NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poll8.|iiiMHir2001 4 DOGODKI Mestni časopis za Celfane v podjetju Novice iz Slo- venskih Konjic so včeraj do- poldne, sočasno s tem, ko so poštarji v blizu 17 tisoč nabi- ralnikov celjskih gospodinj- stev vložili prvo številko Ce- ljana, predstavili novega člana svoje družine lokal- nih tednikov. Celjan bo tudi v bodoče izhajal ob sredah, na štiride- setih straneh A4 formata, ti- skanih delno v barvni, delno pa črno-beli tehniki pa bo pri- našal zapise o družabnih, kulturnih, športnih, gospo- darskih in vseh drugih do- godkih v mestu, ob tem pa še napovednik prireditev za pri- hodnji teden. Glavna in odgo- vorna urednica Alma M. Sed- lar pravi, da bo tednik prina- šal redne intervjuje s Celjani, na časopisnih straneh pa bo- do med drugimi svoj prostor dobili tudi najmlajši Celjančki in prvič tudi Celjanke, saj si v uredništvu, ki ga sestavljajo sami mladi (zaenkrat Iztok Gartner, Helena Kojnik, Urš- ka Knez, Aleš Kolšek, Suza- na Košir in Mateja Žvižej), želijo, da bi del časopisa sous- tvarjale samo ženske. Celjan se tiska v Grafiki Gracer, naprodaj bo po 260 tolarjev, v uredništvu pa raču- najo na stabilno naklado treh do štirih tisoč naročnikov. IS V Vitanju brez dogovora Bo za čistilno napravo potreben referendum? v prostorih občine Vita- nje verjetno že dolgo ni bilo tako razburljive razprave, kot je bila prejšnji četrtek. Čistilna naprava je še vedno tema številka ena v Vitanju in glede na četrtkovo raz- pravo, bo na tem mestu tudi ostala. Udeleženci okrogle mize o čistilni napravi na- mreč niso sprejeli dokončne odločitve o tem, kaj naj bo naslednji korak pri njeni iz- gradnji. Župan občine Vitanje Slav- ko Krajnc je na okroglo mizo povabil člane trške skupnosti Vitanje, prebivalce ulice ob predvideni prvotni lokaciji či- stilne naprave, predsednike političnih strank v občini, ob- činsko upravo in enega od projektantov naprave. Župan je okroglo mizo za- čel z vprašanjem, odkod pre- pričanje, da občinska uprava prisiljuje prebivalce, da sprej- mejo prvotno predvideno lo- kacijo za čistilno napravo: »Seveda v zadnjem času ljudi nismo spraševali o tem, kje bo naprava stala, če pa je bila O čistilni napravi v Vitanju bodo ponovno govorili na občinskem svetu, tokratna okrogla miza pa ni prinesla nobenega (obvezujočega) sklepa. na tem mestu s prostorskim načrtom previdena že v se- demdesetih letih!« Župan je v svojem uvodnem govoru še pojasnjeval, da občinska uprava nikoli ni delala na last- no pest, temveč je le uresniče- vala sklepe občinskega sveta. Po njegovem mnenju bo po- slej odgovornost prisotnih (oziroma tistih, ki so jih pri- sotni zastopali), da poiščejo za skoraj 300 milijonov tolar- jev sredstev, potrebnih za spremembo lokacije naprave. Župana je podprla tudi stro- kovna sodelavka občine za okolje, prostor in infrastruk- turo, Romana Holobar, ki je spregovorila predvsem o tem, da v primeru spremem- be lokacije ne bo višja le za- četna investicija, temveč tudi njeno vzdrževanje, saj se stroški povečajo z oddaljeva- njem čistilne od kraja. Tudi podžupan Zdenko Plankl je potrdil, da skoraj ni bilo seje občinskega sveta, da ne bi govorili o čistilni napravi. Na uvodno predstavitev problematike je z drugega konca mize najprej ugovarjal Marjan Borovnik (njegova hiša bi bila od čistilne naprave oddaljena okrog dvajset me- trov). Zatrdil je, da niso kraja- ni dejansko vedeli ničesar, dokler niso bile podpisane že vse pogodbe: »Če se je za to lokacijo vedelo že pred dvaj- setimi leti, zakaj ste dovolili, da si v njeni neposredni bliži- ni gradimo hiše?« Dodal je še, da nima smisla, da se o tej lokaciji še naprej pogovarjajo, ker bodo tamkajšni prebivalci to blokirali. Nezadovoljstvo krajanov je potrdil tudi Mirko Polutnik, ki ob nakupu par- cele prav tako ni vedel, da bo sosed čistilne naprave. Odgo- vornost za nepoznavanje na- črtov je pripisal slabemu sti- ku pristojnih z bližnjimi sose- di lokacije. Župan je odgovoril, da uprava ne vztraja na prvotni lokaciji, zanima ga le, kje bi občani radi, da naprava stoji, in od kod bo prišel denar. »Ni dovolj, da smo kar tako pro- ti. Razumel bi, če bi ropotalo in smrdelo, tako pa bomo zapravili 130 milijonov tolar- jev, ki bi jih lahko investirali drugam v Vitanje!« je prvot- no lokacijo skušal zagovarja- ti tajnik občine Srečko Fi- javž. Sledili so ugovori in po- zivi, da je treba vendarle pri- sluhniti sosedom in celotne- mu naselju Štajnhof, ki je s podpisi pokazal svojo odlo- čenost. Na seji prisoten strokov- njak strahu pred smradom ni znal omiliti. Ker argumenti (ali prepričevanja, odvisno s katere strani gledate) glede prvotne lokacije nikakor niso naleteli na plodna tla, se je razprava na trenutke dlje us- tavljala ob t.i. lokaciji številka 4 (območje zamočvirjene travne površine na levem bre- gu Hudinje). Prevladalo je mnenje, da se preveri mož- nost odkupa tamkajšnjega zemljišča in volja tamkajšnjih sosedov naprave. Po še naprej burni izmenja- vi mnenj so prišli do možno- sti sklica zbora občanov o tem vprašanju in o morebitni odločitvi tega zbora za refe- rendum. Na njem bi občane vprašali, ali naj postavijo či- stilno napravo na sedaj pred- videni lokaciji ali ne. »Kaj pa bomo storili, če se bodo obča- ni odločili za? Bomo potem morali graditi tam!?« je zani- malo župana. ALEŠ MRZDOVNIK PO DRŽAVI »Požegnali« štiri ministre UUBLJANA, 12. januarja - DZ je na izrednem zaseda- nju po javnem glasovanju s 54 glasovi proti 17 (navzočih je bilo 81 poslank in poslan- cev) izglasoval predlagano li- sto premiera Janeza Drnovš- ka in imenoval štiri ministre: Teo Petrin za ministrico za gospodarstvo, Lucijo Čok za ministrico za šolstvo, zna- nost in Šport, Pavla Gantarja (vsi trije LDS) na mesto mini- stra za informacijsko družbo ter Jakoba Presečnika (SLS-HSKD) na položaj mini- stra za promet. stanovanjska posojila LJUBLJANA, 13. januarja - Stanovanjski sklad je zara- di skromnega odziva po- daljšal rok za prijavo na raz- pis dolgoročnega stanovanj- skega posojila za gradnjo v skupni vrednosti dveh mili- jard tolarjev do vključno 22. januarja. Ob tem so olajšali tudi razpisne pogoje in tako razširili krog upravičencev za odobritev posojila. Po novem za posojilo lahko za- prosijo vsi, ki imajo pravno- močno gradbeno dovolje- nje, izdano med L julijem 1998 in 22. januarjem 200L Dražgoše 2001 DRAŽGOŠE, 14. januarja - Z osrednjo slovesnostjo pri spomeniku v Dražgošah so se končale številne priredi- tve Po poteh partizanske Je- lovice - Dražgoše. 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na do- godke iz NOE. iz več kot desetih smeri je v to vasico prišlo več kot 6.000 udele- žencev pohodov, 379 najvz- držljivejših pa je prehodilo 40 kilometrov in prišlo po poteh Cankarjevega bataljo- na iz Pasje ravni. Predsednilc praznoval LJUBLJANA, 14. januarja - Predsednik republike Mi- lan Kučan je v nedeljo praz- noval svoj 60. rojstni dan. Ob tem se je zahvalil za šte- vilne dobre želje, ki jih te dni prejema, veliko dobrih želja pa je prispelo tudi iz tujine. Voščila so mu poslali ruski predsednik Vladimir Putin, nemški predsednik Johan- nes Rau, nekdanji madžar- ski predsednik Arpad Goencz, predsednik ministr- skega sveta Italije Giuliano Amato in drugi. Uničena omama LJUBLJANA, 16. januarja - Komisija za uničenje zase- ženih mamil je od 17. novem- bra do 5. decembra minulo leto pregledala in zapečatila približno 184 kilograma in štiri litre prepovedanih drog ter 8136 različnih tabletk in pivnikov. Uničili so tudi večjo količino drog, kjer kazenski postopki še tečejo. Tako so zapečatili in pripravili za uni- čenje približno 2852 kilogra- mov konoplje in 364 kilogra- mov heroina. Tik pred izbiro študija Kandidatom bo skupaj ponujenih skom\ 25 tisoč vpisnih mest, od tega 21.881 v visokem šolstvu, 3.114 pa v višjem strokovnem izobraževanju Razpis za vpis v visoko šolstvo v študijskem letu 2001/2002, ki je izšel v po- nedeljek, so pripravili Uni- verza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in koncesionarni samostojni visokošolski za- vodi. Dijaki in dijakinje zad- njih letnikov so ga dobili v šolah, drugim kandidatom pa je na voljo v pravno-infor- macijskih službah obeh uni- verz (VPIS), na vseh visoko- šolskih zavodih in enotah Zavoda za zaposlovanje. V razpisu za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2001/2002 ponuja izobraževanje pet- najst javnih in koncesionar- nih višjih strokovnih šol in šest zasebnih. Prijavljanje za vpis v visoko šolstvo bo pote- kalo prek prijavno-informa- cijskih služb obeh univerz, prijave za vpis v višje strokov- no izobraževanje pa bodo kandidati pošiljali posamez- nim višjim strokovnim šolam. Prijavni obrazec lahko kandi- dati kupijo v večjih knjigar- nah in papirnicah po Sloveni- ji, prijaviti pa se morajo naj- pozneje do četrtka, 8. marca 2001. Mesec dni prej, 9. in 10. februarja, bosta na visokošol- skih zavodih in višjih strokov- nih šolah organizirana infor- mativna dneva, tako da si bo- do kandidati lahko pridobili informacije, pomembne za odločitev o izbiri študija. Hkrati z razpisom za vpis je objavljen tudi razpis za spre- jem študentov v dijaške do- move. V njih bo prostor za bivanje lahko poiskalo 457 študentov. Novosti v razpisu Na Univerzi v Mariboru bo- do na novo razpisani nasled- nji študiji: univerzitetni študij- ski program telekomunika- cije na Fakulteti za elektro- tehniko, računalništvo in informatiko, univerzitetni nepedagoški študijski pro- gram zgodovina na Pedagoš- ki fakulteti ter nova smer biokemijska tehnika v uni- verzitetnem študijskem pro- gramu Kemijska tehnologija na Fakulteti za kemijo in ke- mijsko tehnologijo. Na Univerzi v Ljubljani je uvedenih nekaj manjših sprememb pri vpisnih pogo- jih in merilih za izbiro kan- didatov na Fakulteti za šport in Visoki policijsko-var- nostni šoli, pridruženi, člani- ci Univerze v Ljubljani. Kan- didati za študij na Fakulteti za šport bodo v prihodnje izbrani po novih merilih: za uspeh v srednji šoli in pri maturi bodo dobili 10 odstot- kov točk več kot doslej, za uspeh pri preizkusu motorič- nih sposobnosti pa prav toli- ko manj. Na Visoko policij- sko-varnostno šolo se bodo po novem lahko vpisovali kandidati, ki so z maturo aU zaključnim izpitom končali katerokoli srednjo šolo. Na razpis Vlade Republike Slovenije za dodelitev konce- sije se je prijavila in izpolnila vse pogoje Politehnika iz Nove Gorice. Študij po uni- verzitetnem študijskem pro- gramu okolje bo po novem torej financiran iz javnih sred- stev. Višjestrokovno izobraževanje v študijskem letu 2001/2002 bo višjestrokovno izobraževa- nje potekalo po petnajstih programih: gostinstvo, turi- zem, živilstvo, kmetijstvo, strojništvo, gradbeništvo, ko- munala, elektronika, elektroe- nergetika, rudarstvo in geoteh- nologija, lesarstvo, telekomu- nikacije, poštni promet, po- slovni sekretar ter komercia- list, in sicer na 21 šolah povsod po Sloveniji: v Ljubljani, na Ble- du, v Mariboru, Celju, Velenju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Brežicah in Novem mestu. Za novo, doslej že šesto generacijo študentov višjih strokovnih šol, je razpisano precej večje število vpisnih mest kot doslej, več kot tri tisoč. Za mladino je v javnih šolah razpisanih tisoč sto mest, za odrasle pa tisoč dve- sto, v zasebnih pa 794 mest. V letošnjem razpisu je v primerjavi z lanskim spet ne- kaj novosti, zlasti za izobra- ževanje odraslih. Dve višji strokovni šoli sta bili ustanov- ljeni na novo. Prva na Lesar- ski šoli Maribor, izvajal se bo program lesarstva; druga na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu, kjer se bo izvajal pro- gram kmetijstva. Tretji pro- gram, po katerem bo izobra- ževanje letos potekalo prvič, pa je komunala, ki ga bodo izvajali na Višji strokovni šoli Šolskega centra Novo mesto. NATAŠA PEUNIK 22 milijonov za javna dela Tudi letos bo konjiška občina izvajala programe javnih del. Na razpis države jih je prijavila preko dvajset, več kot polovico jih je država odobrila v celoti, preostale pa delno oziroma pogojno. V celoti je zavrnila le program konjiškega Stanovanjskega sklada, ki je za pomoč pri delu želelo angažirati sedem delavcev. Podobno kot minula leta bo tudi v tem letu največ izvajalcev javnih del vključenih v aktivnosti na področju turizma, kulture, komunale in pomoči starejšim na domu. V programe javnih del bo v vključenih nekaj čez sto dvajset brezposelnih, občina, ki je dolžna programe sofinancirati, pa bo za to odštela približno dvaindvajset milijonov tolarjev. A.Mr. Šf.3.-I8.|aiivar200li TEMA TEDNA 3 Za volanom pri devetdesetih Med nami so ljudje, ki so, kljub častitljivi starosti, živahni za volanom - Zakon, prijaznejši do starejše populacije - Marija Povalej, devetdesetletnica in voznica ! Tudi tretje življenjsl<.o ol) dobje ni več tisto in talcšno, kot je bilo nekoč. Dolgost našega življenja se v razvi- tem svetu daljša, s tem pa tudi kakovost življenja v ob- dobju, ki mu pravimo sta- rost. Marsikateri starostnik, ki ga je starost nagradila z dobrim zdravjem, se kot sa- mostojna osebnost enako- vredno vključuje v družbo, ta pa mu to tudi vse bolj omogoča. Tudi formalno, ko zakonodajo prilagaja sta- rostnikom, njihovim psiho- fizičnim sposobnostim ter interesom in potrebam. Po- membno spremembo je v tem pogledu doživel novi Zakon o varnosti cestnega prometa. S skoraj štirinajstimi odstotki prebivalstva, starega nad 65 let, se tudi Slovenija uvršča med demografsko stare družbe. Ker pa si prizadeva biti napredna, humana in evropsko naravnana družba, posveča vse več pozor- nosti tudi starejšim voznikom. Ena takšnih pozornosti se odra- ža v omenjenem zakonu, ki je starostno mejo za podaljšanje vozniškega dovoljenja, na pod- lagi obveznega kontrolnega zdravstvenega pregleda, presta- vil s 65 na 80 let. To spremem- bo je narekovalo dejstvo, da je med nami precej ljudi, ki se približujejo sedemdesetim in osemdesetim letom, pa so še vedno aktivni na mnogih po- Asis. mag. Marjan Hrušovar, dr. med., specia- list medicine dela: »Moje izkušnje s starejši mi vozniki so dobre.« Inšpektor Franci Klanjšek: »Posledice pro- metnih nesreč, v katerih so udeleženi sta- rostniki, so praviloma zelo hude.« dročjih. Ker jim zdravje dobro služi, so samostojni pri vsakod- nevnih opravilih. Tako se lahko enakovredno in enakopravno vključujejo v družbo skoraj na vseh področjih. Tudi v prometu kot vozniki motornih vozil z veljavnim vozniškim dovolje- njem. Seveda pa dvig starostne meje s 65 na 80 let pogojuje veliko odgovornost, tako posamezni- ka kot družbe. Bo starostnik, ki so mu nekatere pomembne funkcije začele pešati precej pred osemdesetim letom, do- volj kritičen in odgovoren do sebe in drugih ter se bo sam odločil, da za volan ne sede več? Mu to lahko onemogočijo svoj- ci? Bo zdravnik, ko bo pri red- nem obisku pacienta opazil, da so mu nekatere (za vožnjo) po- membne funkcije (npr.sluh, zaznave) bistveno opešale, do- volj odgovoren in dosleden, da bo za takšnega starostnika zah- teval preverjanje zdravstvene sposobnosti za voznika? Vseka- kor dovolj vprašanj, da bi lahko spremembo v zakonu pozdravi- li brez vsakršnega pridržka. Asist. mag. Marjan Hrušo- var, dr. med., specialist medici- ne dela, je mnenja, da je glede starostnih omejitev novi zakon primernejši, saj v večji meri upošteva dejstvo, da fiziološka in koledarska starost ne stopata vedno vzporedno. »Dilema pa se za zdravnika odpre v trenut- ku, ko pri pacientu usahnejo sposobnosti, pomembne za voznika motornega vozila: ali ravnati s ciljem odvzema voz- niškega dovoljenja, ali pustiti, da le-to usahne ob dogovoru s svojci in kandidatom samim. Slednje morda ni povsem v skladu z zakonom, je pa človeš- ko in za zdravnika vsekakor obremenjujoče. Sicer pa so mo- je izkušnje s starejšimi vozniki dobre, še posebej s tistimi, ki sem jim tudi izbrani zdravnik. V razmislek pa dajem pobudo, da bi bila posebej označena tista vozila, ki jih upravljajo osebe, starejše od osemdesetih let. S tem bi se v prometu izog- nili nenadnemu dvigovanju krvnega pritiska pri posamezni- kih, pa raznim neprimernim gestikulacijam in verbalnim iz- bruhom.« Relativno zelo rizicna kategorija Kakšne pa so izkušnje pro- metnih policistov z vozniki, starimi več kot šestdeset let? O tem smo se pogovarjali s Fran- cijem Klanjškom, inšpektor- jem za promet v Policijski upravi Celje. Takole pravi: »Seveda jim je treba najprej dati spoštljivo priznanje za ča- stitljivo starost, v kateri, kljub letom, še vedno razmišljajo o aktivnem vključevanju v druž- beno življenje. Koliko je teh ljudi, ki se vključujejo v promet kot vozniki motornih vozil, po- licija nima. Moram pa reči, da je ta kategorija udeležencev v celotnem prometu relativno ze- lo rizična. Lani so bili udeleženi v skoraj desetih odstotkih vseh nesreč na Celjskeni, v teh nesre- čah pa je šest starostnikov izgu- bilo življenje, 29 jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 50 lažje, kar govori o hudih posledicah, ki so značilne prav za to kategorijo udeležencev v prometu. Med navedenimi še- stimi umrlimi so bili večinoma pešci. Seveda so nezgode, ko so ti ljudje, ko sedejo za volan, tudi povzročitelji, a ne zaradi objestnosti, kot je to značilno za mlade, ampak zaradi težav, ki so pogojene s starostjo. Pred- vsem gre za težave zaznavanja in ocenjevanja situacij. Med povzročitelji vseh prometnih nezgod na našem območju je bilo lani 5 odstotkov tistih, ki so bili stari več kot 64 let. V tej kategoriji se kot vzrok za pro- metno nesrečo bolj intenzivno pojavlja zdravstveni razlog, na primer nenadna odpoved srca, možganska kap itd. Zato apeli- ram na vse, ki imajo določene zdravstvene težave, da se, zara- di lastne varnosti in varnosti drugih v prometu, redno udele- žujejo testiranj, preverjanj zdravstvenega stanja. To, da so po novem zakonu periodični zdravstveni pregledi voznikov šele po 80. letu starosti, pa po moji oceni ni najboljša rešitev, saj se pri večini starostnikov zdravstvene težave, ki vplivajo na varnost v prometu, pojavijo že prej.« Devetdeset let in premalo konjev Celjanka Marija Povalej iz Bukovžlaka bo v nedeljo praz- novala devetdeseti rojstni dan. Je ena tistih redkih starostni- kov, ki si življenja brez avtomo- bila ne more zamišljati. Z vese- ljem sede v svojega fička in se z njim popelje tja, kamor jo vodi- ta želja in potreba: v trgovino po nakupe, k prijateljem, k sino- voma na Vransko in v Velenje, k zdravniku, na oddih v toplice ali na kakšen zanimiv izlet, og- led. Še pred petimi leti si je privoščila daljša potovanja, v Dubrovnik, na otok Rab ipd., zdaj bi bila tako dolga pot zanjo le preveliko breme. »Saj bi še šla na kakšno dolgo pot, a bi za to potrebovala boljši, hitrejši, udobnejši avtomobil, takšnega z več konji,« pravi Marija, ki ji vedrina duha in srčna dobrota kar sijeta iz oči. Vozniški izpit je opravila šele pri šestdesetih. »Do takrat sta bila moja sinova še pri meni doma in sta me vedno peljala z avtom, če sem si zaželela kam iti. Ko sta odšla od doma, sem bila kar naenkrat v tem pogledu omejena. Pa sem se odločila, opravila izpit, si kupila prvega fička, potem dru- gega, tale pred hišo je že tretji. Si mislite, da v vseh teh tridese- tih letih nisem plačala še niti ene kazni za prometni prekr- šek? Sem pa doživela nesrečo, a zanjo nisem bila kriva jaz, po- sledice pa so bile kar hude. A so že davno pozabljene. Z vese- ljem se kam peljem, rada vo- zim. Zdaj moram vsako leto na zdravniški pregled, da mi po- daljšajo vozniško dovoljenje in moj zdravnik me vsakič vpraša, ali sem prišla z avtom ali peš. Z veseljem mu povem, da sem se pripeljala,« nam je pripovedo- vala ženska, ki je zelo zgodaj ovdovela. Leta 1939 se je poročila s sosedom iz Bukovžlaka, zgradi- la sta si majhno hišo in na svet spravila dva sinova. Mož Jože je delal v Avstriji, tam so ga med vojno vpoklicali v nemško voj- sko, od koder se ni nikoli vrnil. Nikoli ni izvedela, kdaj in kje je umrl, po osvoboditvi je še dolga leta čakala, da se bo čudežno pojavil na domačih vratih. Os- tala je sama s sinovoma, ju spravila do kruha, poleg sinov pa je kot rej niča vzgajala še dve deklici - sestri, ena se je že osamosvojila, druga je umrla zaradi hude bolezni, stara deset let. Zdaj je pri njej dvajsetletni fant, sin pokojne varovanke, za katerega skrbi in mu nudi topel dom. Navajena je skromnosti, odrekanj. Plača delavke v celj-. ski Metki je bila skromna, po trinajstih letih dela v tej tovarni je opravila izpit za kuharico in kuhala otrokom v šolski kuhi- nji na Teharjah. Otroci so jo imeli zelo radi, še danes jo, zdaj že odrasli, nagovorijo z »naša kuharica« in ji povedo, kako radi se spominjajo njenih do- brot in njene topline. »Ne mo- rem verjeti, da je že toUko let mimo. Sicer pa vse pride in vse mine v tem našem življenju in vse slabo je treba sprejeti z dobro voljo. Če to zmoreš, si srečen,« so njene besede, ki smo si jih posebej zapomnili. Ob spoštljivem jubileju pa ji želimo zdravja in - sreče za volanom. MARJELA AGREŽ Marija Povalej je ena red- kih devetdesetletnikov z ve- ljavnim vozniškim dovolje- njem. Ker pa je med nami vendarle še nekaj takšnih ko- renjakov, ki so pri tako visoki starosti še vedno aktivni kot vozniki, jih želimo bralcem predstaviti. Če veste za koga, nam sporočite njegov naslov. Naš naslov je Novi tednik (uredništvo), Prešernova uli- ca 19, 3000 Celje, lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 03/422 50. Devetdesetletnica Marija Povalej in njenih štirideset jeklenih konjev. 6 GOSPODARSTVO Banka Celje ohranila tržni delež Bilančna vsota in dobiček sta se lani povečala za 18 odstotkov - Kljub aktivnemu povezovanju z NLB bo banka do leta 2004 ohranila status pravnega subjekta Banka Celje je lani poslo- vala uspešno, saj je bilanč- no vsoto povečala na 185 milijard tolarjev, kar pome- ni 30 milijard tolarjev ozi- roma 18 odstotkov več kot v letu 1999. S tem ji je uspelo obdržati 6-odstotni tržni de- lež in ohraniti peto mesto med slovenskimi bankami. Po še nerevidiranih podat- kih znaša bruto dobiček banke 2,6 milijarde tolarjev, kar je prav tako za 18 od- stotkov več kot predlani. Po odbitku davkov bo dobička za 1,9 milijarde tolarjev. Do- bro polovico bodo v skladu z dividendno politiko raz- delili med tisoč delničarjev. Največji med njimi je z 20- odstotnim lastniškim dele- žem Nova Ljubljanska banka, s katero je Banka Celje že leta 1999 sklenila dogovor o stra- teškem partnerstvu in po- slovnem sodelovanju. Od lani so Celjani tudi pridruženi čla- ni skupine NLB, vendar bodo, kot je poudaril predsednik uprave Niko Kač, ohranili sta- tus samostojnega pravnega subjekta še do leta 2004. »Proces povezovanja, zaradi katerega pridobivamo večjo tržno moč, bomo letos aktiv- no nadaljevali, vendar želimo pri tem ostati še naprej tako fleksibilni, kot smo bili do- slej,« dodaja Kač. Banka načrtuje, da bo letos obseg bančnega poslovanja in tudi dobiček povečala še za 15 odstotkov. Takšno rast naj bi si zagotovila z najemom novega sindiciranega posojila v tujini in z izdajo pete emisije obveznic, aktivno pa namera- va tržiti tudi nove storitve de- MTco Kač Dušan Drof enik pozitnega poslovanja. Še zla- sti veliko si obetajo od kapi- talske vključitve v Skupno po- kojninsko družbo, ki trži do- datna pokojninska zavarova- nja. Sicer pa bo leto 2001 zelo viharno, pravi Niko Kač, saj bosta pričetek privatizacije Nove Ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor ter prevzem SKB banke pospeši- la proces koncentracije slo- venskega bančnega prostora, kar bo gotovo vplivalo tudi na poslovanje Banke Celje. Predvidoma februarja bo banka v večini poslovnih enot spremenila delovni čas, ki bo podoben tistemu, ki ga imajo banke drugod po Evropi. Za- radi uvedbe elektronskega bančništva tudi za prebivals- tvo in zaradi sedemdesetih bančnih avtomatov namreč ni več potrebe, pojasnjuje član uprave Dušan Drofenik, da bi obratovali tako'kot doslej. Med tednom bodo bančna okenca delala le šest ur, ob sobotah pa bo v Celju odprta le poslovna enota na Vodni- kovi ulici. Zaradi krčenja de- lovnega časa nihče od banč- nih uslužbencev ne bo izgubil delovnega mesta, saj se po drugi strani zaradi prenosa plačilnega prometa na banke obseg dela povečuje. mmm janja intihar m/m Foto: gregor KATlČ V Banki Celje ocenjujejo, da so se uspešno vključili v prenos plačilnega prometa iz agencije za plačilni pro- met na banke. Do 8. januarja je pri njih na novo odprlo transakcijski račun 135 pravnih oseb, ob koncu leta pa naj bi plačilni promet iz- vajali za 1500 pravnih oseb. Že lani so iz celjske podruž- nice APP prevzeli 55 ljudi ter najeli dobro polovico nji- hovih poslovnih prostorov, vendar za sedaj uporabljajo predvsem trezorski del. V želji, da bi svoje storitve čim bolj približala malim in srednjim podjetjem, je Ban- ka Celje pričela s selitvijo kreditnega poslovanja tudi v ostala mesta v regiji. Lani so tovrstne posle že prenesli v Slovenske Konjice, letos jih bodo še v Laško, Šmarje, Ro- gaško Slatino in Šentjur. P Obujanje starih vezi ^ "'Območna gospodarska zbornica Celje bo v sodelovanju z Regionalno gospodarsko zbornico Novi Sad predvidoma sredi februarja pripravila poslovno konferenco. Natančnejši datum srečanja slovenskih in vojvodinskih gos- podarstvenikov bodo določili v prihodnjih dneh, pričakujejo pa, da se bo glede na nekdanje dobro poslovno sodelovanje, ki so ga marsikje ohranili tudi v preteklih letih, konference udeležilo čim več podjetij. Iz celjske zbornice so tudi sporočili, da bo v začetku marca v Novem Sadu velika prodajna predstavitev slovenskega gospodarstva za celotno ozemlje ZRJ, ki jo ob pomoči državnih institucij pripravljajo gospodarske zbornice Slovenije, Vojvodine in Jugoslavije. JI Pogodba še ta teden? Kovintrade in Slovenska razvojna družba naj bi v teh dneh z belgijskim koncer- nom Omco vendarle podpi- sala pogodbo o prodaji žal- skega podjetja Feniks. Vsi trije partnerji so pogovore zaključili že decembra lani, zdaj čakajo le še na prevod pogodbe in ureditev drugih administrativnih zadev. Direktor Feniksa Srečko Senčič, ki je bil tudi pobudnik prodaje, je povedal, da so že napovedani podpis pogodbe 12. januarja morali prestaviti zaradi nekaterih pripomb fi- nančnega ministrstva, glede na to, da so se zdaj uskladili glede večine členov v kupo- prodajni pogodbi, pa bi do podpisa lahko prišlo že jutri, ko se bo vodstvo Kovintradea in Slovenske razvojne družbe sestalo s predstavniki Omca. Senčič je prepričan, da bodo novi lastniki pospešili razvoj livarne, saj obljubljajo nalož- be v novo tehnologijo, ki bi podjetju omogočila izdelova- nje odlivkov višjega cenovne- ga razreda in s tem doseganje višje dodane vrednosti. V Feniksu so lani v celoti izpolnili poslovni načrt. Pri- hodke od prodaje so povečali za petino, tako da znašajo 1,26 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 1999 več kot podvojil, saj bo presegel 20 milijonov tolarjev. Podjetje je lani izvozilo v za- hodnoevropske države 80 od- stotkov proizvodnje, njihova najpomembnejša kupca pa sta bila Nemčija in Italija. V začetku tega tedna so v livarni uspešno prestali predpresojo za pridobitev standardov ka- kovosti ISO 9001 in ISO 14001. Milan Senčič je povedal, da so v zadnjih treh letih vložili v varovanje okolja blizu 200 mi- lijonov tolarjev. JI Nov center ob obvoznici Trgovski podjetji Dravinjski dom in Era sta se v Sloven- skih Konjicah lotili še enega skupnega projekta - izgradnje novega nakupnega centra. Dokumentacijo in druge potrel)- ne načrte so pridobili že lani, te dni naj bi se začela že prva zemeljska dela. Nakupni center bo ob konjiški obvoznici, kjer ima Dravinj- ski dom že sedaj skladišče gradbenega materiala. Obsegal bo štiri tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, katerih manjši del bo namenjen prehrambenemu oddelku, v preostalem delu pa bodo prodajali različno tehnično blago, od bele tehnike do gradbenega materiala, ki ga skupina Era ponuja pod skupno blagovno znamko Adut. Nov center bo predvidoma končan že v prvi polovici tega 2001. B.P. Blejci v Rogaški Slatini w Po več kot dveh letih prizadevanj je Diagnostični center Bled le postal večinski lastnik Zdravstva, poslednje, omembe vredne družbe holdinga Zdravilišče Rogaška. Prevzem pravzaprav ni presenetil nikogar, saj je blejski center, ki velja za eno najuspešnejših zdravstvenih ustanov pri nas, že oktobra lani odkupil terjatve, ki jih je imela Nova Ljubljanska banka za tako imenovano terapijo, v kateri se odvija celotna zdravstvena dejavnost v zdravilišču. S prodajo Zdravstva se je privatizacija slatinskega zdraviliš- ča skorajda v celoti končala, koliko je bilo treba plačati za družbo, pa bo znano danes, ko bodo novi lastniki podrobne- je predstavili tudi nadaljnji razvoj podjetja. JI Tovarne icrmii ni več Uprava Ljubljanske borze je v začetku tedna začasno ustavi- la trgovanje z delnicami Tovarne krmil Žalec, ki jih bo potem, ko bo končan postopek zamenjave delnic žalske družbe za delnice ljubljanske Jate, tudi izključila iz prostega trga. Tovarna krmil je v skladu z lansko odločitvijo lastnikov o pripojitvi podjetja k Jati v začetku leta prenehala obstajati kot pravna oseba. Delničarji bodo za 7,2 delnice žalske tovarne dobili eno delnico Jate. V zdaj že skoraj bivši tovarni krmil, ki je z 12-odstotnim tržnim deležem peti najpomembnejši proizvaja- lec krmil v Sloveniji, pričakujejo, da bodo kot Jatin sektor varneje poslovali. Jata se je v prevzemni pogodbi tudi zavezala, da eno leto ne bo odpustila nobenega od 34 zaposlenih. JI Okvara pobrala 7.000 ton jekla V štorski lnexi izdelali lani skoraj 25 tisoč tona jekla več kot leta 1999 - Izvoz v enaindvajset držav Inexa Štore je lani prodala 85.600 ton izdelkov in zanje iztržila nekaj več kot 7,1 milijarde tolarjev. Zaradi okva- re glavnega motorja na valjarski progi je znašal izpad proizvodnje več kot 7.000 ton, ocena škode pa še ni do- končna, saj še niso znani vsi stroški popravil, nadomestnega valjanja na Madžarskem in v Skandinaviji ter na- domestnih nakupov. Motor so zopet postavili na progo konec decembra, ko so opravili še druga remontna dela za nemoten pričetek dela v tem letu. Kljub manjši proizvodnji od načrtova- ne so v lnexi zadovoljni s poslovnimi rezultati, saj so leta 1999 prodali le 61.000 ton izdelkov in ustvarili 4,8 milijarde to- larjev prihodkov. Lani so presegli tudi načrte iz sanacijskega programa za ob- dobje 1998 do 2000, ki je bil podlaga za. takratno odločitev Slovenskih železarn o ohranitvi proizvodnje jekla v Štorah. Ob polletju je imelo podjetje dobrih 37 milijo- nov tolarjev dobička, koliko ga bo ob koncu leta, pa je trenutno še težko govo- riti, pravi glavni direktor Marjan Mačko- šek, saj bo končna številka odvisna od tega, kolikšen del škode zaradi okvare jim bo pokrila zavarovalnica. Inexa je lani vstopila na nekatere nove trge, tako da sedaj izvaža jeklo v 21 držav. Mačkošek pojasnjuje, da letos tega števila ne bodo povečevali, čeprav načrtujejo rast izvoza. Računajo predvsem na povečanje proda- je na turškem in nemškem trgu. Tako naj bi letos prodali 100.000 ton izdelkov, kar je glede na doslej izvedene naložbe in izboljšave v proizvodnem pro- cesu skrajni izkoristek zmogljivosti. Zaradi visokih cen energije lahko namreč elek- troobločne peči obratujejo le izven časov konične tarife, to je ob sobotah in nede- ljah, med tednom pa popoldne in ponoči. »Pričakujemo, da se bodo razmere ven- darle spremenile in bomo končno začeli tudi mi proizvajati pod takšnimi pogoji kot naša konkurenca v tujini,« pravi direktor štorske Inexe. »Čeprav prodamo doma 58 odstotkov izdelkov, lahko rečemo, da gre vse naše jeklo v izvoz, saj večina domačih podjetij, ki kupuje pri nas, vse svoje izdel- ke proda na tujih trgih.