamo uravnote-
ženega medijskega prostora.
Ameriški strokovnjaki za
varstvo človekovih pravic so
pred odhodom iz naše države
zapisali: »V državi, v kateri so
glasila v rokah ene politike, je
demokracija le navidezna.«
Naš medijski prostor s svoji-
mi podložnimi hlapci trenut-
ne politike verno potrjuje slo-
vensko navidezno demokra-
cijo.
Ustavno sodišče Republike
Slovenije je julija 1999 spreje-
lo odločbo, ki bi lahko bila
resen začetek obravnave
vprašanja varstva svobode
govora in tiska. S tako hudim
pomanjkanjem kulturne za-
vesti in neusmiljenim hlasta-
njem po oblasti, bo ta žarek
upanja kmalu ugasnil.
Kako dolgo bo pri nas cen-
zura v rokah oblasti zoper
ljudi, namesto v rokah ljudi
za nadzor oblasti?
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Neverjetna
storilnost
celjskega
Telekoma
Ko se je konec novembra
približevala dolgo napovedo-
vana zamenjava dotedanjih
telefonskih številk, smo last-
niki telefonskih priključkov
upali, da bo tovrstnih prepo-
gostih spreminjanj za nekaj
časa vendarle konec. Doseda-
nje zamenjave so si vsaj na
nekaterih področjih sledile s
tako naglico (v mojem prime-
ru v manj kot treh letih kar
štiri različne številke istega
priključka), da si je človek še
svojo lastno številko komaj
zapomnil, kaj šele kakšen du-
cat tistih, ki jih pogosteje upo-
rablja. Toda kljub drugačne-
mu Telekomovemu zagotovi-
lu se to žal ni zgodilo, vsaj na
celjskem območju ne. Tik
pred uveljavitvijo novih se-
demmestnih številk je na-
mreč prišlo sporočilo: »Vašo
dosedanjo telefonsko števil-
ko bomo zamenjali z novo...«
in tako je postala nova, pre-
den je bila sploh uveljavljena,
že stara. Pa tudi z izrecnim
zagotovilom, da me bo o
spremembi »telefonično ali
pisno obvestil tehnični dela-
vec, ki jo bo opravil«, ni bilo
nič, tako da kar nekaj časa
sploh nisem vedel, katera je
dejanska številka mojega te-
lefona. Zgodilo se je celo, da
sem drugim posredoval ne-
pravo, sicer »novo«, ki pa je
bila tedaj že »stara« (enako
napačno informacijo je ponu-
jal tudi uradni Telekomov av-
tomatski odzivnik!).
Še bolj neodgovorno je rav-
nal Telekom tudi pri sicer ne
prav davni, vendar zdaj že
predpredzadnji zamenjavi
številke istega telefona, ko
me ni vnaprej seznanil niti z
nameravano niti z realizirano
spremembo. Sicer pa mu tudi
sedaj ne pride na misel, da bi
težave, ki jih povzroča z ne-
nehnim in prav gotovo ne
vedno nujnim spreminjanjem
telefonskih številk, skušal
vsaj malo omiliti tako, da bi
prizadetim naročnikom ob
komaj natisnjenem, a že za-
starelem telefonskem imeni-
ku ponudil dodatno natisnje-
ne najnovejše spremembe,
da ne bi bilo potrebno vsako
želeno številko iskati prek av-
tomatskega odzivnika, malo
kasneje pa tovrstne informa-
cije celo drago plačevati pre-
ko številke 988.
Vrli Telekomovci s to svoje-
vrstno delovno vnemo malo
spominjajo na tiste komunal-
ce, ki danes razkopljejo ulico
zaradi zamenjave vodovod-
nih cevi in ko je spet lepo
obnovljena, jo ponovno pre-
kopljejo zaradi obnove elek-
trične napeljave, malo kasne-
je spet zaradi telefona in tako
naprej. Vsekakor početje, ki
ni v duhu dobrega gospodar-
jenja. Sicer pa - kdo bi se
vznemirjal, če od Telekomo-
vega ravnanja ni odvisen nje-
gov materialni položaj, saj
vsakršno neracionalnost tako
in tako pokrijejo drugi, v tem
primeru telefonski naročniki.
Gre pač za tipično ravnanje
monopolista.
dr.VIKTOR MAJDIČ,
Ljubljana
Začasna
odjava RTV
sprejemnika
Pred kratkim je neki zave-
zanec za plačilo RTV prispev-
ka-pisno prosil za pojasnilo
RTV Slovenija, kaj mora stori-
ti s televizijskim sprejemni-
kom, da začasno ne bo plače-
val RTV prispevka za televi-
zijski program.
Služba za obračun RTV
prispevka je pojasnila takole,
citiram: »Začasna odjava
sprejemnika in s tem RTV
prispevka možna le v prime-
ru, da zavezanec poda pisno
izjavo, da za določen čas v
svojih prostorih nima svojega
in da v svojih prostorih tudi
ne uporablja tujega radijske-
ga ali televizijskega sprejem-
nika, ter da je bil seznanjen z
zakonskimi posledicami ne-
resnične izjave. Za primer, če
bi sprejemnike pustili v sta-
novanjskih prostorih, vendar
jih zaradi odsotnosti za dolo-
čen čas ne bi mogli uporablja-
ti, je dogovorjeno, da se nam
lahko, za začasno odjavo
RTV prispevka, pošlje potrdi-
lo o začasnem odklopu elek-
trične energije, z navedenim
datumom ponovnega priklo-
pa. Obveznosti plačila RTV
prispevka preneha s prvim
naslednjim mesecem po
predpisani odjavi.«
Sprašujem Svet RTV Slove-
nija, ki je sprejel Pravilnik o
načinu prijavljanja in odjavlja-
nja televizijskih in radijskih
sprejemnikov, o evidenci za-
vezancev ter o načinu plače-
vanja RTV prispevka (Uradni
hst RS, št. 39/2000), da odgo-
vori, ali naj zavezanec (odje-
malec električne energije), ki
želi začasno odjaviti RTV
sprejemnik, odklopi elektriko
ali pa nese svoj rtv sprejem-
nik iz svojih prostorov v jav-
no skladišče ali pa ga za dolo-
čen čas vrže v kanto za smeti.
Za določen čas bi bila primer-
na tudi kakšna lovska opazo-
valnica, kjer ni elektrike.
JURU CVIKL,
Dobrna
Vlak
razočaranja
Ker so slovenske železnice
delale zelo lepo reklamo za
muzejski vlak, ki naj bi peljal
otroke iz Celja do Rogaške za
božične praznike, sem se od-
ločila, da tudi sama z vnuki-
njo potujem z njim.
Ko smo v Šentjurju vstopih,
še nismo vedeli, kakšna razo-
čaranja bodo sledila. Vlak je
bil nabito poln, tako da smo
se stiskali, če smo hoteli sede-
ti. Bil je umazan, poln smeti
še od prejšnjega dne. Vročina
je bila skoraj nevzdržna. Bife,
ki je bil v vlaku, ni deloval. Ko
bi vsaj kavo točili. Zato je pa
na vlaku nek gospod ponujal
vino in razne sokove, seveda
za primerno ceno. V reklami
je bilo navedeno, da bodo
otroke obiskali božiček, čaro-
dej in klovn. Vozili smo se že
zelo dolgo, nakar je tik pred
ciljem prišel tako zelo priča-
kovani božiček. Bil je zelo
skromno oblečen, niti slučaj-
no tako, kot se za božička
spodobi.
Ni pozdravil, ni se smejal,
videlo se je, da se mu zelo
mudi. Hodil je od otroka do
otroka, dal vsakemu vrečko z
darili, brez vsake besede. Ne-
ka mamica ga je celo prosila,
da se postavi zraven njenega
otroka, da ga bo fotografirala.
Menim, da mora imeti boži-
ček, če se že za to predstavlja,
širok nasmeh in vsaj kakšno
lepo besedo za vsakega otro-
ka. Mislili smo si: če je že
božiček pokvaril vzdušje, bo-
do pa vsaj darila potolažila
otroke. Darila so bila različna,
nekaterim so manjkale škatli-
ce z igrami, bobi palčke so
bile raztresene po vrečki, šele
takrat je postalo zares hudo.
Saj vemo, kakšni so otroci.
Zanima me, zakaj niso bila
darila enaka, da ne bi bilo
tolikšnega razočaranja. Starši
smo upali, da bosta vsaj čaro-
dej in klovn popravila začetni
slab vtis. A glej ga zlomka,
nihče od njiju se ni prikazal.
Ostali smo brez kakršnega
koli pojasnila s strani odgo-
vornih oseb.
Razočaranje se je bližalo vr-
huncu. Ko smo končno pris-
peli do Rogatca, nas je čakalo
ponovno razočaranje. Takoj
smo morali stopiti s prelepe-
ga vlaka ter odpotovati nazaj
v Celje s posebnim vlakom,
kajti vlak veselja bo peljal iz
Rogatca proti Celju že druge
otroke. Ni bilo niti toliko časa,
da bi starši poslikali svoje
malčke ob tem res prelepem
vlaku. Zato sprašujem odgo-
vorne na železnici, če jih ni
nič sram, da so nas tako grdo
opeharili. Naj napišem še to,
da je karta za otroka stala
2000 sit, za odrasle pa 1000
sit, kar pomeni, da so zasluži-
li veliko, toda zelo malo daU.
S tem denarjem bi lahko svo-
jo vnukinjo peljala s Pedoli-
nom do Ljubljane in ji kupila
darilo, ki bi bilo primerno nje-
ni starosti. Mislim, da bom
naslednjič dobro premislila,
preden bom nasedla reklami,
ki se od zunaj sveti, od zno-
traj je pa fuj.
JOŽICA RAZGORŠEK,
Grobelno, v imenu
razočaranih staršev in otrok.
ZAHVALE,
VOHVAlM
Zahvala
Malega vMeza
Ustanova Mali vitez, fun-
dacija za pomoč mladim oz-
dravljenim od raka, izreka
javno zahvalo vsem dobrim
ljudem iz Celja in okolice, ki
so se 23. novembra 2000
udeležili dobrodelnega kon-
certa v Narodnem domu v
Celju in darovali finančna
sredstva. Denar bo porabljen
v prid mladim ozdravljenim
od raka, zato se tudi v njiho-
vem imenu iskreno zahvalju-
jemo. Posebna zahvala gre
vsem nastopajočim, županu
Mestne občine Celje, ki nam
je omogočil uporabo dvora-
ne Narodnega doma, prav
posebej pa hvala g. Milanu
Gombaču za celotno organi-
zacijo.
prof. dr. BERTA JEREB,
predsednica Ustanove
Mali vitez
Verzi na Sveti
večer
v Bolnišnici Celje so dobri
očesni zdravniki, med njimi je
tudi dr. Arsen Janjič. V zahva-
lo za njegovo dobro delo in
lep odnos do bolnikov, so se
rodili tile verzi, napisani na
Sveti večer v letu 2000:
Vi ste več kot doktor in
zdravnik,
vi ste pravi čarovnik,
ko nam, ki skoraj slepi
smo,
bolno zdravite oko.
Odpirate pogled nam v naš
prelepi svet,
ki v polni, svetli luči vidimo
ga spet.
Kot da rodili se na novo
smo
s čarobno Vašo pomočjo.
Drugače, kot s hvaležnost-
jo,
Vam tega poplačati ne mo-
remo.
Zato iz srca kličemo Vam
vsi,
naj Vam roka še dolgo ne
zadrhti.
Super doktor Janjič - živeh!
DRAGO ZAVRŠNIK,
Celje
Uspelo nam je!
Da, resnično nam je uspe-
lo! Organizacijski odbor in
KUD Zarja Trnovlje - Celje ter
Krajevna skupnost Trnovlje
so 23. decembra 2000 organi-
zirali (ponovno po daljšem
premoru) prihod dedka Mra-
za, ki se je z dvema konjičko-
ma pripeljal na kočiji pred
kulturni dom.
Po čudovito uspeli igrici Ča-
rovnica, ki ni mogla biti zlob-
na (režija Štefan Žvižej), so
bili otroci iz Trnovelj, v staro-
sti od enega do osmih let,
obdarjeni z darili ter pogošče-
ni z jedačo in pijačo.
Prav prisrčno se zahvaljuje-
mo našim sponzorjem, ki so
nam prisluhnili in nam finanč-
no ali kako drugače pomagali,
da smo podelili kar 97 daril. To
so: Banka Celje, Trgovina Star
(Rudi Košenina), KO-GA (Bra-
ne Čretnik), Sinteza Lining
(Bojan Fras), Avto Goleč (Ivi
Goleč), Alba (Alojz Kračun),
Avto Ahtik (Marjan Ahtik), Bi-
kex (Damjan Klajnšek), Pe-
karstvo Geršak (družina Bran-
ce). Pekarna Duh (Karli Duh),
Dejan Gorjak s.p.. Knjigovod-
ske storitve Simona Podpe-
čan, Adam Kožuh STP, MIK
(Franc Pliberšek), Pavlic d.o.
(Frasnc Pavlic), Avto Škorja-
nec, Alenka Sitar iz Ljubečne,
Bistro Zidanšek (Marko Zi-
danšek), Mizarstvo Kregar
(Stanko Kregar), Dikplast
(Ivan Kregar), Fegy - Fefeš,
Farfalina - Breda Stvarnik s.p..
Krajevna skupnost Trnovlje,
Cvetličarna Irena Poznič, VPC
Celje, Mateja Vrhovšek, Celje,
Steklarstvo Lajlar, Felix d.o.o.,
Aleksandra Kroflič s.p.. Grafi-
ka Gracer, Grafika Marjan Ko-
štomaj. Kozmetični salon Na-
taše Gustinčič, Celje in Aleš
Hrastnik.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ,
v imenu organizatorjev
St. 3.. 18. januar 2001
23
NOČNE
CVETKE
0 v četrtek, 11. januarja zve-
^gr, je bila potrebna policij-
gl^a intervencija v lokalu Tu-
fjst na Frankolovem. Tam se
je pijansko razdajal Jože Z.,
l(i je vpil in se zaletaval v
natakarico Martino. Po
vzgojno kazen bo šel k sod-
iiiku za prekrške.
§ V četrtek je na policijsko
postajo poklical Vanja in po-
vedal, da mu je neznani voz-
nik grozil z orožjem. Policisti
so potem ugotovili, da so se
pri vstopni postaji avtoceste v
Celju, zaradi spornega pro-
metnega prekrška, drug na
drugega drli trije udeleženci
nočnega srečanja: Dragutin
B., Mitja K. in Vanja Č. Vsi trije
bodo morali k sodniku za
prekrške.
• V Sokol baru na Maribor-
ski se je Polzelan Marjan V. v
petek ponoči grdo obnašal.
Kot kršitelj javnega reda in
miru se bo zagovarjal pri sod-
niku za prekrške, del odgo-
vornosti za to pa nosi tudi
natakarica Sanela, ki ne ve,
kdaj je treba gostu odreči te-
koče usluge.
• V lokalu Maxi so se v so-
boto okrog enih ponoči ra-
vsali Aleksander S., Klavdij
R., Drago J., Mitja P., Vojko
K., Roman K., med te moške
zadeve pa se je vmešala tudi
natakarica Marinka H. Ma-
rinka in Drago sta bila v pre-
tepu tako zelo ranjena, da
sta se znašla v bolnišnici. Sle-
dijo ukrepi: predlogi sodniku
za prekrške, kazenska ovad-
ba in poročilo inšpekcijskim
službam.
M.A.
Trgovanje s
človeškimi organi
Pred približno dvajsetimi
leti so bile mednarodne kri-
minalne organizacije vple-
tene skoraj izključno v po-
sle, povezane s trgovino z
orožjem in mamili, v novej-
šem času pa se ukvarjajo
tudi s tihotapljenjem jedr-
skih snovi in vse bolj tudi s
trgovanjem s človeškimi or-
gani.
Trgovina s telesnimi organi
je danes dejstvo, najbolj je to
tržišče aktualno v Argentini
in Ruski federaciji. Iz Argen-
tine je znanih nekaj grozlji-
vih primerov transplantacij-
ske zlorabe. Šlo je za odstra-
nitev roženice pacientov, ki
so bili s ponarejenimi izvidi
razglašeni za možgansko
mrtve. V Rusiji pa ima ta
vrsta kriminalitete še večje
razsežnosti. V nekem poroči-
lu so preiskovalci zapisali, da
je neka družba izrezala se-
demsto najpomembnejših
človeških organov (src, led-
vic, pljuč, več kot 1.400 jeter,
2.000 očes itd.) ~Po izjavah
nekega moskovskega foren-
zičnega detektiva so te de-
javnosti močno pod nadzo-
rom organiziranega krimina-
la. Ta je oblikoval posebne
kriminalne enote za ugrab-
Ijanje otrok in odraslih, kate-
rih organe so potem uporab-
ljali kot transplantante in za
medicinske poskuse. Zasluž-
ki pri takšnih ugrabitvah in
posegih so ogromni, poudar-
ja ta detektiv. V Rusiji je to
eden najdonosnejših poslov,
ki je v porastu.