« JANJA INTIHAR Inexa je lani porabila za naložbe 560 milijonov tolarjev, približno tolikšno vsoto bo za posodobitev proizvodnje namenila tudi letos. Najpomembnejša bo obnova obstoječih talilnih in osta- lih agregatov v jeklarni, s katero bodo humanizirali delo ter s tem povečali produktivnost in zagotovili stalno ka- kovost izdelkov. Šl. 3.-18. januar 20011 GOSPODARSTVO 7 Nikoli pretesna obleica Celjsko podjetje Ema že deset let beleži dvoštevilčno rast prihodkov in dobička - Iskanje možnosti za povezovanje ali prevzeme Kar se mnogim zdi skoraj- da neverjetno, je za celjsko podjetje Ema že nekaj povsem običajnega. Na primer pamet- ne nalepke, sestavljene iz mi- kročipa in antene, s katerimi je mogoče spremljati vse po- datke o vsebini nekega izdelka ali embalaže. Predstavljajte si, da v trgovini polnega na- kupovalnega vozička ne pe- ljete do blagajne, ampak mi- mo čitalca, ki mu vsak izde- lek sporoči svojo vsebino in ceno. Naprava vam v hipu sporoči vrednost nakupa, ra- čun poravnate s kartico in pot iz trgovine se vam odpre. Uvajanje pametnih nalepk je sicer še v fazi poskusov, v kate- re mnogi proizvajalci vlagajo ogromne zneske, vendar bodo že čez nekaj let, pravi direktor in lastnik podjetja Ema Zlat- ko Mastnak, postale tako vsak- danje kot so črtne kode. Zlatko Mastnak je podjetje ustanovil leta 1990, potem ko je po končanem študiju elek- trotehnike devet let nabiral iz- kušnje v Libeli in se preizkusil še kot zastopnik za prodajo elek- tronskih naprav nemškega pod- jetja Festo. Začetek je bil zelo težak, pravi, saj ni imel prave- ga programa, a se mu je kmalu posrečilo tisto o »pravem člo- veku, na pravem mestu in ob pravem času«. Na sejmu na Du- naju je spoznal predstavnike podjetja Domino iz Velike Bri- tanije, ki sodi med vodilne sve- tovne proizvajalce industrijskih ink jet in laserskih tiskalnikov za označevanje izdelkov. Pova- bili so ga v Cambridge, kjer je podpisal pogodbo o zastopanju podjetja v Sloveniji. »Avtomat- ska identifikacija izdelkov s črt- no kodo, potreba po sledljivo- sti zaradi standardov ISO ter ob- vezne oznake z datumom proi- zvodnje, šaržo in drugim takrat še niso bile v takšnem razma- hu kot danes. Kljub temu sem slutil, da se mi ponuja še neod- krita in perspektivna tržna ni- ša,« pravi Zlatko Mastnak. Občutki ga niso prevarali. Ema je v enem desetletju prak- tično iz nič zrasla v srednje ve- liko gospodarsko družbo. Pr- vo leto delovanja je imela le enega zaposlenega in okrog dva milijona tolarjev prihodka, zdaj v podjetju dela 21 ljudi, prihodki pa so se lani povzpeli na skoraj pol milijarde tolar- jev. Zadnja leta se po višini us- tvarjenega dobička uvršča v zgornji del lestvice celjskih podjetij. »Že v začetku smo in- dustriji in trgovini zeleh ponu- diti celovite rešitve označeva- nja izdelkov in embalaže že med proizvodnim oziroma pa- l^irnim procesom,« pojasnjuje Mastnak. »Bili smo prvi, ki smo na slovenski trg pripeljali tehnologijo numeriranja in oz- ri3čevanja z veliko hitrostjo in brez dotika z izdelkom, ki jih , omogočajo ink jet naprave Do- '"■^ino. Zaradi vse večjih potreb podjetij smo morali program- 'Z leta v leto dograjevati ter ši-, ^iti ponudbo z novimi stro>i in tehnologijami.« J^omemben' Zlatko Mastnak pravi, da se je v dosedanji poslovni poti dostikrat ravnal po pesmi, ki pravi, da vržeš obleko stran, če ti je pretesna. mejnik v razvoju podjetja je bi- lo leto 1994, ko je Evropska skupnost uveljavila nove stan- darde označevanja, ki so se jim morali prilagoditi tudi naši iz- vozniki, leto dni kasneje pa je. ta val zajel vso Slovenijo. Angleški Domino je še danes njihov največji in najpomem- bnejši partner, ekskluzivne po- godbe pa so sklenili še z več kot desetimi tujimi proizvajalci različne opreme. Pri tem je tre- ba poudariti, da Ema ni le ve- letrgovec z napravami, saj nu- di kupcem celovite storitve - od projektiranja, montaže in zagona, do oskrbe s potrošnim materialom in hitrega servisi- ranja. »Poslanstvo našega pod- jetja je zagotavljanje najbolj- ših tehnologij za industrijo, do- seganje vseh standardov sodob- nega poslovanja in skrajšanje poti naših izdelkov na trg,« pravi Zlatko Mastnak, ki ne skriva zadovoljstva, ker je med nji- hovimi kupci, katerih število se je povzpelo že nad 1500, tu- di deset največjih slovenskih podjetij. Z naložbami v nove programe identifikacijskih teh- nologij za spremljanje tovora in vagonov, za sledenje palet v industriji in logistiki ter za sle- denje pošiljk in letalske prtljage naj bi se krog porabnikov nji- hovih storitev razširil še na ve- like transportne sisteme kot so Slovenske železnice, Luka Ko- per, Intereuropa in drugi. Multinacionallca? že leta 1992, ko je podjetje štelo le dva zaposlena, je Zlat- ko Mastnak ustanovil na Ma- džarskem hčerinsko podjetje. »Čeprav smo bili takrat še zelo majhni, mi je bilo jasno,« pra- vi, »da nam slovensko tržišče ne bo zadostovalo. Imel sem le dve možnosti - razširiti de- javnost še s kakšnim enako za- nimivim programom ali pa poi- skati dodatne trge. Odločil sem se za slednje, ker pa je bil za- hod že zasičen, sem šel na vzhod.« Madžarsko podjetje, v katerem dela danes dvanajst lju- di, ima sedež v Budimpešti ter izpostavo na jugozahodu drža- ve. Leta 1995 je Mastnak usta- novil še podjetje na Hrvaškem, saj je bil prepričan, da bodo posli potekali bolje, če bo tudi na tem trgu neposredno priso- ten. Obe podjetji v tujini ima- ta prav takšen program, kot ga imajo v Celju, njihov skupni cilj pa je doseči pomemben trž- ni delež na področju označe- vanja, inovativne embalaže in avtomatske identifikacije v vzhodni Evropi. Lani so v Emi, ki ima na do- mačem trgu konkurenco le na posameznih področjih delova- nja, podjetja, ki bi imel enako celovito ponudbo, pa za zdaj še ni, povečali prihodke od pro- daje za več kot 30 odstotkov, za približno toliko naj bi bil v primerjavi z letom 1999, ko so imeli skoraj 55 milijonov to- larjev čistega dobička, večji tudi bruto dobiček. Tudi sicer je dvo- številčna rast prihodkov zna- čilna za vsa leta poslovanja. Mastnak pravi, da bi lahko mar- sikdaj bolj tvegali in prihodke še povečali, vendar sta mu bila pomembnejša stabilna rast in varnost zaposlenih. Za letos napoveduje »le« 20- odstotno povečanje prihodkov in dobička, saj naj bi prodaja nekaterih programov ostala na lanski ravni. Načrtuje tudi preu- reditev poslovnih prostorov, še v tem letu pa bi začeli graditi nov poslovni objekt. »Kljub vse večjemu številu zaposlenih ima- mo pisarn dovolj, problem so skladišče, parkirišča in proi- zvodni prostori,» pojasnjuje Mastnak. V Emi namreč tudi sami izdelujejo nekatere elek- tronske in mehanske sklope, ki dopolnjujejo naprave njihovih dobaviteljev. Letos naj bi v pod- jetjih v tujini prišlo do manj- ših lastninskih sprememb, Zlat- ko Mastnak pa razmišlja tudi o možnostih za povezovanje ali prevzem nekaterih sorodnih slovenskih podjetij. »To bi lah- ko izvedli le z dokapitalizaci- jo matičnega podjetja, vendar me pri tem ne zanima aktivno lastništvo, saj želim, da bi nas dokapitalizirala katera od tu- jih družb, ki bi ji vložek v Emo pomenil le dobro portfeljsko naložbo,« pravi Mastnak. JANJA INTIHAR Foto: GAŠPER DOMJAN Izbira še vztraja Laška Izbira, ki je med tr- govskimi družbami na Celj- skem in tudi v Sloveniji pra- va posebnost, saj ji je doslej uspelo ostati izven povezoval- nih tokov, pa tudi vsem dose- danjim poskusom prevzema se je uspešno izognila, bo po prvih ocenah lansko poslov- no leto sklenila z okrog 40 mi- lijonov tolarjev dobička. Direktor Ivan Grobler s tak- šnim izidom ni povsem zado- voljen, vendar večjega ostan- ka dohodka glede na promet niti niso mogli pričakovati. Lani so ustvarili nekaj več kot 2,2 milijarde tolarjev prihodka, kar je sicer za 5 odstotkov več kot v letu 1999, ob upoštevanju inf- lacije pa je promet v primerja- vi s predlanskim nižji za nekaj odstotkov. Razlog za nekoliko slabšo prodajo gotovo ni nepo- sredna konkurenca, saj je Iz- bira še vedno »monopolist« na območju laške občine, bo pa najbrž držalo, da vse več Laš- čanov nakupuje v regijskem sre- dišču, kjer so prav zaradi vse večje konkurence cene v mar- sikateri trgovini bolj ugodne. Na vprašanje, kaj bi naredili, če bi v Laško prišla katera od večjih trgovskih verig, v pod- jetju samozavestno odgovarja- jo, da v mestu in bližnji okoli- ci ni primernega zemljišča za gradnjo večjega nakupovalne- ga središča, tisto, kar je bilo, pa so že odkupili sami oziro- ma si rezervirali za kasnejši na- kup. Gre za dokaj veliko zem- ljišče v neposredni bližini zdra- vilišča, med Inino in Petrolo- vo bencinsko črpalko, kje bo- do v naslednjih štirih letih zgra- diti velik prodajni center. Za letos pa načrtujejo celo- vito prenovo Marketa v Debru, ki so jo načrtovali že v prete- klem letu. Z dozidavo bodo tr- govino razširili, tako da bo ime- la 500 kvadratnih metrov po- vršin, kupili bodo tudi najso- dobnejšo opremo in uvedli ra- čunalniško podprt blagajniški sistem. Naložba bo veljala 130 milijonov tolarjev in bo ena večjih v zadnjih letih, z deli pa bodo pričeli spomladi. JI Deset let Probanke V Probanki, ki od lanskega septembra vse svoje storitve po- nuja tudi v novi poslovni enoti v Celju, so v desetih letih dose- gli 30-odstotno rast poslovanja. Ob koncu preteklega leta je bilančna vsota znašala preko 53 milijard tolarjev, tržni delež pa se je povečal za 5 do 7 odstotkov. Letos naj bi se obseg poslovanja banke povečal za petino, rast čistega prihodka naj bi bila 15-odstotna, dobiček pa naj bi se povečal za 10 odstotkov. Eden od pomembnejših poslovnih pro- jektov Probanke je ustanovitev vzajemnega pokojninskega skla- da, ki bo že peto samostojno podjetje znotraj bančne skupine Probanke. Pričakujejo, da jim bodo pokojninski načrt potrdili do konca marca. V Probanki imajo velike načrte tudi na bivših jugoslovanskih trgih. Že decembra so vzpostavili normalen plačilni promet z Zvezno repubhko Jugoslavijo, ki so ga v sodelovanju s podjetji zavarovali z ustreznimi mehanizmi. Računajo, da bodo v krat- kem tudi banke iz ZRJ pričele odpirati svoje račune v Probanki. JI FINANCE Vrednostni papirji delnišicili družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indelcsi v tednu od 10.1.2001 do 16.1.2001 Št. 3.-18. januar 2001 KULTURA Nagrada za knapevski muzej uzej premogovništva Slovenije prejel Fordovo nagrado za leto 2000 Velenjski Muzej premo- govništva Slovenije je sredi prejšnjega tedna prejel na- grado družbe Ford za ohra- nitev naravne in kulturne dediščine za leto 2000 za projekt Varovanje in pomen tehniške dediščine v Slove- niji. Na slovesnosti v Vele- nju sta drugi nagradi prejela Inštitut za celostni razvoj in okolje ICRO Domžale, avtor projekta Vodni detektiv, ter Lovska zveza Slovenije za projekt zaščite rjavega med- veda. Velenjski muzealci so bili poleg časti deležni tudi mili- jon tolarjev vredne nagrade, drugouvrščena pa sta dobila vsak po pol milijona tolarjev. Zmagovalni projekt bo sode- loval tudi v evropskem izboru nagrade Henryja Forda, ki je včeraj potekal v Budimpešti. Razpisani nagradni sklad za evropskega zmagovalca je 30.000 ameriških dolarjev. Petčlanska žirija, v kateri so bili Jožef Školč, Mirko Vaupo- tič, Jerneja Batič, prof. dr. Janez Bogataj in Rok Freyer, je imela obsežno delo, saj je na že četrti razpis za Nagrade družbe Ford za ohranitev na- ravne in kulturne dediščine prispelo 49 projektov s po- dročja naravnega okolja, kul- turne dediščine, varstvenega inženiringa ter mladinski pro- jekti. Nagrada, ki je bila prvič ob pomoči Fundacije za ohra- njanje vrednost razpisana leta 1983 v Veliki Britaniji, je na- menjena predvsem tistim av- torjem projektov za ohranitev naravnih in kulturnih vred- not, ki v javnosti še niso do- volj znani ter jim za medijsko podporo primanjkuje finanč- nih sredstev. Po ocenah žirije je muzejski neprofesionalni skupini v Mu- zeju premogovništva Sloveni- je uspelo uveljaviti pomen kulturne dediščine rudnika in rudarskega okolja, k svojemu projektu pa je pritegnila tudi ljudi, ki jim rudnik pomeni vsakodnevno življenje. Ome- njena skupina je pred leti zavi- hala rokave in komaj pred poldrugim letom je v opušče- Clan izbirne komisije Jožef Školč, direktor premogovnika Velenje Franc Žerdin in Suzanne Wegerhof, predstavnica Fordove centrale iz Diisseldorfa. nem delu premogovnika Vele- nje nastal izjemno zanimiv in domiseln muzej. Projekt Vodni detektiv, ki ga je opravil ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal in je nagrajen z drugo nagrado, je namenjen ozaveš- čanju širše skupnosti o tem, kako pomembna je skrb vseh nas za zdravo vodno okolje. Drugonagrajena je tudi Lov- ska zveza Slovenije, ki se je lani lotila raziskav za nekatere kon- kretne ukrepe varovanja habita- tov in rjavega medveda kot vr- ste, ki je posebej ogrožena. Z nagrado Henryja Porda so bili doslej v Sloveniji nagraje- ni projekti: Bio vas Čadrg (1999), Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri (1998) in Oživitev samostana v Žicah (1997). LO, SKO jill Foto: LOJZE OJSTERŠEK ZAPISOVANJA Ko rojak, prost bo vsak Piše: TADEJ ČATER Ja, Prešernov verz izpred več kot stopetdeset let je še vedno aktualen. Želja, ki je bila izražena v tem verzu, ki ga je javno in karseda patetič- no odrecitiral na osrednjem trgu v Kranju, pred gostilno Stari Mayer, pa se še vedno ni uresničila. Vsaj na subjektiv- nem nivoju gre za preprosto potlačitev prostosti. Oziroma drugače; tako kot je moral svo- jo prostost večkrat potlačiti tu- di Prešeren in njegovi sodob- niki, tako so oziroma smo to isto prostost prisiljeni potlačiti domala vsak dan tudi mi. Le razlogi so drugačni. Ali pa tudi ne. Navsezadnje, tudi dr France Prešeren je bil prisi- ljen svojo prostost večkrat za- menjati za ljubi kruhek. Še več; tudi njegova prostost je bila pogojena z lastništvom kapitala. Samo za ilustracijo; tako kot si Prešeren ni smel dovoliti oziroma je svojo željo po prostosti, po svobodnem izražanju svojih misli, večkrat zatajil, potlačil, da se ne bi zameril bogatim mecenom, odvetnikom in vsem tistim, ki so mu rezali vsakdanji kruh, tako tudi današnji intelek- tualci zavoljo sponzorjev ali bodočih projektov v okviru te in one institucije, potlačijo in zatajijo svoje osebno mnenje, ki bi jim utegnilo nakopati kakšno nepotrebno zamero. Ja, Prešeren ni živel od svoje- ga pesnikovanja, današnji in- telektualci pa ne morejo zgolj od svojega znanja. Treba se je prilagajati. In se obnašati di- plomatsko. Nekaterim to us- peva, drugim spet ne. Oboji pa se zavedajo, daje prostost - tako kot v Prešernovih časih - pogojena z lastništvom kapi- tala. Žal. Ampak o čem sploh govo- rim? Prijatelj in kolega Peter Kolšek je skušal narediti an- keto med izbranimi intelek- tualci o tem, kaj si mislijo o televizijskem Prešernu, hi do- bil le en odgovor Vsi ostali so se prestrašili in ostali tiho.. Jasno, zakaj bi se zamerili scenaristoma, režiserju in producentu, nacionalni tele- viziji, ko pa jo tako zelo potre- bujejo za lastno promocijo, ko pa si nekega dne tudi sami obetajo svoj projekt in svojega Prešerna, ki se utegne imeno- vati Cankar, Kosovel, Zaje... Tako preprosto je to. Prostost, o kateri je pesnil dr Prešeren, intelektualna prostost, ki na- laga sprotno refleksijo sprot- nih pojavov in fenomenov, se je razgubila. Razpršila. Od tistega verza pa je ostal le rojak. Ta pa v svojem bistvu zajema kategorije kot so paz- ljivost, diplomacija, zamerlji- vost, ja, tudi zavist. In vse to, razen prostosti, je še ostalo. Kar pomeni, da se od Prešer- na do danes ni prav nič spre- menilo. In nekako je to celo res. Vsaj kar se prostosti tiče. Pri čemer je res tudi to, da je bil Prešeren v malenkostni pred- nosti. Na boljšem. Prešeren se je lahko izrekal vsaj o umetno- sti. O poeziji. O slikarstvu. In o ljudeh, ki so se z umetnostjo, s poezijo in slikarstvom, ukvar- jali. Današnji intelektualec oziroma izobraženec nima ni- ti te možnosti. Naj se še tako zelo in poklicno ukvarja z umetnostjo, o njeni vrednosti se ne more svobodno izražati. Njegova prostost in če hočete, njegova poklicna prostost, je okrnjena. Je kot kakšna vaška učiteljica, ki si svojim otrokom, svojim učenkam in učencem, ne drzne spregovoriti tudi o človeški plati največjega slo- venskega pesnika, ki zgodbo kakšne Ane Jelovšek enostav- no preskoči. Jasno, mitološki background Prešerna je pač premočan. In prevelik. In v tem je tudi vsa njegova tragika; odsotnost prostosti nalaga manko popolne refleksije dr Franceta Prešerna. Ampak, kdo je tisti, ki je Prešerna mito- logiziral? Odgovor je kajpak preprost; iiUelektimlci. Tisti, ki se s fenomenom Prešeren poklicno in strokovno ukvar- jajo. In nihče drug. Vsi drugi smo ta mitološki blišč le po- hrustali. Brez razmisleka. In brez refleksije. S televizijsko nadaljevanko pa nam je bila omogočena refleksija. Sub- jektivno reflektiranje feno- mena Prešeren. In mitološki plašč, v katerega so ga oblekli tisti, ki se z njim poklicno in strokovno ukvarjajo, je padel po tleh. Celo na obešalniku, kaj šele na Prešernovih ra- menih, ni več zdržal. Zaradi česar kakršimkoli posvečena in intelektualna refleksija ni več mogoča. Delokrog takega strokovnjaka pa se je bistve- no zožil. In to boli. In to nalaga drezanje v lastno pro- stost. Z drugimi besedami, pot prostosti se je narahlo razširila. Razprla. Toda, ne- vajenost na svobodo je lahko tudi zelo neprijetna. Z Everesta Mythos d.o.o. - Agencija PRestige iz Ljubljane je bila nosilec projekta Si.Mobil Extreme, Ski Everest 2000. V tem programu je Davu Kar- ničarju uspelo kot prvemu brez prekinitve smučati z vrh Mont Everesta (8848 m), najvišje gore na svetu, do baznega tabora (5340 m). V ekipi sta bila dva kuharja, trije spremljevalci, le štirje šerpe ter sedem plezalcev, med njimi so bili kar štirje Korošci (Franc Oderlep, ki je Dava tudi spremljal na sam vrh, Grega Lačen in Matej Flis ter zdravnik Jurij Gorjanc), dva Ljubljančana (Tadej in Ur- ban Golob) ter seveda Davo Karničar z Jezerskega. Kar pet med njimi jih je doseglo vrh. To je bil enkratni dosežek za prvega moža v ekipi in nepo- zaben dogodek za slovenski šport in Slovenijo nasploh. Agencija pa se je tudi potru- dila, da je v kratkem času pripravila in izdala knjigo, ki govori o sanjah in pripravah na ta veliki dogodek. Besedilo zanj je pripravil Tadej Golob, ki je opisal vsa dogajanja pod goro in na gori ter še vse druge spremljajoče dogodke. Ovrednotil je prispevke posa- meznih članov ekipe in jih tudi predstavil kot ljudi. Pri celotnem projektu ni manjka- lo težav ne pred odhodom, pa tudi po končanem delu ne. Kot avtorja knjige pa sta nave- dena tudi Urban Golob, ki je prispeval večino fotografij, ter seveda Davo Karničar, kot pr- vi med enakimi v ekipi. Z izdajo knjige, ki obsega 188 strani, in spremljajočega velikega stenskega koledarja, ki ju je natisnila Tiskarna Hren iz Ljubljane, želi založ- nik pokriti manjši del vehkih stroškov za to dolgo, dolgo pot. CIRIL VELKOVRH Na Kalobju se smejijo Na Kalobju so konec tedna obudili gledališko dejavnost. To se je zgodilo po zaslugi tamkajšnjega dejavnega kultur- nika Venčeslava Jagra, ki je zbral igralce ter izbral igro. Tako je uprizorilo Kulturno društvo Kalobje v soboto in nedeljo komedijo Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka, ki je bila nekoč že na kalobškem odru. Komedija v treh dejanjih pripoveduje o čevljarjevi vdovi, ki je podedovala denar ter se želi vključiti v višji sloj. Njena druga ponovitev bo jutri, v petek, 19. januarja, ob 18. uri, v šolskih prostorih na Kalobju. Na odru se pojavlja osem igralcev, med njimi v glavni vlogi Feme Petra Vrečko ter v drugih vlogah Dominik Gračner, Tadeja Plahuta, Mirica Šafran, Anja Vrečko, Mateja in Urška Novak ter Gregor Kalan, ki je komedijo tudi režiral. Gre za mladince iz kalobškega kraja, od šolarjev do študentov. Nekateri so pred tem že igrali, vendar v drugih krajih. Ustvarjalci zanimive predstave, ki jo je občinstvo na Kalob- ju zelo toplo sprejelo, si zdaj želijo gostovanj ter pričakujejo povabila. BJ Kako smo postali pametni v Rogaški Slatini so razpi- sali Borzo humorja 2001, ka- mor bodo pošiljali avtorji iz vse Slovenije različne, hu- moristično obarvane pris- pevke. Tako bodo že šesto leto ocenjevali humoreske, basni, novele, pesmi in črti- ce, najboljše pa nagradili. Med prejetimi prispevki, ki morajo biti še neobjavljeni, so tako dela najbolj znanih slo- venskih avtorjev kot tudi po- vsem neznanih. Vsi pišejo pod šifro. Med njimi so marsikdaj imena iz celjske regije, na zadnji Borzi humorja je bil na 3. mestu Anton Babic iz Bi- strice ob Sotli, na 11. Ivan Šalamon iz Podčetrtka ter na 17. mestu Amalija Jelka Škrobar iz Celja. Letos morajo avtorji pisati na temo Kako sem postal pa- meten, lani Dobro je biti nor ob pravem času, pred tem o Poštenosti po slovensko, Vseh mojih ljubeznih. Pasjem živ- ljenju ter na temo Lažem, to- rej sem. Najboljša dela bo izbrala ista žirija kot lani, ko ji je predsedoval Jože Vol- fand, člana pa sta bila France Forstnerič in Jože Jakoš. Borzo humorja pripravlja vsa leta občina Rogaška Slati- na, kjer želijo ponuditi prire- ditev tako svojim občanom kot najširšemu slovenskemu občinstvu, je povedala pred- sednica organizacijskega od- bora Kristina Kampuš. Bor- za seveda prispeva tudi k pro- mociji tega turističnega kra- ja. Sicer pa morajo avtorji po- slati prispevke do 5. februar- ja. Trideset najboljših bo kot ponavadi objavljenih v poseb- ni knjižici borze, trije najbolj- ši pa bodo prejeli zlato, srebr- no ali bronasto plaketo ter denarne nagradne v vrednosti od 50 do 100 tisoč tolarjev. Slovesna razglasitev bo na predvečer prvega aprila, letos v slatinski športni dvorani Ja- nina, saj je kristalna dvorana zaradi obnove zaprta. BRANE JERANKO Možnar vabi k sodelovanju Zveza kulturnih društev občine Laško -| Odbor za etno dejavnost »Možnar« tudi i letos vabita k sodelovanju pri razpisu za priznanje na področju etnografije Zlati možnar. j Priznanje Zlati Možnar podeljujejo v Laš-I kem že dvanajsto leto. Gre za priznanje! posameznikom ali skupinam, ki so s svojim' delom dosegli vidne uspehe na področju! etnografske dejavnosti, pri obujanju, ohra-| njanju in prikazovanju starih ljudskih šeg,j delovnih opravil in običajev. Priznanje pode-| lijo vsako leto na osrednji občinski prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega prazni- ka. Predloge skupin ali posameznikov z obraz- ložitvami lahko posredujete do srede, 24. januarja, na naslov Kulturnega centra Laško - Odbor za etno dejavnost Možnar - na Trgu svobode 6 v Laškem. Pri proučevanju predlo- gov in sprejetju dokončnega sklepa se odbor opira predvsem na vrednost in obseg dela, uspešnost na tem področju in čas delovanja. NATAŠA PEUNIK Šl.3.-18.|anuar200fi KULTURA 9 Pot Blaža Arniča . izpod Raduiie v svet Ob 100-letnici rojstva našega velilklasičnih< gostov na dveh dilcah,« ugotavlja Brečko. Kartescipi Letošnji olajšanji za vsakodnevne smučarje sta gotovo obnovljen poldrugi kilometer ceste, ki je sedaj razširjena in posodobljena, ter žični- ca, ki povezuje Jurgovo in Mašinžago. Tako je odpadlo nekoč tako zoprno »štamfanje« in poga- njanje z enega na drugi del smučišča, še posebej po celodnevnem užitkarjenju na strminah Jur- govega, ko so utrujeni udi škripaje potiskali brezvoljno telo. Zanimiva novost so tudi nove karte (zaenkrat samo sezonske in letne) z vgra- jenim čipom, ki omogočajo, da se na vhodu žičnic samo zapeljete mimo radijskih anten. »Uporabniki se morajo zapeljati do 40 centime- trov daleč mimo antene in jim kart ni potrebno več vtikati v reže čitalnih mest, saj se zapornica Letošnje snežne razmere zabijajo žeblje v krste večine smučarski centrov, Rogla pa sodi med redke, ki še omogoča smuko. , »V prihodnje nas čaka še obnova nekaj rm- prav in objektov, s katerimi želimo dvigniti kakovost naše ponudbe,« pravi prvi mož zreškega turizma Maks Brečko. avtomatsko odpre. Karte smo dobiU šele 15. decembra, tako da so na voljo šele sedaj, so pa trenutno najmodernejša tovrstna tehnologija,« je ponosen Brečko. Z njimi želijo odpraviti predvsem gnečo pri blagajnah za nakup kart, kjer se posebno ob sončnih koncih tedna zaredi- jo zoprne vrste. Za nove karte je potrebno odšteti tisoč tolarjev kavcije, omogočajo pa dvestokratno obnovo. Kar načeloma pomeni, da bi jo lahko lastniki letnih kart uporabljali dvesto let in bi postale družinska dediščina... Vse žičnice že nekaj časa delujejo s tako imenovanim mehkim zagonom, tako da ni več neprijetnega cukanja, ko sedete ne sedež ali vtaknete sidro med noge. Tega so še posebej veseli najmlajši na obeh otroških progah Uniorček, saj lahko žičničar s posebnim gum- bom ves čas uravnava hitrost naprave in so zato prizori, ko drogovi za sabo vlečejo zardele in osuple malčke že silno redki. Žičničarji so v zadnjih letih postali zelo ustrežljivi in hitro priskočijo na pomoč. Še posebej kakšni nerod- ni mladenki... Za varnost smučarjev Dobro je organizirana redarske služba, saj so redarji hitro opazni, dokaj pogosto nadzirajo strmine, vsi pa so opremljeni z radijskimi postajami, po zagotovilih vodstva pa že pre- ventivno skrbijo za varnost gostov. »Žičničarji in redarji imajo opravljene ustrezne izpite, natančna navodila za delo z ljudmi, večina je domačinov, kar po mojem mnenju prispeva do še bolj zavzetega dela. Potrebno pa je poudari- ti, da morajo za svojo varnost poskrbeti pred- vsem smučarji sami. Tako kot v prometu tudi na smučišču veljajo določena pravila, ki se jih je treba držati,« opozarja Brečko. Tabel z osnovnimi pravili vedenja na snegu je dovolj, jasno so označene tudi proge (če še vedno ne veste, čemu služijo okrogle barvne plošče na začetku prog, se, za božjo voljo, izogibajte tistih črnih), tako da je samo od vaše zdrave pameti odvisno, ali boste premagali ponos in pozabili na kostolomne strmine. Morda je ravno pomanjkanje večjih strmin očitek, ki se ga najbolj zagreti smučarji spomni- jo ob modrovanju o Rogli. »Rogla je res družin- ski center, vendar pa je treba povedati, da proge na Jurgovem gostijo FIS tekme in evropska ter državna prvenstva, kar pomeni, da so dovolj zahtevne,« brani svoje smučišče Maks Brečko. In hkrati dodaja, da se pritožujejo samo ek- stremni smučarji, ki pa so tudi bolj nevarni za ostale udeležence. Za najbolj nerodne skrbi dežurni zdravnik, s podjetjem Hudournik pa imajo pogodbo o helikopterskem prevozu naj- huje poškodovanih v celjsko bolnišnico. Razlika med Roglo in smučarskimi središči v tujini je po Brečkovem mnenju predvsem v 'višinski razliki in dolžini prog (»...