Poročila kriminalistov na-
vajajo tudi druge primere, ko
je šlo za izvoz človeških orga-
nov s ponarejenimi spremni-
mi dokumenti ter za dokaza-
no trgovanje v Argentini, Bra-
ziliji, Hondurasu, Mehiki in
Peruju, v sodelovanju pred-
vsem z nemškimi, italijanski-
mi in švicarskimi »uvozniki«.
Očitno smo v obdobju, v kate-
rem je verjetnost korupcije v
medicinskih ustanovah zelo
velika.
V Sloveniji poročil o ob-
stoju takšnih združb in njih
dejavnosti (še) ni. Tudi ni
znan še noben primer o to-
vrstnih zlorabah v medicin-
skih krogih. Kazniva dejanja
te vrste so v slovenskem ka-
zenskem zakoniku oprede-
ljena v zadnji alinej i 190. čle-
na, ki pravi, da se z zaporom
do treh let kaznuje tisti, ki
neupravičeno in proti plačilu
posreduje pri dajanju delov
telesa žive ali umrle osebe, z
namenom presaditve. Upaj-
mo, da je v tem pogledu
Slovenija še daleč stran od
sanjske Evrope, kjer so to-
vrstne zlorabe v kriminalnih
in medicinskih krogih groz-
ljiva realnost.
, , ^ \ M.A.
Dva ropa v Zrecah
v ponedeljek, 15. januarja okoli 12.30 ure, je neznani
storilec na avtobusnem postajališču v Zrečah nagovoril 17-
letnega A.K. in ga s pretvezo zvabil v bližino gozda. Tam mu
je, pod težo grožnje, odvzel 5 tisoč tolarjev.
Slabo uro kasneje je isti neznanec srečal še 15-letnega
dijaka J.M. in ga zvabil do bankomata v hotelu Dobrava. Tam
ga je z grožnjami prisilil, da je dvignil in mu izročil 30 tisoč
tolarjev denarja. Roparju so policisti že na sledi. M.A.
Objestneži na poliodu
Prvi vikend v januarju so
neznani storilci prevračali spo-
menike v antičnem parku Rim-
ske nekropole v Šempetru, z
enega pa so odstranili zaščitno
streho. V istem času so na Pe-
trovem trgu v Šempetru podrii
simbolično kopico iz hmelovk,
prevrnili oglasno tablo pri os-
novni šoli in v potok Struga
potisnili zapuščeno in neregi-
strirano vozilo R4.
Žalski policisti so z zbira-
njem obvestil prišli na sled sto-
rilcem. Tako je vandalizma in
objestnega vedenja osumljena
skupina fantov in deklet iz
Šempetra in okolice, ki se je v
noči s 6. na 7 januar opila v
bližnjem lokalu. Pri tem je še
posebej izstopal 16-letni dijak,
ki ga preostali člani združbe
niso uspeli umiriti.
Osumljence bodo policisti
predlagali v postopek pri sod-
niku za prekrške, na Okrožno
državno tožilstvo v Celju pa
bodo poslah ustrezno poročilo.
MINI KRIMIČI
Na Petrol po
mobije
v noči na 9. januar je nez-
nani storilec vlomil v bencin-
ski servis Petrola na Celjski
cesti v Vojniku. Ukradel je
osem mobilnih telefonov raz-
ličnih znamk, v skupni vred-
nosti dobrih 200 tisoč tolarjev.
Tudi na PoŠto
v torek, 9. januarja okoli
treh, je nekdo kradel v pro-
storih Pošte Slovenije na Ulici
V. prekomorske brigade v Ce-
lju. Pobral je pet različnih mo-
bilnih telefonov, skupaj vred-
nih 134.500 tolarjev.
Bakrena tatvina
v času od 5. do 9. januarja
je nekdo kradel na ograjenem
prostoru Elesa v Zalogu pri
Šempetru. Na vozilo je nalo-
žil in odpeljal približno 200 kg
bakrenih vodnikov, vrednih
najmanj 650 tisoč tolarjev.
Izginil clio
v torek, 9. januarja popoldne,
je nekdo neznano kam odpeljal
osebni avtomobil Renault Clio
1,2 fidji, parkiran pred tovarno
Unior v Zrečah. Pogrešano vozi-
lo je rdeče barve, z registrsko
oznako CE 59-93M. Kdor ga kje
opazi, naj to sporoči na telefon-
sko številko 113.
Tat na farmi
Na začetku januarja se je
na farmi Hmezada Kmetijstvo
v Začretu nahajal tat, ki je
odpeljal 200 metrov žične
graje in 30 kovinskih stebrov,
oboje skupaj vredno približ-
no 100 tisoč tolarjev.
Obvestilo o tatvini
Velenjski policisti so bili sredi
prejšnjega tedna obveščeni, da
je v podjetju Velvar v Velenju
izginilo vrtalno kladivo Makita,
ki je bilo shranjeno v kontejner-
ju na ograjenem območju Gore-
nja na Partizanski cesti. Pogre-
šano kladivo je vredno okoli
200 tisoč tolarjev.
Vlom v trgovino
v sredo, 10. januarja ponoči,
je neznani storilec vlomil v trgo-
vino Kmetijske zadruge v Rim-
skih Toplicah. Ukradel je televi-
zijski sprejemnik, dve motorni
žagi in 10 tisoč tolarjev gotovine.
Omenjeno trgovino je oškodo-
val za okoli 300 tisoč tolarjev.
Vloma v Preserju
v noči na 11. januar je nek-
do vlomil v leseno barako na
gradbišču Ribiškega doma v
Preserju. Ribiški družini je
ukradel več plinskih jeklenk,
plinski gorilnik, dva pekača,
ribiške palice in agregat.
Za tem je isti storilec vlomil še
v gradbeno barako, last zaseb-
nika iz Celja. Odnesel je dve
motorni žagi, agregat, dva vrtal-
na stroja, kotno brusilko, po-
topno črpalko, laserski nivelir,
ročno električno žago in plinsko
jeklenko. Ribiče in zasebnika
VD. je neznanec oškodoval za
okoli 2 milijona tolarjev.
Dogovor se je sfižil
štirje Celjani so se 12. ja-
nuarja zvečer dogovorili, kako
bodo vlomili v prodajni kiosk
na Miklošičevi ulici v Celju.
Eden naj bi vlomil, trije pa so
bili zadolženi za stražo. Vlam-
Ijanje pa so občani še pravi čas
opazili in o tem obvestili poli-
cijo. Na kraju vloma so pohci-
sti prijeli dva nepridiprava,
dva pa sta jima ušla. Podjetje
Tri dva iz Ljubljane je zaradi
vloma oškodovano za približ-
no 100 tisoč tolarjev.
Vandali
v noči s sobote na nedeljo
so neznani vandali poškodo-
vali dve aluminijasti zapornici,
nameščeni pred stanovanj-
skim blokom na Miklošičevi
ulici v Celju. Verjetno isti storil-
ci so pred stolpnico na Malga-
jevi ulici razbili senzorsko na-
pravo na nosilnem stebru za-
pornice. Lastniki teh naprav
so oškodovani za (skupno)
okoli 80 tisoč tolarjev.
V pravem času
v nedeljo, 14. januarja kak-
šno uro po polnoči, je nekdo
opazoval v prostorih Šaleške-
ga študentskega kluba na Ti-
tovem trgu v Velenju. Potem
je izkoristil nepazljivost last-
nic K.G. in G.B., ki sta naen-
krat postali oškodovanki, ko
jima je ukradel torbico z do-
kumenti, denarjem in mobil-
nim telefonom, vse skupaj
vredno okoli 60 tisoč tolarjev.
Zmanjkal je
računalnik
v dneh minulega vikenda je
nekdo vlomil v osnovno šolo v
Šaleku. Prisvojil si je računalnik
Acer z monitorjem, zvočniki in
miško ter pištolo za voskanje.
Šola je oškodovana za okoli 300
tisoč tolarjev.
V tujo klet po
smuči in orodje
v noči z nedelje na ponede-
ljek je bilo vlomljeno v klet v
stanovanjskem bloku Na ze-
lenici v Preboldu. Storilec je
ukradel dvoje smuči, smučar-
ske čevlje, kotno brusilko, vr-
talni stroj in zaboj z orodjem.
Lastnica M.Š. je oškodovana
za približno 300 tisoč tolarjev.
M.A.
GORELO JE
Kratek stik
V sredo, 10. januarja malo pred peto uro, je v Velikem
Širju zagorelo na gospodarskem poslopju.
Ogenj, ki je skoraj v celoti uničil objekt, so pogasih okohški
gasilci, preiskovalci pa so ugotovili, da je zagorelo zaradi
kratkega stika na električni napeljavi. Nastala gmotna škoda
znaša približno pol milijona tolarjev.
Vlomil, zanetil
v sredo, 10. januarja nekaj minut pred 23. uro, je v Podvinu
pri Žalcu zagorel manjši lesen vikend, last M. J. iz Avstrije.
Pri ogledu kraja požara so ugotovili, da je požar zanetil
neznanec, ki je pred tem nasilno vstopil v objekt. V požaru, ki
so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli dva milijona tolarjev
gmotne škode.
Dim in ogenj
v soboto, 13. januarja nekaj minut po 16. uri, je nastal
požar na stanovanjski hiši v Pijovcih, last C.P.
Zagorelo je na podstrešju hiše, v prirejenem prostoru za
dimljenje mesa, so ugotovili preiskovalci. Požar je pogasil
bližnji sosed, gmotna škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev.
Bil je požig
v Vodružu je 14. januarja okoli 30.30 ure zagorelo
manjše gospodarsko poslopje, last J.K.
Objekt je ogenj popolnoma uničil, zgorelo pa je tudi nekaj
zajcev in kokoš. Preiskovalci so ugotovili, da je bil požar
podtaknjen. Nastala gmotna škoda znaša približno 300 tisoč
tolarjev.
Ogenj v učilnici
v nedeljo, 14. januarja okrog osmih, je zagorelo v učilnici
za gospodinjski pouk na osnovni šoli Ob Dravinji v Sloven-
skih Konjicah.
Ogenj, ki je uničil učilnico, so pogasili konjiški gasilci, nastala
gmotna škoda pa znaša okoli poldrugi milijon tolarjev. Pri
preiskavi o vzroku požara so ugotovili, da je bila posredi
napaka na električni napeljavi.
Požar v Gozdecu
v ponedeljek, 15. januarja okrog 14.40 ure, je zagorelo na
nenaseljeni starejši hiši v kraju Gozdec.
Požar so pogasili gasilci, požar pa je uničil notranjost hiše in
strop. Gmotna škoda znaša okoli milijon tolarjev. Požar je
nastal zaradi krušne peči, ki je bila dotrajana, oskrbnik F.J. pa
je občasno v njej zakuril. M.A.
PROMETNE NEZGODE
Zbil je peško
Na Savinjski cesti v Žalcu se je v sredo, 11. januarja
popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno
poškodovala peška.
F.M. (51) iz Velenja je vozil kombinirano vozilo iz smeri
Šlandrovega trga proti križišču z Ulico heroja Staneta. V bližini
blagovnice Savinjka sta na zaznamovanem prehodu za pešce
prečkala vozišče zakonca N.T. in I.T. iz Kasaz, voznik pa je,
kljub zaviranju, zbil 64-letno peško N.T. Ta je utrpela hude
poškodbe, njenega soproga pa je vozilo le oplazilo.
Prva smrtna žrtev
Na regionalni cesti v Mozirju se je v nedeljo, 14. januarja
zvečer, pripetila smrtna nezgoda, prva v tem letu.
^ B.M. (19) iz Brezja je vozil osebni avtomobil iz Mozirja proti
Smihelu. V desnem preglednem ovinku je zapeljal na levo stran
ceste, in to v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik
kombiniranega vozila, 27-letni A.R. iz Celja. V čelnem trčenju se
)e voznik B.M. tako hudo telesno poškodoval, da je še isti dan v
celjski bolnišnici umrl. Voznik A.R. in njegova sopotnica, 25-
letna M.P. iz Celja, sta utrpela lahke telesne poškodbe. M.A.
Radarsice icontroie bodo...
• v petek, 19. januarja dopoldne, na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Laškega,
• v soboto, 20. januarja dopoldne, na območju Žalca, v
popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine,
• v nedeljo, 21. januarja dopoldne, na območju celotne
fegije,
• popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah.
• v ponedeljek, 22. januarja dopoldne, na območju Velenja,
Popoldne pa na območju Slovenskih Konjic.
• v torek, 23. januarja dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja,
• v sredo, 24. januarja dopoldne, na območju Celja, v
Popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju ter
• v četrtek, 25. januarja dopoldne, na območju Slovenskih
•Konjic, popoldne pa na območju Velenja.
Št. 3.. 18. januar 2001
24
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJ!
Kosilo s predsednikom
Medtem ko Je pel v Kam-
niku, so v Litiji, v tamkajš-
nji športni dvorani, ki še
nikoli ni bila tako nabito
polna kot tokrat, proglasili,
med drugimi, velikega pev-
ca Ota Pestnerja za sloven-
skega pevca desetletja. Žal
je imel Oto že prej podpisa-
no pogodbo o nastopu, pre-
den so ga bralci Nedeljske-
ga v najbolj razširjeni in
množični anketi izbrali za
naj pevca.
Saj bi lahko izbrali Heleno
Blagne, ki je, pa če je to
komu všeč ah ne, pevsko
zaznamovala minulo deset-
letje, ali pa Simono VVeiss na
primer, ki enako kot Helena
trdi, da je najbolj priljubljena
in s tem največja slovenska
pevka. Toda obe pevki, ki
edini v Sloveniji napolnita
dvorano Tivoli do zadnjega
kotička, bi se morali zamisliti
nad tem, da je eno popular-
nost, drugo pa priznanje za
dolgoletno kakovost, priljub-
ljenost in še kaj. Tako je He-
lena Blagne-Zaman dobila en
sam samcat glas, Simona
Weiss nobenega, Oto pa ne-
kaj tisoč in več.
Prireditev je bila zanimiva
tudi zato, ker je bilo videti,
da smo Slovenci, pa če nam
to kdo prizna ah ne, nori na
otroke. Takšnega aplavza,
kot sta ga dobila pevec Adi
Smolar, ki se je za nekaj me-
secev spremenil v novopeče-
nega očka, ki doma naredi
vse, kar je treba in ki je o
svojem sinu povedal to, da
ga meče iz postelje in da je
majhen in debel in plešast in
da mu ni podoben, ter babica
Štefka Kučan, ki je že vsa
nora na vnuka Fedjo, ni dobil
še nihče. »Šele ko dobiš vnu-
ka, veš, kaj je to otrok,« je
dejala gospa Štefka, ki je bila
tako kot vsaka sodobna Slo-
venka takrat, ko bi morala
največ časa nameniti hčerka-
ma Ani in Špeli, polno zapo-
slena. Pa sta vseeno obe do-
študirali in si izborili svoj
prostor pod soncem, pa če-
prav jima je bilo včasih težje
kot drugim, ker sta bili Kuča-
novi. Tako kot takrat, ko je
Ana skupaj s sodelavci nare-
dila na javnem natečaju iz-
brani projekt Kapiteljskih vr-
tov bodočega vatikanskega
veleposlaništva in ko so ku-
loarno govorili, da je bil iz-
bran zato, ker je ona Kučano-
va.
Ni treba velikih besed, da bi
videli, kako spoštujemo pred-
sednika Milana Kučana. Naj-
bolj razširjena slovenska an-
keta, ki jo že devet let pri-
pravlja Nedeljski dnevnik,
ima delovni naslov »Koga bi
povabili na kosilo?« Gospod
Kučan ima, če bo toliko časa
živel - v nedeljo je praznoval
60-letnico - preskrbljena kosi-
la za naslednjih tristo in nekaj
let, toliko Slovencev ga želi
imeti za svojo mizo, v svojem
domu. Dober tek!
Zanimivo je bilo tudi na
žrebanju za EMA 2001, ki bo
22. februarja na 2. programu
Radia Slovenija. Tam bodo iz-
brah dvanajst finalistov, ki se
bodo pomerih naslednji dan
na javni televizijski prireditvi.
Zmagovalec bo odšel v Ko-
benhaven, kjer bo 12. maja
kot sedemnajsti po vrsti za-
stopal Slovenijo na Euroson-
gu. V Studiu 2 RTV Slovenije
se je zbralo vse polno pevcev
in pevk; le kdo je potem sode-
loval na Veleslalomu zvezd.
ki ga je na Snežnem stadionu
ponovno organizirala revija
Stop, če celo stalni sankač Jan
Plestenjak, novopečeni Pri-
morec, ni šel pod Pohorje?
Zanimivo je, da se je tokrat
kot debitantka pojavila celo
pevska zvezda Simona
Weiss s pesmijo Vse življenje,
ki ima že tri tedne prej popol-
noma razprodano dvorano
Tabor v Mariboru. Organiza-
torji iz uredništva Miše Molk
so dali natisniti lične vizitke in
na Simonini je pisalo: Vse živ-
ljenje Simona Weiss. In njene-
mu soprogu Goranu Šarcu
tako ne preostane nič druge-
ga kot da vse vda v usodo in
ima vse življenje samo Si-
monco.