čeprav je Jurgovo dolgo 1.200 metrov, bo večina rekrea- tivcev dosegla rob svojih kondicijskih zmoglji- vosti, če se po njem pelje dvajsetkrat...«), morda tudi v tehnični opremljenosti, vendar pa za slednjo velja, da je vse manj opazna. Čeprav že razmišljajo o širitvi smučišča z novimi proga- mi, pa so zamisli še v povojih, tako »da zaenkrat res še ne bi želel govoriti o njih...«. Klobase, odojki... Najmočnejše orožje zreških turističnih de- lavcev pa je še vedno fijihova gostinska ponud- ba. Letošnjo sezono so pričakali z 29 obnovlje- nimi bungalovi, ki imajo sedaj tri do štiri zvezdice. In so jih vredni. »Spremenili smo tudi dopolnilno gostinsko ponudbo, predvsem z večjim izborom jedi, prilagojenim izborom gostov,« našteva Brečko. Zanimiva je smučar- ska klobasa (če vas nore krave še niso popeljale v vegetarijansko nirvano), ki jo strežejo pred lokali, oči pa se razširijo ob poslasticah z žara - odojku in ovčetini. Jugogastronostalgija pri gostih očitno vžge, vsaj tako trdijo na Rogli. Razširili so tudi plato na Jurgovem, ki sedaj omogoča lažjo postrežbo, gostišče sicer še ni dokončano, Brečko pa obljublja pestro in bistveno povečano ponudbo. Najbolj vabljiva pa je povezava z zreškimi Termami. Namakanje v bazenih po celodnevni smuki je preverjeno najhitrejša pot do rajskega razpoloženja. Hkrati pa so odrešujoča rešitev, če vaša boljša polovica ni ravno navdušena nad opojnimi snežnimi užitki, saj si ima s čim napolniti dan. Ta je zagotovo prekratek, če bi radi preizkusili vse dodatne možnosti, ki si jih lahko privoščite. Od športne dvorane s fitne- som, tenisom... do zimskih izletov s konji, pasjimi vpregami, motornimi sanmi, norenja v hotelski diskoteki. Zato se ne gre čuditi, da Rogla s 145 nemškimi markami dodatnega prometa na nočitev vzbuja zavist slovenskih turističnih delavcev. Čeprav vodstvo podjetja trdi, da so usmerjeni na goste s povprečno debelo denarnico, pa si je moč privoščiti tudi takšne ekstravagance, kot je prevoz iz Zreč s helikopterjem (takšno postavljanje vas bo sta- lo tri tisočake na osebo), največji lagodneži pa se pustijo razvajati s helikopterskimi prevozi z Brnika. Menda si je gost iz Splita ravno pred dnevi privoščil takšno dostavo. SEBASTUAN KOPUŠAR Foto: MATEJ NAREKS Manj znani slap Lindek Ko listje odpade in ko so dnevi zelo kratki, si vzemite kakšno uro ali dve časa za ogled skritega lepotca pod lindeškim gradom. Po lepoti prekaša mnoge bolj pozna- ne višje slapove v bližnji okolici. Zaradi kratkega in enostavnega dostopa je do- segljiv v vseh letnih časih, tudi pozimi. Za tega lepotca sem izvedel povsem naključno, ko sem is- kal primeren kraj za fotograf- ski del zbirke Vulkan Darje Jontes. Po prvem obisku sem ga še nekajkrat obiskal in ved- no mi je odkril kaj novega. Skočniki in brzice ti dajo energijo, slap pa ti zbistri gla- vo, da pozabiš na tegobe vsak- danjega življenja. Kako priti do slapa? Najbo- lje je, če se peljete iz Vojnika proti Stranicam. Za Frankolo- vim in zaselkom Verpete nas pozdravi tabla, kjer piše »Turi- zem na kmetiji Goršek«. Po nekaj metrih se odcepi asfalt- na cesta na levo. Našli boste prve markacije za grad Lin- dek, ki se jih morate držati vse do slapu. Tako se boste pripe- ljali do razcepa (en krak pelje do turistične kmetije, drugi pa proti kmetu Sodin), kjer pu- stite jeklenega konjička na manjšem parkirišču ob lin- deškem potoku. Markacije vas bodo vodile po kolovozu v bukov in smrekov gozd. Po nekaj minutah hoje je potreb- no prečkati potok (s kamna na kamen), nato pa se pot strmo vzpne. Na levi strani poti se vleče stena, na desni pa potok Odkrijte slap Lindek na katerem od izletov. • krasijo številni skočniki. Tu se tudi začne idilična soteska. Ko se boste ravno ogreh, boste zagledali rdečo tablo na dre- vesu z napisom »Slap«. Slap je visok okoli osem metrov. Če si želite ogledati mini korita nad slapom, na- pravite še nekaj metrov navz- gor po poti in pri prvem odce pu na desno pridete nad slap Ob zmerni hoji boste za celot no pot porabili dvajset minut Če pa boste imeli še kaj moči lahko nadaljujete po markira ni poti do ruševin gradu Lin dek (približno pol ure). FRANCI HORVA' Št. 3.-18. januar 2001 NASI KRAJI IN UUDJE 13 lapornice le še nostalgičen spomin Ročno dvigovanje zapornic na Mariborski cesti še do letošnjega marca - Letos posodobitev več kot 30 železniških prehodov na progi Zidani Most - Maribor v dobi neonskih napisov, računalnikov, mobilne tele- fonije in hitrih vlakov so med nami še vedno spomeniki pre- teklosti, ki nas nostalgično spominjajo na čase, ko se nam vsem še ni tako zelo mudilo, ko je bilo delavnika konec ob dveh in ko o tujih avtomobi- lih na naših cestah še ni bilo duha in sluha. Eden takšnih spomenikov preteklosti je še danes želez- niški prehod na Mariborski ce- sd, kjer se zapornice spuščajo in dvigujejo na star način - roč- no. V Sloveniji poleg prehoda na Mariborski z zapornicami ročno upravljajo le še prehod Štore-Lipa, v Šoštanju in pri bol- nišnici v Mariboru. Kako se vse skupaj odvija? Pet minut pred prihodom vlaka iz smeri celj- ske železniške postaje ali iz Ve- lenja zazvoni v majhni leseni hiški ob cesti telefon, dežurni zaporničar začne vrteti kolut in zapornice zaprejo cesto za ves promet, dokler vlak ne pre- vozi prehoda. »Delamo vsak dan od sedmih do sedmih, zapornice pa spu- stimo skoraj dvajsetkrat dnev- no,« pojasnjuje Kanfo Šljivar, uslužbenec Slovenskih želez- nic. V svoji skromno oprem- ljeni »pisarni« čaka na klic o prihodu vlaka, časa pa si ne sme krajšati denimo z gledanjem te- levizije ali z ostalimi »moteči- mi« dejavnostmi. »Na tem pre- hodu se izmenjujemo štirje, drugače pa delo sploh ni dol- gočasno,« zavrača moj pomi- slek o monotonosti dela. Na srečo se mu doslej med njego- vo izmeno še ni pripetila kak- šna prometna nesreča. »Pri enem mojih kolegov je iz Cin- karniške poti (ta odcep nima zapornic) ob neupoštevanju znaka stop naravnost na sredo Marjan Romih, eden od štirih delavcev, ki še ročno spuščajo in dvigajo zapornice na Mariborski cesti. prehoda zapeljal voznik, v ka- terega je trčil vlak in ga še 100 metrov potiskal po progi. Na srečo je preživel, lahko pa bi bilo tudi drugače,« pripovedu- je Kanfo in hkrati opozarja na mnoge pešce, ki kljub zapor- nicam prečkajo progo in se s tem izpostavljajo življenjski ne- varnosti. Posodabljanje prehodov Ko se bo spomladi začela po- sodobitev južnega odseka Ma- riborske ceste, kjer je tudi ta prehod, v sklopu gradnje ob- voznice sever-jug, bo cesta za- prta za promet. Bodo zato po- sodobili prehod in podrli lese- no hišico ob cesti? »Od marca naprej bodo zaporničar j i sicer še ob progi, a bodo le varovali občane, ki bodo prečkali tire,« pojasnjuje vodja železniške po- staje Celje Mihael Štor. »Slo- venija pa naj bi kmalu dobila tudi sredstva od Evropske ban- ke za razvoj, ki jih bomo na- menili posodabljanju železniš- kih prehodov in gradnjam pod- vozov ali nadvozov. Na progi Zidani Most - Maribor naj bi denimo že letos s podvozi ali (pol)avtomatskimi zapornica- mi posodobili okrog trideset, to je več kot polovico preho- dov.« Kakšna pa bo usoda štirih za- poslenih bivših progovnih de- lavcev, ki danes dvigujejo in spuščajo zapornice na Maribor- ski cesti in v Štorah? »Preme- stili jih bomo v Sekcijo za vzdr- ževanje in promet, kjer kronič- no primanjkuje ljudi,« pojas- njuje šef postaje Celje, ki vse- skozi z enim očesom pogledu- je v monitor svojega pentiuma. Celjska postaja je namreč edi- na v Sloveniji, ki je v celoti vo- dena z računalniškim siste- mom. Vzpostavili so ga že pred sedmimi leti ob rekonstrukci- ji celotne postaje in zamenjavi dotrajanih kretnic ter tirov in medtem ko drugod v pisarnah dneve in dneve zvonijo telefo- ni in javljajo o prihodih in do- hodih vlakov, se v Celju ti po- datki neslišno izpisujejo na ekran računalnika. In kmalu bodo telefoni utih- nili tudi v leseni hiški ob Mari- borski cesti, vsi pa bomo ob vožnji skozi novi podvoz svo- je potomce še kdaj spomnih na Kanfa in kolege, ki so vsak dan, leto za letom, vestno dvigovali in spuščali zapornice. ■PRIMOŽ CIRMAN Foto: GAŠPER DOMJAN Študeitlovi vžigalicni podvigi Tower Bridge iz vžigalic - Po Londonu še rimsKa bazillta in felaliiša? študent Roman Kitak iz Spodnjega Sečovega pri Ro- gaški Slatini izdeluje iz vži- galic zanimive, velike makete svetovnih znamenitosti. Ta- ko je izdelal dva, blizu metra visoka Eifflova stolpa, zdaj pa je dokončal nekaj poseb- nega. Njegova maketa londonske- ga mostu Tower Bridge namreč meri v dolžino 2,86 metra ter v višino 60 centimetrov. Za To- wer Bridge se je odločil potem, ko ga je v neki knjigi posebej pritegnila fotografija. Predla- ni decembra je narisal podrob- ne načrte, po tistem se je nada- ljevalo s sežiganjem vžigaličnih glavic. Načrte je potem položil na steklo ter lepil vžigalico za vžigalico. Na koncu je vse dele sestavil ter celot- ni most polakiral z lakom za čolne. Vse delo je opravil sam, le štirje leseni podstavki so delo soseda Jožeta Kidriča. Roman Kitak je potreboval za izjemno natančno in zahtevno delo kar 133 velikih škatel vžigalic. To pomeni, da je šlo skozi njegove roke 21.300 posameznih vžigalic, za celotno gradnjo pa sku- paj 302 uri dela. Natančni študent je vestno za- beležil število vžigalic in število ur celo za vsak posamezni sestavni del mostu, ki ga je mogoče razstaviti. To je tudi nujno, saj je blizu tri metre dolgo maketo sicer težko prenašati. Če bo za zanimivi izdelek našel kupca, še ne ve, sicer pa že razmišlja o novih vžigaličnih pod- vigih. Tako si žeh izdelati maketo rimske bazili- ke sv. Petra ali Belo hišo, kar bo še zahtevnejša naloga. Slatinskega študenta namreč zanima še marsikaj, tako gorsko kolesarjenje, filatelija ter učenje kitare, čemur daje prednost pred make- tami. Želi si tudi ogledati Tower Bridge v živo. To ne bo kmalu, saj je študent prvega letnika fakul- tete za gradbeništvo-smer promet, ki ga obisku- je v Celju. Po končani srednji lesarski šoli študi- ra brez štipendije, s pomočjo staršev. Njegovo zahtevno delo z zanimanjem spremlja vsa dru- žina, tudi brat in babica, ki je že dolgo naročni- ca Novega tednika. BRANE JERANKO Z maketo Eifflovega stolpa. Preden se je lo- til londonskega mostu, je zgradil z vžigalica- mi kar dva takšna stolpa, visoka po blizu en meter. Študent iz Rogaške Slatine je izdelal blizu tri metre dolgo in dobrega pol metra visoko maketo londonskega mostu Tower Bridge. Oblikoval ga je iz 21.300 vžigalic. St.3.-18.ianuor2001 14 NASI KRAJI IN UUDJE Celjanke v spominu Celjanov V SLG Celje jutri zvečer predstavitev 12 Celjonk, ki so po mnenju bralcev Osrednje knjižnice Celje in Novega tednika pretekla leta najbolj zaznamovale knežje mesto v Osrednji knjižnici Celje so se akcije lotili lani, skupaj s svojimi bralci ter bralci Novega tednika pa so zbrali imena okoli trideset Cleljank, ki so po njihovem najbolj zaznamo- vale podobo knežjega mesta v preteklih letih oziroma desetletjih. Že uvodoma velja poudariti, da ni šlo za nikakr- šno tekmovanje, zato tudi ob prvem, nekakšnem vmesnem zaključku akcije na slovesnosti v dvorani SLG Celje jutri zvečer ne bodo razglasili zmagovalke, pač pa predstavili 12 tistih, ki so prejele največ glasov svojih someščanov in someščank. Po besedah vodje domoz- nanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje mag. Branka Goropevška, ki je akcijo vo- dil, gre za nabor imen, prvi korak v več let trajajočem pro- jektu, s katerim bi v knjižnici radi prišli do podatkov za celj- ski biografski leksikon. Bio- grafije predlaganih Celjank bodo sčasoma objaviU na svo- jih spletnih straneh, z leti, ko bo projekt dobival končno po- dobo, pa se bodo lotili tudi priprav na knjižno izdajo bio- grafskega leksikona. Razstava zbranega gradiva o Celjankah, ki so se svojim someščanom in someščankam najbolj vti- snile v spomin, je v avli Osred- nje knjižnice Celje na ogled do sredine marca. Med dvanajstimi Celjanka- mi, ki so zbrale največ glasov. sta dve že pokojni; revolucio- narka, žrtev okupatorjevega nasilja med NOB Tončka Čeč, in pisateljica ter svet(#na po- potnica Alma Maksimilijana Karlin. K predstavitvi na odru celjskega gledališča pa so na jutrišnjo večerno slovesnost povabljene (po abecednem vrstnem redu) pevka zabavne glasbe Tatjana Dremelj, novi- narka in radijska urednica Na- taša Gerkeš Lednik, gledališ- ka igralka Milada Kalezič, gimnazijska profesorica Bože- na Orožen, risarka in otroška pisateljica Lilijana Praprot- nik Zupančič, zgodovinarka, kustosinja, do pred kratkim direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, zdaj ministri- ca za kulturo Republike Slove- nije Andreja Rihter, koreogra- finja Gordana Stefanovič Er- javec, modna oblikovalka Jo- landa Thaler, družbenopoli- tična delavka, županja oziro- ma takrat predsednica Skupš- čine občine Celje Olga Vrabič in atletinja, metalka kopja Na- taša Urbančič. Med nominiranke pa so bralci Osrednje knjižnice Ce- lje in Novega tednika uvrstili (po abecednem vrstnem redu) še popotnico Manco Ahlin, pesnico Matejo Ajdnik Koro- šec, amatersko gledahško igralko Meto Baš, politično in družbeno aktivistko, dolgo- letno predsednico Sveta za zdravstveno in socialno skrbs- tvo okraja Celje-okolica, zvezno poslanko v letih 1954- 1959, spomeničarko, zdaj skoraj 98-letno Heleno Bo- rovšak, pesnico Anico Čer- nej, dolgoletno ravnateljico vrtca Anice Černejeve, pobud- nico sejma Vse za otroka in priznanja za dobro igračko Ano Četkovič Vodovnik, ba- lerino in dolga leta po vojni edino Celjanko, ki je poučeva- la balet številne generacije, Sonjo Gorjanc, gledališko igralko Marijo Goršič, profe- sorico pedagogike in ravnate- ljico celjskega učiteljišča Vik- torijo Kavčič, upokojeno predstojnice^ biokemičnega laboratorija celjske bolnišni- ce, ki se je dokazala kot labo- ratorijska raziskovalka na po- dročju virusnega hepatitisa, zlasti hepatitisa B, in znans- tvena sodelavka pri proučeva- nju pomena antigena Austra- lia, dr, Terezijo Krk, gledališ- ko igralko Anico Kumer, knjižničarki v Osrednji knjiž- nici Celje Marijo Kumer in Marinko Stisovič, paznico, ki je v Starem piskru v času 2. svetovne vojne lajšala življe- nje zapornicam in skrbela za partizansko pošto, Marijo Li- povšek, glavno medicinsko sestro ginekološko-porodniš- kega oddelka celjske bolnišni- ce Milico Markovič za njen osebni in strokovni prispevek pri razvoju zdravstvene nege porodnic in ginekoloških ope- rirank, saj je oddelek med prvimi dobil listo novorojenč- kom prijazne porodnišnice, Aleksandro Pešec za pomoč pri socialnih dejavnostih, pev- ko Majdo Petan, vzgojiteljico in ravnateljico vrtca Anice Černejeve Ano Ramšak ter ustanoviteljico oddelka labo- ratorij za biokemijo in oddel- ka za transfuzijo v celjski bol- nišnici ter pobudnico krvoda- jalstva v Celju dr, Stanislavo Štraus Bračko. ■■■■■■■HI, STAMEJČIČ Stormanov Abraham. Znani gostinec s Celjskega Zvone Štorman se je pred dnevi srečal z Abrahamom. Ob tej priložnosti je na zabavo v celjski hotel povabil vse svoje zaposlene, ti pa so mu pripravili več presenečenj. Foto: GK Ustanavljanje kraja, ki ga ni bilo Z zgodovinskega izhodiš- ča kraj Nova Štifta pri Gor- njem Gradu ni nikoli obsta- jal, r^ba imena je zato zgolj neformalna, v geodetskih kartah pa je pod tem imenom le manjša parcela, na kateri stoji farna cerkev. Ime je pr- vič zaslediti po letu 1550, ko so začeli graditi sedanjo far- no cerkev, na pobudo kraja- nov naj bi ob zaselkih Tiro- sek, Dol in Šmiklavž usta- novili še četrtega. Novo Štif- to. Na območju, kjer živi okoh šeststo ljudi, so nekdaj krajev- ne table že bile nameščene, pozneje pa so iz domačinom neznanih razlogov izginile. O pobudi za ustanovitev kraja je razpravljal tudi gomjegrajski občinski svet in sklenil odlo- čitev prepustiti krajanom. Predsednik krajevne skupno- sti Nova Štifta Ivan Belaj je na zboru krajanov pojasnil, da s strani geodetske stroke ni za- držkov za formalno ustanovi- tev kraja, se pa po njegovem nekoliko čudno obnašajo na občini Gornji Grad, saj naj bi župan Toni Rifelj ljudi zava- jal. Po Belaju so dobivali od župana razhčne informacije, poleg tega bi nastale stroške lahko pokrili iz sredstev za delovanje krajevne skupnosti, vendar jih je občina brez nje- gove vednosti potrošila za druge namene. Po razpravi sta se izobliko- vali dve rešitvi, o katerih naj bi se krajani opredelili na podlagi pisne ankete. Po prvi se kraj Nova Štifta ustanovi iz zaselkov Dol, Tirosek in Šmi- klavž, pri čemer naj bi se del Dola razdelil na dva dela. Več- ji del naj bi ostal v Novi Štifti, manjši pa se pripoji KS Gprnji Grad, kar je v praksi že uve- ljavljeno. Po drugem predlo- gu naj bi se okoli 25 hiš iz Tiroseka izločilo, tam pa bi nastalo novo naselje Nova Štifta. Anketa bo verodostoj- na, če bo vrnjenih vsaj petde- set odstotkov vprašalnikov, v nasprotnem primeru bo brž- čas odločitev potrebno prepu- stiti referendumu. Stroške, povezane z menjavo doku- mentov, bodo morah kriti krajani sami, skupnost pa naj bi primaknila denar za hišne številke, v kolikor bo prišlo do delitve Dola na dva dela. Hišne številke ostalih zasel- kov naj bi se po uHčnem siste- mu ne spreminjale. EDI MAVRIC Šf. 3.* 18. januar 2001 NASI KRAJI IN UUDJE Ko ti organ prepove hoditi... Mladoletnikoma sta policista prepovedala nadaljnjo hojo - Sankcija za prekršek, ki je v zakonu ni mogoče najti živemu človeku se lahko vse pripeti. Kratko zgodbico, ki to potrjuje, nam je oni dan zaupal Laščan, ko nas je poklical na naš Modri telefon. Mi smo se ob njej sladkokislo nasmejali in jo kasneje povedali inšpektorju za pro- met na celjski Policijski upravi. Ta nam je obljubil uradni pisni odgovor na naše vprašanje, ali je bil policijski ukrep v konkretnem primeru zakonit, umesten in moder. Zgodbica pa je takšna: Joško in Boško se odpravita peš ob cesti, ki iz Laškega vodi proti TevČani., Tema je, pot do doma pa še precei dolga.' Nenadejano ju zunaj naselja doliiti ini ustavi policijska patrulja, po.^topek ste- če. Fanta izvesta, da so ju ustavili zato,:| ker sta storila kar dva prekrška: v temi nista uporabljala luči ali odsevnih teles," za nameček pa sta hodila po desni strani cestišča. Ni kaj, očitkom ni mogoeg,;. oporekati in tudi kazni se ne bo dalo izogniti, si mislita Joško in Boško. izi žepov potegneta osebne dokumente in brez besed stojita, ko policist vnaša njune in ostale podatke na ustrezni obra- zec, s katerim se bo kasneje ukvarjal sodnik za prekrške. Potem pa doživita res pravo presene^ čenje. Policist jima izreče ukrep, s kate- rim jima prepove nadaljnjo hojo. Patru- lja se odpelje, fanta pa stojita na mrazu in modrujeta, kaj jima je zdaj storiti. Mobijev nimata, da bi poklicala taksi aU domače, naprej pa ne smeta. Na prazni cesti in v temi ubogljivo stojita in po dobri uri, ko sta že vsa premražena, dočakata odrešitev. Ustavi jima sovaš- čan, ki ju v ogretem avtomobilu pelje do doma. Tu se zgodbica konča, takšna, kot smo jo slišali iz ust sorodnika enega izmed fantov. »Na Modri telefon se obračam zato, da^: mi odgovorite, kako je mogoče, da policist odloči za takšen ukrep, obenem pa ga ne zanima, kaj se bo s storilčevi prekrška, v tem primeru niladolctni-^^ kom, dogajalo na cesti. To se je fantomal zgodilo na kraju in v času, bilo je okrog, petih, ko je bilo nemogoče kar koli storiti, da bi bil razlog za izrek ukrepa odpravljen. Seveda bi pot lahko nadalje-;;; vala po levi strani ceste, kresničke ali česa podobnega \\\ le nista mogla ' ir {lobraii s eeste ali bhžnjega drevesa. i'iavj nič nimam zoper ukrepanje policistov,' to se mi zdi prav, nerazumljiv pa mi je ukrep prepovedi nadaljnje hoje,« smo slišali po telefonu. Kot je bilo dogovorjeno, smo prejeU odgovor, ki ga je sestavil inšpektor Fran- ci Klanjšek. Ta je navedel tista določila iz Zakona o varnosti cestnega prometa, ki govorijo o označevanju pešcev, kadar hodijo ponoči po (ali ob) vozišču zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju. »Ti- pešci morajo, po črki zakona, nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnike bele barve. Za otroke (do starosti 14 let) je uporaba odsevnih teles ponoči in ob zmanjšani vidljivosti obvezna, ne glede na to, ali hodijo po vozišču v ali izven naselja. Otrokom seveda ni mogoče izreči denarne kazni (5 tisoč tolarjev), so pa za prekrške otrok odgovorni njihovi starši, posvoji- telji ali skrbniki. Podobno velja tudi za mladoletnike (od 14 do 18 let). Tudi tem ni mogoče izreči denarne kazni na kraju prekrška, a so za storjeni prekršek odgovorni, o stopnji odgovornosti pa odloča sodnik za prekrške. V konkretnem primeru so policisti ugotovili prekršek, ki sta ga, zaradi neuporabe odsevnih teles pri hoji po neosvetljenem vozišču, storila dva mla- doletnika. Takšna hoja je v temi in slabi vidljivosti izredno nevarna in tvegana, zato napotek policistov, da naj se takšne hoje v bodoče izogibata, ni bil odveč. Ocenjujemo, da je bilo svetovanje do- bronamerno in koristno. Zaradi nave- denega prekrška pa policisti formalno ne itiorejo izreči ukrepa >prepovedi na- daljnje hoje<, vsekakor pa je koristno, da občani upoštevajo opozorila polici- stov o uporabi odsevnih teles oziroma da se izognejo nočni hoji po vozišču, če niso dovolj vidni, kar pa je mogoče le ob upor.ibi belih luči oziroma odsevnih teles,« je v odgovoru navedel inšpektor Klanj.šek. Najbrž je bilo opozorilo in ukrepanje policistov v opisani zgodbi res dobrona- merno, a kaj, ko si še vedno nismo na jasnem, kakšen smisel je imel (v danih okoliščinah) izrek prepovedi nadaljnje hoje. Mladoletnika Joško in Boško (imeni sta seveda izmišljeni) bosta od- slej nemara res bolj spoštovala cestno- prometne predpise, z izkušnjo, ki sta jo doživela, pa policija v njunih očeh ni dobila dodatnih točk v smislu spoštova- nja. In če si dovolimo še malce špekulira- ti? Policista sta ravnala prav, da sta ukrepala, ko sta zaznala prekršek, glede prepovedi nadaljnje hoje pa sta se le malce (neslano) pošalila. Fanta sta šalo razumela kot resno zapoved in lepo ubogala. Takšna razlaga se nam zdi še najbolj s[Tieiemljiva. MARJELA AGREŽ. DESKANJE PO SPLETU Za gurmane Na slovenskem spletu je le nekaj strani, ki se resno uk- varjajo s hrano, kuhanjem in recepti. Vsekakor je treba na prvem mestu omeniti od- ličen specializirani portal Kulinarična Slovenija (www.kulinarika.net). Že dejstvo, da stran obstaja tri leta, govori samo zase. Zara- di majhnega jezikovnega prostora pa je Kulinarika ali KulSlo, kot jo ustvarjalci in obiskovalci radi imenujejo, še toliko bolj občudovanja vredna. Kot boste videli ob obisku, je namreč portal na- stal ob obilici entuziazma in ljubiteljstva. In kaj nam po- nuja? Kot pravijo na KulSlo, vas bo »prvi sklop Kulinarične Slovenije popeljal do loka- t»v sirom Slovenije, v sporo- čilih predstavil posebne po- nudbe, ki jih imajo na voljo, na koncu pa so predstavljene tudi najnovejše ocene loka- lov, ki jih ocenjujejo obisko- valci KulSlo.« In res, lokali so razdeljeni po kategorijah kot so gostišča, restavracije in hoteh, gostilne, pivnice in podobno, kakor tudi po omrežnih skupinah. Na vo- ljo so tudi ocene lokalov, kar vam utegne olajšati izbiro. Upam tudi, da se bodo go- stinci na Celjskem zavedli pomembnosti takšnih splet- nih strani in vpisali svojo ponudbo v ta imenik. Tre- nutno jih je namreč iz našega področja le šest. Zato pa jih je več v ljubljanski regiji - najbrž zaradi večje konku- rence. Splet očitno postaja pomemben dejavnik promo- cije gostinskih lokalov tudi pri nas. Vegetarijance pa bo gotovo razveselila podrubri-* ka s seznamom lokalov z brezmesno ponudbo. Osebno sta mi najbolj pri srcu dve področji in sicer Kuhajmo doma in Stiki. V prvi boste našli kopico re- ceptov za vse priložnosti, le- po urejene po zvrsteh, kot so juhe in enolončnice, sirove jedi, sladice, solate, mesne jedi, omake in podobno. Za vsakogar nekaj, kajne. Če iš- čete točno določeno jed, bo- ste z veseljem uporabili is- kalnik. V bazi je trenutno preko 500 receptov, kar je pravzaprav že vsebina zajet- ne kuharske knjige. Ko smo že pri knjigah, bi veljalo omeniti seznam kuharskih knjig, od katerih jih je dobra polovica dostopna preko svetovnega spleta. V isti rubriki nikakor ne spreglejte Drobnih nasvetov. Kar nekaj jih je. Od tega, kako pripraviti pravo mehiško sal- so, do tega kako scoprate baja- dere. Ali vložite koruzo. Ali, kako uporabljati mikrovalov- ko. Da o ajdovi kaši in ostalih tradicionalnih jedeh sploh ne govorim. Če morda ne boste našh tistega, kar iščete, boste lah- ko v rubriki Stiki poiskali forum in tam povprašali os- tale obiskovalce. Sam sem pred časom iskal recept za pečenega purana in odgovor sem dobil v enem dnevu. Fi- no, kajne? Sploh so ustvar- jalci in obiskovalci tega por- tala zelo prijazni ljudje, ki si v forumu pomagajo tudi s kuharskimi nasveti in ne le z recepti. Tu so še elektronske voščil- nice in še marsikaj se bo naš- lo. Članki o slovenski kuhinji, vitaminih, kalčni zelenjavi, šale in podobno. Skratka za vsakogar, ki mu hrana pomeni več kot nujno zlo. Pa dober tek. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Župan z duhovniki žalski župan Lojze Pose- del je s sodelavci tudi letos povabil duhovnike žalske dekanije na novoletno sre- čanje, ki je bilo na izletniš- ki kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah. Župan Posedel je duhov- nikom izrekel priznanje za njihovo delo in poslanstvo, tako na področju vzgoje mladih kot pri delu s starej- šimi. Sodelovanje med ob- čino in duhovniki je ocenil kot dobro, na kratko pa je orisal tudi dogajanje v ob- čini v preteklem letu. Med drugim je poudaril, da so uspeli delo občinskega sve- ta uskladiti z občinsko upravo, uspešna je bila tudi razdelitev občine, veliko je bilo narejenega na področ- ju komunale, posebno pa se je Zahvalil župniji Žalec, ki je dovolila, da je občina odkupila del zemljišča za dovozno cesto na novo par- kirišče. V imenu duhovnikov se je za sprejem zahvalil dekan Branko Zemljak in izrazil željo in pripravljenost za dobro sodelovanje tudi v bodoče. T. TAVČAR MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Ja- nja Intihar. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vpraša- nja za Modri telefon pa lah- ko med ponedeljkom in pet- kom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. Internet prek KTV Našega bralca iz Celja je zanimalo, kdaj namerava podjetje Turnšek, operater celjskega kabelskega televi- zijskega omrežja, omogočiti svojim naročnikom dostop do Interneta. Internetni dostop prek ka- belskega omrežja po besedah Andreja Leskovarja iz pod- jetja Elektro Turnšek najver- jetneje ne bo mogoč pred le- tošnjim aprilom. »Moram re- či, da skoraj vsak dan preje- mamo klice naročnikov, ki jih zanima priklop na internet. Čeprav se lahko zgodi, da nam bo že pred tem uspelo osrečiti prve naročnike, je najbolj realno pričakovati, da bomo začeli s priklapljanjem sredi pomladi. Zaenkrat se še dogo- varjamo s ponudniki dostopa v svetovni splet, kar pa za Uporabnika niti ne bo tako pomembno, kdo bo opravljal to storitev.