Simona je nekoč bila miss
Slovenije. Morda bo to kdaj
postala tudi Celjanka Polona
Siussi, ki je v množici lepot-
nih tekmovanj tokrat osvojila
naslov »Naj cool bejbe«.
s NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
BODICE
• Krpanje proračuna dokazuje, da so bili na delu
finančni molji. ^
• Nobena kozmetika ne prikrije smrdljivega ka^
rakterja.
• Čeprav si slep za barve, ne moreš spregledati
modre kuverte.
• Zadnje čase se veliko piše o neprijetnostih zara-
di osiromašenega urana, premalo pa o posledicah
osiromašene pameti. H
• Najbolj neprijetno opravilo Slovencev je gotovo
pometanje pred lastnim pragom.
• Geslo tistih na vrhu: preden greš ribarit, se
prepričaj, če je voda dovolj kalna.
• Kokoš lahko nese zlata jajca le, če jo pitajo
davkoplačevalci. marjan bradač
VITEZI BELEGA MESTA
Kaj počne jo labodi pozimi?
Kadar je zima mila, tako kot letošnja, lahko labodi po mili volji plavajo in iščejo hrano. Toj
velja tudi za sedem labodov, ki prezimujejo ob velenjskem jezeru, ki ni zamrznjeno. Marsikdaj ■
jih s kakšnim koščkom kruha razveselijo tudi okohški prebivalci. Lovska psička Divai
nekdanjega alpinista in reševalca Franca Verka pa jih lahko le radovedno opazuje. L.O. \
Št. 3. • 18. januar 2001
REPORTAŽA
«1
Stoletne
lesene lepotice
Najstarejše in najlepše lesene hiše v Sloveniji so tudi na Celjskem 1
»Iščemo najstarejšo in naj-
lepšo leseno hišo v Sloveniji«
so poimenovali akcijo, ki so jo
zasnovali v podjetju Riko hiše
iz Ljubljane, z njo pa so želeli
prispevati k raziskovanju in
ohranjanju kulturne dedišči-
ne. Obenem so želeli sloven-
ski javnosti približati arhitek-
turno dediščino kot izhodišče
pri iskanju kakovostne arhi-
tekture in bivalnih enot. Les
kot gradbeni material namreč
ponuja nešteto možnosti.
V naših krajih so ljudje že ua
vekomaj gradili hiše iz lesa, saj
so naši predniki dobro poznali
vse njegove prednosti in značil-
nosti. V podjetju Riko hiše
d.o.o. so nadaljevali hadicijo in
stare veščine oplemenitili z
dognanji najsodobnejše tehno-
logije. Zasnovali so leseno ma-
sivno bio hišo. Združitev tradi-
cije in sodobnih spoznanj pa so
želeli še posebej obeležiti. Od-
ločili so se, da s pomočjo širše
javnosti in partnerjev Tondach
opekarne d.d.. Generali SKB
Zavarovalnico d.d. in Založbo
Rokus, poiščejo najstarejšo in
najlepšo leseno hišo v Sloveni-
ji-
Za izbor so prejeli kar 47
prijav iz številnih slovenskih
krajev. Vsaka hiša skriva v sebi
številne zanimive zgodbice o
nastanku in dogajanjih v hiši
ter ljudeh, ki so v njej živeU ali
bili z njo povezani na kak drug
način. Starost prijavljenih hiš se
giblje od 60 do celo 500 let,
starost velike večine hiš pa je
med 200 in 300 leti.
Strokovna komisija v sestavi
Maja Doki Marin (Generali SKB
Zavarovalnica d.d.), dr. Vito
Hazler (Fakulteta za etnologi-
jo), Jani Vozelj univ. dipl. inž.
arh. (Studio SPATIO) in Janez
Pukšič (fotograf) je prispele
predloge skrbno preučila, med
njimi določila 29 hiš, primernih
za ogled, ter izbrala tri najsta-
rejše in tri najlepše hiše ter
tudi absolutno zmagovalko.
Pri izbiri najstarejše lesene hiše
je bila seveda najpomembnej-
ša letnica izgradnje. Pri izbiri
najlepše hiše pa je bilo najpo-
membnejše merilo skladnosti;
skladnost arhitekture z oko-
ljem in časom, družbeno-so-
cialna prepoznavnost, Ukovna
izraznost, gradbeno-razvojna
prepoznavnost in seveda ohra-
njenost objekta. Kot absolutno
zmagovalko so izbrali hišo, ki
je v največji meri izpolnjevala
vsa postavljena merila. To je
stanovanjska hiša po domače
Kovkarjeva kajža, ki se nahaja
v Škofjeloškem hribovju v vasi
Zgornja Luša 6.
Lepotice s
Celjskega
Med zmagovalci je kar nekaj
hiš tudi z našega območja.
Morda vas bo njihova lepota
spodbudila pri iskanju rešitve
za vaš dom ali pa bo samo
ideja, kako preživeti lep prosti
dan, spoznati nov del Slovenije
in njeno kulturno dediščino.
V kategoriji najstarejših lese-
nih hiš je drugo mesto (za naj-
starejšo Ladejenkovo hišo iz
Puše 36 v Lovrencu na Pohorju,
ki sega v 16. stoletje) dosegla
Krkova zidanca, ki stoji v Gav-
cah 5, Šmartno ob Palci. Zida-
nica je ob breg prislonjena vrh-
kletna delno zidana hiša z vko-
pano kletjo in delno lesenim
pritličjem. Nastala je leta 1682,
o čemer priča letnica, vrezana v
kladno steno smrekovih brun.
Zidanica je prvotno obsegala
shrambni kletni del in stano-
vanjsko enoto, kjer so bile bi-
valna »hiša«, veža in čma kuhi-
nja. Zidanica se dobro vključu-
je v razloženo vaško poselitev,
toda žal novejši obnovitveni
posegi povsem ne ohranjajo
njene prvotne pričevalnosti.
Stavba je zanimiva kot celota,
kot stavbna masa, izstopajo pa
detajli, ki pričajo o vrhunskem
mojsti-stvu graditeljev. Zlasti je
zanimiva obdelava smrekovih
brun. Rez letnice 1682 dokazu-
je, da je dela izvajal razgledan
in pisave vešč tesarski mojster.
Ena izmed najlepših hiš po
mnenju strokovne komisije je
po domače Rezarjeva hiša iz
Grajske vasi 48, v Spodnji Sa-
vinjski dolini v občini Bra-
slovče. Zasnovana kot lesena
pritUčna stavba s črno kuhinjo.
Nastala je leta 1906. Hiša ima
izjemno dominantno lego nad
vaško cesto in prav po zaslugi
skrbnih lastnikov že skoraj dve
stoletji ohranja svojo prvotno
podobo. Zgrajena je po grad-
beniških načelih, ki so prevla-
dovali v Spodnji Savinjski doli-
ni od druge polovice 19. stolet-
ja in so se v bolj ali manj nes-
premenjenih obhkah ohranili
do srede 20. stoletja. Odlikuje
jo enovitost gradnje in sklad-
nost proporcev, kar potrjuje
misel, da je tudi današnja po-
doba hiše zelo podobna tisti ob
njenem nastanku.
Med leti 1997 in 1999 so last-
niki hišo temeljito obnoviU ob
finančni pomoči ministrstva za
kulturo RS, občine Žalec in pod
strokovnim vodstvom Zavoda
za varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje. Hiša je v zelo
dobrem gradbenem stanju.
Njena bodoča namembnost bo
vključitev v turistično ponudbo
domačije in Grajske vasi.
Med najlepše hiše po mne-
nju strokovne komisije sodi tu-
di hiša po domače pri Poldek,
ki leži na Kozjanskem, v Repu-
šu 13 v občini Dobje. Hiša je
značilni predstavnik lesenih
stavb zahodnega dela Kozjan-
skega. Je v breg potisnjena vrh-
kletna lesena stavba s črno ku-
hinjo. Po oceni je hiša nastala
okrog leta 1830 kot dom male-
ga kmeta. Poldekovo hišo odli-
kuje izjemna vraščenost s kra-
jino vaške ceste, gozdnega ro-
ba in travniških in njivskih po-
vršin. Hišo odlikuje izjemna
skladnost gradnje zidanega in
lesenega dela in vrsta detajlov,
ki odsevajo visoko stopnjo
znanja obdelave materialov.
Tudi zadnja prenova, ki je bila
izpeljana pod vodstvom Zavo-
da za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje, je še
poudarila njen slikovit videz in
prvotno pričevalnost, kar od-
seva tudi željo lastnikov za
njen trajni obstoj. V zadnjih
letih jo Turistično društvo Dob-
je vključuje v turistično ponud-
bo območja. Skupaj z lastniki
načrtujejo urejanje okolice in
pripravo ustreznih programov
za sprejem obiskovalcev. Pol-
dekova hiša sodi med naše naj-
pomembnejše kulturne spo-
menike osrednjeslovenskega
prostora.
AŠ, Fbto: JANEZ PUKŠIČ
Krkova zidanica iz Gavc, druga najstarejša lesena hiša v Sloveniji.
Tudi Rezarjeva hiša v Grajski vasi se je uvrstila med najlepše v Sloveniji.
Pri Poldek v občini Dobje - ena najlepših lesenih hiš v
Sloveniji.
NASI KRAJI IN UUDJE
Ko se planina preobleče
Krajinski park Velika pla-
nina obsega visokogorsko
planoto vzhodno od doline
Kamniške Bistrice. Geološ-
ka izkopavanja pričajo, da
so tu prebivali ljudje že v
predzgodovinski dobi, in to
Kelti, ki so se pred prodirajo-
čimi Slovani umikali v više
ležeče predele.
Kmetje in pastirji so si za
bivanje v poletnem času, za
čas paše, pričeli postavljati
bajte šele v začetku 20. sto-
letja. Pozimi pa so bajte sa-
mevale v pravljični zimski
pokrajini. Šele v tridesetih
letih so pričeli turisti, ka-
snejši najemniki bajt, ugo-
tavljati, da je možno v teh
skromnih bivališčih prebiva-
ti tudi pozimi, čeprav je mar-
sikdaj skozi okna brez stekel
naneslo v notranjost tudi po
več deset decimetrov snega.
Tako letos praznujemo že
70-letnico bajtarstva na Veli-
ki planini.
Med drugo svetovno vojno
so bile vse bajte, razen dveh,
ki sta bih prekriti s snegom,
požgane, tudi nekdanja kape-
lica Marije Snežne. Po osvo-
boditvi so njihovi lastniki po-
Preskarjeva bajta na Veliki planini, prvič postavljena 1. 1917, pogorela in ponovno postav-
ljena L 1945, je edina v Alpah, ki je še ohranjena z odprtim ognjiščem in ovalno lopo.
stavili po večini na starih te-
meljih nova bivališča, pogo-
sto v spremenjeni arhitekturi.
Le Preskarjeva bajta je obnov-
ljena v popolnoma enaki po-
dobi, kot je bila njena pred-
hodnica.
Bajte na Veliki planini pa so
bile v nevarnosti tudi v nekem
obdobju po drugi svetovni
vojni, ko so zeleh na Planini
postaviti velike zadružne hle-
ve. S tem bi bile bajte prazne
in bi pričele propadati. Zelo
veUko zaslug, da se tp ni zgo-
dilo, ima tudi Vlasto Kopač,
častni predsednik Planinske
zveze Slovenije in tudi član
bajtarjev, ki se je kot arhitekt
zavzel za to, da se je stara
kulturna dediščina na planini
ohranila.
V šestdesetih letih, ko se je
razmahnil visokogorski turi-
zem, so bajtarji, najemniki
pastirskih koč, izoblikovali
svojo identiteto. Skrbeh so za
vzdrževanje koč, pomagah pri
obnovah in novogradnjah,
skratka, živeh povsem v sim-
biozi z »domačini«. Ti prebi-
valci Planine v zimskem času
so se v marsičem razlikovah
od običajnih enodnevnih turi-
stov, saj jim je Planina pred-
stavljala drugi dom. Povezo-
vali so se in sodelovali tudi
med seboj, prirejah srečanja
in skrbeli za ohranjanje narav-
ne in kulturne dediščine,
predvsem pa starodavnih šeg
in navad na Planini.
Tako so se v 80-ih letih orga-
nizirali kot sekcija Planinske-
ga društva Kamnik, kasneje pa
so ustanovili samostojno Pla-
ninsko društvo Bajtar, ki je
vključeno tudi v Planinsko
zvezo Slovenije. Obdržali so
svoja posebna pravila, svoje
odbore in svojega poglavarja,
župana. Bajtarji izdajo vsako
leto svoj stenski koledar, po-
membna pa je tudi njihova
pesniška zbirka z notnimi za-
pisi melodij. Občasni skupni
izleti, bajtarski golaž na prvi
dan bivanja na planini in sre-
čanje ob raznih prilikah, mar-
tinovanju, novem letu, prvo-
majskem veleslalomu ter zad-
nji dan bivanja na Planini, jih
združuje in povezuje. Nepri-
zadeti opazovalec bi lahko
menil, da so idealna planinska
druščina.
Vse to in še marsikaj je zbra-
la in zapisala pred leti v semi-
narski in letos v diplomski
nalogi Teja Hlačer in o tem
izdala knjigo v samozaložbi.
Knjigo z naslovom Ko se pla-
nina preobleče in podnaslo-
vom Bajtarstvo Velike plani-
ne, ki obsega 130 strani z
mnogimi fotografijami iz da-
našnjega in nekdanjega časa,
lahko naročite za 3000 tolar-
jev pri avtorici na naslov: Ki-
dričeva ulica 103, Trzin, tel.
041 605547.
CIRIL VELKOVRH
Nova kapela Marije Snežne na Veliki planini, prvič postavljena 1. 1939, pogorela 1. 1945,
znova postavljena 1. 1988.
Kamniško - Saviniske
Alpe
Planinska založba pri
Planinski zvezi Slovenije
je izdala drugo izdajo pla-
ninske karte z novim zapi-
som imena Kamniško-Sa-
vinjske Alpe, kot je ime do-
ločila komisija za standar-
dizacijo zemljepisnih
imen.
Zunanja oblika - trdi ovi-
tek, je nova, kot je sedaj
izbrana za planinske karte
merila 1:500.000. Prva iz-
daja je bila izdana leta
1996. Po obsegu je karta
enaka prejšnji. Je nekaj
sprememb in dopolnil. Od
planinskih poti je posebej
označena le Slovenska pla-
ninska pot (1). Ostale mar-
kirane poti, ki nosijo do-
datne oznake ali drugačne
markacije niso na karti po-
sebej označene. Tako boste
opazili pri hoji po teh ozna-
čenih poteh znano »Knafel-
čevo očesce« - bela pika in
rdeč kolobar, za evropsko
peš pot je rumena pika in
rdeč kolobar (E 6) in za pot
kurirjev in vezistov je prav
tako rumena pika in moder
kolobar (prej TV).
Zapisanih je nekaj novih
imen, ki jih na drugih kartah
še ne boste našli. Tudi vseh
poti ni vrisanih ali poprav-
ljenih. Na Krašici ne iščite
gostišča, je pa lovska koča.
Pa kje bi morda le dopolnili
gozdno cestno mrežo, ki je
zelo uporabna za kolesarje
po Dobroveljski planoti in
Menini. Pa tudi dobro ozna-
čena pot iz Kokarij na Čreto
po samotni stezi je enkratna
za dušo in telo. Le pod eno
kmetijo gre.
Na zadnji strani so planin-
ske postojanke z osnovnimi
podatki, tudi Andrejev dom
na Slemenu, brez risbe je av-
strijska Eisenkappler Hutte,
pa nekaj barvnih posnetkov.
Tu je še seznam planinskih
vodnikov in kart, ki jih izdaja
Planinska založba, tudi izlet-
niških, s skicama, kateri del
naše domovine pokrivajo.
Planinska založba priprav-
lja novo izdajo vodnika po
tem območju in upajmo, da
bo v njem vse zapisano, kar
je novega in spremenjenega
od prej. Pa srečno pot!
BOŽO JORDAN
PLANINSKI KOTIČEK
Na vrhu
Govškega brda
Planinsko društvo Laško
je 7. januarja pripravilo 10.
jubilejni pohod na Govško
brdo, ki se ga je udeležilo
preko štiristo pohodnikov
iz vse Slovenije.
Vsako leto domačini za vse
udeležence pripravijo krajši
kulturni program, v katerem
je letos nastopil Moški pevski
zbor iz Sedraža, po pozdravu
predsednice Planinskega
društva Laško Panike Wiegele
pa so podelih nagrade tistim,
ki so se doslej največkrat po-
dali na vrh Govškega brda. V
preteklem letu je bil to med
posamezniki Roman Vengust
iz Belovega, ki se je na vrh
podal 226-krat, izmed družin
pa družina Funkelj iz Trnove-
ga hriba, ki je vrh obiskala
kar 84-krat.