« Po Leskovarjevih besedah je pripravljen tudi že v^čji del kabelskega omrežja, '^i mora omogočati dvosmer- komunikacijo, do spomla- di pa bo preurejenih še zad- njih 40 odstotkov. Priklaplja- ■^je bo potekalo po določenih območjih oziroma krajevnih ^l^upnostih, najprej pa bodo •^3 vrsti Center, Nova vas. Lava iri verjetno še Aljažev hrib. "si, ki se bodo želeli priklopi- ^' na svetovni splet prek kabel- ^'^ega omrežja, bodo morali kupiti kabelski modem. »Nje- gova cena bo odvisna od tečaja dolarja, zaenkrat pa znese približno šestdeset tisoč tolar- jev,« pojasnjuje Leskovar. Po- leg tega bo treba v računalnik vstaviti omrežno kartico (dva - tri tisoč tolarjev). Za osnovni dostop do Interneta bo potem vsak mesec treba odšteti devet do deset tisočakov, uporabnik pa bo imel 24-urni dostop, z medmrežja pa bo lahko snel nekje med 500 in 600 mega- bajtov podatkov, kar je po mnenju Andreja Leskovarja več kot dovolj za povprečnega uporabnika in običajno rabo Interneta. IZ LETOPISA 2000 Celje, Dobrna, Štore, Vojnik Celjani so nadpovprečno bolni Breme bolniških izostankov ni le zdravstve- ni problem, ampak tudi ekonomski. Delež bolniškega staleža v Sloveniji je že več let najvišji prav v celjski zdravstveni regiji. Naj- višji je bil tudi v letu 1999, ko je znašal 5,5 odstotka, kar pomeni, da v povprečju vsak dan ni delalo 6.275 ljudi. V zadnjih petih letih trend bolniškega staleža v celjski zdravstveni regiji kaže na to, da je vsako leto več primerov bolniš- kih izostankov, vendar so ti izostanki krajši. V primerjavi z drugimi upravnimi enotami v celjski regiji je UE Celje po deležu bolniškega staleža (6,13%) v letu 1999 na petem mestu, če upravne enote razvrščamo od tiste z najvišjim bolniškim staležem (Velenje) do tiste z najniž- jim (Mozirje). Več o analizi vzrokov v letopisu - prispe- vek Tadeje Kopač Vidmar, ZZV Celje Letopis 2000 občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik je izdala Fit media. Bežigrajska 9, Celje, telefon: 42 66 700. Cena: 1000 tolarjev. ŠK3..|8.|amHir2001 16 NASI KRAJI m UUDJE Kako brez avtobusa na delo? Kozjansko razburja ukinitev delavske proge s Planine - Kje je pomoč države? Na Kozjanskem je vse manj delavskih avtobusov, ostajajo pa delavci, ki so ve- zani na avtobusni prevoz na delo. Večinoma starejši, iz različnih razlogov brez svo- jega avtomobila. Trenutno povzroča negodovanje uki- nitev delavskega avtobusa s Planine. Clro predvscin zd delavce, ki jim manjka do odhoda v pokoj le še kakšno leto ter ostajajo brez prevoza. Pred koncem leta 2000 se je tako izvedelo, da bo Izletnik ukinil avtobusno delavsko progo iz Šentjurja čez Dobje na Plani- no ter nazaj. To je avtobusa, ki je odpeljal s Planine ob 20.45 ter se vračal iz Šentjurja na Planino ob 22.20. Uporab- ljalo ga je nekaj delavcev, predvsem iz Cinkarne, ki so ostali s 1. januarjem brez pre- voza v nočno izmeno ali s popoldanske izmene. Kaj storiti? Občina Dobje, od koder je uporabljalo avto- bus kakšnih 7 delavcev (ostali so bili iz KS Planina in Kalobje v šentjurski občini), je takoj, ko je izvedela za nameravano ukinitev avtobusa, zaprosila Izletnik, da z ukinitvijo še po- čaka. Pri tem verjamejo, da je omenjena delavska proga ne- profitna, po drugi strani pa jim je dobro znano, da so nekateri avtobusi v njihove kraje čez dan celo prezasede- ni. S težavo so seznanili tudi prometno ministrstvo, od ko- der so jim odgovorili, da lah- ko občina nerentabilne proge subvencionira. Dobljane od- govor ni prepričal, saj menijo, da občina po zakonu o lokal- ni samoupravi za urejanje medkrajevnega linijskega prometa ni pristojna. V ponedeljek sta se župan Dobja Franci Salobir in taj- nik občine Franci Leskovšek sestala še z direktorico Izlet- nika Ano Jovanovič ter ji probleme delavcev s Kozjan- skega znova predstavila. Jo- vanovičeva je povedala, da razume težave, vendar je za njihovo podjetje odločujoča ekonomija, zato so nerenta- bilne proge za Izletnik pre- hud zalogaj. Pri tem pravijo, da jim država ne prisluhne. Kozjance vse to ni prepriča- lo. Zato se bo malo Dobje, za katerega je dragoceno vsako delovno mesto, zdaj poveza- lo s sosednjimi občinami, ki jih tarejo podobne težave. Skupaj s poslanci z našega območja bodo skušali doseči, da bi priznala država takšnim prevoznikom nekatere ugod- nosti, na primer nižjo trošari- no. BRANE JERANKO Lepša podoba Nazarfa v zadnjih tednih je »dotrajana« podoba centra Nazarja končno spremenila svojo podobo. Po številnih peripetijah je podjetje Savinja najprej porušilo in odstranilo povsem dotra- jan objekt, ki je bil kraju vse prej kot v čast. Po nekaterih rešitvah naj bi na to lokacijo preselili nazarski bencinski servis ter tako sprostili prometni rondo ob regionalni cesti. v Nazarjah se zavedajo, da je trenutno glavni problem občine ureditev proizvodno - obrtne cone na Prihovi, tem bolj, ker se števihia manjša podjetja želijo širiti, za kar trenutno ni prostor- skih pogojev. Na območju Prihove bo razpoložljive približno 15 hektarjev zemlje, ki je v postopku denacionalizacije, zato je občina nemočna pri odkupu, urejanju in nadaljnji prodaji zemljišča. Z zaključkom postopka dedovanja bodo v Nazarjali lahko pričeli sklepati predkupne pogodbe. Med interesenti za odkup komunalno urejenega zemljišča je med drugimi kovin- ska galanterija Cigale, medtem ko se je podjetje Viva trade ravno zaradi prostorskih problemov že pred kratkim odločilo dejavnost preseliti iz občine Nazarje. EDI MAVRIC Tajnice pri Štormanu Jutri se bodo ob 18. uri v zimskem vrtu hotela Štorman v Celju zbrale članice Kluba tajnic Celja in okolice. Tajnice, ki so članice kluba, so aktivne skozi vse leto, enkrat letno pa se vedno zberejo na rednem občnem zboru, kamor povabijo tudi svoje direktorje, župana, predsednico Zveze klubov tajnic Slovenije in predsednice drugih slovenskih klubov ter urednico revije Tajnica Mojco Apih Lamovec. M. MAROT V SPOMIN Odšla je Lucija Mastnak Včeraj so položili k večne- mu počitku Lucijo Mastimk iz Turnega pri Slivnici, po vsej verjetnosti najstarejšo prebivalko Kozjanskega ter eno najstarejših Slovenk. Skromna kmečka ženica je praznovala v začetku de- cembra 103. rojstni dan, ko so jo obiskali številni sorod- niki, predstavniki KS, kra- jevnega RK in šolski otroci. Mastnakova ni bila več tako čila kot v času 100. rojstnega dne, ko je še odšla na njivo ter imela resne težave le s sluhom. Pri osmih križih jo je sicer nekaj let mučila rana na želodcu, vendar se je poz- dravila. Njena 100-letnica je bila ne- pozabni praznik, ki so ga po- častili s polnočnim ognjeme- tom, s štirinadstropno torto, ki je predstavljala štiri zbrane generacije ter šopkom z 31 cvetovi, ki so predstavljali vse njene potomce. Na praznova- nju je prepeval tudi pevski zbor njenih devetih vnukov in šestnajstih pravnukov. Kmalu po tistem se je poš- kodovala ter si morala po- magati z invalidskim vozič- kom. Zadnje čase je preživ- ljala dneve predvsem ob ok- nu domače hiše ter po ves dan pletla in brala, v glav- nem brez očal. Zanjo je vsa leta lepo skrbela hči Veroni- ka. Tako je bilo tudi pred slabim mesecem dni, ko smo jo obiskali po tistem, ko je vstopila v 104. leto življenja. Sicer pa se je na kmetijo v Turnem pri Slivnici poročila razmeroma pozno in to iz Babne Gore (KS Sveti Šte- fan). Njeno življenje je bilo v znamenju trdega dela na ve- liki in zahtevni kmetiji, zato so za tisti čas zelo napredo- vali. S soprogom sta bila dol- go skupaj, saj ga je izgubila, ko je bil star 86 let. BRANE JERANKO Po nevarne odpadice spet spomladi Na območju Mestne občine Celje preko 11 ton nevarnih odpadkov Potem ko so konec lanskega novembra s posebnim zaboj- nikom za odvoz nevarnih od- padkov ddavci celjskega pod- jetja Javne naprave v šentjur- ski občini zbrali skoraj 8,5 ton nevarnih odpadkov iz gospo- dinjstev, so v treh tednih ko- nec lanskega in v začetku le- tošnjega leta na območju Mestne občine Celje zbrali še preko 11 ton nevarnih odpad- kov. Akcija je med občani naletela na ugoden odmev; to nenazad- nje kaže tudi zanimanje ljudi iz drugih krajev na Celjskem. Sre- di prejšnjega tedna, ko se je akcija zaključevala v Celju^ je namreč krajan s Frankolovega, ki ima doma odslužen traktor- ski akumulator in še nekaj po- dobnih nevarnih odpadkov, že povpraševal, kdaj se bo zaboj- nik ustavil tudi v vojniški občini. Kot nam je povedala Meta Sirca iz Javnih naprav, bodo zdaj za nekaj tednov, predvido- ma do marca, akcijo zbiranja posebnih odpadkov iz gospo- dinjstev prekinili, saj je pričako- vati sneg. Na poinlad pa bodo nevarne odpadke najprej zbirali na območju občin Štore, Vojnik in Dobrna, zatem pa še v vseh šestih spodnjesavinjskih obči- nah. Na območju Mestne občine Celje pa so občani v zabojnik prinesli za 4,5 tone odsluženih akumulatorjev, skoraj 3 tone odpadnih olj in maščob, 2 toni barv, črnil, lakov in umetnih smol, okoli 500 kilogramov pe- sticidov ter dobro tono ostalih odpadkov kot so zdravila, koz- metika, čistila, fluorescentne ce- vi in podobno. Na območju šentjurske in celjske občine zbranih blizu 20 ton nevarnih odpadkov, ki bi sicer pristali na odlagališču komunalnih odpad- kov, so v Javnih napravah razvr- stili ter del, ki ga ni mogoče reciklirati, predali pooblašče- nim strokovnjakom, večino od- padkov izvozili, akumulatorje pa poslali v predelavo v Mežico. Pri tem pa v Celju poudarjajo, da bo nevarne in druge odpad- ke mogoče še uspešneje zbirati, ločevati in predelovati, ko bo zgrajen Center za ravnanje z odpadki. Količina odpadkov, ki jih bo treba odložiti-na komu- nalno odlagališče, se bo tako bistveno zmanjšala, njihovo od- laganje pa bo še bolj varno in okolju prijazno. Potrebno teh- nično dokumentacijo in dovo- ljenja naj bi zbrali letos, tako da bi z gradnjo predvidoma začeli že konec leta. , I. STAMEJČIČ Lani 1857 krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Žalec združuje 17 krajevnih organizacij RK. Ena od najpomembnejših de- javnosti je krvodajalstvo. Po besedah strokovne de- lavke Majde Pilih, so lani izved- li za celjski in ljubljanski zavod za transfuzijo krvi enajst krvo- dajalskih akcij, katerih se je udeležilo 1857 krvodajalcev, kar je osem odstotkov več kol leto prej. Največ krvodajalcev je bilo lani na dveh akcijah m Polzeli in sicer 417, med posa mezniki pa je Vinko Žnidarši( iz Stopnika pri Vranskem do slej daroval kii 121 krat. Tudi z* letos načrtujejo enajst krvoda jalskih akcij, prva pa bo 26 januarja na Polzeli. Pri območni organizaciji RI pa so lani socialno ogroženin razdelili 800 paketov hrane, ol koncu leta pa v akciji Soset sosedu 750 paketov hrane bol nim in osamljenim, starim na( 75 let. Poleg tega so pripravil vrsto preventivnih predavanj,' vseh 17 krajevnih organizacija! RK pa enkrat mesečno v okvi ru zdravstvene vzgoje obČs nom brezplačno merijo krvr pritisk, sladkor in holesterol krvi. T. TAVČAl S krvodajalske akcije na Polzeli. UTRIP IZ CELJSKE TRŽNICE Ogromno je regrata Na celjski tržnici je te dni dokaj klavrno, stojnice bolj kot ne samevajo, ponudba je po prazniki zelo upadla, z njo pa seveda tudi cene, ki so se spustile na bolj doseg- ljivo raven. Zima brez snega pa seveda komu pride tudi prav. Tistim branjevkam, ki jim pride prav vsak tolar, ki ga prislužijo na celjski tržnici, je takšna zima kar pravšnja. Ze- lo dobro prodajo vse vrste zimskih solat, pa tudi teloha se najde obilo. Še posebej veliko je regra- ta, prodajajo pa ga od 600 do 800 tolarjev za kilogram. Veli- ko smo opazili tudi radiča, predvsem rdečega, ki ga pro- dajajo po 400 do 500 tolarjev, beli radič stane od 300 do 500 tolarjev, še vedno pa je veliko tudi motovilca, cena za kilo- gram je 2.000 tolarjev. Tudi celo repo lahko kupi- te, za kilogram boste odšteli od 50 do 100 tolarjev, kilo- gram kisle stane od 160 do 300, presno zelje stane od 50 do 150, kislo od 130 do 300, glave so po 300 tolarjev, kilo- gram črne redkve pa stane od 250 do 300 tolarjev MOJCA MAROT Cene na celjski tržnici 16. januarja Sf.3.-18.ianvar200l1 ŠPORT I tU Publikuiti že šampion jjjjjjjjJIPVCeliani slavili v finalu zimske lige v Kopru - Mujčinovic ostaja? - Dobro vzdušje v Rudarju 4IMHH| po zmagoslavju nogometašev Maribora in Olimpije na prvih dveh turnirjih malega no- gometa na odboj, so tretjega, prav tako v or- ganizaciji Združenja prvoligašev Slovenije, presenetljivo, a povsem zasluženo, osvojili nogometaši CMC Publikuma. Da so Celjani še kako vešči na tovrstnih igriščih manjših dimenzij, so nakazali že na prejšnjih turnir- jiii, ko so se vselej uvrstili v polfinale, tokrat pa storili še korak več in iz Kopra odnesli kar štiri od petih pokalov. Enega je moštvo prejelo v trajno last, drugi se bo v vitrinah na Skalni kleti »prašil« vsaj eno leto, Matjaž Štancar in Amel Mujčinovic pa sta bila najboljši strelec oziroma najboljši vra- tar turnirja. V športni dvorani na Bonifiki, kjer seje zbralo skoraj tisoč gledalcev, so Celjani še najbolj presenetili na uvodni tekmi, ko so močno oslabljeni, brez šestih mladih slovenskih repre- zentantov, ki so bili najzaslužnejši za uvrstitev na finalni turnir, premagali ekipo Maribora Pi- vovarne Laško. Levji delež k zmagi sta prispe- vala Štancar in Jožef, ki sta zadela po dvakrat, odličen je bil tudi vratar Mujčinovic, domačim navijačem pa so željo po igranju v finalu njiho- vih ljubljencev preprečili Ajdovci. Favorita Koper in Maribor sta se tako morala zadovoljiti s tek- mo za 3. mesto, CMC Publikum pa je v finalu »pometel« s Primorjem in jim zabil kar 10 go- lov. Za igro v finalu velja pohvaliti vse, ki so stopili na parket, še posebej pa so se v polju izkazali Štancar, Jožef in Križnik, ter Mujčino- vic v vratih, zelo dobro pa je moštvo vodil Dra- go Grbavac, ki je tako Publikumu prinesel tu- di prvo lovoriko. Trenerji so ob koncu izbrali tudi najboljšega igralca turnirja. Po glasovanju je bil izid med Koprčanom Čauševičem in Štan- carjem izenačen, ko pa je bilo jasno, da bo Matjaž prvi strelec turnirja je ta lovorika končala v ro- kah koprskega nogometaša. Kljub temu, da je šlo za malonogometni turnir so bili Celjani us- peha seveda zelo veseli in to se je preneslo tudi v slačilnico, kjer je tekel šampanjec. Kar ni ste- klo po grlu je steklo po Amelu Mujčinoviču, ki so ga soigralci dobesedno zalili in mu tako še enkrat izrekli dobrodošlico po povratku s pri- prav v Turčiji, kjer se je mudil s četrtouvršče- nim ruskim prvoligašem Anžijem, a to še ne pomeni, da bo najboljši celjski igralec zadnjih let ostal v Celju. Ponudba s severa je namreč zelo bogata in Amel naj bi v primeru odhoda zaslužil kar 6-krat več kot v Celju, kljub temu pa mu odhod v Rusijo ne diši preveč. Pravza- prav je trenutno najbolj realna opcija, da bi CM Celje Publikum svojega vratarja posodil za šest mesecev, kar pa bi po drugi strani lahko ponov- no močno zamajalo dolgoročne cilje Celjanov. Za zmago na turnirju v Kopru so Celjani prejeli tudi 500.000 tolarjev, zato je razumljivo, da tudi močna burja, ki je pihala ob povratku z Obale, ni mogla skaziti odličnega razpoloženja v avtobusu. Zagnani Velen jčani z odličnim razpoloženjem se zaenkrat lahko pohvalijo tudi Ob jezeru. »Prava klapa smo, do- bro delamo in verjamem, da bomo tako tudi na- daljevali,« pravi trener Toni Tomažič. Velenjski prvoligaš je doživel kar nekaj sprememb, ki sta jih povzročila predvsem odhoda ključnih mož: Gorana Joliča in Mihe Goloba. Prvi se je preselil k ljubljanski Olimpiji, drugi celo k zagrebškemu Dinamu, ki se očitno vse bolj ozira za slovenski- mi talenti, ki so pri nas bistveno slabše plačani kot namišljeni hrvaški zvezdniki. Na Hrvaškem so »rudarji« našli Krunoslava Belija, ki se pri hitu prvenstva Osijeku ni naigral, zato se je v po- nedeljek pridružil Velenjčanom. Rudar je našel okrepitve tudi na Koroškem. Od tam sta prišla Milan Boškovič (prej Korotan) in povratnik An- drej Goršek (Dravograd), vrnil se je tudi Albanec Ilir Sillo. V prvem delu priprav bodo Velenjčani tako kot konkurenti nabirali moči za pomlad, do- govorjenih pa imajo že kar precej tekem. Za za- četek naj bi se pomerili jutri z Dravogradom in v nedeljo s Celjani. Vadbe za pridobivanje moči bo- do »knapi« opravljali v Velenju, prihodnji mesec pa se bodo dvakrat odpravili na priprave v Fieso, ki je že tradicionalna zimska baza Rudarja. DEJAN OBREZ, TOMAŽ LUKAČ Foto: TONE TAVČAR Miha Golob se je bo pridružil bivšemu »rudarju« Zoranu Pavloviču pri Dinamu. Zdravje na 1 • mestu Rokometaši Celja Pivovar- ne Laško so se v tem mesecu razdelili na dva tabora. V enem so reprezentanti, ki z izbrano vrsto pilijo formo za nastop na svetovnem prvens- tvu v Franciji, v drugem pa so igralci, ki so ostali v Go- lovcu in nabirajo moči za na- daljevanje sezone. V ospredju so seveda doslej standardni člani slovenske re- prezentance, ki v Francijo ne bo- do odšli - Uroš Šerbec, Roman Pungartnik in Branko Bedeko- vič. Slednji sicer še ni povsem obupal in še verjame v čudežno ozdravitev in priključek izbra- ni vrsti, Pungartnik in Šerbec pa sta sleherno upanje že opu- stila. »Pungi« je že začel s pri- pravami, kakršnih so deležni tu- di ostali soigralci, medtem ko kapetan nadaljuje s terapijami in zaenkrat opravlja le lažje te- lesne aktivnosti. Po operaciji ko- molca okreva Dejan Peric, či- gar poseg pri dr. Nemcu naj bi povsem uspel. Tudi eden naj- boljših vratarjev na svetu še ne vadi s polno paro, podobno kot Šerbec naj bi s hujšimi napori začel šele konec meseca. Tre- ningom članov so se pridružili tudi mladinci pod vodstvom Stanka Anderluha in tako za- polnili vrzeli po odhodu repre- zentantov, tako da ima Josip Šo- jat vsaj za vadbo dovolj razpo- ložljivih moči. Mešana ekipa je odigrala tudi prijateljsko sreča- nje z madžarskim Fotexom, ki je bil oslabljen iz podobnih raz- logov kot Celjani in ga ugnala za gol, igra pa ni bila najpomem- bnejša, saj delo z žogo zaenkrat še ni v ospredju. Pivovarji bo- do tudi prihodnje vikende iz- koristili za nekatere prijateljske tekme, saj se na priprave ne iz- plača odhajati. »Mnogo fantov ima šolske obveznosti, zato vsi ne bi mogli na priprave in po- tem bi bile seveda le-te nesmi- selne. Raje se bomo udeleževa- li turnirjev in prijateljskih te- kem, ki nam lahko bolj koristi- jo,« meni športni direktor Ce- lja Pivovarne Laško Slavko Ive- zič. Konec tedna bodo Celjani nastopili v Ormožu, kjer se bo- do na turnirju pomerih z do- mačini. Veliko Nedeljo in mla- dinsko reprezentanco Sloveni- je. T.L. Foto: GREGOR KATIC Poškodovani reprezentant Branko Bedekovič še upa na pot v Francijo. Sonja Zidar (z žogo) je trem golom s prve tekme dodala še 7 banjaluških. Največii uspeh Žalcank Rokometašice Žalca so se z izvrstno partijo pred več kot 2 tisoč vročekrvnimi gledalci v Ba- nja Luki uvrstile v 4. krog evrop- skega pokala pokalnih zmago- valk. Po zmagi v svoji dvorani s 23:17, so Mladost ugnale tudi na njihovem igrišču z 28:26 (14:15). ^ Žalski strateg Aleš FiUpčič je že po prvem obračunu napove- dal, da so možnosti za preboj nje- gove ekipe v nadaljnje tekmova- nje precejšnje, saj naj bi bila raz- lika v kakovosti očitno. Njegove besede so se izkazale za resnič- '■»e, saj uspeh Savinjčank v Banja Luki ni bil v nobenem trenutku Vprašljiv. Slovenske predstavnice ^0 namreč vseskozi nadzorovale [eziiltat in potek dogodkov na igriš- Gostiteljicam so sicer dovoli- la, da so ob polčasu povedle, to- •^3 občutne razlike ni bilo. Dobro se znašle pred številnim ob- činstvom, kakršnega niso vajene, odpravile so napake iz protina- padov s prve tekme in odločilni obračun suvereno končale sebi v Tudi strah pred madžarski- sodnikoma Olagom in Szeles- zem je bil očitno odveč, čeprav sta na trenutke, predvsem v za- četku srečanja - sodila v prid do- mačink. Strelska forma Derčarje- ve je bila spet zelo dobra, pridru- žila se ji je še Zidarjeva in ostale soigralke, zato so bili v žalskem taboru izjemno zadovoljni z go- stovanjem v Republiki Srbski. »Presrečen sem, saj so moje varo- vanke odigrale tako kot smo se dogovorili. Vsem iskrene čestitke,« je sijal strateg slovenskih pred- stavnic v PPZ. V tem tekmovanju je bil predv- čerajšnjim opravljen tudi žreb 1/ 16 finala, v bobnih ni bilo več sla- bih nasprotnikov, Žalčanke pa se bodo za vstop med osmerico naj- boljših pomerile z avstrijskim Fiinfhausom. TONE TAVČAR NA KRATKO Polzela: izidi 8. kroga v Savinjski košarkarski ligi: Nazarje - Parižlje 68:70, Velenje - Damp Polzela 56:49, Mozirje - Garant Polzela 69:58, Gornji grad - Laško 56:63. V vodstvu sta Mozirje in Velenje s po 13 točkami, za 1 zaostajata Polzela in Laško. (T T) Celje: Na prvem izmed štirih dvoranskih atletskih mitingov, ki jih pripravlja AD Kladivar Cetis, je nastopilo preko 100 tek- movalcev iz šestih slovenskih klubov. Izkazala se je domačinka Marina Tomič, ki je slavila v šprintu na 60m (8,02), najhitrejša pa je bila tudi na visokih ovirah (8,86). (J.K.) Celovec: na tradicionalnem mladinskem festivalu Alpe -Ja- dran v aktivnem šahu so v reprezentanci Notranjske nastopili tudi Savinjčani Jernej Novak, Klemen Četina in Rok Hržica. Slovenska vrsta je zmagala med 30 ekipami. (T.T.) 18 ŠPORT Celo Rogla nevarna Laščanom Zrečani skoraj presenetili v Treh lilijah, Kemoplast Alpos skoraj »zamočii« - Polzelani še tonejo 15. krog v A-1 slovenski košarkarski ligi za moške ni prinesel pretiranega uspeha ekipam s Celjskega. Še naj- slabše so jo odnesli Savinj- ski Hopsi, ki so doživeli po- lom v Sežani, v ospredju pa je bil lokalni derbi v Treh lilijah, kjer se je Pivovarna Laško izvlekla proti borbeni Rogli. msmmmsmmmm Laščani so sprva spretno iz- koriščali ogromno prednost v višini - zlasti razpoložen je bil Jurak, ki je veselo polnil koš Zrečanov - potem pa so očitno začeli razmišljati o lahko zmagi. Toda, ko je Ro- gli vsaj malce stekel met, so vztrajno držali korak z reno- miranimi gostitelji. Le- ti so igrali slabo v obrambi, in če Zrečani ne bi v prvem polča- su zadeli vsega sedemkrat iz igre, bi se kriza pivovarjev še poglobila. Poraz je bil že na pomolu, ko sta spretni Sivka in neustavljivi Starovasnik svoje soigralce popeljala do visokega vodstva (64:56 v 28. minuti), toda v igro jie vstopil sicer poškodovani domači kapetan Lisica, Jurak, ki ga je trener Boris Zrinski sprva od- počil, nato pa potegnil na klop zaradi 4 osebnih napak. je spet začel zadevali in Laš- čani so se vrnili. Ob izraziti prednosti v višini so dodobra izkoristili tudi neizkušenost nasprotnika in prikrili kata- strofalen učinek Iva Nakiča, ki je prvič zadel iz igre šele v 27. minuti, prej pa je kar osemkrat zgrešil. »Mučijo nas tudi poškodbe. Poznala se nam je odsotnost Dragšiča, Lisica ima poškodovano ko- leno, težave imata Duščak in Jurak. Na koncu je vendarle odločila naša korektna obramba. Po gostovanju v Franciji bomo skušali strniti vrste in se z igralci, ki jih bom pač imel na razpolago, dobro pripraviti na tekmo s Krko Telekomom pojutrišnjem,« je tarnal domači strateg Zrin- ski, trener Rogle Gorazd Bokšan pa je še dolgo žaloval za zapravljeno priložnostjo. Zrečani so imeli namreč 19 sekund za napad, v katerem bi s trojko izsihli podaljšek, izšlo pa se je drugače: »Sivka je zadel za 2, ker smo se tako dogovorili. Nato smo načr- tovali hitro osebno napako, ki bi nam odprla vrata do zmage, žal pa je moji varo- vanci niso uspeh storiti. Bili smo blizu zmagi in veseli me, da so se igralci pošteno bori- li. Nekaj podobnega obljub- ljam tudi za sobotni praznik, ko bomo gostili Union Ohm- pijo,« je povedal Bokšan. Njegovo moštvo proti evroli- gašu najbrž nima pravih mož- nosti za senzacijo, bolj raz- mišlja o premoru zaradi re- prezentančnih akcij, ko si obeta krajše priprave, ki naj bi osvežile košarkarje. Za beg z dna Košarkarji Kemoplasta Al- posa niso z zmago proti Tri- glavu presenetili le svojih na- vijačev, pač pa verjetno tudi sebe in trenerja Pucka, ki je bil še posebej zadovoljen z igro v obrambi svojih varo- vancev, ki so z borbenostjo nadoknadili odsotnost Čovi- ča in Petroviča. Pred tekmo sta bila vprašljiva tudi nasto- pa Rovšnika in Kočarja, ven- dar se njune težave s poškod- bami na parketu niso opazile, saj sta odigrala svoji najboljši partiji v tem letu. Še posebej je blestel Kočar, ki je dosegel kar 22 točk, Šentjurčani pa so zanesljivo dobiU skok in od 18 poskusov kar 12-krat za- deli za tri. Pet zmag po 15 krogih od novincev v ligi ver- jetno - niso pričakovali niti največji optimisti in prav za- nimivo bo videti, kako se bo razpletel sobotni lokalni der- bi, ko gostujejo na Polzeli. Savinjski Hopsi omenjeno srečanje pravzaprav morajo dobiti, ekipa pa se je od pri- hoda Predraga Miloviča še bolj spremenila, saj so se v klubu po visokem porazu v Sežani odrekli uslugam še treh igralcev, tako da v soboto v rumenem dresu zagotovo ne bomo več videli Kanadčana Nevvtona ter Josipoviča in Čmera. Dokler so menjavali le tujce, je bilo vsaj med pri- vrženci polzelske košarke ču- titi zadovoljstvo, vprašanje pa je, kako bodo navijači rea- girali na prisilni odhod Mihe Čmera, ki je na Polzeli uspe- šno igral polnih šest let, po- Goran Jurak je kljub poškodbi zablestel proti Rogli. dobnega razpleta pa ni priča- koval niti v sanjah. »Bil sem šokiran, ko sem izvedel, da name ne računajo več, še po- sebej pa me je bolelo, da mi tega ni sporočil trener. Sedaj sem prost brez odškodnine, a na vse to nisem računal, zato trenutno še nimam zamenja- ve. Vse skupaj moram pres- pati,« je z grenkobo povedal Čmer, za katerega so se pred sezono zanimali nekateri na- ši prvoligaši, med njimi tudi Šentjur, ki bi tega igralca tudi sedaj še kako potreboval, to- da prestopnega roka za do- mače košarkarje ni več, zato bi moral vmes prestopiti v kak- šen klub iz tujine. Podobno velja tudi za Josipoviča, a njego- va težava je v tem, da ima kljub »odstavitvi« dokaj visoko odš- kodnino. Po odhodu Nevvtona so v klub že pripeljali novega tujca, organizator igre naj bi bil odslej Američan Brandon Hughes, visok poraz v Sežani pa se bo polzelskim košarkar- jem močno poznal tudi pri iz- plačilu, zato bo zanimivo vide- ti, kako bo to na njih vplivalo na tekmi s Šentjurčani. ■TOMAŽ LUKAČ DEJAN OBREZ Foto: GREGOR KATIC Pivovarna Laško je predvčerajšnjim odigrala svojo zad- njo tekmo v letošnjem evropskem pokalu Raimonda Saporte in v 10. krogu nenadejano ugnala francoski Elan Chalon na njegovem igrišču z 88:82 (22:18, 48:46, 64:65). Kljub odsot- nosti poškodovanih Lisice in Dragšiča ter lažjima poškod- bama Juraka in Duščaka so Laščani dokazali, da so vendar- le še sposobni igrati zelo dobro in presenetiti. Duščak je dosegel 26 točk, Ovčina 17, Jurak 15, Brolih 14, Nakič 13 in Miletič 3. Vseeno se pivovarji niso mogli izogniti zadnjemu mestu v skupini A. Končni vrstni red: Pamesa Valencia, Maroussi Atene 17, Elan Chalon 16, Hapoel Galil 14, Pinar Karsivaka, Pivovarna Laško 13 točk. PANORAMA NOGOMET ZIMSKAUGA Polfinale: CM Celje Pubh- kum - Maribor Pivovarna Laš- ko 4:3 (2:2); Jožef (3., 27.), Štancar (12., 29). Finale: CM Celje Publikum - Primorje 10:5 (3:2); Križnik (7.), Štan- car (9., 27., 33. 39.), Gorenak (15.), Jožef (24., 29., 40.), Beršnjak (33.). Vrstni red: CM Celje Publikum, Primor- je, Maribor Pivovarna Laško, Koper. KOŠARKA UGAKOUNSKA 15. krog: Pivovarna Laško - Rogla 91:88 (27:16, 45:38, 60:68). Jurak 33, Nakič 19, Ovčina 14, Brolih 8, Miletič, Eržen 6, Udrih 3, Lisica 2; Starovasnik 31, Sivka 26, Za- rič, Petranovič 11, Dundovič 4, Zinrajh, Benič 2, Herman 1. Kraški zidar - Savinjski Hopsi 91:64 (14:15, 53:27, 69:43); Simič 15, Tomovič 10, Cizej, Newton 9, Čmer 7, Kobale 6, Gorjup 4, Ramič, Čatovič 2. Kemoplast Alpos - Triglav 86:84 (28:20, 53:38, 67:52); Kočar 22, Misirača 18, Nova- kovič, Rovšnik 14, Kahvedžič, Ribezi 8, Tomažin 2. Vrstni red: Krka Telekom 30, Union Olimpija 29, Pivovarna Laš- ko, Geoplin Slovan 25, Kraški zidar 24, Rogla 21, Kemoplast Alpos, Helios, Triglav, Savinj- ski Hopsi 20, Zagorje, Loka kava 18. ........... _..........._ , 1.BSKL 14. krog: Radenska Creativ - Elektra 101:86 (25:27, 57:42, 77:67); Vugdalič 25, Karlo 18, Rizman 17, Tajnik 10, Božič 7, Mahčevič 5, Mihč, Goršek 2. Banex - Jurij Plava laguna 76:78 (23:28, 43;39, 58:58); Lušenc 23, Jesenek, Strnad 12, Tomašič 11, Ravnihar 8, T Keblič 4, Goleš, Pučnik 3. Vrstni red: Koper 25, Elektra 24, Banex, Jurij Plava lagujna, Hrastnik 23, ZM Maribor, Union Olimpija mladi 21, Ili- rija 20, Radenska Creativ 19, Radovljica, Nova Gorica 18, Bežigrad 17. I.SKL(ž) 1. krog, II. dela: Cheddite Ilirija - Merkur Celje 65:87 (9:29, 21:51, 38:62); Deak 32, Potočnik 12, Barenyova 11, Ramšak 9, Pertinač 8, Fendre, Veble 6, Knez 3. 2. krog: Mer- kur Celje - Odeja Marmor 78:41 (27:12, 42:24, 64:32); Ramšak, Deak 18, Veble 10, Perlič 9, Barenyova, Pertinač 8, Potočnik, Erkič, Knez 2. Vrstni red: Lek Jezica 28, Merkur Celje 26, BTC Le- grand, Cheddite Ilirija 21, Ma- ribor 19, Odeja Marmor 17. ROKOMET PPZ 3. krog, povratna tekma Mladost - Žalec 26:2i (15:14), naprej Žalec z 51:43 Derčar 9, Zidar 7, T. in V Dolar 3, Kline, Urankar 2 Irman, Potočnik 1. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 19.1. IMS Celje: državno prvenstvo za fante in dekleta do 16. leta (do ponedeljka). KOŠARKA 1. B SKL, 15. krog - Šoštanj: Elektra - Koper (19). SOBOTA,20.1. KOŠARKA Liga Kolinska, 16. krog - Novo mesto: Krka - Pivovarna Laško, Zreče: Rogla - Union Olimpija (obe 19), Polzela: Savinjski Hopsi - Kemoplas Alpos (19.30). 1. B SKL, 15. krog - Mari bor: ZM Maribor - Banex (19) 1. SKL (ž), 3. krog II. dela Sežana: BTC Legrand - Mei kur Celje (16). ROKOMET 1. DRL (ž), 11. krog Žale( Žalec - Jelovica (20) ODBOJKA 1. DOL (m), 12. krog-Ljut Ijana: Brezovica - SIP Šempe ter (19). 1. DOL (ž), 12. krog - Šeir peter: B&L Utrip - Venus Frul Šou (19). Potrjene norme v Rušah je bilo prejšnji teden tradicionalno medna- rodno tekmovanje v strelja- nju z zračnim orožjem. Zab- lestel je olimpijski prvak Rajmond Debevec, ki je na- streljal kar 704 kroge, kar doslej ni uspelo še nikomur, izkazali pa so se tudi pred- stavniki s Celjskega. Člani slovenske reprezen- tance Simon Veternik in Peter Tkalec iz SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem ter Konji- čan Cveto Ljubic so potrdili izvrstno pripravljenost. Prvi dan tekmovanja so se vsi uvr- stili na najvišja mesta. Veter- nik je prepričljivo zmagal. Ljubic je osvojil 2. mesto. Tkalec pa seje uvrstil takoj za reprezentančnima kolegoma. Za mesto višje se je pomaknil naslednji dan, ko je sicer mo- ral priznati premoč Madžara Atile, toda v reprezentančnem troboju je opravil s konkuren- toma Ljubičem in Veterni- kom, ki sta zasedla tretje ozi- roma šesto mesto. Še bolje od omenjeni »pištoljašev« se je odrezala Ksenja Maček v isti disciplini. Članica rečiške strelske družine je bila pre- pričljiva predvsem v soboto, ko je nastreljala 376,9 kroga in opravila s konkurenco, dan kasneje pa je s 6 krogov slab- šim rezultatom pristala na drugem mestu za Hrvatico Jambrekovo. Vsi strelci s Celjskega so si zagotovili nastop na tekmi evropskega pokala na Bavar- skem, kjer naj bi potrdili do- bro pripravljenost in si zago- tovili vozovnico za odhod na evropsko prvenstvo marca v Španiji. T.L. Judoisti spet zmagujejo v Slovenski Bistrici se je na mednarodnem turnirju v spomin na padle borce Pohorske- ga bataljona zbralo več kot 100 borcev iz sedmih držav. Med 27 klubi so se ponovno izkazali Celjani s številnimi visokimi uvr- stitvami. Zlasti dobro so se odrezali kadeti Iva Reye, ki so v moštveni konkurenci celo zmagali, tik pod vrh pa so se uvrstili tudi predstavniki Sankaku- ja. Kljub velikemu uspehu v tej kategoriji pa je trener Iva Reye Štefan Cuk še posebej ponosen na člane, ki so si priborili dve tretji in peto mesto: »Veliko pomenita predvsem visoki uvr- stitvi Matjaža Ceraja in Darka Petelinška, ki sta stopila na tretjo stopničko v kategorijah do 90 oziroma do 100 kg. Dobro se je odrezal tudi Mile Sadžak, ki je zasedel 5. mesto,« je povedal Cuk. Za kadetsko zmago Iva Reye so zaslužni Miha Pečovnik, Primož Ferjan, Domen Šorli, Denis Imamovič in Jernej Zalaznik, iz Sanka- kuja, ki je trenutno na višinskih pripravah v Avstriji, pa sta se v isti kategoriji z zmagama izkazala Rok Draksič in Beno Lah. J.K. Šl. 3.-18. januar 2001 i PISMA BRALCEV 19 ODMEVI Oce Atomskih toplic se jezil. Kot redna bralka vašega ča- sopisa in gostja Zdravilišča Atomske toplice sem se odlo- mila, da napišem odgovor na pismo bralcev, objavljeno v prvi letošnji številki Novega tednika, ki ga je napisala Eli- zabeta Jelerčič. V Atomskih toplicah so se odločili za spremembo seda- njega imena v Terme Olimia (ne Therme, kot piše gospa Jelerčič) in že so se začela Icresati mnenja za in proti preimenovanju. Kako naj gremo v Evropo, če bomo še v turizmu, najbolj »mednarodni« in svetovljan- ski panogi, zaprti in zaljublje-- ni vase? Saj je vendar bistvo turistične dejavnosti gostu ponuditi vse najboljše, da se bo vračal. Ali pa se morda motim? Pa saj ne, da bi bilo s starim imenom kaj narobe. Navadili smo se ga in razumeti je tre- ba, da je tvorcem prirasel k srcu. Toda svet hiti naprej, turisti pa v dežele, kjer jih najbolj vabijo in razvajajo. Prav tako je res, da za tujce ne smemo postati predpražnik, da si bodo »v nas brisali čev- lje«. Vendar pa tega v Podče- trtku ne počnejo, saj je njiho- vo novo ime vendar izpeljan- ka iz našega Olimja. Morda pa so kritiki pozabili, da je grad in samostan v Olimju slovenska znamenitost. Ko pa že govorimo o prevzetih besedah - mar ni »atom« po- polna tujka? Kakor koli že, vsi skupaj bi si morali želeti, da z novim imenom podjetje in njegovi delavci dosežejo čim boljše rezultate. Zato: čim manj me- tanja polen pod noge ter več prijateljstva in sloge! MATEJA ROJNIK, Slovenj Gradec OceAtomsicih toplic se jezili. Končno se je nekdo zganil in zamenjal ime Atomskim toplicam, ki so postale Terme Olimia, saj je za današnji čas dosedanje ime povsem nepri- nierno. Kot profesor zgodovi- ne lahko pohvalim, da so v |ermah izbrali ime iz okolice in po kraju Olimje, ki je s svojo bogato zgodovino znan tndi v tujini. To pa pomeni, da ga bodo poleg domačih obi- skovalcev, ki dobro poznajo izročilo, sprejeli tudi tuji imi- sti. ki bodo z večjim zaupa- ^ijem prišli v kraj in se vanj z ^^seljem vračali, znali pa bo- ^0 izgovoriti njegovo ime. Za- dovoljni gostje so edini'pravi ^^zultat, ki ga lahko pokaže Podjetje, ki se ukvarja s turi- stično dejavnostjo, zato je P'"3v, da jih vabi na prijazen '^ačin. I Terme Olimia s svojo boga- !° sporočilnostjo lepo opisu- '^)o bistvo zdravilišča. Novo tisočletje je primeren čas za novo svežino. BORIS AMBROŽ PREJELI SMO Beda neodvisnih medijev Blokada levo usmerjenih medijev je v času liberalne prevlade vse bolj zaznavna. Dvojna merila, enostransko politično navijaštvo, okrnjena svoboda izražanja, nespošto- vanje etičnih načel novinars- tva, kaže na vse večjo bedo slovenskega medijskega pro- stora. Energična in živahna javna kritika in raziskovalno novi- narstvo zagotavljata, da se re- snica odpira v kar največji meri. Prav tega pa se naša slovenska oblast močno boji, zato je pohitela s prevzemom medijev in jim vsilila svojo politično igro. Namesto da bi imeli državljani -»pravne in demokratične« Slovenije brezpogojno pravico poveda- ti in napisati karkoli kdo želi, naši levo usmerjeni mediji (po naročilu oblasti) dosled- no ovirajo objavljanje pris- pevkov državljanov drugačne politične opcije. Zavoljo navi- dezne demokratičnosti, obja- vijo tu in tam kakšen prispe- vek piscev »pomladnega kro- ga«, kar pomeni, da še vedno živimo v ozračju, v katerem svoboda izražanja ne more zaživeti. Ponašamo se z neobjavljanjem prispevkov in z odškodninskimi tožbami zaradi povzročenih duševnih bolečin. Če ni redne kontrole, pre- zračevanja idej, če ni svobod- nega pretoka informacij, če javna glasila nimajo kritične- ga odnosa do dnevne politi- ke, če ni zagotovljena svobo- da govora in tiska enakovred- no vsem ljudem, če še vedno vlada togost in netolerantnost do drugačnih pogledov, če še vedno niso zagotovljena vrednostna izhodišča iz etič- nih temeljev evropske demo- kracije, potem bomo postajali vse bolj destruktivni, ideološ- ko razcepljeni, duhovno od- tujeni in kot taki neprimerni za spogledovanje z narodi, ki že imajo uveljavljene demo- kratične in druge civilizacij- ske norme. Potem se bo Slo- venija spet uvrstila na sam rob svobodnih medijev. (V bližnji prihodnosti bomo le še delno svobodni.) Imamo ustavo, ki v 39. čle- nu določa: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, go- vora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja«, še vedno pa nimamo uravnote- ženega medijskega prostora. Ameriški strokovnjaki za varstvo človekovih pravic so pred odhodom iz naše države zapisali: »V državi, v kateri so glasila v rokah ene politike, je demokracija le navidezna.« Naš medijski prostor s svoji- mi podložnimi hlapci trenut- ne politike verno potrjuje slo- vensko navidezno demokra- cijo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je julija 1999 spreje- lo odločbo, ki bi lahko bila resen začetek obravnave vprašanja varstva svobode govora in tiska. S tako hudim pomanjkanjem kulturne za- vesti in neusmiljenim hlasta- njem po oblasti, bo ta žarek upanja kmalu ugasnil. Kako dolgo bo pri nas cen- zura v rokah oblasti zoper ljudi, namesto v rokah ljudi za nadzor oblasti? IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Neverjetna storilnost celjskega Telekoma Ko se je konec novembra približevala dolgo napovedo- vana zamenjava dotedanjih telefonskih številk, smo last- niki telefonskih priključkov upali, da bo tovrstnih prepo- gostih spreminjanj za nekaj časa vendarle konec. Doseda- nje zamenjave so si vsaj na nekaterih področjih sledile s tako naglico (v mojem prime- ru v manj kot treh letih kar štiri različne številke istega priključka), da si je človek še svojo lastno številko komaj zapomnil, kaj šele kakšen du- cat tistih, ki jih pogosteje upo- rablja. Toda kljub drugačne- mu Telekomovemu zagotovi- lu se to žal ni zgodilo, vsaj na celjskem območju ne. Tik pred uveljavitvijo novih se- demmestnih številk je na- mreč prišlo sporočilo: »Vašo dosedanjo telefonsko števil- ko bomo zamenjali z novo...« in tako je postala nova, pre- den je bila sploh uveljavljena, že stara. Pa tudi z izrecnim zagotovilom, da me bo o spremembi »telefonično ali pisno obvestil tehnični dela- vec, ki jo bo opravil«, ni bilo nič, tako da kar nekaj časa sploh nisem vedel, katera je dejanska številka mojega te- lefona. Zgodilo se je celo, da sem drugim posredoval ne- pravo, sicer »novo«, ki pa je bila tedaj že »stara« (enako napačno informacijo je ponu- jal tudi uradni Telekomov av- tomatski odzivnik!). Še bolj neodgovorno je rav- nal Telekom tudi pri sicer ne prav davni, vendar zdaj že predpredzadnji zamenjavi številke istega telefona, ko me ni vnaprej seznanil niti z nameravano niti z realizirano spremembo. Sicer pa mu tudi sedaj ne pride na misel, da bi težave, ki jih povzroča z ne- nehnim in prav gotovo ne vedno nujnim spreminjanjem telefonskih številk, skušal vsaj malo omiliti tako, da bi prizadetim naročnikom ob komaj natisnjenem, a že za- starelem telefonskem imeni- ku ponudil dodatno natisnje- ne najnovejše spremembe, da ne bi bilo potrebno vsako želeno številko iskati prek av- tomatskega odzivnika, malo kasneje pa tovrstne informa- cije celo drago plačevati pre- ko številke 988. Vrli Telekomovci s to svoje- vrstno delovno vnemo malo spominjajo na tiste komunal- ce, ki danes razkopljejo ulico zaradi zamenjave vodovod- nih cevi in ko je spet lepo obnovljena, jo ponovno pre- kopljejo zaradi obnove elek- trične napeljave, malo kasne- je spet zaradi telefona in tako naprej. Vsekakor početje, ki ni v duhu dobrega gospodar- jenja. Sicer pa - kdo bi se vznemirjal, če od Telekomo- vega ravnanja ni odvisen nje- gov materialni položaj, saj vsakršno neracionalnost tako in tako pokrijejo drugi, v tem primeru telefonski naročniki. Gre pač za tipično ravnanje monopolista. dr.VIKTOR MAJDIČ, Ljubljana Začasna odjava RTV sprejemnika Pred kratkim je neki zave- zanec za plačilo RTV prispev- ka-pisno prosil za pojasnilo RTV Slovenija, kaj mora stori- ti s televizijskim sprejemni- kom, da začasno ne bo plače- val RTV prispevka za televi- zijski program. Služba za obračun RTV prispevka je pojasnila takole, citiram: »Začasna odjava sprejemnika in s tem RTV prispevka možna le v prime- ru, da zavezanec poda pisno izjavo, da za določen čas v svojih prostorih nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijske- ga ali televizijskega sprejem- nika, ter da je bil seznanjen z zakonskimi posledicami ne- resnične izjave. Za primer, če bi sprejemnike pustili v sta- novanjskih prostorih, vendar jih zaradi odsotnosti za dolo- čen čas ne bi mogli uporablja- ti, je dogovorjeno, da se nam lahko, za začasno odjavo RTV prispevka, pošlje potrdi- lo o začasnem odklopu elek- trične energije, z navedenim datumom ponovnega priklo- pa. Obveznosti plačila RTV prispevka preneha s prvim naslednjim mesecem po predpisani odjavi.« Sprašujem Svet RTV Slove- nija, ki je sprejel Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavlja- nja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci za- vezancev ter o načinu plače- vanja RTV prispevka (Uradni hst RS, št. 39/2000), da odgo- vori, ali naj zavezanec (odje- malec električne energije), ki želi začasno odjaviti RTV sprejemnik, odklopi elektriko ali pa nese svoj rtv sprejem- nik iz svojih prostorov v jav- no skladišče ali pa ga za dolo- čen čas vrže v kanto za smeti. Za določen čas bi bila primer- na tudi kakšna lovska opazo- valnica, kjer ni elektrike. JURU CVIKL, Dobrna Vlak razočaranja Ker so slovenske železnice delale zelo lepo reklamo za muzejski vlak, ki naj bi peljal otroke iz Celja do Rogaške za božične praznike, sem se od- ločila, da tudi sama z vnuki- njo potujem z njim. Ko smo v Šentjurju vstopih, še nismo vedeli, kakšna razo- čaranja bodo sledila. Vlak je bil nabito poln, tako da smo se stiskali, če smo hoteli sede- ti. Bil je umazan, poln smeti še od prejšnjega dne. Vročina je bila skoraj nevzdržna. Bife, ki je bil v vlaku, ni deloval. Ko bi vsaj kavo točili. Zato je pa na vlaku nek gospod ponujal vino in razne sokove, seveda za primerno ceno. V reklami je bilo navedeno, da bodo otroke obiskali božiček, čaro- dej in klovn. Vozili smo se že zelo dolgo, nakar je tik pred ciljem prišel tako zelo priča- kovani božiček. Bil je zelo skromno oblečen, niti slučaj- no tako, kot se za božička spodobi. Ni pozdravil, ni se smejal, videlo se je, da se mu zelo mudi. Hodil je od otroka do otroka, dal vsakemu vrečko z darili, brez vsake besede. Ne- ka mamica ga je celo prosila, da se postavi zraven njenega otroka, da ga bo fotografirala. Menim, da mora imeti boži- ček, če se že za to predstavlja, širok nasmeh in vsaj kakšno lepo besedo za vsakega otro- ka. Mislili smo si: če je že božiček pokvaril vzdušje, bo- do pa vsaj darila potolažila otroke. Darila so bila različna, nekaterim so manjkale škatli- ce z igrami, bobi palčke so bile raztresene po vrečki, šele takrat je postalo zares hudo. Saj vemo, kakšni so otroci. Zanima me, zakaj niso bila darila enaka, da ne bi bilo tolikšnega razočaranja. Starši smo upali, da bosta vsaj čaro- dej in klovn popravila začetni slab vtis. A glej ga zlomka, nihče od njiju se ni prikazal. Ostali smo brez kakršnega koli pojasnila s strani odgo- vornih oseb. Razočaranje se je bližalo vr- huncu. Ko smo končno pris- peli do Rogatca, nas je čakalo ponovno razočaranje. Takoj smo morali stopiti s prelepe- ga vlaka ter odpotovati nazaj v Celje s posebnim vlakom, kajti vlak veselja bo peljal iz Rogatca proti Celju že druge otroke. Ni bilo niti toliko časa, da bi starši poslikali svoje malčke ob tem res prelepem vlaku. Zato sprašujem odgo- vorne na železnici, če jih ni nič sram, da so nas tako grdo opeharili. Naj napišem še to, da je karta za otroka stala 2000 sit, za odrasle pa 1000 sit, kar pomeni, da so zasluži- li veliko, toda zelo malo daU. S tem denarjem bi lahko svo- jo vnukinjo peljala s Pedoli- nom do Ljubljane in ji kupila darilo, ki bi bilo primerno nje- ni starosti. Mislim, da bom naslednjič dobro premislila, preden bom nasedla reklami, ki se od zunaj sveti, od zno- traj je pa fuj. JOŽICA RAZGORŠEK, Grobelno, v imenu razočaranih staršev in otrok. ZAHVALE, VOHVAlM Zahvala Malega vMeza Ustanova Mali vitez, fun- dacija za pomoč mladim oz- dravljenim od raka, izreka javno zahvalo vsem dobrim ljudem iz Celja in okolice, ki so se 23. novembra 2000 udeležili dobrodelnega kon- certa v Narodnem domu v Celju in darovali finančna sredstva. Denar bo porabljen v prid mladim ozdravljenim od raka, zato se tudi v njiho- vem imenu iskreno zahvalju- jemo. Posebna zahvala gre vsem nastopajočim, županu Mestne občine Celje, ki nam je omogočil uporabo dvora- ne Narodnega doma, prav posebej pa hvala g. Milanu Gombaču za celotno organi- zacijo. prof. dr. BERTA JEREB, predsednica Ustanove Mali vitez Verzi na Sveti večer v Bolnišnici Celje so dobri očesni zdravniki, med njimi je tudi dr. Arsen Janjič. V zahva- lo za njegovo dobro delo in lep odnos do bolnikov, so se rodili tile verzi, napisani na Sveti večer v letu 2000: Vi ste več kot doktor in zdravnik, vi ste pravi čarovnik, ko nam, ki skoraj slepi smo, bolno zdravite oko. Odpirate pogled nam v naš prelepi svet, ki v polni, svetli luči vidimo ga spet. Kot da rodili se na novo smo s čarobno Vašo pomočjo. Drugače, kot s hvaležnost- jo, Vam tega poplačati ne mo- remo. Zato iz srca kličemo Vam vsi, naj Vam roka še dolgo ne zadrhti. Super doktor Janjič - živeh! DRAGO ZAVRŠNIK, Celje Uspelo nam je! Da, resnično nam je uspe- lo! Organizacijski odbor in KUD Zarja Trnovlje - Celje ter Krajevna skupnost Trnovlje so 23. decembra 2000 organi- zirali (ponovno po daljšem premoru) prihod dedka Mra- za, ki se je z dvema konjičko- ma pripeljal na kočiji pred kulturni dom. Po čudovito uspeli igrici Ča- rovnica, ki ni mogla biti zlob- na (režija Štefan Žvižej), so bili otroci iz Trnovelj, v staro- sti od enega do osmih let, obdarjeni z darili ter pogošče- ni z jedačo in pijačo. Prav prisrčno se zahvaljuje- mo našim sponzorjem, ki so nam prisluhnili in nam finanč- no ali kako drugače pomagali, da smo podelili kar 97 daril. To so: Banka Celje, Trgovina Star (Rudi Košenina), KO-GA (Bra- ne Čretnik), Sinteza Lining (Bojan Fras), Avto Goleč (Ivi Goleč), Alba (Alojz Kračun), Avto Ahtik (Marjan Ahtik), Bi- kex (Damjan Klajnšek), Pe- karstvo Geršak (družina Bran- ce). Pekarna Duh (Karli Duh), Dejan Gorjak s.p.. Knjigovod- ske storitve Simona Podpe- čan, Adam Kožuh STP, MIK (Franc Pliberšek), Pavlic d.o. (Frasnc Pavlic), Avto Škorja- nec, Alenka Sitar iz Ljubečne, Bistro Zidanšek (Marko Zi- danšek), Mizarstvo Kregar (Stanko Kregar), Dikplast (Ivan Kregar), Fegy - Fefeš, Farfalina - Breda Stvarnik s.p.. Krajevna skupnost Trnovlje, Cvetličarna Irena Poznič, VPC Celje, Mateja Vrhovšek, Celje, Steklarstvo Lajlar, Felix d.o.o., Aleksandra Kroflič s.p.. Grafi- ka Gracer, Grafika Marjan Ko- štomaj. Kozmetični salon Na- taše Gustinčič, Celje in Aleš Hrastnik. ŠTEFAN ŽVIŽEJ, v imenu organizatorjev St. 3.. 18. januar 2001 23 NOČNE CVETKE 0 v četrtek, 11. januarja zve- ^gr, je bila potrebna policij- gl^a intervencija v lokalu Tu- fjst na Frankolovem. Tam se je pijansko razdajal Jože Z., l(i je vpil in se zaletaval v natakarico Martino. Po vzgojno kazen bo šel k sod- iiiku za prekrške. § V četrtek je na policijsko postajo poklical Vanja in po- vedal, da mu je neznani voz- nik grozil z orožjem. Policisti so potem ugotovili, da so se pri vstopni postaji avtoceste v Celju, zaradi spornega pro- metnega prekrška, drug na drugega drli trije udeleženci nočnega srečanja: Dragutin B., Mitja K. in Vanja Č. Vsi trije bodo morali k sodniku za prekrške. • V Sokol baru na Maribor- ski se je Polzelan Marjan V. v petek ponoči grdo obnašal. Kot kršitelj javnega reda in miru se bo zagovarjal pri sod- niku za prekrške, del odgo- vornosti za to pa nosi tudi natakarica Sanela, ki ne ve, kdaj je treba gostu odreči te- koče usluge. • V lokalu Maxi so se v so- boto okrog enih ponoči ra- vsali Aleksander S., Klavdij R., Drago J., Mitja P., Vojko K., Roman K., med te moške zadeve pa se je vmešala tudi natakarica Marinka H. Ma- rinka in Drago sta bila v pre- tepu tako zelo ranjena, da sta se znašla v bolnišnici. Sle- dijo ukrepi: predlogi sodniku za prekrške, kazenska ovad- ba in poročilo inšpekcijskim službam. M.A. Trgovanje s človeškimi organi Pred približno dvajsetimi leti so bile mednarodne kri- minalne organizacije vple- tene skoraj izključno v po- sle, povezane s trgovino z orožjem in mamili, v novej- šem času pa se ukvarjajo tudi s tihotapljenjem jedr- skih snovi in vse bolj tudi s trgovanjem s človeškimi or- gani. Trgovina s telesnimi organi je danes dejstvo, najbolj je to tržišče aktualno v Argentini in Ruski federaciji. Iz Argen- tine je znanih nekaj grozlji- vih primerov transplantacij- ske zlorabe. Šlo je za odstra- nitev roženice pacientov, ki so bili s ponarejenimi izvidi razglašeni za možgansko mrtve. V Rusiji pa ima ta vrsta kriminalitete še večje razsežnosti. V nekem poroči- lu so preiskovalci zapisali, da je neka družba izrezala se- demsto najpomembnejših človeških organov (src, led- vic, pljuč, več kot 1.400 jeter, 2.000 očes itd.) ~Po izjavah nekega moskovskega foren- zičnega detektiva so te de- javnosti močno pod nadzo- rom organiziranega krimina- la. Ta je oblikoval posebne kriminalne enote za ugrab- Ijanje otrok in odraslih, kate- rih organe so potem uporab- ljali kot transplantante in za medicinske poskuse. Zasluž- ki pri takšnih ugrabitvah in posegih so ogromni, poudar- ja ta detektiv. V Rusiji je to eden najdonosnejših poslov, ki je v porastu. Poročila kriminalistov na- vajajo tudi druge primere, ko je šlo za izvoz človeških orga- nov s ponarejenimi spremni- mi dokumenti ter za dokaza- no trgovanje v Argentini, Bra- ziliji, Hondurasu, Mehiki in Peruju, v sodelovanju pred- vsem z nemškimi, italijanski- mi in švicarskimi »uvozniki«. Očitno smo v obdobju, v kate- rem je verjetnost korupcije v medicinskih ustanovah zelo velika. V Sloveniji poročil o ob- stoju takšnih združb in njih dejavnosti (še) ni. Tudi ni znan še noben primer o to- vrstnih zlorabah v medicin- skih krogih. Kazniva dejanja te vrste so v slovenskem ka- zenskem zakoniku oprede- ljena v zadnji alinej i 190. čle- na, ki pravi, da se z zaporom do treh let kaznuje tisti, ki neupravičeno in proti plačilu posreduje pri dajanju delov telesa žive ali umrle osebe, z namenom presaditve. Upaj- mo, da je v tem pogledu Slovenija še daleč stran od sanjske Evrope, kjer so to- vrstne zlorabe v kriminalnih in medicinskih krogih groz- ljiva realnost. , , ^ \ M.A. Dva ropa v Zrecah v ponedeljek, 15. januarja okoli 12.30 ure, je neznani storilec na avtobusnem postajališču v Zrečah nagovoril 17- letnega A.K. in ga s pretvezo zvabil v bližino gozda. Tam mu je, pod težo grožnje, odvzel 5 tisoč tolarjev. Slabo uro kasneje je isti neznanec srečal še 15-letnega dijaka J.M. in ga zvabil do bankomata v hotelu Dobrava. Tam ga je z grožnjami prisilil, da je dvignil in mu izročil 30 tisoč tolarjev denarja. Roparju so policisti že na sledi. M.A. Objestneži na poliodu Prvi vikend v januarju so neznani storilci prevračali spo- menike v antičnem parku Rim- ske nekropole v Šempetru, z enega pa so odstranili zaščitno streho. V istem času so na Pe- trovem trgu v Šempetru podrii simbolično kopico iz hmelovk, prevrnili oglasno tablo pri os- novni šoli in v potok Struga potisnili zapuščeno in neregi- strirano vozilo R4. Žalski policisti so z zbira- njem obvestil prišli na sled sto- rilcem. Tako je vandalizma in objestnega vedenja osumljena skupina fantov in deklet iz Šempetra in okolice, ki se je v noči s 6. na 7 januar opila v bližnjem lokalu. Pri tem je še posebej izstopal 16-letni dijak, ki ga preostali člani združbe niso uspeli umiriti. Osumljence bodo policisti predlagali v postopek pri sod- niku za prekrške, na Okrožno državno tožilstvo v Celju pa bodo poslah ustrezno poročilo. MINI KRIMIČI Na Petrol po mobije v noči na 9. januar je nez- nani storilec vlomil v bencin- ski servis Petrola na Celjski cesti v Vojniku. Ukradel je osem mobilnih telefonov raz- ličnih znamk, v skupni vred- nosti dobrih 200 tisoč tolarjev. Tudi na PoŠto v torek, 9. januarja okoli treh, je nekdo kradel v pro- storih Pošte Slovenije na Ulici V. prekomorske brigade v Ce- lju. Pobral je pet različnih mo- bilnih telefonov, skupaj vred- nih 134.500 tolarjev. Bakrena tatvina v času od 5. do 9. januarja je nekdo kradel na ograjenem prostoru Elesa v Zalogu pri Šempetru. Na vozilo je nalo- žil in odpeljal približno 200 kg bakrenih vodnikov, vrednih najmanj 650 tisoč tolarjev. Izginil clio v torek, 9. januarja popoldne, je nekdo neznano kam odpeljal osebni avtomobil Renault Clio 1,2 fidji, parkiran pred tovarno Unior v Zrečah. Pogrešano vozi- lo je rdeče barve, z registrsko oznako CE 59-93M. Kdor ga kje opazi, naj to sporoči na telefon- sko številko 113. Tat na farmi Na začetku januarja se je na farmi Hmezada Kmetijstvo v Začretu nahajal tat, ki je odpeljal 200 metrov žične graje in 30 kovinskih stebrov, oboje skupaj vredno približ- no 100 tisoč tolarjev. Obvestilo o tatvini Velenjski policisti so bili sredi prejšnjega tedna obveščeni, da je v podjetju Velvar v Velenju izginilo vrtalno kladivo Makita, ki je bilo shranjeno v kontejner- ju na ograjenem območju Gore- nja na Partizanski cesti. Pogre- šano kladivo je vredno okoli 200 tisoč tolarjev. Vlom v trgovino v sredo, 10. januarja ponoči, je neznani storilec vlomil v trgo- vino Kmetijske zadruge v Rim- skih Toplicah. Ukradel je televi- zijski sprejemnik, dve motorni žagi in 10 tisoč tolarjev gotovine. Omenjeno trgovino je oškodo- val za okoli 300 tisoč tolarjev. Vloma v Preserju v noči na 11. januar je nek- do vlomil v leseno barako na gradbišču Ribiškega doma v Preserju. Ribiški družini je ukradel več plinskih jeklenk, plinski gorilnik, dva pekača, ribiške palice in agregat. Za tem je isti storilec vlomil še v gradbeno barako, last zaseb- nika iz Celja. Odnesel je dve motorni žagi, agregat, dva vrtal- na stroja, kotno brusilko, po- topno črpalko, laserski nivelir, ročno električno žago in plinsko jeklenko. Ribiče in zasebnika VD. je neznanec oškodoval za okoli 2 milijona tolarjev. Dogovor se je sfižil štirje Celjani so se 12. ja- nuarja zvečer dogovorili, kako bodo vlomili v prodajni kiosk na Miklošičevi ulici v Celju. Eden naj bi vlomil, trije pa so bili zadolženi za stražo. Vlam- Ijanje pa so občani še pravi čas opazili in o tem obvestili poli- cijo. Na kraju vloma so pohci- sti prijeli dva nepridiprava, dva pa sta jima ušla. Podjetje Tri dva iz Ljubljane je zaradi vloma oškodovano za približ- no 100 tisoč tolarjev. Vandali v noči s sobote na nedeljo so neznani vandali poškodo- vali dve aluminijasti zapornici, nameščeni pred stanovanj- skim blokom na Miklošičevi ulici v Celju. Verjetno isti storil- ci so pred stolpnico na Malga- jevi ulici razbili senzorsko na- pravo na nosilnem stebru za- pornice. Lastniki teh naprav so oškodovani za (skupno) okoli 80 tisoč tolarjev. V pravem času v nedeljo, 14. januarja kak- šno uro po polnoči, je nekdo opazoval v prostorih Šaleške- ga študentskega kluba na Ti- tovem trgu v Velenju. Potem je izkoristil nepazljivost last- nic K.G. in G.B., ki sta naen- krat postali oškodovanki, ko jima je ukradel torbico z do- kumenti, denarjem in mobil- nim telefonom, vse skupaj vredno okoli 60 tisoč tolarjev. Zmanjkal je računalnik v dneh minulega vikenda je nekdo vlomil v osnovno šolo v Šaleku. Prisvojil si je računalnik Acer z monitorjem, zvočniki in miško ter pištolo za voskanje. Šola je oškodovana za okoli 300 tisoč tolarjev. V tujo klet po smuči in orodje v noči z nedelje na ponede- ljek je bilo vlomljeno v klet v stanovanjskem bloku Na ze- lenici v Preboldu. Storilec je ukradel dvoje smuči, smučar- ske čevlje, kotno brusilko, vr- talni stroj in zaboj z orodjem. Lastnica M.Š. je oškodovana za približno 300 tisoč tolarjev. M.A. GORELO JE Kratek stik V sredo, 10. januarja malo pred peto uro, je v Velikem Širju zagorelo na gospodarskem poslopju. Ogenj, ki je skoraj v celoti uničil objekt, so pogasih okohški gasilci, preiskovalci pa so ugotovili, da je zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Nastala gmotna škoda znaša približno pol milijona tolarjev. Vlomil, zanetil v sredo, 10. januarja nekaj minut pred 23. uro, je v Podvinu pri Žalcu zagorel manjši lesen vikend, last M. J. iz Avstrije. Pri ogledu kraja požara so ugotovili, da je požar zanetil neznanec, ki je pred tem nasilno vstopil v objekt. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli dva milijona tolarjev gmotne škode. Dim in ogenj v soboto, 13. januarja nekaj minut po 16. uri, je nastal požar na stanovanjski hiši v Pijovcih, last C.P. Zagorelo je na podstrešju hiše, v prirejenem prostoru za dimljenje mesa, so ugotovili preiskovalci. Požar je pogasil bližnji sosed, gmotna škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Bil je požig v Vodružu je 14. januarja okoli 30.30 ure zagorelo manjše gospodarsko poslopje, last J.K. Objekt je ogenj popolnoma uničil, zgorelo pa je tudi nekaj zajcev in kokoš. Preiskovalci so ugotovili, da je bil požar podtaknjen. Nastala gmotna škoda znaša približno 300 tisoč tolarjev. Ogenj v učilnici v nedeljo, 14. januarja okrog osmih, je zagorelo v učilnici za gospodinjski pouk na osnovni šoli Ob Dravinji v Sloven- skih Konjicah. Ogenj, ki je uničil učilnico, so pogasili konjiški gasilci, nastala gmotna škoda pa znaša okoli poldrugi milijon tolarjev. Pri preiskavi o vzroku požara so ugotovili, da je bila posredi napaka na električni napeljavi. Požar v Gozdecu v ponedeljek, 15. januarja okrog 14.40 ure, je zagorelo na nenaseljeni starejši hiši v kraju Gozdec. Požar so pogasili gasilci, požar pa je uničil notranjost hiše in strop. Gmotna škoda znaša okoli milijon tolarjev. Požar je nastal zaradi krušne peči, ki je bila dotrajana, oskrbnik F.J. pa je občasno v njej zakuril. M.A. PROMETNE NEZGODE Zbil je peško Na Savinjski cesti v Žalcu se je v sredo, 11. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodovala peška. F.M. (51) iz Velenja je vozil kombinirano vozilo iz smeri Šlandrovega trga proti križišču z Ulico heroja Staneta. V bližini blagovnice Savinjka sta na zaznamovanem prehodu za pešce prečkala vozišče zakonca N.T. in I.T. iz Kasaz, voznik pa je, kljub zaviranju, zbil 64-letno peško N.T. Ta je utrpela hude poškodbe, njenega soproga pa je vozilo le oplazilo. Prva smrtna žrtev Na regionalni cesti v Mozirju se je v nedeljo, 14. januarja zvečer, pripetila smrtna nezgoda, prva v tem letu. ^ B.M. (19) iz Brezja je vozil osebni avtomobil iz Mozirja proti Smihelu. V desnem preglednem ovinku je zapeljal na levo stran ceste, in to v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik kombiniranega vozila, 27-letni A.R. iz Celja. V čelnem trčenju se )e voznik B.M. tako hudo telesno poškodoval, da je še isti dan v celjski bolnišnici umrl. Voznik A.R. in njegova sopotnica, 25- letna M.P. iz Celja, sta utrpela lahke telesne poškodbe. M.A. Radarsice icontroie bodo... • v petek, 19. januarja dopoldne, na območju Mozirja, popoldne pa na območju Laškega, • v soboto, 20. januarja dopoldne, na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine, • v nedeljo, 21. januarja dopoldne, na območju celotne fegije, • popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. • v ponedeljek, 22. januarja dopoldne, na območju Velenja, Popoldne pa na območju Slovenskih Konjic. • v torek, 23. januarja dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja, • v sredo, 24. januarja dopoldne, na območju Celja, v Popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju ter • v četrtek, 25. januarja dopoldne, na območju Slovenskih •Konjic, popoldne pa na območju Velenja. Št. 3.. 18. januar 2001 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJ! Kosilo s predsednikom Medtem ko Je pel v Kam- niku, so v Litiji, v tamkajš- nji športni dvorani, ki še nikoli ni bila tako nabito polna kot tokrat, proglasili, med drugimi, velikega pev- ca Ota Pestnerja za sloven- skega pevca desetletja. Žal je imel Oto že prej podpisa- no pogodbo o nastopu, pre- den so ga bralci Nedeljske- ga v najbolj razširjeni in množični anketi izbrali za naj pevca. Saj bi lahko izbrali Heleno Blagne, ki je, pa če je to komu všeč ah ne, pevsko zaznamovala minulo deset- letje, ali pa Simono VVeiss na primer, ki enako kot Helena trdi, da je najbolj priljubljena in s tem največja slovenska pevka. Toda obe pevki, ki edini v Sloveniji napolnita dvorano Tivoli do zadnjega kotička, bi se morali zamisliti nad tem, da je eno popular- nost, drugo pa priznanje za dolgoletno kakovost, priljub- ljenost in še kaj. Tako je He- lena Blagne-Zaman dobila en sam samcat glas, Simona Weiss nobenega, Oto pa ne- kaj tisoč in več. Prireditev je bila zanimiva tudi zato, ker je bilo videti, da smo Slovenci, pa če nam to kdo prizna ah ne, nori na otroke. Takšnega aplavza, kot sta ga dobila pevec Adi Smolar, ki se je za nekaj me- secev spremenil v novopeče- nega očka, ki doma naredi vse, kar je treba in ki je o svojem sinu povedal to, da ga meče iz postelje in da je majhen in debel in plešast in da mu ni podoben, ter babica Štefka Kučan, ki je že vsa nora na vnuka Fedjo, ni dobil še nihče. »Šele ko dobiš vnu- ka, veš, kaj je to otrok,« je dejala gospa Štefka, ki je bila tako kot vsaka sodobna Slo- venka takrat, ko bi morala največ časa nameniti hčerka- ma Ani in Špeli, polno zapo- slena. Pa sta vseeno obe do- študirali in si izborili svoj prostor pod soncem, pa če- prav jima je bilo včasih težje kot drugim, ker sta bili Kuča- novi. Tako kot takrat, ko je Ana skupaj s sodelavci nare- dila na javnem natečaju iz- brani projekt Kapiteljskih vr- tov bodočega vatikanskega veleposlaništva in ko so ku- loarno govorili, da je bil iz- bran zato, ker je ona Kučano- va. Ni treba velikih besed, da bi videli, kako spoštujemo pred- sednika Milana Kučana. Naj- bolj razširjena slovenska an- keta, ki jo že devet let pri- pravlja Nedeljski dnevnik, ima delovni naslov »Koga bi povabili na kosilo?« Gospod Kučan ima, če bo toliko časa živel - v nedeljo je praznoval 60-letnico - preskrbljena kosi- la za naslednjih tristo in nekaj let, toliko Slovencev ga želi imeti za svojo mizo, v svojem domu. Dober tek! Zanimivo je bilo tudi na žrebanju za EMA 2001, ki bo 22. februarja na 2. programu Radia Slovenija. Tam bodo iz- brah dvanajst finalistov, ki se bodo pomerih naslednji dan na javni televizijski prireditvi. Zmagovalec bo odšel v Ko- benhaven, kjer bo 12. maja kot sedemnajsti po vrsti za- stopal Slovenijo na Euroson- gu. V Studiu 2 RTV Slovenije se je zbralo vse polno pevcev in pevk; le kdo je potem sode- loval na Veleslalomu zvezd. ki ga je na Snežnem stadionu ponovno organizirala revija Stop, če celo stalni sankač Jan Plestenjak, novopečeni Pri- morec, ni šel pod Pohorje? Zanimivo je, da se je tokrat kot debitantka pojavila celo pevska zvezda Simona Weiss s pesmijo Vse življenje, ki ima že tri tedne prej popol- noma razprodano dvorano Tabor v Mariboru. Organiza- torji iz uredništva Miše Molk so dali natisniti lične vizitke in na Simonini je pisalo: Vse živ- ljenje Simona Weiss. In njene- mu soprogu Goranu Šarcu tako ne preostane nič druge- ga kot da vse vda v usodo in ima vse življenje samo Si- monco. Simona je nekoč bila miss Slovenije. Morda bo to kdaj postala tudi Celjanka Polona Siussi, ki je v množici lepot- nih tekmovanj tokrat osvojila naslov »Naj cool bejbe«. s NINA ADLEŠIČ-KAVRAN BODICE • Krpanje proračuna dokazuje, da so bili na delu finančni molji. ^ • Nobena kozmetika ne prikrije smrdljivega ka^ rakterja. • Čeprav si slep za barve, ne moreš spregledati modre kuverte. • Zadnje čase se veliko piše o neprijetnostih zara- di osiromašenega urana, premalo pa o posledicah osiromašene pameti. H • Najbolj neprijetno opravilo Slovencev je gotovo pometanje pred lastnim pragom. • Geslo tistih na vrhu: preden greš ribarit, se prepričaj, če je voda dovolj kalna. • Kokoš lahko nese zlata jajca le, če jo pitajo davkoplačevalci. marjan bradač VITEZI BELEGA MESTA Kaj počne jo labodi pozimi? Kadar je zima mila, tako kot letošnja, lahko labodi po mili volji plavajo in iščejo hrano. Toj velja tudi za sedem labodov, ki prezimujejo ob velenjskem jezeru, ki ni zamrznjeno. Marsikdaj ■ jih s kakšnim koščkom kruha razveselijo tudi okohški prebivalci. Lovska psička Divai nekdanjega alpinista in reševalca Franca Verka pa jih lahko le radovedno opazuje. L.O. \ Št. 3. • 18. januar 2001 REPORTAŽA «1 Stoletne lesene lepotice Najstarejše in najlepše lesene hiše v Sloveniji so tudi na Celjskem 1 »Iščemo najstarejšo in naj- lepšo leseno hišo v Sloveniji« so poimenovali akcijo, ki so jo zasnovali v podjetju Riko hiše iz Ljubljane, z njo pa so želeli prispevati k raziskovanju in ohranjanju kulturne dedišči- ne. Obenem so želeli sloven- ski javnosti približati arhitek- turno dediščino kot izhodišče pri iskanju kakovostne arhi- tekture in bivalnih enot. Les kot gradbeni material namreč ponuja nešteto možnosti. V naših krajih so ljudje že ua vekomaj gradili hiše iz lesa, saj so naši predniki dobro poznali vse njegove prednosti in značil- nosti. V podjetju Riko hiše d.o.o. so nadaljevali hadicijo in stare veščine oplemenitili z dognanji najsodobnejše tehno- logije. Zasnovali so leseno ma- sivno bio hišo. Združitev tradi- cije in sodobnih spoznanj pa so želeli še posebej obeležiti. Od- ločili so se, da s pomočjo širše javnosti in partnerjev Tondach opekarne d.d.. Generali SKB Zavarovalnico d.d. in Založbo Rokus, poiščejo najstarejšo in najlepšo leseno hišo v Sloveni- ji- Za izbor so prejeli kar 47 prijav iz številnih slovenskih krajev. Vsaka hiša skriva v sebi številne zanimive zgodbice o nastanku in dogajanjih v hiši ter ljudeh, ki so v njej živeU ali bili z njo povezani na kak drug način. Starost prijavljenih hiš se giblje od 60 do celo 500 let, starost velike večine hiš pa je med 200 in 300 leti. Strokovna komisija v sestavi Maja Doki Marin (Generali SKB Zavarovalnica d.d.), dr. Vito Hazler (Fakulteta za etnologi- jo), Jani Vozelj univ. dipl. inž. arh. (Studio SPATIO) in Janez Pukšič (fotograf) je prispele predloge skrbno preučila, med njimi določila 29 hiš, primernih za ogled, ter izbrala tri najsta- rejše in tri najlepše hiše ter tudi absolutno zmagovalko. Pri izbiri najstarejše lesene hiše je bila seveda najpomembnej- ša letnica izgradnje. Pri izbiri najlepše hiše pa je bilo najpo- membnejše merilo skladnosti; skladnost arhitekture z oko- ljem in časom, družbeno-so- cialna prepoznavnost, Ukovna izraznost, gradbeno-razvojna prepoznavnost in seveda ohra- njenost objekta. Kot absolutno zmagovalko so izbrali hišo, ki je v največji meri izpolnjevala vsa postavljena merila. To je stanovanjska hiša po domače Kovkarjeva kajža, ki se nahaja v Škofjeloškem hribovju v vasi Zgornja Luša 6. Lepotice s Celjskega Med zmagovalci je kar nekaj hiš tudi z našega območja. Morda vas bo njihova lepota spodbudila pri iskanju rešitve za vaš dom ali pa bo samo ideja, kako preživeti lep prosti dan, spoznati nov del Slovenije in njeno kulturno dediščino. V kategoriji najstarejših lese- nih hiš je drugo mesto (za naj- starejšo Ladejenkovo hišo iz Puše 36 v Lovrencu na Pohorju, ki sega v 16. stoletje) dosegla Krkova zidanca, ki stoji v Gav- cah 5, Šmartno ob Palci. Zida- nica je ob breg prislonjena vrh- kletna delno zidana hiša z vko- pano kletjo in delno lesenim pritličjem. Nastala je leta 1682, o čemer priča letnica, vrezana v kladno steno smrekovih brun. Zidanica je prvotno obsegala shrambni kletni del in stano- vanjsko enoto, kjer so bile bi- valna »hiša«, veža in čma kuhi- nja. Zidanica se dobro vključu- je v razloženo vaško poselitev, toda žal novejši obnovitveni posegi povsem ne ohranjajo njene prvotne pričevalnosti. Stavba je zanimiva kot celota, kot stavbna masa, izstopajo pa detajli, ki pričajo o vrhunskem mojsti-stvu graditeljev. Zlasti je zanimiva obdelava smrekovih brun. Rez letnice 1682 dokazu- je, da je dela izvajal razgledan in pisave vešč tesarski mojster. Ena izmed najlepših hiš po mnenju strokovne komisije je po domače Rezarjeva hiša iz Grajske vasi 48, v Spodnji Sa- vinjski dolini v občini Bra- slovče. Zasnovana kot lesena pritUčna stavba s črno kuhinjo. Nastala je leta 1906. Hiša ima izjemno dominantno lego nad vaško cesto in prav po zaslugi skrbnih lastnikov že skoraj dve stoletji ohranja svojo prvotno podobo. Zgrajena je po grad- beniških načelih, ki so prevla- dovali v Spodnji Savinjski doli- ni od druge polovice 19. stolet- ja in so se v bolj ali manj nes- premenjenih obhkah ohranili do srede 20. stoletja. Odlikuje jo enovitost gradnje in sklad- nost proporcev, kar potrjuje misel, da je tudi današnja po- doba hiše zelo podobna tisti ob njenem nastanku. Med leti 1997 in 1999 so last- niki hišo temeljito obnoviU ob finančni pomoči ministrstva za kulturo RS, občine Žalec in pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Hiša je v zelo dobrem gradbenem stanju. Njena bodoča namembnost bo vključitev v turistično ponudbo domačije in Grajske vasi. Med najlepše hiše po mne- nju strokovne komisije sodi tu- di hiša po domače pri Poldek, ki leži na Kozjanskem, v Repu- šu 13 v občini Dobje. Hiša je značilni predstavnik lesenih stavb zahodnega dela Kozjan- skega. Je v breg potisnjena vrh- kletna lesena stavba s črno ku- hinjo. Po oceni je hiša nastala okrog leta 1830 kot dom male- ga kmeta. Poldekovo hišo odli- kuje izjemna vraščenost s kra- jino vaške ceste, gozdnega ro- ba in travniških in njivskih po- vršin. Hišo odlikuje izjemna skladnost gradnje zidanega in lesenega dela in vrsta detajlov, ki odsevajo visoko stopnjo znanja obdelave materialov. Tudi zadnja prenova, ki je bila izpeljana pod vodstvom Zavo- da za varstvo naravne in kul- turne dediščine Celje, je še poudarila njen slikovit videz in prvotno pričevalnost, kar od- seva tudi željo lastnikov za njen trajni obstoj. V zadnjih letih jo Turistično društvo Dob- je vključuje v turistično ponud- bo območja. Skupaj z lastniki načrtujejo urejanje okolice in pripravo ustreznih programov za sprejem obiskovalcev. Pol- dekova hiša sodi med naše naj- pomembnejše kulturne spo- menike osrednjeslovenskega prostora. AŠ, Fbto: JANEZ PUKŠIČ Krkova zidanica iz Gavc, druga najstarejša lesena hiša v Sloveniji. Tudi Rezarjeva hiša v Grajski vasi se je uvrstila med najlepše v Sloveniji. Pri Poldek v občini Dobje - ena najlepših lesenih hiš v Sloveniji. NASI KRAJI IN UUDJE Ko se planina preobleče Krajinski park Velika pla- nina obsega visokogorsko planoto vzhodno od doline Kamniške Bistrice. Geološ- ka izkopavanja pričajo, da so tu prebivali ljudje že v predzgodovinski dobi, in to Kelti, ki so se pred prodirajo- čimi Slovani umikali v više ležeče predele. Kmetje in pastirji so si za bivanje v poletnem času, za čas paše, pričeli postavljati bajte šele v začetku 20. sto- letja. Pozimi pa so bajte sa- mevale v pravljični zimski pokrajini. Šele v tridesetih letih so pričeli turisti, ka- snejši najemniki bajt, ugo- tavljati, da je možno v teh skromnih bivališčih prebiva- ti tudi pozimi, čeprav je mar- sikdaj skozi okna brez stekel naneslo v notranjost tudi po več deset decimetrov snega. Tako letos praznujemo že 70-letnico bajtarstva na Veli- ki planini. Med drugo svetovno vojno so bile vse bajte, razen dveh, ki sta bih prekriti s snegom, požgane, tudi nekdanja kape- lica Marije Snežne. Po osvo- boditvi so njihovi lastniki po- Preskarjeva bajta na Veliki planini, prvič postavljena 1. 1917, pogorela in ponovno postav- ljena L 1945, je edina v Alpah, ki je še ohranjena z odprtim ognjiščem in ovalno lopo. stavili po večini na starih te- meljih nova bivališča, pogo- sto v spremenjeni arhitekturi. Le Preskarjeva bajta je obnov- ljena v popolnoma enaki po- dobi, kot je bila njena pred- hodnica. Bajte na Veliki planini pa so bile v nevarnosti tudi v nekem obdobju po drugi svetovni vojni, ko so zeleh na Planini postaviti velike zadružne hle- ve. S tem bi bile bajte prazne in bi pričele propadati. Zelo veUko zaslug, da se tp ni zgo- dilo, ima tudi Vlasto Kopač, častni predsednik Planinske zveze Slovenije in tudi član bajtarjev, ki se je kot arhitekt zavzel za to, da se je stara kulturna dediščina na planini ohranila. V šestdesetih letih, ko se je razmahnil visokogorski turi- zem, so bajtarji, najemniki pastirskih koč, izoblikovali svojo identiteto. Skrbeh so za vzdrževanje koč, pomagah pri obnovah in novogradnjah, skratka, živeh povsem v sim- biozi z »domačini«. Ti prebi- valci Planine v zimskem času so se v marsičem razlikovah od običajnih enodnevnih turi- stov, saj jim je Planina pred- stavljala drugi dom. Povezo- vali so se in sodelovali tudi med seboj, prirejah srečanja in skrbeli za ohranjanje narav- ne in kulturne dediščine, predvsem pa starodavnih šeg in navad na Planini. Tako so se v 80-ih letih orga- nizirali kot sekcija Planinske- ga društva Kamnik, kasneje pa so ustanovili samostojno Pla- ninsko društvo Bajtar, ki je vključeno tudi v Planinsko zvezo Slovenije. Obdržali so svoja posebna pravila, svoje odbore in svojega poglavarja, župana. Bajtarji izdajo vsako leto svoj stenski koledar, po- membna pa je tudi njihova pesniška zbirka z notnimi za- pisi melodij. Občasni skupni izleti, bajtarski golaž na prvi dan bivanja na planini in sre- čanje ob raznih prilikah, mar- tinovanju, novem letu, prvo- majskem veleslalomu ter zad- nji dan bivanja na Planini, jih združuje in povezuje. Nepri- zadeti opazovalec bi lahko menil, da so idealna planinska druščina. Vse to in še marsikaj je zbra- la in zapisala pred leti v semi- narski in letos v diplomski nalogi Teja Hlačer in o tem izdala knjigo v samozaložbi. Knjigo z naslovom Ko se pla- nina preobleče in podnaslo- vom Bajtarstvo Velike plani- ne, ki obsega 130 strani z mnogimi fotografijami iz da- našnjega in nekdanjega časa, lahko naročite za 3000 tolar- jev pri avtorici na naslov: Ki- dričeva ulica 103, Trzin, tel. 041 605547. CIRIL VELKOVRH Nova kapela Marije Snežne na Veliki planini, prvič postavljena 1. 1939, pogorela 1. 1945, znova postavljena 1. 1988. Kamniško - Saviniske Alpe Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije je izdala drugo izdajo pla- ninske karte z novim zapi- som imena Kamniško-Sa- vinjske Alpe, kot je ime do- ločila komisija za standar- dizacijo zemljepisnih imen. Zunanja oblika - trdi ovi- tek, je nova, kot je sedaj izbrana za planinske karte merila 1:500.000. Prva iz- daja je bila izdana leta 1996. Po obsegu je karta enaka prejšnji. Je nekaj sprememb in dopolnil. Od planinskih poti je posebej označena le Slovenska pla- ninska pot (1). Ostale mar- kirane poti, ki nosijo do- datne oznake ali drugačne markacije niso na karti po- sebej označene. Tako boste opazili pri hoji po teh ozna- čenih poteh znano »Knafel- čevo očesce« - bela pika in rdeč kolobar, za evropsko peš pot je rumena pika in rdeč kolobar (E 6) in za pot kurirjev in vezistov je prav tako rumena pika in moder kolobar (prej TV). Zapisanih je nekaj novih imen, ki jih na drugih kartah še ne boste našli. Tudi vseh poti ni vrisanih ali poprav- ljenih. Na Krašici ne iščite gostišča, je pa lovska koča. Pa kje bi morda le dopolnili gozdno cestno mrežo, ki je zelo uporabna za kolesarje po Dobroveljski planoti in Menini. Pa tudi dobro ozna- čena pot iz Kokarij na Čreto po samotni stezi je enkratna za dušo in telo. Le pod eno kmetijo gre. Na zadnji strani so planin- ske postojanke z osnovnimi podatki, tudi Andrejev dom na Slemenu, brez risbe je av- strijska Eisenkappler Hutte, pa nekaj barvnih posnetkov. Tu je še seznam planinskih vodnikov in kart, ki jih izdaja Planinska založba, tudi izlet- niških, s skicama, kateri del naše domovine pokrivajo. Planinska založba priprav- lja novo izdajo vodnika po tem območju in upajmo, da bo v njem vse zapisano, kar je novega in spremenjenega od prej. Pa srečno pot! BOŽO JORDAN PLANINSKI KOTIČEK Na vrhu Govškega brda Planinsko društvo Laško je 7. januarja pripravilo 10. jubilejni pohod na Govško brdo, ki se ga je udeležilo preko štiristo pohodnikov iz vse Slovenije. Vsako leto domačini za vse udeležence pripravijo krajši kulturni program, v katerem je letos nastopil Moški pevski zbor iz Sedraža, po pozdravu predsednice Planinskega društva Laško Panike Wiegele pa so podelih nagrade tistim, ki so se doslej največkrat po- dali na vrh Govškega brda. V preteklem letu je bil to med posamezniki Roman Vengust iz Belovega, ki se je na vrh podal 226-krat, izmed družin pa družina Funkelj iz Trnove- ga hriba, ki je vrh obiskala kar 84-krat. Domačini Qpd vrhom 811 m visokega Govškega brda so vsem udeležencem postregh tudi z vročim čajem, suhim sadjem in okusnimi rogliči. Planinska šola za odrasle Planinsko društvo Laško pripravlja v februarju in marcu planinsko šolo za odrasle. Predavanja bodo v prosto- rih Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem in sicer: 2. februarja o opremi v gorah, varnosti, poteh in brezpotjih ter orientaciji, 16. februarja bo predavanje o varstvu gor- ske narave, živalstvu in rast- linstvu ter vremenoslovju, 2. marca pa bo dr. Niko Borič spregovoril o prehrani, prvi pomoči, gibanju v naravi in gorski reševalni službi. Vsi udeleženci bodo prejeli še dodatne pisne informacije o liku gornika, zgodovini, or- ganizaciji in gorniškem izra- zoslovju, pripravili bodo iz- let od Laškega na Hum in čez vse vrhove okrog Laškega, ob zaključku šole pa bodo vsi udeleženi prejeh potrdila o opravljeni planinski šoli. Prijave zbirajo do 26. ja- nuarja: Tone Šterban v Timu, Mojca Wiegele v Pivovarni, Vlado Marot na Rdečem kri- žu, Damjan Kolšek, Marjan Čater in Fanika Wiegele. Izlet na Lubnik Planinsko društvo Zabu- kovica pripravlja v soboto, 20. januarja, pohod na Lub- nik, ki mu pravijo tudi »ču- vaj« Škofje Lok^ Odhod posebnega avtobusa izpred Minerve v Zabukovici bo ob 6. uri, potnike pa bo avtobus pobiral tudi pri Do- mu Svobode v Grižah, na av- tobusni postaji v Žalcu in, če bo prijav dovolj, tudi na Gla- ziji v Celju ob 5.40. AvtobuJ bo nato odpeljal do Škofje Loke in od tam do vasi Pra protno, od koder se bo zače pohod na vrh 1025 m visoke ga Lubnika. Ob sestopu si bo ste ogledali tudi Loški muze in Mestni trg, kjer je na pro čeljih veliko ohranjeni! fresk. Prijave za izlet zbira Franc Ježovnik po telefonu 571-70 78, informacije pa dobite tu di pri organizacijskem vodj Ivanu Privori, telefon 703 86-18, do 15. ure, ah GSN 031 860-188. MOJCA MAROT Št. 3.-18. januar 2001 NAŠI KRAJI IN UUDJE - FEUTON 27 Izbrali smo najboljše okoli 200 voščilnic smo dobili v uredništvo NT&RC za četrti izbor naj voščilnice 2001. V komisiji, ki je pregle- dala vse prispele voščilnice, sta bila poleg dveh članov organizatorja tudi Tatjana Cmok, ravnateljica knjižnice Šentjur in Jože Žlaus, likov- nik iz Globoč pri Vojniku, ki bo tudi letos pripravil lična priznanja za najboljše. Tudi tokrat so največ voščil- nic poslali iz vrtcev in osnov- nih šol Vojnika, Celja, Žalca, Frankolovega, Šentjurja, Vranskega in drugod, nekaj pa tudi družine in posamezniki. Osnovna šola iz Slivnice je poslala kar 35 voščilnic, 2. osnovna šola v Celju pa je pred novim letom pripravila božič- no prireditev v angleškem je- ziku in tekmovanje za najbolj- šo božično novoletno voščil- nico tudi v angleščini. Nam so poslali 22 voščilnic v anglešči- ni. Med voščilnicami jih je bilo veliko s kvačkanimi okra- ski in narejenih iz različnih materialov (les, glina, steklo, karton, suho cvetje itd.). Žal tudi tokrat ni bilo posebne inovativnosti pri tekstih, ki so klasični ali pa so misli povzete iz knjig različnih avtorjev. Letošnjo podelitev priznanj najboljšim v akciji tako kot vse prejšnje pripravljamo sku- paj z Občino Vojnik. Priredi- tev bo v petek, 19. februarja, ob 16. uri v prostorih gostišča Založnik na Frankolovem. Ob tej priložnosti bo tudi manjša razstava nagrajenih in drugih Komisija ni imela lahkega dela, ko je izbirala med mnogimi zanimivimi in izvirnimi voščilnicami. Del komisije pri delu (na sliki z leve): Tatjana Cmok iz šentjurske knjižnice ter predstavnika NT&RC Tone Vrabl in Tatjana Cvirn. voščilnic, ki so se potegovale za priznanje v naši akciji. Med posamezniki bodo za izvirnost nagrajeni: Marija Plemenitaš iz Dobja ter Vlad- ka Lajh in Tea Kompan iz Celja, za sporočilnost z izvir- nostjo pa med ustanovami Varstveno delovni center Šentjur, med ostalimi pa dru- žina Majcen (Sabina, Urška in Nina) iz Zadobrove pri Škofji vasi. TV , Foto: GK Bistrica ima mladinski klub v Bistrici ob Sotli so pred nekaj dnevi odprli mladinski klub Metulj, ki deluje v okviru domačega mladinskega društva. Klub je deloval že pred tem, v zadnjem času pa je bil zaprt zaradi prenove. S pomočjo bistriške občine jim je uspelo obnoviti notranjost ter poskrbeti za glasbeno opremo. Klub, ki je v prostorih kulturnega doma, je odprt ob petkih in sobotah ter služi druženju mladih, ki nimajo daleč okrog nobenega podobnega prostora. V klubu Metulj bodo vsaj enkrat na mesec predstavili tudi kakšno od nekomercialnih glasbenih skupin od blizu in daleč. Pri tem je zanimivo, da je v majhni Bistrici ob Sotli živahno rockovsko središče, saj delujejo tam kar štiri takšne skupine: Eternija, No cenzura. Šaman in Zmajev rep. BJ Družina zelišcarjev Velenjčanka Hilda Mastnak, ki je po odho- du v pokoj postala zav- zeta zeliščarka, ima na domačem vrtu triind- vajset zdravilnih rast- lin, iz katerih priprav- lja različna naravna zdravila. Svoje znanje prenaša tudi na vnuka Timija. Z zdravilnimi rastlina- mi, s pripravo čajev in napitkov ter domačih pripravkov, je Hildo sez- nanila njena mati. V svo- ji domači lekarni ima danes številna mazila in tinkture: ognjičevo ma- zilo in olje, luštrekovo mazilo, gabezovo tink- turo in mazilo, šentjan- ževo olje, regratov in bezgov sirup, rožmarinovo olje ... Svoje znanje je predstavila tudi na razstavi Zdravilna ze- lišča in pripravki iz njih, od koder je posnetek, na kate- rem je s hčerko Jernejo in vnukom Timotejem. MARJAN LIPOVŠEK !Pol stoletja... ...celjski racman 4. PIŠE: Jure Krašoveč Gombač me spodi med golobe Takoj sem za to vihro las zaslutit nevarnost. Če ni že takrat načrtoval svoje velike reforme, so mu k temu pomo- gle okoliščine. Ne smem prezreti zaslug te- ga zares zaslužnega Celjana, poslanca, predvsem pa usta- novitelja tolikanj odmevne slovenske gledališke priredi- tve »Borštnikov prstan«, pisca zgodovine gledališča, tudi partizanskega borca in kultur- nika. Raje bom citiral oceno v opisu celjskega časnika ob 50- letnici, (stran 20) kot jo je obelodanil Branko Goropev- šek: Branko Gombač. Njegovi takratni sodelavci vedo pove- dati, da je Gombač pokazal velike režiserske sposobnosti tudi pri izdaji Celjskega tedni- ^a. List je izhajal vsaki drugi teden na samo dveh straneh, in vzrok? Ni bilo papirja. Zato preveč napornega dela ni itnel, če izvzamemo krajšanje člankov. Se je pa lotil dela pri časopisa nadvse resno in am- biciozno. Sam je napisal veči- no člankov, pretežno gledališ- kih kritik in esejev, za drugo je itak ostalo malo prostora. V tem obdobju je bil Celjski ted- nik bolj podoben biografske- mu leksikonu kot resnemu ča- sniku. Zato ni nič čudnega, da je Gombač navsezadnje prišel do spoznanja, da lahko časopis piše in ga urejuje en sam človek. Uredništvo Celj- skega tednika je enostavno razpustil. Kaj naj rečem k opombi, da je morda uredništvo razpustil po naročilu? Kriza za papir ni mogla tra- jati večno in so zato izdajatelji mogli pričakovati izboljšanje razmer. Je pa morda imel za nastop boljših časov v mislih svojo ekipo, tednik pa name- nil spremeniti v čisto kultur- niško edicijo, literarno, eseji- stično, gledališko revijo? Če je mislil tako, potem je načrtoval konec celjskemu in- formativnemu mediju, ki je imel svoje slovenske predhod- nike že v začetku 19. stoletja. Počutil sem se kot riba na suhem - brez kruha ne. Ponu- jena rešitev je bila majčkeno razočaranje. Iz že kar uglednih uredniš- kih prostorov ob blagajni kina »Union« v sedanjem Celjskem domu, sem se preselil v »turn« iste stavbe, kjer, od kar stoji, na zašiljenem podstrešju gnezdijo golobi. Racman med golobi?! Celje je kmalu po osvobodi- tvi imelo po ulicah in trgih postavljene zvočnike, v ime- novanem stolpu pa razglasno postajo. S tehniko je upravljal šef celjskih radioamaterjev Karel Truglas. Tej razglasni postaji, ki je bila povezana še z ozvočenji po tovarnah, sem bil dodeljen za novinarja, pis- ca sporočil. To celjsko mestno trobilo pa le ni bilo kar tako. Posredovali smo novice, povzete iz časni- kov, po Celju smo jih zbirali sami, imeli smo kar dobro za- logo gramofonskih plošč, vča- sih smo si celo sposodili tudi kak nežen ženski glas. Kari Truglas se spomni pro- slave okrogle obletnice pred- vojnega zleta društev »Svo- bod«, ko je govoril Franc Le- skošek - Luka. Ta je imel novi- narje v želodcu, odganjal jih je, čeprav kot minister brez njih le ni mogel. Ob tistem dogodku je Truglas prenašal njegov govor prek ozvočenja. Pred tem sta dva inženirja ra- dia Ljubljana Truglasu dala tudi njun mikrofon, češ, da ju minister pozna in bi ju spodil. Iz redakcije na drugi lokaciji. Izpod stopnišča Mohorjeve se je uredništvo preselilo na tedanji Titov trg, v dom OF - sedanji Celjski dom - v preddverje kina Union. V tedanji redakcijski sobi smo imeli na obisku glavna akterja slovenskega filma »Ne joči Peter«, Majdo Potokar in malega Peterčka, kije dobil zc^ takrat dragoceno darilo - kilogram čokolade. Teden domačega filma še ni bil niti za obzorjem. Minister - gromovnik si je v primerih, ko ni bilo prenosa izven prizorišča, rad privoščil razne neministrske vložke, populistične nepreverjene go- vorice, ki jih je napaberkoval med svojimi starimi celjskimi znanci. Tako je tudi takrat nakladal take, ki niso bile ne za na grablje, ne za na vile. Novinarji osrednjih časnikov so dobili tipkane kopije govo- ra, tako je bil brez skrbi, a ga je poslušala