Domačini Qpd vrhom 811
m visokega Govškega brda so
vsem udeležencem postregh
tudi z vročim čajem, suhim
sadjem in okusnimi rogliči.
Planinska šola
za odrasle
Planinsko društvo Laško
pripravlja v februarju in
marcu planinsko šolo za
odrasle.
Predavanja bodo v prosto-
rih Osnovne šole Primoža
Trubarja v Laškem in sicer: 2.
februarja o opremi v gorah,
varnosti, poteh in brezpotjih
ter orientaciji, 16. februarja
bo predavanje o varstvu gor-
ske narave, živalstvu in rast-
linstvu ter vremenoslovju, 2.
marca pa bo dr. Niko Borič
spregovoril o prehrani, prvi
pomoči, gibanju v naravi in
gorski reševalni službi. Vsi
udeleženci bodo prejeli še
dodatne pisne informacije o
liku gornika, zgodovini, or-
ganizaciji in gorniškem izra-
zoslovju, pripravili bodo iz-
let od Laškega na Hum in čez
vse vrhove okrog Laškega, ob
zaključku šole pa bodo vsi
udeleženi prejeh potrdila o
opravljeni planinski šoli.
Prijave zbirajo do 26. ja-
nuarja: Tone Šterban v Timu,
Mojca Wiegele v Pivovarni,
Vlado Marot na Rdečem kri-
žu, Damjan Kolšek, Marjan
Čater in Fanika Wiegele.
Izlet na Lubnik
Planinsko društvo Zabu-
kovica pripravlja v soboto,
20. januarja, pohod na Lub-
nik, ki mu pravijo tudi »ču-
vaj« Škofje Lok^
Odhod posebnega avtobusa
izpred Minerve v Zabukovici
bo ob 6. uri, potnike pa bo
avtobus pobiral tudi pri Do-
mu Svobode v Grižah, na av-
tobusni postaji v Žalcu in, če
bo prijav dovolj, tudi na Gla-
ziji v Celju ob 5.40. AvtobuJ
bo nato odpeljal do Škofje
Loke in od tam do vasi Pra
protno, od koder se bo zače
pohod na vrh 1025 m visoke
ga Lubnika. Ob sestopu si bo
ste ogledali tudi Loški muze
in Mestni trg, kjer je na pro
čeljih veliko ohranjeni!
fresk.
Prijave za izlet zbira Franc
Ježovnik po telefonu 571-70
78, informacije pa dobite tu
di pri organizacijskem vodj
Ivanu Privori, telefon 703
86-18, do 15. ure, ah GSN
031 860-188.
MOJCA MAROT
Št. 3.-18. januar 2001
NAŠI KRAJI IN UUDJE - FEUTON
27
Izbrali smo najboljše
okoli 200 voščilnic smo
dobili v uredništvo NT&RC
za četrti izbor naj voščilnice
2001. V komisiji, ki je pregle-
dala vse prispele voščilnice,
sta bila poleg dveh članov
organizatorja tudi Tatjana
Cmok, ravnateljica knjižnice
Šentjur in Jože Žlaus, likov-
nik iz Globoč pri Vojniku, ki
bo tudi letos pripravil lična
priznanja za najboljše.
Tudi tokrat so največ voščil-
nic poslali iz vrtcev in osnov-
nih šol Vojnika, Celja, Žalca,
Frankolovega, Šentjurja,
Vranskega in drugod, nekaj pa
tudi družine in posamezniki.
Osnovna šola iz Slivnice je
poslala kar 35 voščilnic, 2.
osnovna šola v Celju pa je pred
novim letom pripravila božič-
no prireditev v angleškem je-
ziku in tekmovanje za najbolj-
šo božično novoletno voščil-
nico tudi v angleščini. Nam so
poslali 22 voščilnic v anglešči-
ni. Med voščilnicami jih je
bilo veliko s kvačkanimi okra-
ski in narejenih iz različnih
materialov (les, glina, steklo,
karton, suho cvetje itd.). Žal
tudi tokrat ni bilo posebne
inovativnosti pri tekstih, ki so
klasični ali pa so misli povzete
iz knjig različnih avtorjev.
Letošnjo podelitev priznanj
najboljšim v akciji tako kot
vse prejšnje pripravljamo sku-
paj z Občino Vojnik. Priredi-
tev bo v petek, 19. februarja,
ob 16. uri v prostorih gostišča
Založnik na Frankolovem. Ob
tej priložnosti bo tudi manjša
razstava nagrajenih in drugih
Komisija ni imela lahkega dela, ko je izbirala med mnogimi
zanimivimi in izvirnimi voščilnicami. Del komisije pri delu
(na sliki z leve): Tatjana Cmok iz šentjurske knjižnice ter
predstavnika NT&RC Tone Vrabl in Tatjana Cvirn.
voščilnic, ki so se potegovale
za priznanje v naši akciji.
Med posamezniki bodo za
izvirnost nagrajeni: Marija
Plemenitaš iz Dobja ter Vlad-
ka Lajh in Tea Kompan iz
Celja, za sporočilnost z izvir-
nostjo pa med ustanovami
Varstveno delovni center
Šentjur, med ostalimi pa dru-
žina Majcen (Sabina, Urška
in Nina) iz Zadobrove pri
Škofji vasi.
TV , Foto: GK
Bistrica ima
mladinski klub
v Bistrici ob Sotli so pred nekaj dnevi odprli mladinski
klub Metulj, ki deluje v okviru domačega mladinskega
društva.
Klub je deloval že pred tem, v zadnjem času pa je bil zaprt
zaradi prenove. S pomočjo bistriške občine jim je uspelo
obnoviti notranjost ter poskrbeti za glasbeno opremo. Klub,
ki je v prostorih kulturnega doma, je odprt ob petkih in
sobotah ter služi druženju mladih, ki nimajo daleč okrog
nobenega podobnega prostora.
V klubu Metulj bodo vsaj enkrat na mesec predstavili tudi
kakšno od nekomercialnih glasbenih skupin od blizu in daleč.
Pri tem je zanimivo, da je v majhni Bistrici ob Sotli živahno
rockovsko središče, saj delujejo tam kar štiri takšne skupine:
Eternija, No cenzura. Šaman in Zmajev rep. BJ
Družina
zelišcarjev
Velenjčanka Hilda
Mastnak, ki je po odho-
du v pokoj postala zav-
zeta zeliščarka, ima na
domačem vrtu triind-
vajset zdravilnih rast-
lin, iz katerih priprav-
lja različna naravna
zdravila. Svoje znanje
prenaša tudi na vnuka
Timija.
Z zdravilnimi rastlina-
mi, s pripravo čajev in
napitkov ter domačih
pripravkov, je Hildo sez-
nanila njena mati. V svo-
ji domači lekarni ima
danes številna mazila in
tinkture: ognjičevo ma-
zilo in olje, luštrekovo
mazilo, gabezovo tink-
turo in mazilo, šentjan-
ževo olje, regratov in bezgov
sirup, rožmarinovo olje ...
Svoje znanje je predstavila
tudi na razstavi Zdravilna ze-
lišča in pripravki iz njih, od
koder je posnetek, na kate-
rem je s hčerko Jernejo in
vnukom Timotejem.
MARJAN LIPOVŠEK
!Pol stoletja...
...celjski racman
4.
PIŠE: Jure Krašoveč
Gombač me spodi med golobe
Takoj sem za to vihro las
zaslutit nevarnost. Če ni že
takrat načrtoval svoje velike
reforme, so mu k temu pomo-
gle okoliščine.
Ne smem prezreti zaslug te-
ga zares zaslužnega Celjana,
poslanca, predvsem pa usta-
novitelja tolikanj odmevne
slovenske gledališke priredi-
tve »Borštnikov prstan«, pisca
zgodovine gledališča, tudi
partizanskega borca in kultur-
nika. Raje bom citiral oceno v
opisu celjskega časnika ob 50-
letnici, (stran 20) kot jo je
obelodanil Branko Goropev-
šek:
Branko Gombač. Njegovi
takratni sodelavci vedo pove-
dati, da je Gombač pokazal
velike režiserske sposobnosti
tudi pri izdaji Celjskega tedni-
^a. List je izhajal vsaki drugi
teden na samo dveh straneh,
in vzrok? Ni bilo papirja. Zato
preveč napornega dela ni
itnel, če izvzamemo krajšanje
člankov. Se je pa lotil dela pri
časopisa nadvse resno in am-
biciozno. Sam je napisal veči-
no člankov, pretežno gledališ-
kih kritik in esejev, za drugo je
itak ostalo malo prostora. V
tem obdobju je bil Celjski ted-
nik bolj podoben biografske-
mu leksikonu kot resnemu ča-
sniku. Zato ni nič čudnega,
da je Gombač navsezadnje
prišel do spoznanja, da lahko
časopis piše in ga urejuje en
sam človek. Uredništvo Celj-
skega tednika je enostavno
razpustil.
Kaj naj rečem k opombi, da
je morda uredništvo razpustil
po naročilu?
Kriza za papir ni mogla tra-
jati večno in so zato izdajatelji
mogli pričakovati izboljšanje
razmer. Je pa morda imel za
nastop boljših časov v mislih
svojo ekipo, tednik pa name-
nil spremeniti v čisto kultur-
niško edicijo, literarno, eseji-
stično, gledališko revijo?
Če je mislil tako, potem je
načrtoval konec celjskemu in-
formativnemu mediju, ki je
imel svoje slovenske predhod-
nike že v začetku 19. stoletja.
Počutil sem se kot riba na
suhem - brez kruha ne. Ponu-
jena rešitev je bila majčkeno
razočaranje.
Iz že kar uglednih uredniš-
kih prostorov ob blagajni kina
»Union« v sedanjem Celjskem
domu, sem se preselil v »turn«
iste stavbe, kjer, od kar stoji,
na zašiljenem podstrešju
gnezdijo golobi.
Racman med
golobi?!
Celje je kmalu po osvobodi-
tvi imelo po ulicah in trgih
postavljene zvočnike, v ime-
novanem stolpu pa razglasno
postajo. S tehniko je upravljal
šef celjskih radioamaterjev
Karel Truglas. Tej razglasni
postaji, ki je bila povezana še
z ozvočenji po tovarnah, sem
bil dodeljen za novinarja, pis-
ca sporočil.
To celjsko mestno trobilo pa
le ni bilo kar tako. Posredovali
smo novice, povzete iz časni-
kov, po Celju smo jih zbirali
sami, imeli smo kar dobro za-
logo gramofonskih plošč, vča-
sih smo si celo sposodili tudi
kak nežen ženski glas.
Kari Truglas se spomni pro-
slave okrogle obletnice pred-
vojnega zleta društev »Svo-
bod«, ko je govoril Franc Le-
skošek - Luka. Ta je imel novi-
narje v želodcu, odganjal jih
je, čeprav kot minister brez
njih le ni mogel. Ob tistem
dogodku je Truglas prenašal
njegov govor prek ozvočenja.
Pred tem sta dva inženirja ra-
dia Ljubljana Truglasu dala
tudi njun mikrofon, češ, da ju
minister pozna in bi ju spodil.
Iz redakcije na drugi lokaciji. Izpod stopnišča Mohorjeve se je uredništvo preselilo na tedanji
Titov trg, v dom OF - sedanji Celjski dom - v preddverje kina Union. V tedanji redakcijski sobi
smo imeli na obisku glavna akterja slovenskega filma »Ne joči Peter«, Majdo Potokar in
malega Peterčka, kije dobil zc^ takrat dragoceno darilo - kilogram čokolade. Teden domačega
filma še ni bil niti za obzorjem.
Minister - gromovnik si je v
primerih, ko ni bilo prenosa
izven prizorišča, rad privoščil
razne neministrske vložke,
populistične nepreverjene go-
vorice, ki jih je napaberkoval
med svojimi starimi celjskimi
znanci. Tako je tudi takrat
nakladal take, ki niso bile ne
za na grablje, ne za na vile.
Novinarji osrednjih časnikov
so dobili tipkane kopije govo-
ra, tako je bil brez skrbi, a ga
je poslušala vsa Slovenija.
Celjska razglasna postaja pa
je vendar bila predhodnica
celjskega radia, ki se je prvič
oglasil na dan Titovega govora
na Ostrožnem.
Pri tem občinskem propa-
gandnem omrežju sem bil do
Maslove vrnitve. Čim se je
vrnil, je spet zgrabil vajeti
Celjskega tednika, ko da bi
Gombačevega eksperimenta
sploh ne bilo. Okoli sebe je
zbral staro ekipo in nadalje-
val po vajenih kolesnicah.
Omilila se je tudi kriza s pa-
pirjem.
Tone Maslo je v želji, da bi
tedniku zagotovil tudi čim
večje subvencije v širšem celj-
skem okraju, podlegel nago-
varjanju, da je Celjski tednik
po imenu preveč omejen in je
pristal na ponujeno spremem-
bo imena. Tednik je zdaj sUšal
na ime Savinjski vestnik. A se
zaradi te spremembe naklada
ni bistveno spremenila.
Maslu tudi ob »žegnu«
okrajne vrhuške ni obrodila
ideja o »frontovski dopisniški
mreži«. Pač pa je časnik ob
postopnem popuščanju sum-
njičave opreznosti politične
elite pred nepredvidljivo inte-
ligenco in z peščico »beraških
honorarjev« postopoma pri-
tegnil nekaj izobraženih sode-
lavcev, o katerih piše Branko
Goropevšek v svojem pregle-
du petdesetih tednikovih let
na straneh 27 in 28.
(Sledi: Spomini na »so-
trudnike«)
Št. 3.'18. januar 2001
28
KAJ BI DANES KUHALI
■mmmmmmmm m
Nasilno in oicusno
Piše: MAJDA KLANŠEK
Za spremembo lahko pri-
pravite samo glavno jed in
sladico, kar bo gotovo nasiti-
lo tudi najbolj lačne.
Piščanec z
olirovtom
Za 4 osebe potrebujemo:
piščanca, 20 g suhih jurčkov,;
sol, poper, 750 g ohrovta, 500 ;
g korenja, 2 žlici kisa, 40 g'
masla ali margarine, 200 g^
kisle smetane 1/8 1 litra slad- \
ke smetane. I
Priprava: jurčke namoči-'
mo v mlačni vodi, stojijo naj
vsaj 30 minut. Piščanca nare-
žemo na osem kosov. Kose
natremo s soljo in poprom.
Ohrovt očistimo, liste nareže-
mo na široke pramene. Kore-
nje olupimo in narežemo na 2
cm velike kose. V kožici se-
grejemo maslo ali margarino.
Na maščobi popečemo piš-
čanca, da kosi z vseh strani
porjavijo. Popečene kose vza-
memo iz kožice. Na maščobi,
ki je ostala, popražimo nare-
zan ohrovt, dodamo korenje,
premešamo in zali jemo z vo-
do, v kateri smo namakali
jurčke. Vodo prej precedimo
skozi gosto cedilo, dodamo
še toliko vode, da je 3/8 litra
tekočine. Dodamo tudi jurč-
ke. Ko zelenjava zavre, piš-
čančje kose zalijemo s kislo
smetano in kuhamo na majh-
nem plamenu v nepokriti po-
sodi 35 do 40 minut. Omaka
se mora precej zgostiti, če pa
je pregosta, med kuhanjem
dolijemo še malo juhe iz koc-
ke. Nazadnje rahlo stepemo
sladko smetano in jo zameša-
mo v enolončnico. Sohmo in
popramo po okusu. Ponudi-
mo s kruhom.
Sladica s kruškami
Za 6 oseb potrebujemo: 4
velike hruške, 1 limono, 4 jaj-
ca, 1 1 mleka, 9 dag in 2 žlici
moke (za pekač), 10 dag slad-
korja v prahu, 2 žlici kristal-
nega sladkorja, 1 vanilin slad-
kor, 4 dag zmehčanega ma-
sla, 1/2 dl hruškovca in šče-
pec soli. Za prilogo: 1 malo
skodelico marmelade in slad-
ko smetano.
Priprava: dno in obod po-
sode za peko namažemo s
stopljenim maslom in jo za
nekaj minut postavimo v hla-
dilnik. Dve žlici moke potrosi-
mo po posodi in obračamo
tako, da vso površino »obleče-
mo« z moko. Odvečno moko
odstranimo. Pripravimo peči-
co na 190 stopinj C.
Mleko in sladkor segreva-
mo na nizki temperaturi in
občasno premešamo, da se
sladkor stopi. V moko damo
ščepec soli in postopoma do-
dajamo jajce za jajcem. Prili-
vamo mlačno mleko in meša-
mo z metlico za sneg. Nazad-
nje vmešamo hruškovec. Go-
tova zmes mora biti podobna
redki kremi.