vsa Slovenija. Celjska razglasna postaja pa je vendar bila predhodnica celjskega radia, ki se je prvič oglasil na dan Titovega govora na Ostrožnem. Pri tem občinskem propa- gandnem omrežju sem bil do Maslove vrnitve. Čim se je vrnil, je spet zgrabil vajeti Celjskega tednika, ko da bi Gombačevega eksperimenta sploh ne bilo. Okoli sebe je zbral staro ekipo in nadalje- val po vajenih kolesnicah. Omilila se je tudi kriza s pa- pirjem. Tone Maslo je v želji, da bi tedniku zagotovil tudi čim večje subvencije v širšem celj- skem okraju, podlegel nago- varjanju, da je Celjski tednik po imenu preveč omejen in je pristal na ponujeno spremem- bo imena. Tednik je zdaj sUšal na ime Savinjski vestnik. A se zaradi te spremembe naklada ni bistveno spremenila. Maslu tudi ob »žegnu« okrajne vrhuške ni obrodila ideja o »frontovski dopisniški mreži«. Pač pa je časnik ob postopnem popuščanju sum- njičave opreznosti politične elite pred nepredvidljivo inte- ligenco in z peščico »beraških honorarjev« postopoma pri- tegnil nekaj izobraženih sode- lavcev, o katerih piše Branko Goropevšek v svojem pregle- du petdesetih tednikovih let na straneh 27 in 28. (Sledi: Spomini na »so- trudnike«) Št. 3.'18. januar 2001 28 KAJ BI DANES KUHALI ■mmmmmmmm m Nasilno in oicusno Piše: MAJDA KLANŠEK Za spremembo lahko pri- pravite samo glavno jed in sladico, kar bo gotovo nasiti- lo tudi najbolj lačne. Piščanec z olirovtom Za 4 osebe potrebujemo: piščanca, 20 g suhih jurčkov,; sol, poper, 750 g ohrovta, 500 ; g korenja, 2 žlici kisa, 40 g' masla ali margarine, 200 g^ kisle smetane 1/8 1 litra slad- \ ke smetane. I Priprava: jurčke namoči-' mo v mlačni vodi, stojijo naj vsaj 30 minut. Piščanca nare- žemo na osem kosov. Kose natremo s soljo in poprom. Ohrovt očistimo, liste nareže- mo na široke pramene. Kore- nje olupimo in narežemo na 2 cm velike kose. V kožici se- grejemo maslo ali margarino. Na maščobi popečemo piš- čanca, da kosi z vseh strani porjavijo. Popečene kose vza- memo iz kožice. Na maščobi, ki je ostala, popražimo nare- zan ohrovt, dodamo korenje, premešamo in zali jemo z vo- do, v kateri smo namakali jurčke. Vodo prej precedimo skozi gosto cedilo, dodamo še toliko vode, da je 3/8 litra tekočine. Dodamo tudi jurč- ke. Ko zelenjava zavre, piš- čančje kose zalijemo s kislo smetano in kuhamo na majh- nem plamenu v nepokriti po- sodi 35 do 40 minut. Omaka se mora precej zgostiti, če pa je pregosta, med kuhanjem dolijemo še malo juhe iz koc- ke. Nazadnje rahlo stepemo sladko smetano in jo zameša- mo v enolončnico. Sohmo in popramo po okusu. Ponudi- mo s kruhom. Sladica s kruškami Za 6 oseb potrebujemo: 4 velike hruške, 1 limono, 4 jaj- ca, 1 1 mleka, 9 dag in 2 žlici moke (za pekač), 10 dag slad- korja v prahu, 2 žlici kristal- nega sladkorja, 1 vanilin slad- kor, 4 dag zmehčanega ma- sla, 1/2 dl hruškovca in šče- pec soli. Za prilogo: 1 malo skodelico marmelade in slad- ko smetano. Priprava: dno in obod po- sode za peko namažemo s stopljenim maslom in jo za nekaj minut postavimo v hla- dilnik. Dve žlici moke potrosi- mo po posodi in obračamo tako, da vso površino »obleče- mo« z moko. Odvečno moko odstranimo. Pripravimo peči- co na 190 stopinj C. Mleko in sladkor segreva- mo na nizki temperaturi in občasno premešamo, da se sladkor stopi. V moko damo ščepec soli in postopoma do- dajamo jajce za jajcem. Prili- vamo mlačno mleko in meša- mo z metlico za sneg. Nazad- nje vmešamo hruškovec. Go- tova zmes mora biti podobna redki kremi. Hruške olupimo in nareže- mo na tanke rezine. V skledo, ki smo jo prej pripravili, nala- gamo rezine hrušk, pri tem pa pazimo, da je širši rob hruške pri robu sklede. Po- kapljamo jih z limoninim so- kom in ponovimo, dokler ne porabimo vsega sadja. S kre- mo previdno prelijemo hruš- ke in pri tem pazimo, da je krema enakomerno razdelje- na. Maslo, ki nam je ostalo, narežemo na rezine in ga po- ložimo na vrh. Sladico posta- vimo v pečico in pečemo 40 minut, da dobi lepo rjavo skorjico. S tankim nožem preizkusimo, če so se hruške omehčale. Ko je sladica goto- va, jo potresemo s kristalnim in vanilin sladkorjem. Sladico pustimo v skledi, da se malo ohladi. Zraven ponudimo ste- peno sladko smetano in žlico marmelade. VZGOJNI UTRINKI Trmast otrok otrok se prične okoli 3. leta zavedati svoje lastne osebnosti, ki jo hoče pred okoljem vedno znova potrje- vati. Uveljaviti se ne zna dru- gače, kot da svoj »jaz« potr- juje z uporom okolju, ko po- stavlja svojo voljo naproti tuji. Obdobje med 2. in 4. letom, včasih tudi do 5. leta otrokove starosti, imenujemo obdobje prve trme. Prve zato, ker z vstopom v puberteto otrok doživlja še eno izrazito ob- dobje trme, ki se pri enih odraža bolj, pri drugih manj. Obdobje prve trme je za otro- ka povsem normalen razvoj- ni pojav, je pa vzgojno kočljiv, saj staršem cesto vzbuja dvo- me, ko se prično spraševati o ustrezni vzgojni poti. Razu- mevanje nekega pojava nam zanesljivo pokaže pravo pot, ko ne vemo, kako bi ravnali v težavni situaciji, in nam omo- goča, da problem ustrezno premagamo. Kako obravnavamo trmo? Trma je popolnoma narav- na reakcija otroka na naše vzgojne zahteve, s težnjo, da bi preoblikovali otrokovo na- ravo. Zaradi tega jo moramo do neke mere sprejeti in se ob tem zavedati, da je trma izraz otrokove razvijajoče se oseb- nosti in lastne volje, ki je po- membna človekova lastnost. Močno jo bo potreboval ka- sneje v življenju pri premago- vanju težav in doseganju raz- hčnih pomembnih ciljev. Iz- bruh trme je podoben izbru- ■ hu jeze; razlika je le v tem, da pri jezi otrok čuti zadovoljs- I tvo ob ponižanju dejanskega ali dozdevnega sovražnika. Izbruh trme je kratkotrajen in afektiven. Otroka čustveno tako pretrese, da izgubi stik z okolico in postane v tistem trenutku nedostopen. Pri tem izgubi celo stik s prvotnim namenom, ki mu ga je nekdo hotel prekrižati in je zato priš- lo do izbruha trme. Otrok pordeči v obraz, zač- ne cepetati, gristi, praskati, tolči okrog sebe in metati stvari, ki mu pridejo pod ro- ke. Lahko pa se trma pojavi tudi v pasivni obliki, ko otrok trdovratno molči, se obrača stran ali pa se vrže na tla in se zlepa ne dvigne. Za obe obliki je značilno, da otrok odklanja izpolnitev želje, katere neure- sničitev je sprožila napad. Naše ravnanje ob izbruhu trme - otroka ne omejujemo v aktivnostih in težnji po giba- nju; - ne vsiljujmo mu pretiranih higienskih navad in mu od časa do časa dopustimo, da izzivi nekatere svoje želje po mazanju, packanju v igri... - nikoli ne prekinjajmo otrokove igre kar naenkrat, saj ob večkratnem doživetju prekinitve lahko prične razvi- jati obrambni mehanizem ne- gativizma; raje se z otrokom pogovorimo, kdaj je npr. čas za umivanje ali večerjo, ker bo tako laže sprejel našo zah- tevo; - dobro je, da starši s kak- šno zahtevo včasih počaka- mo na ugodnejši trenutek, ko je otrok spet miren in se mu je trma že polegla; takrat svo- jo zahtevo ponovimo in se skušamo z otrokom pogovo- riti. Ob tem bo začutil, da ga starši jemljemo resno;. - če je izbruh trme neizogi-l ben, skušaj mo starši izkori-] stiti otrokovo sugestibilnosti in preusmerimo njegovo po-j zornost na neko naključno; stvar in trmast izpad bo po-| zabljen; - izogibaj mo se direktnih in ostrih zapovedi, ki v otroku takoj vzbudijo odpor; - nikoli se ne norčuj mo iz otrokovega vedenja, saj lah- ko sproži še hujše oblike tr- moglavljenja; - včasih ne gre drugače in je v ustreznih mejah varnosti celo za otroka koristno, da na svoji koži preizkusi posledice trme oz. dejanja, pred kate- rim je bil posvarjen. Zelo pomembna je naša reakcija na otrokovo trmo. Dosledno se izogibajmo izzi- vu boja z otrokom. Če že pride do trmastega izbruha, pokažimo otroku, da ne ob- sojamo njega, ampak njego- vo početje in da ga imamo še vedno zelo radi. NEVENKA JANEŽ, univ. dipl. psih. BIO KOLEDAR MOJA POKOJNINA odgovori o upoicojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od L januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Kmalu bom dopolnil 55 let starosti, delovne dobe imam le 34 let. Redno sem zaposlen, vendar me zani- ma, ali se lahko zaposlim še pri drugem delodajalcu? Kdaj in kako bi se lahko upokojil? Delovna zakonodaja omo- goča delavcem, ki delajo na delovnih mestih, za katera je določen krajši delovni čas od polnega, sklenitev delovnega razmerja v več organizacijah oz. pri več delodajalcih. Za- kon o delovnih razmerjih (Ur. L RS, št 14/90,5/91 in 71/93) v 47. členu določa, da sme dela- vec, ki dela poln delovni čas, izjemoma delati v drugi orga- nizaciji oz. pri drugem delo- dajalcu, vendar največ tretji- no polnega delovnega časa, če ima soglasje delodajalca, kjer je zaposlen polni delovni čas, in če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ah raziskovalnih del. Tem določbam je sledila tu- di zakonodaja s področja po- kojninskega in invalidskega zavarovanja z določilom, da se plača, ki jo je delavec prejel za delo pri drugem delodajal- cu, opravljenim v skladu s predpisi o delovnih razmer- jih, za ugotovitev pokojnin- ske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani pris- pevki. Žal zakon nima določbe, ki bi poleg redne zaposlitve štel v pokojninsko dobo tudi čas dodatne zaposlitve, kar je verjetno vaša želja, da bi čim hitreje pridobih 40 let pokoj- ninske dobe. Skupni seštevek pokojninske dobe vsebuje lahko le čas, ki ga posamez- nik prebije v obveznem ali prostovoljnem zavarovanju, kar pomeni, da se lahko dvoj- no zavarovanje v nekem ko- ledarskem obdobju šteje' le v dejanskem času. Prva možnost vaše upoko- jitve je ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe ob predpo- stavljanju, da ste ves čas za- varovani. Zavarovalni primer bi nastopil v letu 2007, takrat se bo pokojnina odmerila od pokojninske osnove, ki se bo oblikovala iz sedemnajstih zaporednih najugodnejših let zavarovanja. V pokojninski osnovi bodo zajeti tudi zneski plače pri drugem delodajalcu, v kolikor se boste še dodatno zaposlili ob izpolnjevanju zahtev, ki jih postavlja delov- na zakonodaja. Stara sem 50 let in kot invalid III. kategorije dobi- vam nadomestilo plače. Av- gusta sem dopolnila 31 let delovne dobe in sem še za- poslena. Imam dva otroka. Mož je star 56 let in ima 36 let delovne dobe. Še vedno je redno zaposlen s pravico do nadomestila plače kot inva- lid III. kategorije. Zanima me, kdaj se bova lahko upo- kojila oz. kakšne možnosti za upokojitev imava? Glede na to, da sta oba de- lovna invahda III. kategorije invalidnosti ter da vama je na dan 31. 12. 1999 manjkalo do upokojitve manj kot pet let starosti ter pokojninske do- be, se lahko upokojita po pre- hodni določbi 396. čl. zakona o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju. V obeh primerih lahko uveljavljata pravico do predčasne pokoj- nine. Vaša prva možnost upo- kojitve je pri 53 letu starosti, vaš mož pa se lahko upokoji pri 58. letu starosti. Št. 3.-18. januar 2001 29 ZDRATOIK SVETUJE Težave zaradi želodčne kisline ZDRAVSTVENI DOM CELJE Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. int. kardiolog Vprašanja bralke: imam težave z želodčno kislino, imela sem hudo vnetje sluz- nice s požiralnikom vred. pekoče bolečine sem čutila do požiralnika in proti srcu, da sem mislila, da je kaj na- robe s srcem. Po jemanju zdravil se mi je stanje pomi- ri4o, le da je kislina še vedno problem, pa naj še tako pa- zim na hrano. Jemljem tudi razna druga zdravila za sr- ce, pritisk, sladkorno. Ali ima pred desetimi leti vneta trebušna slinavka kaj pri od- večni kislini? Refluks oesophagitis po- meni splet bolezni, ki se naj- bolje definirajo kot simptomi ali znaki okvare požiralnika, ki nastanejo predvsem zaradi vračanja želodčnega soka v spodnjo tretjino požiralnika. Želodčni sok se lahko vrača celo do ustne votline in tudi v dihalne poti. Poškodba, ki na- stane zaradi delovanja moč- no kislega želodčnega soka, povzroči vnetje ali rane na požiralniku. Najbolj pogoste so okvare na prehodu sluzni- ce iz požiralnika v želodec. Pogoste so tudi okvare ustne sluznice, okvare in vnetje gla- silk, pa tudi akutno ali kronič- no vnetje dihal. Študije so dokazale, da se tako imenovani gastrointesti- nalni refluks pojavlja pogo- steje pri starejših ljudeh. Da se pojavijo okvare, je potreb- no kar nekaj časa, tako da imajo starejši ljudje več težav in komplikacij kot pa mlajši, pri katerih je pogosto prisot- no le vnetje požiralnika. V izvidih se opisujejo težke ob- like vnetij s krvavitvami. Po- navljajoče oblike privedejo do zožitve požiralnika, vse do prekanceroznega stanja, ki otežuje zdravljenje. Če se bo- lezen ne zdravi pravočasno, lahko bistveno vpliva na kva- liteto življenja bolnika. Skoraj vsakdo od nas je že imel refluks želodčnega soka v požiralnik. Najpogostejši znak je pekoča bolečina v spodnji tretjini za prsnico. Bo- lečina se največkrat pojavlja med ah po uživanju hrane. Kislina se čuti tudi v ustih in je specifično pekočega okusa. Pogosto se v ustih pojavlja kovinski okus, ki je posledica delovanja kisline na amal- gamske plombe. Če pa pride kislina do glasilk, je pogosto hripavost edini znak bolezni. Refluks v pljuča povzroča ka- šelj, hropenje ali celo astma- tično - piskajoče dihanje. Vzrok za nastanek teh te- žav je relaksacija ali mlaha- vost mišice, ki zapira prehod med požiralnikom in želod- cem. Podobne težave se po- javljajo tudi pri hiatus herniji, vendar je to že druga bole- zen. Po 45. letu starosti popu- sti napetost te mišice. Bole- zen je enako pogosta pri moških in pri ženah. Javlja pa se tudi pri otrocih. Diagnoza se postavlja z en- doskopsko preiskavo. Če se bolezen ne pozdravi in je zdravljenje zelo trdovratno, je endoskopija obvezna, saj se le na takšen način lahko izključijo ali pravočasno pre- poznajo nevarne spremembe sluznice. Kljub vsemu pa je število komplikacij relativno majhno. Hrana je tisti dejavnik, ki najpogostje sproži težave. Vendar je za to bolj kriv velik obrok hrane kot pa začinjena hrana, kar je pogosta obtož- ba. Velik obrok podaljšuje re- laksacijo zapiralke in omogo- ča vračanje vsebine v požiral- nik. Težave se pojavljajo tudi med nosečnostjo, vendar po porodu izginejo. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje, za rubriko Zdravnik svetuje. Zdravljenje je relativno eno- stavno le na začetku bolezni. Zahteva pa sodelovanje bolni- ka, ki mora omejiti hrano in uživati več manjših obrokov dnevno. Po obroku naj ne leži, saj ležeči položaj olajša vrača- nje želodčne vsebine v poži- ralnik. Ponoči se priporoča le- žanje z dvignjenim zglavjem, pravzaprav se dvigne cela po- stelja, tako da je zgornji del dvignjen za 8 do 10 cm. V akutnih primerih je potrebno zdravljenje z zdravili, ob več- jih komplikacijah ali slabšanju stanja pa tudi operacija. Če mislite, da imate težave s požiranjem ali bolečino po požiranju hrane, ne odlašajte. Obiščite svojega zdravnika, razložite mu svoje težave, posvet in pregled bo koristen za nadaljnje odločitve. Zimski športi in zaščita Obleka za zimske športe je zelo pomembna. Strokov- njaki priporočajo več plasti - kot čebula. Po potrebi lahko zgornji sloj odložimo. Prva plast: sniučarsko peri- lo bo popilo znoj, ki ga telo izloča. To je npr. l3ombaž. Po- maga, da se telo ne bi preko- merno ohladilo. Druga plast: zgoraj puli in za noge pajkice iz materiala, ki greje. Tretja plast: bunda in hlače ali pajac iz materiala, ki ne premoči in varuje proti vetru. Npr. goretex ali sympatex. Pokrivalo: tretjina telesne toplote se izgubi skozi glavo. Zavarujte jo s kapo iz volne ali sintetike. Ne pozabite na ušesa; naušniki ali trak. Noge: čevlji naj bodo števil- ko preveliki, da bo dovolj prostora za debele nogavice. Če so čevlji majhni, tiščijo, otežkočen je pretok krvi - noge pa postanejo mrzle. Roke: palčniki so toplejši. Večja površina bolj zadrži to- ploto. Rezervna oblačila: mokra oblačila lahko hitro povzroči- jo podhladitev, zato so re- zervna oblačila nuja. Pomem- bno je tudi, da oblačila niso preozka. Podhladitev: do podhladi- tve pride, če telesna tempera- tura pade pod 37 stopinj. 37 do 34 stopinj: človek je raz- dražen in zbegan. Krvni tlak in utrip se mu povišata. Na rokah in nogah nastanejo ozebhne. 34 do 30 stopinj: človek postaja apatičen. Pulz se upočasni. Telo postane okorno in dihanje nepravilno. Pod 27 stopinj: navidezna smrt in zastoj srca. Pomem- bno je, da podhlajenih ne sili- mo h gibanju. To lahko vodi v smrt. Prva pomoč: na vsak način je potrebno podhlaje- nega obleči v izolacijske ma- teriale in pokriti z odejami. Če je človek pri zavesti, naj pije tople sladke napitke. Alkohol je prepovedan. Ozeblin naj ne drgne s snegom. Ledeni kri- stah poškodujejo kožo. Bolje je dlani potisniti med stegna. Zaščita obraza in oči: svoji koži zagotovite dovolj vlage in zaščito pred ^ncem. Pose- bej pomembno je zavarovati ustnice, nos in ušesa (debelo jih namažemo s kremo). Oči zavarujte z očali, ki 100-od- stotno varujejo pred UV žar- ki. In na koncu: smučarsko sezono začnite pripravljeni. Telo okrepite s smučarsko gimnastiko. Na smučarsko progo se spustite ogreti. Smu- ka bo zato prijetnejša in var- nejša. NINA STERGAR Za dobro spanje človek prebije tretjino življenja v postelji, zato ni vseeno, če leži na umetnih masah ali na vložku iz na- ravnih materialov. Človeški organizem se sicer hitro pri- lagaja, vendar pa potrebuje določen čas, da se prilagodi spremembi, ko gre za poste- ljo. Če se nam na prvi pogled zdi, da je postelja preprosto postelja, pa so med njimi lahko precejšnje razlike. Pozoren je treba biti najprej na višino ležišča, saj je ta od- visna od naše višine in tudi od naše starosti. Starejši kot smo, težje vstajamo z nizke postelje. Istočasno ne gre po- zabiti, da se mehke postelje dosti bolj pogrezajo kakor tr- de postelje. Torej je tudi trdo- ta zelo pomemben kriterij, ko govorimo o udobnosti naše postelje. Vzmetenja je več vrst in kvalitet, zato je pomembno vprašanje, iz kakšnih mate- rialov in po katerem postop- ku so vzmeti izdelane. Debe- lina žice v navitju je tista, ki pogojuje trdoto in prožnost našega ležišča, vendar so za trdoto pomembna tudi polni- la, ki nanjo vplivajo s svojo debelino. Torej debelina žice, kvaliteta obdelave žice, vrsta polnila in njegova debelina so tisti kriteriji, ki povedo, kako trdo je ležišče in kako dolgo bo trdo tudi ostalo. Kot polnila so se upravičeno uveljavila poleg drugih pred- vsem kokosova vlakna, ki ze- lo dobro dihajo in absorbirajo vlago. Kot je znano, človek preko noči odda precejšnjo količino vlage, zato je od vrste in kvalitete polnil odvisno, ka- ko bodo to vlago v času naše- ga počitka oddala v okolje. Zato velja pravilo, da spimo pri vsaj delno odprtem oknu ter si s tem zagotovimo svež zrak in njegovo kroženje. Pomembno je tudi, da je postelja enakomerno trda po celotni površini, saj bi nam različno trde površine pod te- lesom ne dovolile spati. Na našem tržišču je soraz- merno velika izbira postelj domačih in tujih proizvajal- cev. Pri izdelavi postelje z imenom Sangara so v podjet- ju Biostan upoštevali vse zgo- raj navedene kriterije ter s pridom uporabili svojo dolgo- letno tradicijo in izkušnje. STANE PODGORŠEK IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Velikega šnavcerja, starega dve leti, so našli v Šmartnem ob Pakt V zavetišču imajo mešanko, staro šest mesecev, ki je bila cepljena. Vivina akcija »Moj zdravniicSOOI« Tudi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal- nih časopisih in na radijskih postajah gla- sujete za zdravnika leta. Izbiri družinske zdravnice ali zdravnike so tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa in pediatrinjo ali pediatra. Med njimi bo tisti, ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja- la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe nagrade. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno- va 19, 3000 Celje. Sf. 3.-18. januar 2001 30 GLASBA Enf ant terrible iz Trnov'ga Fant, ki zna dvigati prah - Trnow Staji kot rezultat dolgoletnega ustvarjanja sveže rapovske zvezde Klemen Klemen ni bil ni- koli del množice povpreč- nih glasbenih ustvarjalcev, ki le redko pokažejo kaj no- vega, izvirnega, nenavad- nega in imajo pred sabo le en cilj - zaslužiti kolikor se pač da, pa tudi če to traja le kratek čas. 25-letni raper je njihovo nasprotje in sodi po mnenju zlasti mlajše gene- racije v najvišji kakovostni razred. Prav nič zvezdniški, na tre- nutke popolnoma »odštekan«, morda malce vulgaren - kakor za koga - in predvsem en in edini. Podobno kot Ali En, s katerim je med drugim tudi sodeloval. Kljub nekajletni navzočnosti na domači glas- beni sceni je svojo prvo samo- stojno ploščo izdal šele nedav- no. Poimenoval jo je Trnow Staji, njegove skladbe pa so odraz misli, doživljanj in ob- čutkov mladeniča, ki s svojim slogom bolj spominja na črn- ske raperje iz geta, od koder ta glasbena zvrst tudi izvira. Nje- ne značilnosti so kritični po- gled na svet, pristna govorica in izvirna ritmična spremlja- va. Vse te elemente vsebuje tudi Klemenova plošča. In kaj sam pravi osebi? Je Klemen Klemen tvoj vzdevek? To je moje originalno ime. Tako mi je pač ime in tako se pišem. Če ne verjameš, lahko vprašaš moje kolege (ha, ha). Kdaj si se začel resneje ukvarjati z glasbo oziroma rapanjem? Prvi komad, ki sem ga nare- dil, je nastal v sodelovanju z Alijem Enom, to pa je bil V mestu nekaj dogaja iz leta '95. Sicer pa sem poslušal rap in po svoje ustvarjal že veliko prej. Z Alijem naju je združila glasba. V tistem času je bolj malo ljudi v Ljubljani poslu- šalo rap in Ali je bil eden izmed njih. Sedaj to zvrst posluša pre- cej večje število, ali ne? Zagotovo, še pred nekaj leti pa je bilo takšnih navdušencev precej manj. Med najbolj za- gretimi smo bili Ali En, Si- mon Stojko, MC Brane, pa jaz. Sodeloval si tudi s Pasjim kartelom. Z njimi smo se spoznali v povezavi z nekim filmom, Klemen Klemen: »Rap je moja glasba.« mislim, da je bila Rabljeva freska. Zanj naj bi posnel en komad, vendar je bilo kasne- je slišati, da naj bi besedilo »odrapali« Pasji kartel. Poka- zali so jim moj izdelek in takrat so tudi prvič slišali za- me. Kasneje me je Košir po- klical, če bi se lahko dobili, s sabo pa naj bi prinesel še kasetke z mojim rapanjem. Tako je tudi bilo. Ko je slišal posnetke, je bil noro navdu- šen. Z osuplim izrazom na obrazu (ki ga sogovornik od- lično ponazori) me je vpra- šal: >A si ti črn? Stari, saj to je noro!< No, in tako smo se spoznali ter začeli sodelova- ti. Nikoli pravzaprav nisem bil član skupine, ampak le sodelujoči. In tako si sedaj končno prišel na vrsto tudi sam. Ja. Ploščo Trnow Staji sem začel snemati pred kakim le- tom, na njej pa so tudi precej stari komadi, ki sem jih napi- sal že daleč nazaj. Vse to izvira še iz časov break dancea, ki me je spremljal vso osnovno šolo. Kaj pa besedila, jih pišeš sam? Seveda. Pa muz'ko tudi. Izhajaš iz lastnih izku- šenj? Ponavadi, ko pišem komad, dobim idejico in jo tako opi- sujem. Tako je bilo tudi s skladbo Keš pičke, ki so nekaj vsakdanjega. S tem sicer ni- mam nekih posebnih izku- šenj, se mi je pa že zgodilo, da je katera samoumevno priča- kovala, da bo pila na moj račun. No, pa to niti ni tako hudo. Hujše so tiste ženske, ki se lepijo na hitre in drage avtomobile, motorje, na de- nar. Tiste so prave keš pičke. Kaj pa cenzura? Določe- nim najbrž ni pogodu, da v besedilih uporabljaš - za ne- katere - vulgarne izraze. To je res, ampak taki so pač moji komadi. Tak sem. Koli- ko jih pa kdo vrti, je odvisno od njih samih. Meni se to osebno ne zdi nič takšnega. Kdo je napisal scenarij za videospot? V glavnem jaz, pomagali pa so še nekateri. Čigav je svetlo moder fič- ko? Moj. Z njim smo se v Trno- vem celo enkrat zaleteli, ko smo imeli »fičo party« (ha, ha, ha). Smeh je pa res tvoj prepoz- navni znak. Ja, ne vem. Vsi mi govorijo, kaj zganjam, ampak jaz se preprosto tako režim in pika. Ponavadi sem dobre volje in se pač rad smejim. Ko si bil majhen, si bil verjetno pravi »žive«, kaj? Točno tako. Mama mi je rekla, da tako neukrotljivega otroka še ni videla. Res. Imam še starejšo sestro. Pa dvajset bratov, jaz sem pa deseti brat, ha, ha. Že načrtuješ kakšen nov projekt? Niti ne. Doma imam sicer še ogromno komadov in jih de- lam še naprej, ampak kakšnih posebnih načrtov trenutno ni- mam. Zagotovo nameravam še kaj narediti v prihodnje, ne vem pa, kdaj to bo. Ko bo, bo. Vsekakor bom posnel še en videospot, ne vem pa še, za katero skladbo. Verjetno bo to Baraba. >J's s'm baraba, priha- jam iz Trnov'ga...<. V besedilih veliko ome- njaš Trnovo. Vse svoje življenje in otroš- tvo sem preživel tam in mi je tudi sicer najlepši. Tudi na plošči ti pomagajo kolegi iz Trnovega, ali ne? Ja, glasbo in besedila napi- šem jaz, rapati pa mi pomaga- jo Satan, Slana, Perja in Tone, ki so večinoma Trnovčani in se poznamo že od prej. Kasne- je sem spoznal še Kinga, ki je trenutno na žalost v zaporu. Res. Kaj pa druge zvrsti? Poslu- šaš tudi kaj drugega kot rap? Zelo me privlači črnska glasba. Rap je moja glasba, doma pa imam tudi jazz, blues, funk in soul plošče. Funk je the best. Všeč mi je tudi mehiška, pa egipčanska glasba... Etno nasploh. Doma pa imam tudi narodnjake, pa sem drugače Slovenec. Kaj pa počneš poleg rapa- nja? Masiram. Koga? Babice na terapijah, ha, ha. BOJANA JANČIČ [Foto: GAŠPER DOMJAN izbranci za Korošici festival Na Prevaljah bo 4. marca peti Koroški festival polk in valčkov, na katerem bo nastopilo 12 narodno zabavnih ansamblov. Posebnost festivala je v tem, da mora vsak ansambel zaigrati vsaj eno melodijo s šaljivim tekstom v šaljivi opremi in nastopu. Darja Vrhovnik, ki skupaj z možem Otom Vrhovnikom strokovno pripravlja festival, je za letošnjega napovedala vrsto prijetnih presenečenj, med katera spadajo tudi gostje. Na dan festivala bo izšla kaseta sodelujočih ansamblov. Letos bodo nastopili: Okrogli muzikanti, STIL 5, ansambel Šeruga s Ptuja, 7. raj iz Zreč, Vita s Hrušice na Gorenjskem, Viharnik, Rosa, Fantje izpod Vurberka, Show band Klobuk, Črna mačka, Boštjan Konečnik s prijatelji in ansambel Gregorji. Vse nastopajoče bo ocenjevala komisija sestavljena iz žensk, predsednik pa bo znani glasbenik Franc Šegovc. TV Koncert za Branka Avsenikov vrtiljak polk in valčkov ter Klub ljubiteljev vrtiljaka polk in valčkov organizirata dobrodelni koncert za Branka iz Rifengozda, ki bo danes ob 19.30 v dvorani Kulturnega centra Laško. 27-letni Branko Zupane iz Rifengozda pri Laškem je takorekoč v trenutku postal invalid. Njegovi domači mu želijo urediti stanovanje in okolico, da bi mu olajšali invalidnost. Na dobrodelnem koncertu - cena vstopnice je 1400 tolarjev, za abonente tisoč tolarjev - bodo nastopili Trio Pogladič, Kvintet Dori, Štajerski objem. Štajerski zvon. Mlade frajle, Okrogli muzikantje, Vigred, Jože Bohorč s prijatelji in Vitezi Celjski. NATAŠA PEUNIK Obletnica DJ Benjamina DJ Benjamin je že nekaj časa eden glavnih akterjev house scene na našem območju. S 24-urnim vrtenjem glasbe v klubu Teater je v soboto proslavil 15-letnico svojega dela. Za njegov vmesni počitek je poskrbel DJ Om iz Maribora (na desni). Foto: GD Jurij - prijetno presenečenje Med mladimi ansambli, ki so presenetili v lanskem letu, je prav gotovo glasbena skupina Jurij iz Šentjurja. Za mlade glasbenike skrbi eden najboljših mentorjev Tone Videč, ki jih je že popeljal tudi do studia MIMIK Mira Klinca v Libojah, kjer so uspešno posneli štiri skladbice za bodočo kaseto, ki naj bi jo izdali letos. Ansambel Jurij je imel več odmevnih nastopov. Ob narodno zabavni glasbi radi igrajo tudi druge zvrsti. Na posnetku so (od leve): Dejan Dobovišek (klarinet, saksofon, vokal in igra v pihalnem orkestru Šentjur), Urška Teržan (pevka, ki se uči solopetja pri Barbari Kolarič), Stani Žavski (harmonika). Srečko Pajk (kitara) in najmlajši, 10-letni Nejc Dobovišek (bas kitara in bariton), ki tudi poje v mladinskem pevskem zboru v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju. Starši so družno kupili kvalitetne instrumente in tudi opremo, tako da lahko ansambel igra tudi v zahtevnejših prostorih. Želja mladega ansambla je čimveč nastopati. TV Št. 3.