Hruške olupimo in nareže-
mo na tanke rezine. V skledo,
ki smo jo prej pripravili, nala-
gamo rezine hrušk, pri tem
pa pazimo, da je širši rob
hruške pri robu sklede. Po-
kapljamo jih z limoninim so-
kom in ponovimo, dokler ne
porabimo vsega sadja. S kre-
mo previdno prelijemo hruš-
ke in pri tem pazimo, da je
krema enakomerno razdelje-
na. Maslo, ki nam je ostalo,
narežemo na rezine in ga po-
ložimo na vrh. Sladico posta-
vimo v pečico in pečemo 40
minut, da dobi lepo rjavo
skorjico. S tankim nožem
preizkusimo, če so se hruške
omehčale. Ko je sladica goto-
va, jo potresemo s kristalnim
in vanilin sladkorjem. Sladico
pustimo v skledi, da se malo
ohladi. Zraven ponudimo ste-
peno sladko smetano in žlico
marmelade.
VZGOJNI UTRINKI
Trmast otrok
otrok se prične okoli 3.
leta zavedati svoje lastne
osebnosti, ki jo hoče pred
okoljem vedno znova potrje-
vati. Uveljaviti se ne zna dru-
gače, kot da svoj »jaz« potr-
juje z uporom okolju, ko po-
stavlja svojo voljo naproti
tuji.
Obdobje med 2. in 4. letom,
včasih tudi do 5. leta otrokove
starosti, imenujemo obdobje
prve trme. Prve zato, ker z
vstopom v puberteto otrok
doživlja še eno izrazito ob-
dobje trme, ki se pri enih
odraža bolj, pri drugih manj.
Obdobje prve trme je za otro-
ka povsem normalen razvoj-
ni pojav, je pa vzgojno kočljiv,
saj staršem cesto vzbuja dvo-
me, ko se prično spraševati o
ustrezni vzgojni poti. Razu-
mevanje nekega pojava nam
zanesljivo pokaže pravo pot,
ko ne vemo, kako bi ravnali v
težavni situaciji, in nam omo-
goča, da problem ustrezno
premagamo.
Kako
obravnavamo
trmo?
Trma je popolnoma narav-
na reakcija otroka na naše
vzgojne zahteve, s težnjo, da
bi preoblikovali otrokovo na-
ravo. Zaradi tega jo moramo
do neke mere sprejeti in se ob
tem zavedati, da je trma izraz
otrokove razvijajoče se oseb-
nosti in lastne volje, ki je po-
membna človekova lastnost.
Močno jo bo potreboval ka-
sneje v življenju pri premago-
vanju težav in doseganju raz-
hčnih pomembnih ciljev. Iz-
bruh trme je podoben izbru- ■
hu jeze; razlika je le v tem, da
pri jezi otrok čuti zadovoljs- I
tvo ob ponižanju dejanskega
ali dozdevnega sovražnika.
Izbruh trme je kratkotrajen in
afektiven. Otroka čustveno
tako pretrese, da izgubi stik z
okolico in postane v tistem
trenutku nedostopen. Pri tem
izgubi celo stik s prvotnim
namenom, ki mu ga je nekdo
hotel prekrižati in je zato priš-
lo do izbruha trme.
Otrok pordeči v obraz, zač-
ne cepetati, gristi, praskati,
tolči okrog sebe in metati
stvari, ki mu pridejo pod ro-
ke. Lahko pa se trma pojavi
tudi v pasivni obliki, ko otrok
trdovratno molči, se obrača
stran ali pa se vrže na tla in se
zlepa ne dvigne. Za obe obliki
je značilno, da otrok odklanja
izpolnitev želje, katere neure-
sničitev je sprožila napad.
Naše
ravnanje ob
izbruhu trme
- otroka ne omejujemo v
aktivnostih in težnji po giba-
nju;
- ne vsiljujmo mu pretiranih
higienskih navad in mu od
časa do časa dopustimo, da
izzivi nekatere svoje želje po
mazanju, packanju v igri...
- nikoli ne prekinjajmo
otrokove igre kar naenkrat,
saj ob večkratnem doživetju
prekinitve lahko prične razvi-
jati obrambni mehanizem ne-
gativizma; raje se z otrokom
pogovorimo, kdaj je npr. čas
za umivanje ali večerjo, ker
bo tako laže sprejel našo zah-
tevo;
- dobro je, da starši s kak-
šno zahtevo včasih počaka-
mo na ugodnejši trenutek, ko
je otrok spet miren in se mu
je trma že polegla; takrat svo-
jo zahtevo ponovimo in se
skušamo z otrokom pogovo-
riti. Ob tem bo začutil, da ga
starši jemljemo resno;.
- če je izbruh trme neizogi-l
ben, skušaj mo starši izkori-]
stiti otrokovo sugestibilnosti
in preusmerimo njegovo po-j
zornost na neko naključno;
stvar in trmast izpad bo po-|
zabljen;
- izogibaj mo se direktnih in
ostrih zapovedi, ki v otroku
takoj vzbudijo odpor;
- nikoli se ne norčuj mo iz
otrokovega vedenja, saj lah-
ko sproži še hujše oblike tr-
moglavljenja;
- včasih ne gre drugače in je
v ustreznih mejah varnosti
celo za otroka koristno, da na
svoji koži preizkusi posledice
trme oz. dejanja, pred kate-
rim je bil posvarjen.
Zelo pomembna je naša
reakcija na otrokovo trmo.
Dosledno se izogibajmo izzi-
vu boja z otrokom. Če že
pride do trmastega izbruha,
pokažimo otroku, da ne ob-
sojamo njega, ampak njego-
vo početje in da ga imamo še
vedno zelo radi.
NEVENKA JANEŽ,
univ. dipl. psih.
BIO
KOLEDAR
MOJA POKOJNINA
odgovori o upoicojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od L januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vprašanja
zato odgovarja Peter Šalej,
vodja oddelka za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje pri celjski enoti ZPIZ.
Kmalu bom dopolnil 55
let starosti, delovne dobe
imam le 34 let. Redno sem
zaposlen, vendar me zani-
ma, ali se lahko zaposlim še
pri drugem delodajalcu?
Kdaj in kako bi se lahko
upokojil?
Delovna zakonodaja omo-
goča delavcem, ki delajo na
delovnih mestih, za katera je
določen krajši delovni čas od
polnega, sklenitev delovnega
razmerja v več organizacijah
oz. pri več delodajalcih. Za-
kon o delovnih razmerjih (Ur.
L RS, št 14/90,5/91 in 71/93) v
47. členu določa, da sme dela-
vec, ki dela poln delovni čas,
izjemoma delati v drugi orga-
nizaciji oz. pri drugem delo-
dajalcu, vendar največ tretji-
no polnega delovnega časa,
če ima soglasje delodajalca,
kjer je zaposlen polni delovni
čas, in če gre za opravljanje
zahtevnejših strokovnih,
znanstvenih, pedagoških ah
raziskovalnih del.
Tem določbam je sledila tu-
di zakonodaja s področja po-
kojninskega in invalidskega
zavarovanja z določilom, da
se plača, ki jo je delavec prejel
za delo pri drugem delodajal-
cu, opravljenim v skladu s
predpisi o delovnih razmer-
jih, za ugotovitev pokojnin-
ske osnove upošteva v celoti,
če so bili od nje plačani pris-
pevki.
Žal zakon nima določbe, ki
bi poleg redne zaposlitve štel
v pokojninsko dobo tudi čas
dodatne zaposlitve, kar je
verjetno vaša želja, da bi čim
hitreje pridobih 40 let pokoj-
ninske dobe. Skupni seštevek
pokojninske dobe vsebuje
lahko le čas, ki ga posamez-
nik prebije v obveznem ali
prostovoljnem zavarovanju,
kar pomeni, da se lahko dvoj-
no zavarovanje v nekem ko-
ledarskem obdobju šteje' le v
dejanskem času.
Prva možnost vaše upoko-
jitve je ob dopolnitvi 40 let
pokojninske dobe ob predpo-
stavljanju, da ste ves čas za-
varovani. Zavarovalni primer
bi nastopil v letu 2007, takrat
se bo pokojnina odmerila od
pokojninske osnove, ki se bo
oblikovala iz sedemnajstih
zaporednih najugodnejših let
zavarovanja. V pokojninski
osnovi bodo zajeti tudi zneski
plače pri drugem delodajalcu,
v kolikor se boste še dodatno
zaposlili ob izpolnjevanju
zahtev, ki jih postavlja delov-
na zakonodaja.
Stara sem 50 let in kot
invalid III. kategorije dobi-
vam nadomestilo plače. Av-
gusta sem dopolnila 31 let
delovne dobe in sem še za-
poslena. Imam dva otroka.
Mož je star 56 let in ima 36
let delovne dobe. Še vedno je
redno zaposlen s pravico do
nadomestila plače kot inva-
lid III. kategorije. Zanima
me, kdaj se bova lahko upo-
kojila oz. kakšne možnosti
za upokojitev imava?
Glede na to, da sta oba de-
lovna invahda III. kategorije
invalidnosti ter da vama je na
dan 31. 12. 1999 manjkalo do
upokojitve manj kot pet let
starosti ter pokojninske do-
be, se lahko upokojita po pre-
hodni določbi 396. čl. zakona
o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju. V obeh
primerih lahko uveljavljata
pravico do predčasne pokoj-
nine. Vaša prva možnost upo-
kojitve je pri 53 letu starosti,
vaš mož pa se lahko upokoji
pri 58. letu starosti.
Št. 3.-18. januar 2001
29
ZDRATOIK SVETUJE
Težave zaradi želodčne kisline
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Prim. dr.
JANEZ TASIČ,
spec. int. kardiolog
Vprašanja bralke: imam
težave z želodčno kislino,
imela sem hudo vnetje sluz-
nice s požiralnikom vred.
pekoče bolečine sem čutila
do požiralnika in proti srcu,
da sem mislila, da je kaj na-
robe s srcem. Po jemanju
zdravil se mi je stanje pomi-
ri4o, le da je kislina še vedno
problem, pa naj še tako pa-
zim na hrano. Jemljem tudi
razna druga zdravila za sr-
ce, pritisk, sladkorno. Ali
ima pred desetimi leti vneta
trebušna slinavka kaj pri od-
večni kislini?
Refluks oesophagitis po-
meni splet bolezni, ki se naj-
bolje definirajo kot simptomi
ali znaki okvare požiralnika,
ki nastanejo predvsem zaradi
vračanja želodčnega soka v
spodnjo tretjino požiralnika.
Želodčni sok se lahko vrača
celo do ustne votline in tudi v
dihalne poti. Poškodba, ki na-
stane zaradi delovanja moč-
no kislega želodčnega soka,
povzroči vnetje ali rane na
požiralniku. Najbolj pogoste
so okvare na prehodu sluzni-
ce iz požiralnika v želodec.
Pogoste so tudi okvare ustne
sluznice, okvare in vnetje gla-
silk, pa tudi akutno ali kronič-
no vnetje dihal.
Študije so dokazale, da se
tako imenovani gastrointesti-
nalni refluks pojavlja pogo-
steje pri starejših ljudeh. Da
se pojavijo okvare, je potreb-
no kar nekaj časa, tako da
imajo starejši ljudje več težav
in komplikacij kot pa mlajši,
pri katerih je pogosto prisot-
no le vnetje požiralnika. V
izvidih se opisujejo težke ob-
like vnetij s krvavitvami. Po-
navljajoče oblike privedejo
do zožitve požiralnika, vse do
prekanceroznega stanja, ki
otežuje zdravljenje. Če se bo-
lezen ne zdravi pravočasno,
lahko bistveno vpliva na kva-
liteto življenja bolnika.
Skoraj vsakdo od nas je že
imel refluks želodčnega soka
v požiralnik. Najpogostejši
znak je pekoča bolečina v
spodnji tretjini za prsnico. Bo-
lečina se največkrat pojavlja
med ah po uživanju hrane.
Kislina se čuti tudi v ustih in je
specifično pekočega okusa.
Pogosto se v ustih pojavlja
kovinski okus, ki je posledica
delovanja kisline na amal-
gamske plombe. Če pa pride
kislina do glasilk, je pogosto
hripavost edini znak bolezni.
Refluks v pljuča povzroča ka-
šelj, hropenje ali celo astma-
tično - piskajoče dihanje.
Vzrok za nastanek teh te-
žav je relaksacija ali mlaha-
vost mišice, ki zapira prehod
med požiralnikom in želod-
cem. Podobne težave se po-
javljajo tudi pri hiatus herniji,
vendar je to že druga bole-
zen. Po 45. letu starosti popu-
sti napetost te mišice. Bole-
zen je enako pogosta pri
moških in pri ženah. Javlja pa
se tudi pri otrocih.
Diagnoza se postavlja z en-
doskopsko preiskavo. Če se
bolezen ne pozdravi in je
zdravljenje zelo trdovratno,
je endoskopija obvezna, saj
se le na takšen način lahko
izključijo ali pravočasno pre-
poznajo nevarne spremembe
sluznice. Kljub vsemu pa je
število komplikacij relativno
majhno.
Hrana je tisti dejavnik, ki
najpogostje sproži težave.
Vendar je za to bolj kriv velik
obrok hrane kot pa začinjena
hrana, kar je pogosta obtož-
ba. Velik obrok podaljšuje re-
laksacijo zapiralke in omogo-
ča vračanje vsebine v požiral-
nik. Težave se pojavljajo tudi
med nosečnostjo, vendar po
porodu izginejo.
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave in ne veste, kako
ravnati, pišite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, Celje, za
rubriko Zdravnik svetuje.
Zdravljenje je relativno eno-
stavno le na začetku bolezni.
Zahteva pa sodelovanje bolni-
ka, ki mora omejiti hrano in
uživati več manjših obrokov
dnevno. Po obroku naj ne leži,
saj ležeči položaj olajša vrača-
nje želodčne vsebine v poži-
ralnik. Ponoči se priporoča le-
žanje z dvignjenim zglavjem,
pravzaprav se dvigne cela po-
stelja, tako da je zgornji del
dvignjen za 8 do 10 cm. V
akutnih primerih je potrebno
zdravljenje z zdravili, ob več-
jih komplikacijah ali slabšanju
stanja pa tudi operacija.
Če mislite, da imate težave
s požiranjem ali bolečino po
požiranju hrane, ne odlašajte.
Obiščite svojega zdravnika,
razložite mu svoje težave,
posvet in pregled bo koristen
za nadaljnje odločitve.
Zimski športi in zaščita
Obleka za zimske športe je
zelo pomembna. Strokov-
njaki priporočajo več plasti -
kot čebula. Po potrebi lahko
zgornji sloj odložimo.
Prva plast: sniučarsko peri-
lo bo popilo znoj, ki ga telo
izloča. To je npr. l3ombaž. Po-
maga, da se telo ne bi preko-
merno ohladilo.
Druga plast: zgoraj puli in
za noge pajkice iz materiala,
ki greje.
Tretja plast: bunda in hlače
ali pajac iz materiala, ki ne
premoči in varuje proti vetru.
Npr. goretex ali sympatex.
Pokrivalo: tretjina telesne
toplote se izgubi skozi glavo.
Zavarujte jo s kapo iz volne
ali sintetike. Ne pozabite na
ušesa; naušniki ali trak.
Noge: čevlji naj bodo števil-
ko preveliki, da bo dovolj
prostora za debele nogavice.
Če so čevlji majhni, tiščijo,
otežkočen je pretok krvi -
noge pa postanejo mrzle.
Roke: palčniki so toplejši.
Večja površina bolj zadrži to-
ploto.
Rezervna oblačila: mokra
oblačila lahko hitro povzroči-
jo podhladitev, zato so re-
zervna oblačila nuja. Pomem-
bno je tudi, da oblačila niso
preozka.
Podhladitev: do podhladi-
tve pride, če telesna tempera-
tura pade pod 37 stopinj. 37
do 34 stopinj: človek je raz-
dražen in zbegan. Krvni tlak
in utrip se mu povišata. Na
rokah in nogah nastanejo
ozebhne. 34 do 30 stopinj:
človek postaja apatičen. Pulz
se upočasni. Telo postane
okorno in dihanje nepravilno.
Pod 27 stopinj: navidezna
smrt in zastoj srca. Pomem-
bno je, da podhlajenih ne sili-
mo h gibanju. To lahko vodi v
smrt. Prva pomoč: na vsak
način je potrebno podhlaje-
nega obleči v izolacijske ma-
teriale in pokriti z odejami. Če
je človek pri zavesti, naj pije
tople sladke napitke. Alkohol
je prepovedan. Ozeblin naj ne
drgne s snegom. Ledeni kri-
stah poškodujejo kožo. Bolje
je dlani potisniti med stegna.
Zaščita obraza in oči: svoji
koži zagotovite dovolj vlage
in zaščito pred ^ncem. Pose-
bej pomembno je zavarovati
ustnice, nos in ušesa (debelo
jih namažemo s kremo). Oči
zavarujte z očali, ki 100-od-
stotno varujejo pred UV žar-
ki.
In na koncu: smučarsko
sezono začnite pripravljeni.
Telo okrepite s smučarsko
gimnastiko. Na smučarsko
progo se spustite ogreti. Smu-
ka bo zato prijetnejša in var-
nejša.
NINA STERGAR
Za dobro spanje
človek prebije tretjino
življenja v postelji, zato ni
vseeno, če leži na umetnih
masah ali na vložku iz na-
ravnih materialov. Človeški
organizem se sicer hitro pri-
lagaja, vendar pa potrebuje
določen čas, da se prilagodi
spremembi, ko gre za poste-
ljo. Če se nam na prvi pogled
zdi, da je postelja preprosto
postelja, pa so med njimi
lahko precejšnje razlike.
Pozoren je treba biti najprej
na višino ležišča, saj je ta od-
visna od naše višine in tudi od
naše starosti. Starejši kot
smo, težje vstajamo z nizke
postelje. Istočasno ne gre po-
zabiti, da se mehke postelje
dosti bolj pogrezajo kakor tr-
de postelje. Torej je tudi trdo-
ta zelo pomemben kriterij, ko
govorimo o udobnosti naše
postelje.
Vzmetenja je več vrst in
kvalitet, zato je pomembno
vprašanje, iz kakšnih mate-
rialov in po katerem postop-
ku so vzmeti izdelane. Debe-
lina žice v navitju je tista, ki
pogojuje trdoto in prožnost
našega ležišča, vendar so za
trdoto pomembna tudi polni-
la, ki nanjo vplivajo s svojo
debelino. Torej debelina žice,
kvaliteta obdelave žice, vrsta
polnila in njegova debelina so
tisti kriteriji, ki povedo, kako
trdo je ležišče in kako dolgo
bo trdo tudi ostalo.
Kot polnila so se upravičeno
uveljavila poleg drugih pred-
vsem kokosova vlakna, ki ze-
lo dobro dihajo in absorbirajo
vlago. Kot je znano, človek
preko noči odda precejšnjo
količino vlage, zato je od vrste
in kvalitete polnil odvisno, ka-
ko bodo to vlago v času naše-
ga počitka oddala v okolje.
Zato velja pravilo, da spimo
pri vsaj delno odprtem oknu
ter si s tem zagotovimo svež
zrak in njegovo kroženje.
Pomembno je tudi, da je
postelja enakomerno trda po
celotni površini, saj bi nam
različno trde površine pod te-
lesom ne dovolile spati.
Na našem tržišču je soraz-
merno velika izbira postelj
domačih in tujih proizvajal-
cev. Pri izdelavi postelje z
imenom Sangara so v podjet-
ju Biostan upoštevali vse zgo-
raj navedene kriterije ter s
pridom uporabili svojo dolgo-
letno tradicijo in izkušnje.
STANE PODGORŠEK
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za
male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu
749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zonzani.
Velikega šnavcerja, starega dve leti, so našli v Šmartnem ob
Pakt
V zavetišču imajo mešanko, staro šest mesecev, ki je bila
cepljena.
Vivina akcija »Moj
zdravniicSOOI«
Tudi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal-
nih časopisih in na radijskih postajah gla-
sujete za zdravnika leta.
Izbiri družinske zdravnice ali zdravnike so
tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa
in pediatrinjo ali pediatra. Med njimi bo tisti,
ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo
priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja-
la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od
teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci
bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe
nagrade.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19, 3000 Celje.
Sf. 3.-18. januar 2001
30
GLASBA
Enf ant terrible iz Trnov'ga
Fant, ki zna dvigati prah - Trnow Staji kot rezultat dolgoletnega ustvarjanja sveže rapovske zvezde
Klemen Klemen ni bil ni-
koli del množice povpreč-
nih glasbenih ustvarjalcev,
ki le redko pokažejo kaj no-
vega, izvirnega, nenavad-
nega in imajo pred sabo le
en cilj - zaslužiti kolikor se
pač da, pa tudi če to traja le
kratek čas. 25-letni raper je
njihovo nasprotje in sodi po
mnenju zlasti mlajše gene-
racije v najvišji kakovostni
razred.
Prav nič zvezdniški, na tre-
nutke popolnoma »odštekan«,
morda malce vulgaren - kakor
za koga - in predvsem en in
edini. Podobno kot Ali En, s
katerim je med drugim tudi
sodeloval. Kljub nekajletni
navzočnosti na domači glas-
beni sceni je svojo prvo samo-
stojno ploščo izdal šele nedav-
no. Poimenoval jo je Trnow
Staji, njegove skladbe pa so
odraz misli, doživljanj in ob-
čutkov mladeniča, ki s svojim
slogom bolj spominja na črn-
ske raperje iz geta, od koder ta
glasbena zvrst tudi izvira. Nje-
ne značilnosti so kritični po-
gled na svet, pristna govorica
in izvirna ritmična spremlja-
va. Vse te elemente vsebuje
tudi Klemenova plošča. In kaj
sam pravi osebi?
Je Klemen Klemen tvoj
vzdevek?
To je moje originalno ime.
Tako mi je pač ime in tako se
pišem. Če ne verjameš, lahko
vprašaš moje kolege (ha, ha).
Kdaj si se začel resneje
ukvarjati z glasbo oziroma
rapanjem?
Prvi komad, ki sem ga nare-
dil, je nastal v sodelovanju z
Alijem Enom, to pa je bil V
mestu nekaj dogaja iz leta '95.
Sicer pa sem poslušal rap in
po svoje ustvarjal že veliko
prej. Z Alijem naju je združila
glasba. V tistem času je bolj
malo ljudi v Ljubljani poslu-
šalo rap in Ali je bil eden
izmed njih.
Sedaj to zvrst posluša pre-
cej večje število, ali ne?
Zagotovo, še pred nekaj leti
pa je bilo takšnih navdušencev
precej manj. Med najbolj za-
gretimi smo bili Ali En, Si-
mon Stojko, MC Brane, pa
jaz.
Sodeloval si tudi s Pasjim
kartelom.
Z njimi smo se spoznali v
povezavi z nekim filmom,
Klemen Klemen: »Rap je moja glasba.«
mislim, da je bila Rabljeva
freska. Zanj naj bi posnel en
komad, vendar je bilo kasne-
je slišati, da naj bi besedilo
»odrapali« Pasji kartel. Poka-
zali so jim moj izdelek in
takrat so tudi prvič slišali za-
me. Kasneje me je Košir po-
klical, če bi se lahko dobili, s
sabo pa naj bi prinesel še
kasetke z mojim rapanjem.
Tako je tudi bilo. Ko je slišal
posnetke, je bil noro navdu-
šen. Z osuplim izrazom na
obrazu (ki ga sogovornik od-
lično ponazori) me je vpra-
šal: >A si ti črn? Stari, saj to je
noro!< No, in tako smo se
spoznali ter začeli sodelova-
ti. Nikoli pravzaprav nisem
bil član skupine, ampak le
sodelujoči.
In tako si sedaj končno
prišel na vrsto tudi sam.
Ja. Ploščo Trnow Staji sem
začel snemati pred kakim le-
tom, na njej pa so tudi precej
stari komadi, ki sem jih napi-
sal že daleč nazaj. Vse to izvira
še iz časov break dancea, ki
me je spremljal vso osnovno
šolo.
Kaj pa besedila, jih pišeš
sam?
Seveda. Pa muz'ko tudi.
Izhajaš iz lastnih izku-
šenj?
Ponavadi, ko pišem komad,
dobim idejico in jo tako opi-
sujem. Tako je bilo tudi s
skladbo Keš pičke, ki so nekaj
vsakdanjega. S tem sicer ni-
mam nekih posebnih izku-
šenj, se mi je pa že zgodilo, da
je katera samoumevno priča-
kovala, da bo pila na moj
račun. No, pa to niti ni tako
hudo. Hujše so tiste ženske, ki
se lepijo na hitre in drage
avtomobile, motorje, na de-
nar. Tiste so prave keš pičke.
Kaj pa cenzura? Določe-
nim najbrž ni pogodu, da v
besedilih uporabljaš - za ne-
katere - vulgarne izraze.
To je res, ampak taki so pač
moji komadi. Tak sem. Koli-
ko jih pa kdo vrti, je odvisno
od njih samih. Meni se to
osebno ne zdi nič takšnega.
Kdo je napisal scenarij za
videospot?
V glavnem jaz, pomagali pa
so še nekateri.
Čigav je svetlo moder fič-
ko?
Moj. Z njim smo se v Trno-
vem celo enkrat zaleteli, ko
smo imeli »fičo party« (ha, ha,
ha).
Smeh je pa res tvoj prepoz-
navni znak.
Ja, ne vem. Vsi mi govorijo,
kaj zganjam, ampak jaz se
preprosto tako režim in pika.
Ponavadi sem dobre volje in
se pač rad smejim.
Ko si bil majhen, si bil
verjetno pravi »žive«, kaj?
Točno tako. Mama mi je
rekla, da tako neukrotljivega
otroka še ni videla. Res. Imam
še starejšo sestro. Pa dvajset
bratov, jaz sem pa deseti brat,
ha, ha.
Že načrtuješ kakšen nov
projekt?
Niti ne. Doma imam sicer še
ogromno komadov in jih de-
lam še naprej, ampak kakšnih
posebnih načrtov trenutno ni-
mam. Zagotovo nameravam
še kaj narediti v prihodnje, ne
vem pa, kdaj to bo. Ko bo, bo.
Vsekakor bom posnel še en
videospot, ne vem pa še, za
katero skladbo. Verjetno bo to
Baraba. >J's s'm baraba, priha-
jam iz Trnov'ga...<.
V besedilih veliko ome-
njaš Trnovo.
Vse svoje življenje in otroš-
tvo sem preživel tam in mi je
tudi sicer najlepši.
Tudi na plošči ti pomagajo
kolegi iz Trnovega, ali ne?
Ja, glasbo in besedila napi-
šem jaz, rapati pa mi pomaga-
jo Satan, Slana, Perja in Tone,
ki so večinoma Trnovčani in
se poznamo že od prej. Kasne-
je sem spoznal še Kinga, ki je
trenutno na žalost v zaporu.
Res.
Kaj pa druge zvrsti? Poslu-
šaš tudi kaj drugega kot rap?
Zelo me privlači črnska
glasba. Rap je moja glasba,
doma pa imam tudi jazz,
blues, funk in soul plošče.
Funk je the best. Všeč mi je
tudi mehiška, pa egipčanska
glasba... Etno nasploh. Doma
pa imam tudi narodnjake, pa
sem drugače Slovenec.
Kaj pa počneš poleg rapa-
nja?
Masiram.
Koga?
Babice na terapijah, ha, ha.
BOJANA JANČIČ
[Foto: GAŠPER DOMJAN
izbranci za Korošici
festival
Na Prevaljah bo 4. marca peti Koroški festival polk in
valčkov, na katerem bo nastopilo 12 narodno zabavnih
ansamblov. Posebnost festivala je v tem, da mora vsak
ansambel zaigrati vsaj eno melodijo s šaljivim tekstom v
šaljivi opremi in nastopu.
Darja Vrhovnik, ki skupaj z možem Otom Vrhovnikom
strokovno pripravlja festival, je za letošnjega napovedala vrsto
prijetnih presenečenj, med katera spadajo tudi gostje. Na dan
festivala bo izšla kaseta sodelujočih ansamblov. Letos bodo
nastopili: Okrogli muzikanti, STIL 5, ansambel Šeruga s
Ptuja, 7. raj iz Zreč, Vita s Hrušice na Gorenjskem, Viharnik,
Rosa, Fantje izpod Vurberka, Show band Klobuk, Črna
mačka, Boštjan Konečnik s prijatelji in ansambel Gregorji.
Vse nastopajoče bo ocenjevala komisija sestavljena iz žensk,
predsednik pa bo znani glasbenik Franc Šegovc. TV
Koncert za Branka
Avsenikov vrtiljak polk in valčkov ter Klub ljubiteljev
vrtiljaka polk in valčkov organizirata dobrodelni koncert
za Branka iz Rifengozda, ki bo danes ob 19.30 v dvorani
Kulturnega centra Laško.
27-letni Branko Zupane iz Rifengozda pri Laškem je
takorekoč v trenutku postal invalid. Njegovi domači mu
želijo urediti stanovanje in okolico, da bi mu olajšali
invalidnost. Na dobrodelnem koncertu - cena vstopnice je
1400 tolarjev, za abonente tisoč tolarjev - bodo nastopili Trio
Pogladič, Kvintet Dori, Štajerski objem. Štajerski zvon.
Mlade frajle, Okrogli muzikantje, Vigred, Jože Bohorč s
prijatelji in Vitezi Celjski. NATAŠA PEUNIK
Obletnica DJ Benjamina
DJ Benjamin je že nekaj časa eden glavnih akterjev house scene
na našem območju. S 24-urnim vrtenjem glasbe v klubu Teater je
v soboto proslavil 15-letnico svojega dela. Za njegov vmesni
počitek je poskrbel DJ Om iz Maribora (na desni). Foto: GD
Jurij - prijetno presenečenje
Med mladimi ansambli, ki so presenetili v lanskem letu, je prav gotovo glasbena skupina
Jurij iz Šentjurja. Za mlade glasbenike skrbi eden najboljših mentorjev Tone Videč, ki jih je
že popeljal tudi do studia MIMIK Mira Klinca v Libojah, kjer so uspešno posneli štiri
skladbice za bodočo kaseto, ki naj bi jo izdali letos.
Ansambel Jurij je imel več odmevnih nastopov. Ob narodno zabavni glasbi radi igrajo tudi
druge zvrsti. Na posnetku so (od leve): Dejan Dobovišek (klarinet, saksofon, vokal in igra v
pihalnem orkestru Šentjur), Urška Teržan (pevka, ki se uči solopetja pri Barbari Kolarič), Stani
Žavski (harmonika). Srečko Pajk (kitara) in najmlajši, 10-letni Nejc Dobovišek (bas kitara in
bariton), ki tudi poje v mladinskem pevskem zboru v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju. Starši so
družno kupili kvalitetne instrumente in tudi opremo, tako da lahko ansambel igra tudi v
zahtevnejših prostorih. Želja mladega ansambla je čimveč nastopati. TV
Št. 3.-18. januar 2001
FIIM - TELEVIZIJA - RADIO
-7^
3$
Morilec mehkega srca
Sruce Willis je oseba iz na-
slova, plačani morilec, ki pri-
v predmestje Montreala,
Kanada, da bi se tam skril
pj-ed gangsterji, ki ga zaradi
različnih vzrokov lovijo.
\iatthew Perry je dolgočasni
in dolgov polni zobozdrav-
j^ljc, ki novega soseda takoj
prepozna, na žalost pa to pre-
naglo pove svoji materiali-
stični ženi, Rosanni Arguet-
fe: ta že nekaj časa razmišlja
Ig o tem, kako bi se moža
iznebila, in prihod plačanega
jnodlca se ji zdi kot naročen,
pri godlji, ki bo nastala, bo-
sta imeli omembe vredno vlo-
go še Perryjeua ubijalsko op-
timistična asistentka
[Amanda Peet) ter Willisova
filmska žena Natasha Hen-
stridge (Taja vrsta), v katero
se Perry permanentno zalju-
bi.
Viteško plemeniti ter naiv-
no nerodni Mattheiu Perry se
v filmu z malce preveč voljnim
naslovom znajde v vlogi, ki je
nekakšno rahlo bolj paranoič-
no in zavaljeno nadaljevanje
vloge iz Prijateljev; v vlogi, ki
kot da se dogaja nekaj let po
snemanju nadaljevanke, ko je
že ostal brez prijateljev, h ka-
terim bi se lahko zatekel po
podporo zaradi muk zgreše-
nega zakona. Toda te- pozna-
ne korenine mu ne pomagajo,
da bi svojega filmskega - po
hipotezi suicidalnega - zoboz-
dravnika naredil kaj več kot
samo simpatičnega. Na splo-
šno je eden prvih vtisov o fil-
ma, da nihče od igralcev ni
preveč resno vzel svojega dela:
Willis je zelo ležeren, skorajda
nonšalanten, igra, kot da je
prepričan, da bosta že njego-
va prisotnost in spomin na vse
njegove predhodne vloge za-
dostovala za morilsko preprič-
ljivost.
Natasha je predvsem staro-
modno lepa in nič več kot to,
in morda sta še največ nare-
dila Amanda s svojo šolarsko
hladnokrvnostjo ter Rosanna
Arquette: naj bodo odgovorni
šminka ali starost ali pa zna-
nje, njen obraz je prav toliko
stisnjen in pohlepen, kot to
vloga zahteva. Torej: zoboz-
dravniki zvrtajo premalo
zob, morilci pobijejo premalo
ljudi, ljubezen je premalo
strastna, sovraštvo preveč
neučinkovito, nekaj naključij
pa preveč za lase privlečenih,
da bi film bil zares preprič-
ljiv. Občutek, da je kar nekaj
sodelujočih vzelo snemanje za
počitnice, še potrdi precej
neinspirativna režija, ki si
kakšno podrobnost sposodi iz
drugih filmov ali televizije,
^vendar ne zna niti teh po-
drobnosti niti zapleta filma
do skrajnosti izkoristiti. Jo-
nathan Lynn kot režiser se je
morda celo zanašal na to
sproščeno atmosfero kot na
glavni adut izdelka, toda za-
'radi nje se gledalec preveč-
krat zanesljivo zaveda, da
gleda film, kar samo magijo
»padanja noter v dogajanje«
precej spodnese.
Ob teh kritikah lahko poh-
valim vsaj delček moralno
morilskih dialogov, vsaj pešči-
co zapletov, vsekakor pa tudi
ne morem trditi, da je vsa
Perryjeva nerodnost nevredna
smeha. Vsaj nekaj jo je vred-
no. Ampak tudi s temi pohva-
lami v vreči je celotni končni
vtis o filmu rahlo bled.
PETER ZUPANC
SKRITA KAMERA
Borut Veselko
•Najbolj znani TV voditelj
med zdravniki in zagotovo
najboljši zdravnik med televi-
zije! Borut Veselko se je pri
razdeljevanju milijonov men-
da tako slabo odrezal, da po-
slej ne bo smel več voditi kvi-
za na Kanalu A. Sploh pa bo
ta privilegij na združeni ko-
mercialni postaji POP TV +
Kanal A poslej rezerviran le
za prvega slovenskega mac-
hota Jonasa. Veselku pa osta-
ja v uteho, da bo imel streho
nad glavo. Sama mati županja
ljubljanska mu je namreč kot
zaslužnemu občanu prestol-
nice podelila stanovanje. Za
vredno nagrado Veselku ni bi-
Jonas Žnidaršič
lo treba odgovarjati na kvizu,
ampak je, kot natolcujejo
zlobni jeziki, dobil nagrado
za zvesto služenje v svetniški
klopi mesta Ljubljana.
#Tamara Vonta se je odlično
vživela v vlogo voditeljice 24
ur, tako da so gledalci komaj-
da opazili, da namesto Nataše
Pire ob Matjažu Tanku sedi
druga voditeljica. Stilistka, ki
na POPu oblači voditelje, pa je
Tamari vendarle pripravila
nov komplet oblačil, čeprav bi
ji bila čisto prav tudi tista, v
katerih se je pojavljala Nataša.
©Urednik in voditelj nacio-
nalkinega Tednika Drago Ba-
lažič nikjer ne zdrži prav dol-
go. Po kratki, že pozabljeni
karieri na POP TV in še kraj-
šem stažu voditelja TV Dnev-
nika bi zdaj rad zapustil tudi
mesto, ki ga je po odhodu v
pokoj nasledil od Darka Ma-
rina. Kaj žene Draga v Za-
greb, kjer bi rad postal novi
dopisnik namesto Ilinke To-
dorovski, ni znano. Je pa go-
tovo, da bo imel Drago za to
mesto hudo konkurenco. V
Zagreb si namreč želi tudi naj-
bolj znani novinarski sindika-
list Rajko Gerič, pri tem pa ga
menda močno podpira sam
generalni direktor RTVja Ja-
nez Čadež. Le kdo ve, zakaj?
• Andrej Hofer bo na nacio-
nalki zagotovo uspel kot no-
va medijska zvezda. Po tem
ko je ob Nataši Bolčina Žga-
vec ne preveč prepričljivo de-
bitiral kot voditelj (povsem
neprepričljivega) silvestrske-
ga programa, so mu vrata v
medijski raj odprta na stežaj.
Za vsak slučaj pa bo imel mla-
denič, ki je naše gore Ust, saj
je doma iz Šmartnega ob Pa-
ki, tudi vso podporo urednika
Jožeta Krajnca, ki je desna
roka vsemogočne Miše Molk.
In glej ga, zlomka, čisto slu-
čajno je tudi doma iz istega
kraja kot Strašni Jože.
• Če bodo Odmevi, ki so na-
cionalkina paradna informativ-
na oddaja te dni nekoliko osi-
romašeni, bo šlo to na račun
odsotnosti njihovega legendar-
Vlado Krejač
nega urednika Vlada Krejača.
Mož, ki mora stopiti na prste,
da lahko pogleda predsedniku
države v oči, je namreč na čelu
slovenske novinarske repre-
zentance smučarjev odpotoval
na svetovno prvenstvo novi-
narjev v Italiji. Medalje, ki jih
bodo prinesh nazaj, bodo goto-
vo odtehtale Krejačevo celote-
densko odsotnost.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 18. do 21.1. ob
15.30,18.15 in 21. ter od 22. do
24.1. ob 17. in 20. drama Bro-
dolom.
Mali Union: od 18. do 24.1.
ob 18.30 in 20.30 komična kri-
minalka Morilec mehkega
srca.
Metropol: od 18. do 24.1. ob
16. komična kriminalka Mori-
lec mehkega srca, ob 18.
znanstveno fantastični akcij-
ski film Šesti dan, ob 20.30
komedija Njeni tastari, 19. in
20.1. ob 22.30 drama Brodo-
lom, 20.1. ob 10. komedija
Njeni tastari.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Arnold Schwa-
zenegger je preživel otroštvo v avstrijskem Gradcu. Nagrajenci
so: Jolanda Škorjanc, Ul. Cvetke Jerin 10, Štore, Jan Perčič,
Ljubljanska 102, Celje in Jernej Kolšek, Rimska c. 4a, Laško.
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v filmu Brodolom igra tudi Helen Hunt, ki
je dobila številne nagrade emmy za vlogo v komični televizijski
seriji, ki jo gledamo tudi pri nas. Kako se serija imenuje?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 C^je,
do ponedeljka, 22. januarja. Izžrebali bomo tri dobitnike vstop-
nice za ogled filma.
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
36
ZA AVTOMOBILISTE
Detroit 2001: predvsem študije
Letošnji detroitski avto-
mobilski salon je bil kot po-
navadi predvsem dokaz ti-
stega, kar zmore domača, se ^
pravi ameriška avtomobil-
ska industrija. Dejstvo pa je,
da k njej štejejo tudi tiste
tovarne, ki po izvoru niso
ameriške, vendarle pa na
tleh ZDA izdelujejo avtomo-
bile, se pravi Mercedes
Benz, pa BMW, Volksvvagen
in seveda skoraj vse japon-
ske avtomobilske tovarne.
Če bi za domače šteli pred-
vsem tri velike, General Motor-
sa, Forda in Chryslerja, potem
bi držalo, da so imele te tovar-
ne v Detroitu pokazati malo
novega, saj so bili bolj v os-
predju drugi. Kakorkoli že, le-
tošnji detroitski salon je bil
vendarle zanimiv in pester.
Volksvvagen je zbujal skoraj
izjemno pozornost s študijo
microbusa. To ni enoprosto-
rec ali morda kombi, pač pa
majhen avtobus, ki spominja
na podobno vozilo iz petdese-
tih let. Microbus je nastal v
istem oblikovalskem centru
kot novi hrošč, kar morda po-
meni, da bo v ZDA skoraj iz-
jemno zanimiv in uspešen (če
ga bodo začeli serijsko izdelo-
vati), v Evropi pa malo manj.
Vsekakor gre za prijetno študi-
jo vozila, ki je po obliki malo
retro, po tistem, kar bo ponu-
jal, pa povsem v vrhu. Za po-
gon naj bi skrbel 3,2-litrski šes-
tvaljnik V oblike z 231 KM. Od
tega, kakšne bodo reakcije
publike v Detroitu, pa bo odvi-
sno, ali bo microbus čez nekaj
let tudi v resnici zapeljal na
ceste.
BMW je bil lani v ZDA oziro-
ma v Severni Ameriki izjemno
uspešen, saj je prodal 144 tisoč
avtomobilov, največ doslej.
Pod detroitske salonske luči pa
je pripeljal nenavadno študijo z
oznako X coupe. Gre za kom-
binacijo kupeja in terenskega
vozila (!), avto pa je narejen na
osnovi BMW X5. Zato ima tudi
stalni štirikolesni pogon, na-
menjen pa naj bi bil hitrim
vožnjam po običajnih cestah in
tudi vožnji po terenu. To je ta
hip morda res nenavadna
kombinacija. Prvi del vozila
nezmotljivo spominja na dru-
ge beemveje (recimo Z3), zani-
miv pa je zadek, ki je oglat,
poleg tega se dokazuje tudi z
nenavadnim odpiranjem prt-
ljažnika. Pogon naj bi ponujal
trilitrski turbodizelski motor s
184 KM, kaj drugega pa o tem
avtomobilu ni znanega.
Pri Mercedes Benzu so bili
bolj v sedanjosti in manj v pri-
hodnosti. Na ogled so postavili
T izvedenko mercedesa razre-
da C, avtomobil, s katerim se-
daj polnijo ponudbo pri tem
svojem nadvse uspešnem vo-
zilu. Station wagon serije C
naj bi na trge, tudi slovenskega,
pripeljal marca ali aprila letos,
na voljo bo s kopico motorjev z
močjo od 116 do 218 KM, o
cenah pa ta hip še ni mogoče
govoriti.
Porsche se je lahko prav v
Detroitu pohvalil s svojimi iz-
jemnimi poslovnimi rezultati,
saj je lani v ZDA prodal nič
manj kot 22 tisoč svojih avto-
mobilov ali skoraj polovico
vsega, kar je naredil. Si je pa
detroitsko prizorišče izbral za
predstavitev najmočnejšega
serijskega porscheja z oznako
GT2. Tega poganja bokserski
šestvaljnik, ki zmore 462 KM,
kar je za nekako 45 KM več,
kot jih zmore 911 turbo. Na
trge bo GT2 pripeljal spomladi
oziroma poleti, ko bo znana
tudi cena, pri čemer tudi pravi-
jo, da proizvodnje ne bodo
omejevali.
Ameriške avtomobilske to-
varne so si v Detroitu seveda
vzele največ prostora, sb se pa
dokazovale s številnimi študi-
jami oziroma prototipi. Za
evropskega kupca, se pravi ti-
stega, ki prisega na neko ra-
zumno dolžino in ne preveč
požrešne motorje, pa seveda
niso predstavile kakšnih veli-
kih posebnosti. Tako je Gene-
ral Motors postavil na ogled
nekaj študij, denimo cadilUaca
vizona, nekakšno kombinacijo
velikega enoprostorskega vo-
zila in karavana. Za pogon skr-
bi 4,2-litrski motor z močjo 300
KM, zraven je še stalni štiriko-
lesni pogon, pa kup različnih
komunikacijskih dodatkov, da
bi bilo življenje še bolj napeto.
Hkrati se je postavljal recimo s
cadillacom escalade EXT, za
katerega pravijo, da je najmoč-
nejši truck (terenec po naše)
na svetu. V tem primeru je to
nekakšna kombinacija teren-
skega vozila z odprtim ali zapr-
tim oziroma pokritim keso-
nom, prostorom za štiri potni-
ke, skoraj izjemno dolžino za
evropske razmere (562 centi-
metrov dolžine!) in motorjem,
ki ponuja veliko (šest litrov,
osemvaljnik in 345 KM).
Pri Fordu, ki je bil lani pred-
vsem na domačem trgu manj
uspešen kot prejšnja leta (kar
pa velja tudi za GM in Daimler-
Chrysler oziroma Chrysler), so
ponovno postavili na svetlo
roadsterja (ki pa ima tudi trdo
streho) thunderbirda, ki je bil
kot prototip postavljen na og-
led že pred dvema letoma.
Thunderbird je seveda obliko-
van v slogu šestdesetih, ko se
je Ford tega imena tudi že vozil
po ameriških cestah. Kot pravi-
jo, bo prodaja stekla maja, avto
pa bo poganjal V8 bencinski
motor z gibno prostornino 3,9
litra.
Chrysler, tovarna, ki ji v zad-
njih letih ne gre vse po načrtih,
je tudi dokazovala svoj pogled
v prihodnost. Tako so pred-
vsem ameriškim očem ponu-
dili študijo legendarnega jeepa
willysa. Avto je vsaj na prvi
pogled primeren za kakšen fu-
turistični film, kar verjetno po-
meni, da bo vse ostalo pri štu-
diji. Verjetno bo v muzej zape-
ljala tudi študija kupeja z ime-
nom crossfire. To naj bi bil
avto, s katerim bi se čez dan
vozili v službo, ob koncu tedna
pa z njim dirkali na bližnjem
dirkališču. Crossfire je seveda
dvosedežnik, narejen iz kar-
bonskih vlaken in je med dru-
gim delo komaj 25 leta starega
oblikovalca pri tej ameriški av-
tomobilski tovarni. Pogon bo
seveda speljan k zadnjemu ko-
lesnemu paru, moč pa bo dajal
2,7-litrski V6 motor s 200 KM.
Notranjost je narejena dirkaš-
ko, za obema sedežema pa bo
prostor samo za dve čeladi,
Veliko bliže vsakdanji uporab
in trgu pa je bil chrysler liberty.
s katerim bodo še letos zarrie^
njali cherokeeja (pravijo, ^
ime še ni dokončno in bodo
morda ostali pri cherokeeju),
Avto je od sedanjega cherokee.
ja nekaj daljši, širši in višji, je pj
prvi povsem novi cherokee po
letu. 1984, ko so vozilo prvif
postavili na svetlo. Motorji bo
do za začetek trije, in sicer 3,7.
litrski z 210 KM, pa 2,4-litrski, 1^
bo zmogel 148 KM, in 2,5-litrslq
turbo dizel s 140 KM.
Med japonskimi avtomobil,
skimi tovarnami je treba ned
vomno omeniti predvsem Nis-
san. Ta pod Renaultovo taktir
ko deluje veliko bolj sveže ir
agresivno, kar seveda ne moič
biti slabo. V oko bo nedvomno
padel Z concept, študija kupe
ja, ki je precej podoben audiju
TT. Zasnova je klasična, motoi
spredaj, pogon zadaj, na voljo
pa bo 270 KM iz V6 motorja,
Kot kaže sedaj, naj bi avto na
trge pripeljal leta 2003, se pm
v času, ko naj bi bila ta japon
ska tovarna v francoskih rokal
že zdavnaj iz težav.
Cadillac escalade EXT
Mercedes T razreda ali station ivagon
BMWX coupe
VW microbus
Šf.3.-18.ianuar2001
ZA AVTOMOBILISTE
Daewoo bo odpuščal
čeprav južnokorejskega
Daevvooja še niso prodali -
ker se še ni našel resen ku-
pec - je očitno, da bodo mo-
rali upniki v sodelovanju s
tovarniškim vodstvom sami
povleči nekatere neprijetne
poteze.
Kot je znano, je tovarna v
težavah zaradi velikih dolgov.
Pred časom so se že dogovo-
rili, da bo treba precej zmanj-
šati število zaposlenih, sedaj
pa vse kaže, da je bila prvot-
na številka preskromna. Tako
naj bi že v prvih letošnjih
mesecih odpustili skoraj se-
dem tisoč ljudi ali skoraj 32
odstotkov vseh zaposlenih.
Tako naj bi v letošnjem letu
prihranili približno 190 mili-
jonov dolarjev. Zanimivo je,
da je v zadnjem času Dae-
woo prostovoljno zapustilo
skoraj 2000 zaposlenih. Očit-
no je, da skušajo sedanji last-
niki Daewooja, to so povečini
južnokorejske banke, nare-
diti tovarno bolj zanimivo za
morebitnega kupca. V zad-
njem času se tudi General
Motors kot morebitni kupec
drži nekako ob strani, čeprav
je po tistem, ko se je iz posla
umaknil Ford, dajal v^is, da
ga nakup Daewooja zelo za-
nima. Po drugi strani pa je
tudi očitno, da bo Daevvoo
izjemno težko uresničil ne-
katere svoje prihodnje načr-'
te, kajti večinoma so ti vsaj ta
hip »na ledu«.
Na sliki: daevvoo nubira.
Carine dol,
cene ostanejo
čeprav je bilo sprejeto že pred novim letom, je šele sedaj
znano, kako bo v prihodnje tekel uvoz avtomobilov iz
tujine. Kot je že znano in kot smo že pisali, po 1. januarju
za avtomobile s poreklom iz EU ni treba plačati carine.
Za vse druge avtomobile, se pravi ruske, južnokorejske,
japonske, malezijske, ameriške in vse druge, ki ne prihajajo
iz EU, bo treba po novem plačati 17-odstotno carino. Ta pa se
laliko zmanjša za do 40 odstotkov, in sicer na 10,2 odstotka v
primeru, ko je uvoz vrednostno pokrit z izvozom slovenske-
ga blaga v tujino. Ker večina omenjenih uvoznikov tujih
avtov izvozi toliko slovenskega blaga kot uvozi tujega, bodo
carine za omenjene avtomobile večinoma desetodstotne.
Seveda pa bo treba ob tem plačati še DDV (19 odstotkov) in
poseben prometni davek na motorna vozila (DMV), ki pa je
odvisen od vrednosti avtomobila. Vse to pomeni, da avtomo-
bili v prihodnje pač ne bodo cenejši.
Fiat in Alfa Romeo v ZDA?
Med tistimi velikimi avtomobilskimi tovarnami, ki se ne pojavljajo na trgu ZDA, ki je seveda
izjemno pomemben, je tudi italijanski Fiat. Tam je pred desetletji že bil, vendar se je umaknil.
Sedaj se tovarna pripravlja na vrnitev, pri čemer so načrti zlasti z Alfa Romeo, ki je sestavni del
Fiata, dokaj ambiciozni. Čeprav je v zadnjem času slišati, da se bo ponovni prodor na ameriški
trg nekoliko zavlekel, pri Alfi menijo, da bi lahko tam v dobrih letih prodali od 60 do 80 tisoč alf.
Za sedaj še ni bilo jasno povedano, s katerimi modeli naj bi italijanska avtomobilska hiša
navdušila Američane, vendar se zdi logično, da bi bila to najprej alfa romeo 166.
Na sliki: alfa romeo 166.
Rover bo moral vrniti denar
. zgodbo Rover-BMW bi lahko že skoraj pozabili. BMW
pred dobrega pol leta Rover za simboličnih 10 funtov
P'^odal britanskemu konzorciju Phoenix. Ni še povsem
^•^ano, kaj se sedaj dogaja s to britansko avtomobilsko
^^arno, govori pa se, da pripravlja vrsto novih modelov, ki
bi pripomogli k boljšemu poslovnemu počutju (med
•^^'gim tudi karavansko izvedenko roverja 75).
,^^t) prodaji Roverja je BMW konzorciju Phoenix namenil tudi
1^ rnilijonov funtov pomoči. Tedaj se je govorilo, da gre za
j^^^^kšno nepovratno pomoč in ne posojilo, sedaj pa Nemci
K ^^^3 govorijo povsem drugače. BMW pravi, da jim bo moral
^^^r, ko bo znova posloval z dobičkom, denar vrniti. Seveda-
^^aja odprto vprašanje, kdaj bo Rover delal tako dobro in z
^^ičkom, da bi lahko posojeni denar z obrestmi vrnil...
sliki: rover 75.
39|
Neukrotljiva zapeljivka - obleka
Obleka velja za kraljico ženske garderobe - Letošnja modo ji je še posebej naklonjena
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Še je tu. Saj v resnici nikdar ni povsem izginila z modnega
prizorišča, vendar letos vse tako kaže, da je ne bodo mogli
ylirotiti niti kostimi, jopice, krila, hlače in ostala trendov-
glia druščina oblačil. Zapeljevala in razvajala bo žensko
telo, ga polepšala, sem ter tja skrila kakšno napakico...
Obleka, kraljica ženske gar-
(jerobe. Zakaj znova s takšno
odločnostjo koraka v prvih
niodnih vrstah?
Zato, ker moderna, preza-
poslena predstavnica ženske-
ga spola ne sanja več o norem
eksperimentiranju, monokro-
matskih in barvnih kombina-
cijah, pri katerih jo lahko mi-
niogrede zanese čez rob do-
brega okusa. Želi si oblačil, ki
jo vdano spremljajo od jutra
do popoldneva, sanja o kom-
binacijah, ki jih ni potrebno
kombinirati, o barvah, ki med
sabo prijateljujejo, o odlično-
sti materialov, ki jih podčrtu-
jejo vrhunsko dodelani kroji.
Letošnja moda je torej žen-
skim željam in sanjam prišla
nasproti - z obleko v naročju.
Koža na kožo,
čipka na volno,
svila natvid
če želite slediti osrednjemu
modnemu toku, je dobro vede-
ti, da nosi s seboj obleke z
novimi tričetrtinskimi rokavi
[poleg kratkih, lahko celo mal-
ce napihnjenih v stilu štiridese-
tih let), da praviloma vsi kroji
sledijo liniji telesa, da se z
veseljem poigrava z asimetrič-
nimi rezi oziroma neverjetno
zahtevnimi kroji, da sega dol-
žina nekje okrog kolen.
Tukaj pa se letošnje zanimi-
vosti, povezane z obleko, šele
začenjajo. Povsem nova so na-
mreč druženja materialov. Da
se je usnje iz kostimov, jaken
in plaščev preselilo tudi v lah-
ko žensko garderobo, vključno
z oblekami, vemo že od lanske
jeseni. Torej usnjena obleka,
pod katero oblečemo le spod-
nje perilo (ali pa tudi ne), je
velik hit. Sledi ji srajčna bre-
zrokavna obleka, ki zagotovo
spada med najbolj praktična
oblačila, saj ponuja nešteto va-
riacij za nošenje; z bluzo,
majčko, tankim puloverjem
spodaj ali pa jopico zgoraj.
Retro-šarmod
vratu do kolen
Poleg usnja so nadvse cenje-
ni futuristični, diskretno ko-
vinsko svetlikajoči se materia-
h, ki dominirajo na modelih z
draperijami - na bokih (če jih
seveda želite z obleko optično
razširiti!), na ovratniku, ki se
včasih dviguje visoko pod
vrat, drugič pa ustvarja nesi-
metrične rolka-linije.
Res, vse te šarmantne novo-
sti so bile že videne. V štiride-
setih ali osemdesetih letih
prejšnjega stoletja, čeprav se
stare modne zgodbe letošnje-
ga vzdušja dotikajo le v osnov-
ni ideji. Nadgrajujejo jo deni-
mo s kombincijo vozličasto
volnenih tkanin in nežne čip-
ke, ki je prišita kot obroba
rokavov, s kombinacijo tvida
in svile, potiskane v tartan
vzorcu...
Vzorci in barve? Rdeča, čr-
na, olivno in pistacija zelena,
srebrna, pa tudi vijolična bar-
va se včasih družijo v geome-
trijske, cvetlične, črtaste in
op-art vzorce. Že imate idejo
za vašo novo obleko?
NAMIGZANAKUP
Kupujte z glavo!
Marsikoga razna zniža-
nja zavedejo, da nehote kupi
več, kot bi smel ali celo kaj
takega, česar sicer nikoli ne
bi kupil. Zato dobro premi-
slite, kako lahko kupljen
pulover, jopico, krilo, hlače
in drugo kombinirate z obla-
čili, ki jih že imate v omari.
Nikoli ne boste »udarili mi-
mo«, če na razprodajah kupi-
te kakšen topel zimski eno-
barvni puli (morda umazano
bele ali črne barve), saj ga
lahko letos, naslednje leto ali
pa čez tri še vedno ponosite in
kombinirate povsod. Stran
vržen denar tudi ni nakup
klasičnih hlač, tople jopice
ali puloverja v barvah, ki ni-
koli niso čisto »out«, kot so
črna, modra, snežno ali uma-
zano bela, rjava, siva. Vse to
lahko vedno kombiniramo z
drugimi barvami in kosi ob-
lačil.
Če ste že ponosih kakšen
plašč, jakno, bundo, se vam
seveda na razprodajah izplača
kupiti tudi to. A vedno premi-
slite glede barv in kroja, da
boste kupili model, ki se lah-
ko nosi dlje časa in ne le eno
sezono. Upoštevajte, da je lah-
ko kakšen zadnji modni hit
letošnje zime že prihodnjo se-
zono čisto »izven« in oblačilo
nam bo ostajalo v omari...
Enako velja seveda za čevlje,
škornje... Tak nakup je zago-
tovo najdražji.
V tolikšni ponudbi, kot nam
jo v zadnjih letih nudijo naše
trgovine, resnično ni težko
najti kaj zase. In če vam ni
uspelo priti v trgovine v prvih
dneh, ko je bila gneča nepopi-
sna, naj vas nikar ne boli gla-
va. Ko se bo največja gneča
nekoliko unesla, si vzemite
čas in v miru preglejte police.
Ko nimate namena kupiti kaj
točno določenega, vedno naj-
dete kaj takega, kar boste z
veseljem odnesli domov in tu-
di nosih. In še to: znižanje, ki
je trenutno v večini trgovin od
30- do 50-odstotno, bo po 25.
februarju zagotovo še za kak-
šen odstotek večje. Zato se
vam izplača počakati.
MOJCA MAROT
Nagradno vprašanje januarja:
KATERA VOLNENA OBLAČILA SO NAJBOU LUKSUZNA?
a) Iz kašmirja - dlake kašmirskih koz;
b) Iz mešanice ovčje volne in bombaža.
^.3.. 18. januar 2001
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Iz roda v rod gostilne pot
Bogat Italijan iz Celja s tremi sinovi - V gostilni v Jakobu pri Šentjurju dela že pravnukinja prvega lastnika - Gostilna v Nemčiji se imenuje po Šentjurčanki
Nekoč je živel v Celju bo-
gat Italijan Grasselli, ki je
imel tri sinove. Pravijo, da je
bil v Celju lastnik predhod-
nikov tovarne Aero in kavar-
ne Mignon in da je dobro
poskrbel za vse sinove. Ro-
bert je ostal v Celju, Emil je
postal gostilničar, trgovec in
mesar v Gorici pri Slivnici,
Jožef prvi gostilničar in trgo-
vec v Jakobu pri Šentjurju.
GobLiiiui oalobir v Jakobu je
danes ena najstarejših na Šta-
jerskem, ki je še vedno v ro-
kah iste rodbine. Danes je na-
slednik Jožefa Grassellija v
Jakobu njegov vnuk, lastnik
gostilne Franci Salobir. Za
Grasselijem je namreč prevze-
la gostilno hči, Francijeva ma-
ti Marija, ki se je poročila z
izjemno podjetnim Mihae-
lom Salobirjem iz Dobja pri
Planini (v tamkajšnjih gostil-
nah Salobir so njegovi sorod-
niki). Marija in Mihael Salo-
bir sta delala v Jakobu vse od
leta 1923 v gostilni in trgovini
z mešanim blagom, kupila sta
mlin in žago ter dokupovala
zemljo, tako da je nastala
kmetija.
Mihael Salobir je med dru-
gim odkupoval les, ga rezal in
vozil v Šentjur na železnico,
odkupljeno krmo je prodajal
v Zagreb za vojsko, odkupoval
jabolka za žganje... Med dru-
gim je imel v zakupu bližnje
lovsko področje, kjer je po ii.
svetovni vojni nadaljevala nje-
govo delo lovska družina Ka-
lobje. O njegovi podjetnosti in
naprednosti pričuje dejstvo,
da je v času med svetovnima
vojnama v Salobirjevi hiši v
Jakobu zasvetila prva električ-
na luč v širši okohci. Ljudje so
V gostilni Salobir v Jakobu pri Šentjurju v dolini Kozarice srečate zakonca Greto in Francija
Salobirja z rmslednico, hčerko Andrejo in štirimesečno vnukinjo Neli ter sinom Alešom, ki
sta jima v pomoč.
bili takrat še posebej pozorni
na enega prvih avtomobilov v
šentjurski okolici, na njegov
osebni avtomobil britanske
znamke Hudson.
Po ii. svetovni vojni je zače-
lo gospodariti v Salobirjevi
trgovini trgovsko podjetje Re-
sevna, drugače pa je bilo v
gostilni. Tam sta delala zakon-
ca vse do leta 1965, ko sta
ostarela.
Salebirjevih 12
otrok
Zakonca Marija in Mihael
sta imela veUko premoženja
ter veliko otrok. Med njunimi
dvanajstimi otroki so nekateri
umrli kot dojenčki, pred tre-
mi leti je umrl sin Emil, se-
Nekoč je živel v Celju bogat Italijan Grasselli, ki je imel tri
sinove. Robert je ostal v Celju, Emil je postal trgovec,
gostilničar in mesar v Gorici pri Slivnici, Jožef (na fotografi-
ji v sredini) začetnik gostilne in trgovine v Jakobu pri
Šentjurju. Današnji gostilničar Franc Salobir je njegov
vnuk.
dem pa jih živi v različnih
državah.
Njun sin Norbert Salobir je v
Celju ter je bil v mladih letih na
hitrostnih dirkah z motorjem s
prikolico enajstkratni jugoslo-
vanski državni prvak, udeleže-
nec evropskih in svetovnih pr-
venstev, s 7. mestom na svetov-
nem prvenstvu v Monzi (nje-
gov sin Norbert mlajši je last-
nik Optike Salobir Leveč, s
sedmimi poslovalnicami po
vsej Sloveniji ter je bil z oče-
tom kot sovoznik štirikratni
državni prvak). Vojaški pilot
Miloš Salobir živi danes v Av-
striji ter je bil v Nemčiji z
oldtimerji državni prvak, Edo
je bil v Nemčiji gostinec in
trgovec ter živi blizu Salobirje-
ve gostilne, Marjan je gostinec
v Nemčiji, Breda (poročena
Blatnik) je delala v SDK ter
živi v Celju, Marta (poročena
Ludvig) je prav tako v Celju ter
ima kozmetično podjetje Lu-
kom, najmlajši sin Franci pa
nadaljuje rodbinsko tradicijo
na čelu gostilne Salobir v Jako-
bu.
Gostilničar Franci Salobir
je odraščal v tej stari slovenski
gostilni skupaj s sestrama in
brati. Ko so začeli hoditi v
osnovno šolo, so morali kma-
lu začeti pomagati pri delu v
gostilni ter na kmetiji. Ko je
odrasel, je najprej odšel na
delo v Nemčijo, kjer se je
poročil z Greto, ki izhaja iz
Prožinske vasi.
Greta in Franci Salobir sta v
Flamarsfeldu v Westerwaldu, v
pokrajini Vestfalija, vodila go-
stilno pri Greti (Haus zum
Grettl), ki še danes deluje pod
tem imenom. Tudi gostilničar-
ki, ki je nasledila Salobirjeva,
je bilo namreč ime Greta, zato
se je ime prijelo. Na željo
Francijevih staršev v Jakobu
sta se zakonca vrnila domov ter
prevzela starodavno gostilno.
Ta je bila namreč po letu 1965,
ko sta Marija in Mihael Salobh
ostarela, deset let zaprta.
Z zaslužkom iz Nemčije sta
celotno zgradbo ter gospodar-
sko poslopje povsem prenovila
v nekdanjem slogu. V notranjš-
čini gostilne spominjajo danes
na stare čase le še velbi ter
nekateri predmeti, med'njimi
starinska tehtnica starega Gras-
sellija, njegovo konjsko sedlo
in starodavni pivski sod s pipo.
Franci Salobir je po vrnitvi iz
Nemčije začel tudi z zasebno
trgovino z mešanim blagom ter
kot drugi zasebnik na Štajer-
skem vzbudil veliko pozor-
nost. Leta 1976 je začel kot
obrtnik z razUčnimi stroji
opravljati strojna gradbena de-
la ter delal vse do leta 1989, ko
se je znova povsem posvetil
gostilni in kmetiji.
Greta in Franci Salobir skr-
bita za domačo gostilno zdaj že
četrt stoletja. Njuna nasledni-
ca bo kmalu postala hči Andre-
ja Salobir, naj natakarica Šta-
jerske ter najbolj simpatična
natakarica Slovenije iz leta
1994 (v Jakobu so veseli njene
štiri mesece stare hčerke Neli,
njene morebitne naslednice).
Greta in Franci Salobir imata
štiri otroke, med njimi sina
Aleša, ki pridno pomaga v go-
stilni, sin Franci živi v Laškem
ter najstarejši Miha v Nemčiji
(kjer se kot veUki podjetnik
ukvarja s prodajo avtomobilov
ter ima med drugim naložbene
načrte na Šentjurskem).
Folkloristi,peYcio..
v restavracijskih prostorih
gostilne Salobir je dandanašnji
120 sedežev, kjer se zbirajo
ljudje na razUčnih praznova-
njih, porokah, šolskih sreča-
njih in zaključkih, ob petkih in
sobotah imajo redne plese z
živo glasbo, predvsem s celj-
skim ansamblom Fru-fru. Med
prireditvami imajo novoletni in
Valentinov ples ter pustovanje.
Gosti prihajajo iz različnju
krajev, med njimi se najd^
izletniki iz Primorske ali Neaj
čije, ki jih zanimajo zakladr
Rifnika, šentjurska Ipavčeva hi-
ša in podobne zanimivosti. Med
stalnimi gosti so člani folklorne
skupine Anton Tanc iz Marija
Gradca pri Laškem, ki se oglasi-
jo po vsaki petkovi vaji. Prav
tako zanimivo je ob nedeljal
ko so pri njih pevci zbora
Jakobu, ki lepo zapojejo.
Med znanimi ljudmi, ki j
obiskali Salobirjevo gostiln
so bili igralka in pevka Jerc
Mrzel, pokojni slikar Jože Ti]
snikar, Vinko Šimek, v na
zanimivejšem obdobju četvi
rica Janez Janša, Ivan Boršt-
ner, David Tasič, Franci Za-
vrl ter Igor Bavčar, pogosto
pride direktor Alposa Mirjaii
Bevc, včasih je prišel pogosto
duhovnik Izidor Pečovnik-
Dori (zdaj slovenski župnik v
Berlinu), ki je pripeljal an-
sambel Dori, večkrat šentjur-
ski župan in poslanec Jurij
Malovrh... i
Pri vsem skupaj Greta il
Franci Salobir prostega časa
ne poznata. Pravijo, da si vza-
meta nekaj časa le poleti, ko
rada dopustujeta na Jadranu
obiščeta sorodnike in prijate
Ije na Nemškem ah odideta j
Čateške toplice in Radence.'
wmmmm brane jerankc
šl. 3.-t 8. januar 2001