-18. januar 2001 FIIM - TELEVIZIJA - RADIO -7^ 3$ Morilec mehkega srca Sruce Willis je oseba iz na- slova, plačani morilec, ki pri- v predmestje Montreala, Kanada, da bi se tam skril pj-ed gangsterji, ki ga zaradi različnih vzrokov lovijo. \iatthew Perry je dolgočasni in dolgov polni zobozdrav- j^ljc, ki novega soseda takoj prepozna, na žalost pa to pre- naglo pove svoji materiali- stični ženi, Rosanni Arguet- fe: ta že nekaj časa razmišlja Ig o tem, kako bi se moža iznebila, in prihod plačanega jnodlca se ji zdi kot naročen, pri godlji, ki bo nastala, bo- sta imeli omembe vredno vlo- go še Perryjeua ubijalsko op- timistična asistentka [Amanda Peet) ter Willisova filmska žena Natasha Hen- stridge (Taja vrsta), v katero se Perry permanentno zalju- bi. Viteško plemeniti ter naiv- no nerodni Mattheiu Perry se v filmu z malce preveč voljnim naslovom znajde v vlogi, ki je nekakšno rahlo bolj paranoič- no in zavaljeno nadaljevanje vloge iz Prijateljev; v vlogi, ki kot da se dogaja nekaj let po snemanju nadaljevanke, ko je že ostal brez prijateljev, h ka- terim bi se lahko zatekel po podporo zaradi muk zgreše- nega zakona. Toda te- pozna- ne korenine mu ne pomagajo, da bi svojega filmskega - po hipotezi suicidalnega - zoboz- dravnika naredil kaj več kot samo simpatičnega. Na splo- šno je eden prvih vtisov o fil- ma, da nihče od igralcev ni preveč resno vzel svojega dela: Willis je zelo ležeren, skorajda nonšalanten, igra, kot da je prepričan, da bosta že njego- va prisotnost in spomin na vse njegove predhodne vloge za- dostovala za morilsko preprič- ljivost. Natasha je predvsem staro- modno lepa in nič več kot to, in morda sta še največ nare- dila Amanda s svojo šolarsko hladnokrvnostjo ter Rosanna Arquette: naj bodo odgovorni šminka ali starost ali pa zna- nje, njen obraz je prav toliko stisnjen in pohlepen, kot to vloga zahteva. Torej: zoboz- dravniki zvrtajo premalo zob, morilci pobijejo premalo ljudi, ljubezen je premalo strastna, sovraštvo preveč neučinkovito, nekaj naključij pa preveč za lase privlečenih, da bi film bil zares preprič- ljiv. Občutek, da je kar nekaj sodelujočih vzelo snemanje za počitnice, še potrdi precej neinspirativna režija, ki si kakšno podrobnost sposodi iz drugih filmov ali televizije, ^vendar ne zna niti teh po- drobnosti niti zapleta filma do skrajnosti izkoristiti. Jo- nathan Lynn kot režiser se je morda celo zanašal na to sproščeno atmosfero kot na glavni adut izdelka, toda za- 'radi nje se gledalec preveč- krat zanesljivo zaveda, da gleda film, kar samo magijo »padanja noter v dogajanje« precej spodnese. Ob teh kritikah lahko poh- valim vsaj delček moralno morilskih dialogov, vsaj pešči- co zapletov, vsekakor pa tudi ne morem trditi, da je vsa Perryjeva nerodnost nevredna smeha. Vsaj nekaj jo je vred- no. Ampak tudi s temi pohva- lami v vreči je celotni končni vtis o filmu rahlo bled. PETER ZUPANC SKRITA KAMERA Borut Veselko •Najbolj znani TV voditelj med zdravniki in zagotovo najboljši zdravnik med televi- zije! Borut Veselko se je pri razdeljevanju milijonov men- da tako slabo odrezal, da po- slej ne bo smel več voditi kvi- za na Kanalu A. Sploh pa bo ta privilegij na združeni ko- mercialni postaji POP TV + Kanal A poslej rezerviran le za prvega slovenskega mac- hota Jonasa. Veselku pa osta- ja v uteho, da bo imel streho nad glavo. Sama mati županja ljubljanska mu je namreč kot zaslužnemu občanu prestol- nice podelila stanovanje. Za vredno nagrado Veselku ni bi- Jonas Žnidaršič lo treba odgovarjati na kvizu, ampak je, kot natolcujejo zlobni jeziki, dobil nagrado za zvesto služenje v svetniški klopi mesta Ljubljana. #Tamara Vonta se je odlično vživela v vlogo voditeljice 24 ur, tako da so gledalci komaj- da opazili, da namesto Nataše Pire ob Matjažu Tanku sedi druga voditeljica. Stilistka, ki na POPu oblači voditelje, pa je Tamari vendarle pripravila nov komplet oblačil, čeprav bi ji bila čisto prav tudi tista, v katerih se je pojavljala Nataša. ©Urednik in voditelj nacio- nalkinega Tednika Drago Ba- lažič nikjer ne zdrži prav dol- go. Po kratki, že pozabljeni karieri na POP TV in še kraj- šem stažu voditelja TV Dnev- nika bi zdaj rad zapustil tudi mesto, ki ga je po odhodu v pokoj nasledil od Darka Ma- rina. Kaj žene Draga v Za- greb, kjer bi rad postal novi dopisnik namesto Ilinke To- dorovski, ni znano. Je pa go- tovo, da bo imel Drago za to mesto hudo konkurenco. V Zagreb si namreč želi tudi naj- bolj znani novinarski sindika- list Rajko Gerič, pri tem pa ga menda močno podpira sam generalni direktor RTVja Ja- nez Čadež. Le kdo ve, zakaj? • Andrej Hofer bo na nacio- nalki zagotovo uspel kot no- va medijska zvezda. Po tem ko je ob Nataši Bolčina Žga- vec ne preveč prepričljivo de- bitiral kot voditelj (povsem neprepričljivega) silvestrske- ga programa, so mu vrata v medijski raj odprta na stežaj. Za vsak slučaj pa bo imel mla- denič, ki je naše gore Ust, saj je doma iz Šmartnega ob Pa- ki, tudi vso podporo urednika Jožeta Krajnca, ki je desna roka vsemogočne Miše Molk. In glej ga, zlomka, čisto slu- čajno je tudi doma iz istega kraja kot Strašni Jože. • Če bodo Odmevi, ki so na- cionalkina paradna informativ- na oddaja te dni nekoliko osi- romašeni, bo šlo to na račun odsotnosti njihovega legendar- Vlado Krejač nega urednika Vlada Krejača. Mož, ki mora stopiti na prste, da lahko pogleda predsedniku države v oči, je namreč na čelu slovenske novinarske repre- zentance smučarjev odpotoval na svetovno prvenstvo novi- narjev v Italiji. Medalje, ki jih bodo prinesh nazaj, bodo goto- vo odtehtale Krejačevo celote- densko odsotnost. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 18. do 21.1. ob 15.30,18.15 in 21. ter od 22. do 24.1. ob 17. in 20. drama Bro- dolom. Mali Union: od 18. do 24.1. ob 18.30 in 20.30 komična kri- minalka Morilec mehkega srca. Metropol: od 18. do 24.1. ob 16. komična kriminalka Mori- lec mehkega srca, ob 18. znanstveno fantastični akcij- ski film Šesti dan, ob 20.30 komedija Njeni tastari, 19. in 20.1. ob 22.30 drama Brodo- lom, 20.1. ob 10. komedija Njeni tastari. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Arnold Schwa- zenegger je preživel otroštvo v avstrijskem Gradcu. Nagrajenci so: Jolanda Škorjanc, Ul. Cvetke Jerin 10, Štore, Jan Perčič, Ljubljanska 102, Celje in Jernej Kolšek, Rimska c. 4a, Laško. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: v filmu Brodolom igra tudi Helen Hunt, ki je dobila številne nagrade emmy za vlogo v komični televizijski seriji, ki jo gledamo tudi pri nas. Kako se serija imenuje? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 C^je, do ponedeljka, 22. januarja. Izžrebali bomo tri dobitnike vstop- nice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC 36 ZA AVTOMOBILISTE Detroit 2001: predvsem študije Letošnji detroitski avto- mobilski salon je bil kot po- navadi predvsem dokaz ti- stega, kar zmore domača, se ^ pravi ameriška avtomobil- ska industrija. Dejstvo pa je, da k njej štejejo tudi tiste tovarne, ki po izvoru niso ameriške, vendarle pa na tleh ZDA izdelujejo avtomo- bile, se pravi Mercedes Benz, pa BMW, Volksvvagen in seveda skoraj vse japon- ske avtomobilske tovarne. Če bi za domače šteli pred- vsem tri velike, General Motor- sa, Forda in Chryslerja, potem bi držalo, da so imele te tovar- ne v Detroitu pokazati malo novega, saj so bili bolj v os- predju drugi. Kakorkoli že, le- tošnji detroitski salon je bil vendarle zanimiv in pester. Volksvvagen je zbujal skoraj izjemno pozornost s študijo microbusa. To ni enoprosto- rec ali morda kombi, pač pa majhen avtobus, ki spominja na podobno vozilo iz petdese- tih let. Microbus je nastal v istem oblikovalskem centru kot novi hrošč, kar morda po- meni, da bo v ZDA skoraj iz- jemno zanimiv in uspešen (če ga bodo začeli serijsko izdelo- vati), v Evropi pa malo manj. Vsekakor gre za prijetno študi- jo vozila, ki je po obliki malo retro, po tistem, kar bo ponu- jal, pa povsem v vrhu. Za po- gon naj bi skrbel 3,2-litrski šes- tvaljnik V oblike z 231 KM. Od tega, kakšne bodo reakcije publike v Detroitu, pa bo odvi- sno, ali bo microbus čez nekaj let tudi v resnici zapeljal na ceste. BMW je bil lani v ZDA oziro- ma v Severni Ameriki izjemno uspešen, saj je prodal 144 tisoč avtomobilov, največ doslej. Pod detroitske salonske luči pa je pripeljal nenavadno študijo z oznako X coupe. Gre za kom- binacijo kupeja in terenskega vozila (!), avto pa je narejen na osnovi BMW X5. Zato ima tudi stalni štirikolesni pogon, na- menjen pa naj bi bil hitrim vožnjam po običajnih cestah in tudi vožnji po terenu. To je ta hip morda res nenavadna kombinacija. Prvi del vozila nezmotljivo spominja na dru- ge beemveje (recimo Z3), zani- miv pa je zadek, ki je oglat, poleg tega se dokazuje tudi z nenavadnim odpiranjem prt- ljažnika. Pogon naj bi ponujal trilitrski turbodizelski motor s 184 KM, kaj drugega pa o tem avtomobilu ni znanega. Pri Mercedes Benzu so bili bolj v sedanjosti in manj v pri- hodnosti. Na ogled so postavili T izvedenko mercedesa razre- da C, avtomobil, s katerim se- daj polnijo ponudbo pri tem svojem nadvse uspešnem vo- zilu. Station wagon serije C naj bi na trge, tudi slovenskega, pripeljal marca ali aprila letos, na voljo bo s kopico motorjev z močjo od 116 do 218 KM, o cenah pa ta hip še ni mogoče govoriti. Porsche se je lahko prav v Detroitu pohvalil s svojimi iz- jemnimi poslovnimi rezultati, saj je lani v ZDA prodal nič manj kot 22 tisoč svojih avto- mobilov ali skoraj polovico vsega, kar je naredil. Si je pa detroitsko prizorišče izbral za predstavitev najmočnejšega serijskega porscheja z oznako GT2. Tega poganja bokserski šestvaljnik, ki zmore 462 KM, kar je za nekako 45 KM več, kot jih zmore 911 turbo. Na trge bo GT2 pripeljal spomladi oziroma poleti, ko bo znana tudi cena, pri čemer tudi pravi- jo, da proizvodnje ne bodo omejevali. Ameriške avtomobilske to- varne so si v Detroitu seveda vzele največ prostora, sb se pa dokazovale s številnimi študi- jami oziroma prototipi. Za evropskega kupca, se pravi ti- stega, ki prisega na neko ra- zumno dolžino in ne preveč požrešne motorje, pa seveda niso predstavile kakšnih veli- kih posebnosti. Tako je Gene- ral Motors postavil na ogled nekaj študij, denimo cadilUaca vizona, nekakšno kombinacijo velikega enoprostorskega vo- zila in karavana. Za pogon skr- bi 4,2-litrski motor z močjo 300 KM, zraven je še stalni štiriko- lesni pogon, pa kup različnih komunikacijskih dodatkov, da bi bilo življenje še bolj napeto. Hkrati se je postavljal recimo s cadillacom escalade EXT, za katerega pravijo, da je najmoč- nejši truck (terenec po naše) na svetu. V tem primeru je to nekakšna kombinacija teren- skega vozila z odprtim ali zapr- tim oziroma pokritim keso- nom, prostorom za štiri potni- ke, skoraj izjemno dolžino za evropske razmere (562 centi- metrov dolžine!) in motorjem, ki ponuja veliko (šest litrov, osemvaljnik in 345 KM). Pri Fordu, ki je bil lani pred- vsem na domačem trgu manj uspešen kot prejšnja leta (kar pa velja tudi za GM in Daimler- Chrysler oziroma Chrysler), so ponovno postavili na svetlo roadsterja (ki pa ima tudi trdo streho) thunderbirda, ki je bil kot prototip postavljen na og- led že pred dvema letoma. Thunderbird je seveda obliko- van v slogu šestdesetih, ko se je Ford tega imena tudi že vozil po ameriških cestah. Kot pravi- jo, bo prodaja stekla maja, avto pa bo poganjal V8 bencinski motor z gibno prostornino 3,9 litra. Chrysler, tovarna, ki ji v zad- njih letih ne gre vse po načrtih, je tudi dokazovala svoj pogled v prihodnost. Tako so pred- vsem ameriškim očem ponu- dili študijo legendarnega jeepa willysa. Avto je vsaj na prvi pogled primeren za kakšen fu- turistični film, kar verjetno po- meni, da bo vse ostalo pri štu- diji. Verjetno bo v muzej zape- ljala tudi študija kupeja z ime- nom crossfire. To naj bi bil avto, s katerim bi se čez dan vozili v službo, ob koncu tedna pa z njim dirkali na bližnjem dirkališču. Crossfire je seveda dvosedežnik, narejen iz kar- bonskih vlaken in je med dru- gim delo komaj 25 leta starega oblikovalca pri tej ameriški av- tomobilski tovarni. Pogon bo seveda speljan k zadnjemu ko- lesnemu paru, moč pa bo dajal 2,7-litrski V6 motor s 200 KM. Notranjost je narejena dirkaš- ko, za obema sedežema pa bo prostor samo za dve čeladi, Veliko bliže vsakdanji uporab in trgu pa je bil chrysler liberty. s katerim bodo še letos zarrie^ njali cherokeeja (pravijo, ^ ime še ni dokončno in bodo morda ostali pri cherokeeju), Avto je od sedanjega cherokee. ja nekaj daljši, širši in višji, je pj prvi povsem novi cherokee po letu. 1984, ko so vozilo prvif postavili na svetlo. Motorji bo do za začetek trije, in sicer 3,7. litrski z 210 KM, pa 2,4-litrski, 1^ bo zmogel 148 KM, in 2,5-litrslq turbo dizel s 140 KM. Med japonskimi avtomobil, skimi tovarnami je treba ned vomno omeniti predvsem Nis- san. Ta pod Renaultovo taktir ko deluje veliko bolj sveže ir agresivno, kar seveda ne moič biti slabo. V oko bo nedvomno padel Z concept, študija kupe ja, ki je precej podoben audiju TT. Zasnova je klasična, motoi spredaj, pogon zadaj, na voljo pa bo 270 KM iz V6 motorja, Kot kaže sedaj, naj bi avto na trge pripeljal leta 2003, se pm v času, ko naj bi bila ta japon ska tovarna v francoskih rokal že zdavnaj iz težav. Cadillac escalade EXT Mercedes T razreda ali station ivagon BMWX coupe VW microbus Šf.3.-18.ianuar2001 ZA AVTOMOBILISTE Daewoo bo odpuščal čeprav južnokorejskega Daevvooja še niso prodali - ker se še ni našel resen ku- pec - je očitno, da bodo mo- rali upniki v sodelovanju s tovarniškim vodstvom sami povleči nekatere neprijetne poteze. Kot je znano, je tovarna v težavah zaradi velikih dolgov. Pred časom so se že dogovo- rili, da bo treba precej zmanj- šati število zaposlenih, sedaj pa vse kaže, da je bila prvot- na številka preskromna. Tako naj bi že v prvih letošnjih mesecih odpustili skoraj se- dem tisoč ljudi ali skoraj 32 odstotkov vseh zaposlenih. Tako naj bi v letošnjem letu prihranili približno 190 mili- jonov dolarjev. Zanimivo je, da je v zadnjem času Dae- woo prostovoljno zapustilo skoraj 2000 zaposlenih. Očit- no je, da skušajo sedanji last- niki Daewooja, to so povečini južnokorejske banke, nare- diti tovarno bolj zanimivo za morebitnega kupca. V zad- njem času se tudi General Motors kot morebitni kupec drži nekako ob strani, čeprav je po tistem, ko se je iz posla umaknil Ford, dajal v^is, da ga nakup Daewooja zelo za- nima. Po drugi strani pa je tudi očitno, da bo Daevvoo izjemno težko uresničil ne- katere svoje prihodnje načr-' te, kajti večinoma so ti vsaj ta hip »na ledu«. Na sliki: daevvoo nubira. Carine dol, cene ostanejo čeprav je bilo sprejeto že pred novim letom, je šele sedaj znano, kako bo v prihodnje tekel uvoz avtomobilov iz tujine. Kot je že znano in kot smo že pisali, po 1. januarju za avtomobile s poreklom iz EU ni treba plačati carine. Za vse druge avtomobile, se pravi ruske, južnokorejske, japonske, malezijske, ameriške in vse druge, ki ne prihajajo iz EU, bo treba po novem plačati 17-odstotno carino. Ta pa se laliko zmanjša za do 40 odstotkov, in sicer na 10,2 odstotka v primeru, ko je uvoz vrednostno pokrit z izvozom slovenske- ga blaga v tujino. Ker večina omenjenih uvoznikov tujih avtov izvozi toliko slovenskega blaga kot uvozi tujega, bodo carine za omenjene avtomobile večinoma desetodstotne. Seveda pa bo treba ob tem plačati še DDV (19 odstotkov) in poseben prometni davek na motorna vozila (DMV), ki pa je odvisen od vrednosti avtomobila. Vse to pomeni, da avtomo- bili v prihodnje pač ne bodo cenejši. Fiat in Alfa Romeo v ZDA? Med tistimi velikimi avtomobilskimi tovarnami, ki se ne pojavljajo na trgu ZDA, ki je seveda izjemno pomemben, je tudi italijanski Fiat. Tam je pred desetletji že bil, vendar se je umaknil. Sedaj se tovarna pripravlja na vrnitev, pri čemer so načrti zlasti z Alfa Romeo, ki je sestavni del Fiata, dokaj ambiciozni. Čeprav je v zadnjem času slišati, da se bo ponovni prodor na ameriški trg nekoliko zavlekel, pri Alfi menijo, da bi lahko tam v dobrih letih prodali od 60 do 80 tisoč alf. Za sedaj še ni bilo jasno povedano, s katerimi modeli naj bi italijanska avtomobilska hiša navdušila Američane, vendar se zdi logično, da bi bila to najprej alfa romeo 166. Na sliki: alfa romeo 166. Rover bo moral vrniti denar . zgodbo Rover-BMW bi lahko že skoraj pozabili. BMW pred dobrega pol leta Rover za simboličnih 10 funtov P'^odal britanskemu konzorciju Phoenix. Ni še povsem ^•^ano, kaj se sedaj dogaja s to britansko avtomobilsko ^^arno, govori pa se, da pripravlja vrsto novih modelov, ki bi pripomogli k boljšemu poslovnemu počutju (med •^^'gim tudi karavansko izvedenko roverja 75). ,^^t) prodaji Roverja je BMW konzorciju Phoenix namenil tudi 1^ rnilijonov funtov pomoči. Tedaj se je govorilo, da gre za j^^^^kšno nepovratno pomoč in ne posojilo, sedaj pa Nemci K ^^^3 govorijo povsem drugače. BMW pravi, da jim bo moral ^^^r, ko bo znova posloval z dobičkom, denar vrniti. Seveda- ^^aja odprto vprašanje, kdaj bo Rover delal tako dobro in z ^^ičkom, da bi lahko posojeni denar z obrestmi vrnil... sliki: rover 75. 39| Neukrotljiva zapeljivka - obleka Obleka velja za kraljico ženske garderobe - Letošnja modo ji je še posebej naklonjena Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Še je tu. Saj v resnici nikdar ni povsem izginila z modnega prizorišča, vendar letos vse tako kaže, da je ne bodo mogli ylirotiti niti kostimi, jopice, krila, hlače in ostala trendov- glia druščina oblačil. Zapeljevala in razvajala bo žensko telo, ga polepšala, sem ter tja skrila kakšno napakico... Obleka, kraljica ženske gar- (jerobe. Zakaj znova s takšno odločnostjo koraka v prvih niodnih vrstah? Zato, ker moderna, preza- poslena predstavnica ženske- ga spola ne sanja več o norem eksperimentiranju, monokro- matskih in barvnih kombina- cijah, pri katerih jo lahko mi- niogrede zanese čez rob do- brega okusa. Želi si oblačil, ki jo vdano spremljajo od jutra do popoldneva, sanja o kom- binacijah, ki jih ni potrebno kombinirati, o barvah, ki med sabo prijateljujejo, o odlično- sti materialov, ki jih podčrtu- jejo vrhunsko dodelani kroji. Letošnja moda je torej žen- skim željam in sanjam prišla nasproti - z obleko v naročju. Koža na kožo, čipka na volno, svila natvid če želite slediti osrednjemu modnemu toku, je dobro vede- ti, da nosi s seboj obleke z novimi tričetrtinskimi rokavi [poleg kratkih, lahko celo mal- ce napihnjenih v stilu štiridese- tih let), da praviloma vsi kroji sledijo liniji telesa, da se z veseljem poigrava z asimetrič- nimi rezi oziroma neverjetno zahtevnimi kroji, da sega dol- žina nekje okrog kolen. Tukaj pa se letošnje zanimi- vosti, povezane z obleko, šele začenjajo. Povsem nova so na- mreč druženja materialov. Da se je usnje iz kostimov, jaken in plaščev preselilo tudi v lah- ko žensko garderobo, vključno z oblekami, vemo že od lanske jeseni. Torej usnjena obleka, pod katero oblečemo le spod- nje perilo (ali pa tudi ne), je velik hit. Sledi ji srajčna bre- zrokavna obleka, ki zagotovo spada med najbolj praktična oblačila, saj ponuja nešteto va- riacij za nošenje; z bluzo, majčko, tankim puloverjem spodaj ali pa jopico zgoraj. Retro-šarmod vratu do kolen Poleg usnja so nadvse cenje- ni futuristični, diskretno ko- vinsko svetlikajoči se materia- h, ki dominirajo na modelih z draperijami - na bokih (če jih seveda želite z obleko optično razširiti!), na ovratniku, ki se včasih dviguje visoko pod vrat, drugič pa ustvarja nesi- metrične rolka-linije. Res, vse te šarmantne novo- sti so bile že videne. V štiride- setih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čeprav se stare modne zgodbe letošnje- ga vzdušja dotikajo le v osnov- ni ideji. Nadgrajujejo jo deni- mo s kombincijo vozličasto volnenih tkanin in nežne čip- ke, ki je prišita kot obroba rokavov, s kombinacijo tvida in svile, potiskane v tartan vzorcu... Vzorci in barve? Rdeča, čr- na, olivno in pistacija zelena, srebrna, pa tudi vijolična bar- va se včasih družijo v geome- trijske, cvetlične, črtaste in op-art vzorce. Že imate idejo za vašo novo obleko? NAMIGZANAKUP Kupujte z glavo! Marsikoga razna zniža- nja zavedejo, da nehote kupi več, kot bi smel ali celo kaj takega, česar sicer nikoli ne bi kupil. Zato dobro premi- slite, kako lahko kupljen pulover, jopico, krilo, hlače in drugo kombinirate z obla- čili, ki jih že imate v omari. Nikoli ne boste »udarili mi- mo«, če na razprodajah kupi- te kakšen topel zimski eno- barvni puli (morda umazano bele ali črne barve), saj ga lahko letos, naslednje leto ali pa čez tri še vedno ponosite in kombinirate povsod. Stran vržen denar tudi ni nakup klasičnih hlač, tople jopice ali puloverja v barvah, ki ni- koli niso čisto »out«, kot so črna, modra, snežno ali uma- zano bela, rjava, siva. Vse to lahko vedno kombiniramo z drugimi barvami in kosi ob- lačil. Če ste že ponosih kakšen plašč, jakno, bundo, se vam seveda na razprodajah izplača kupiti tudi to. A vedno premi- slite glede barv in kroja, da boste kupili model, ki se lah- ko nosi dlje časa in ne le eno sezono. Upoštevajte, da je lah- ko kakšen zadnji modni hit letošnje zime že prihodnjo se- zono čisto »izven« in oblačilo nam bo ostajalo v omari... Enako velja seveda za čevlje, škornje... Tak nakup je zago- tovo najdražji. V tolikšni ponudbi, kot nam jo v zadnjih letih nudijo naše trgovine, resnično ni težko najti kaj zase. In če vam ni uspelo priti v trgovine v prvih dneh, ko je bila gneča nepopi- sna, naj vas nikar ne boli gla- va. Ko se bo največja gneča nekoliko unesla, si vzemite čas in v miru preglejte police. Ko nimate namena kupiti kaj točno določenega, vedno naj- dete kaj takega, kar boste z veseljem odnesli domov in tu- di nosih. In še to: znižanje, ki je trenutno v večini trgovin od 30- do 50-odstotno, bo po 25. februarju zagotovo še za kak- šen odstotek večje. Zato se vam izplača počakati. MOJCA MAROT Nagradno vprašanje januarja: KATERA VOLNENA OBLAČILA SO NAJBOU LUKSUZNA? a) Iz kašmirja - dlake kašmirskih koz; b) Iz mešanice ovčje volne in bombaža. ^.3.. 18. januar 2001 40 KRONIKA S CEUSKEGA Iz roda v rod gostilne pot Bogat Italijan iz Celja s tremi sinovi - V gostilni v Jakobu pri Šentjurju dela že pravnukinja prvega lastnika - Gostilna v Nemčiji se imenuje po Šentjurčanki Nekoč je živel v Celju bo- gat Italijan Grasselli, ki je imel tri sinove. Pravijo, da je bil v Celju lastnik predhod- nikov tovarne Aero in kavar- ne Mignon in da je dobro poskrbel za vse sinove. Ro- bert je ostal v Celju, Emil je postal gostilničar, trgovec in mesar v Gorici pri Slivnici, Jožef prvi gostilničar in trgo- vec v Jakobu pri Šentjurju. GobLiiiui oalobir v Jakobu je danes ena najstarejših na Šta- jerskem, ki je še vedno v ro- kah iste rodbine. Danes je na- slednik Jožefa Grassellija v Jakobu njegov vnuk, lastnik gostilne Franci Salobir. Za Grasselijem je namreč prevze- la gostilno hči, Francijeva ma- ti Marija, ki se je poročila z izjemno podjetnim Mihae- lom Salobirjem iz Dobja pri Planini (v tamkajšnjih gostil- nah Salobir so njegovi sorod- niki). Marija in Mihael Salo- bir sta delala v Jakobu vse od leta 1923 v gostilni in trgovini z mešanim blagom, kupila sta mlin in žago ter dokupovala zemljo, tako da je nastala kmetija. Mihael Salobir je med dru- gim odkupoval les, ga rezal in vozil v Šentjur na železnico, odkupljeno krmo je prodajal v Zagreb za vojsko, odkupoval jabolka za žganje... Med dru- gim je imel v zakupu bližnje lovsko področje, kjer je po ii. svetovni vojni nadaljevala nje- govo delo lovska družina Ka- lobje. O njegovi podjetnosti in naprednosti pričuje dejstvo, da je v času med svetovnima vojnama v Salobirjevi hiši v Jakobu zasvetila prva električ- na luč v širši okohci. Ljudje so V gostilni Salobir v Jakobu pri Šentjurju v dolini Kozarice srečate zakonca Greto in Francija Salobirja z rmslednico, hčerko Andrejo in štirimesečno vnukinjo Neli ter sinom Alešom, ki sta jima v pomoč. bili takrat še posebej pozorni na enega prvih avtomobilov v šentjurski okolici, na njegov osebni avtomobil britanske znamke Hudson. Po ii. svetovni vojni je zače- lo gospodariti v Salobirjevi trgovini trgovsko podjetje Re- sevna, drugače pa je bilo v gostilni. Tam sta delala zakon- ca vse do leta 1965, ko sta ostarela. Salebirjevih 12 otrok Zakonca Marija in Mihael sta imela veUko premoženja ter veliko otrok. Med njunimi dvanajstimi otroki so nekateri umrli kot dojenčki, pred tre- mi leti je umrl sin Emil, se- Nekoč je živel v Celju bogat Italijan Grasselli, ki je imel tri sinove. Robert je ostal v Celju, Emil je postal trgovec, gostilničar in mesar v Gorici pri Slivnici, Jožef (na fotografi- ji v sredini) začetnik gostilne in trgovine v Jakobu pri Šentjurju. Današnji gostilničar Franc Salobir je njegov vnuk. dem pa jih živi v različnih državah. Njun sin Norbert Salobir je v Celju ter je bil v mladih letih na hitrostnih dirkah z motorjem s prikolico enajstkratni jugoslo- vanski državni prvak, udeleže- nec evropskih in svetovnih pr- venstev, s 7. mestom na svetov- nem prvenstvu v Monzi (nje- gov sin Norbert mlajši je last- nik Optike Salobir Leveč, s sedmimi poslovalnicami po vsej Sloveniji ter je bil z oče- tom kot sovoznik štirikratni državni prvak). Vojaški pilot Miloš Salobir živi danes v Av- striji ter je bil v Nemčiji z oldtimerji državni prvak, Edo je bil v Nemčiji gostinec in trgovec ter živi blizu Salobirje- ve gostilne, Marjan je gostinec v Nemčiji, Breda (poročena Blatnik) je delala v SDK ter živi v Celju, Marta (poročena Ludvig) je prav tako v Celju ter ima kozmetično podjetje Lu- kom, najmlajši sin Franci pa nadaljuje rodbinsko tradicijo na čelu gostilne Salobir v Jako- bu. Gostilničar Franci Salobir je odraščal v tej stari slovenski gostilni skupaj s sestrama in brati. Ko so začeli hoditi v osnovno šolo, so morali kma- lu začeti pomagati pri delu v gostilni ter na kmetiji. Ko je odrasel, je najprej odšel na delo v Nemčijo, kjer se je poročil z Greto, ki izhaja iz Prožinske vasi. Greta in Franci Salobir sta v Flamarsfeldu v Westerwaldu, v pokrajini Vestfalija, vodila go- stilno pri Greti (Haus zum Grettl), ki še danes deluje pod tem imenom. Tudi gostilničar- ki, ki je nasledila Salobirjeva, je bilo namreč ime Greta, zato se je ime prijelo. Na željo Francijevih staršev v Jakobu sta se zakonca vrnila domov ter prevzela starodavno gostilno. Ta je bila namreč po letu 1965, ko sta Marija in Mihael Salobh ostarela, deset let zaprta. Z zaslužkom iz Nemčije sta celotno zgradbo ter gospodar- sko poslopje povsem prenovila v nekdanjem slogu. V notranjš- čini gostilne spominjajo danes na stare čase le še velbi ter nekateri predmeti, med'njimi starinska tehtnica starega Gras- sellija, njegovo konjsko sedlo in starodavni pivski sod s pipo. Franci Salobir je po vrnitvi iz Nemčije začel tudi z zasebno trgovino z mešanim blagom ter kot drugi zasebnik na Štajer- skem vzbudil veliko pozor- nost. Leta 1976 je začel kot obrtnik z razUčnimi stroji opravljati strojna gradbena de- la ter delal vse do leta 1989, ko se je znova povsem posvetil gostilni in kmetiji. Greta in Franci Salobir skr- bita za domačo gostilno zdaj že četrt stoletja. Njuna nasledni- ca bo kmalu postala hči Andre- ja Salobir, naj natakarica Šta- jerske ter najbolj simpatična natakarica Slovenije iz leta 1994 (v Jakobu so veseli njene štiri mesece stare hčerke Neli, njene morebitne naslednice). Greta in Franci Salobir imata štiri otroke, med njimi sina Aleša, ki pridno pomaga v go- stilni, sin Franci živi v Laškem ter najstarejši Miha v Nemčiji (kjer se kot veUki podjetnik ukvarja s prodajo avtomobilov ter ima med drugim naložbene načrte na Šentjurskem). Folkloristi,peYcio.. v restavracijskih prostorih gostilne Salobir je dandanašnji 120 sedežev, kjer se zbirajo ljudje na razUčnih praznova- njih, porokah, šolskih sreča- njih in zaključkih, ob petkih in sobotah imajo redne plese z živo glasbo, predvsem s celj- skim ansamblom Fru-fru. Med prireditvami imajo novoletni in Valentinov ples ter pustovanje. Gosti prihajajo iz različnju krajev, med njimi se najd^ izletniki iz Primorske ali Neaj čije, ki jih zanimajo zakladr Rifnika, šentjurska Ipavčeva hi- ša in podobne zanimivosti. Med stalnimi gosti so člani folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem, ki se oglasi- jo po vsaki petkovi vaji. Prav tako zanimivo je ob nedeljal ko so pri njih pevci zbora Jakobu, ki lepo zapojejo. Med znanimi ljudmi, ki j obiskali Salobirjevo gostiln so bili igralka in pevka Jerc Mrzel, pokojni slikar Jože Ti] snikar, Vinko Šimek, v na zanimivejšem obdobju četvi rica Janez Janša, Ivan Boršt- ner, David Tasič, Franci Za- vrl ter Igor Bavčar, pogosto pride direktor Alposa Mirjaii Bevc, včasih je prišel pogosto duhovnik Izidor Pečovnik- Dori (zdaj slovenski župnik v Berlinu), ki je pripeljal an- sambel Dori, večkrat šentjur- ski župan in poslanec Jurij Malovrh... i Pri vsem skupaj Greta il Franci Salobir prostega časa ne poznata. Pravijo, da si vza- meta nekaj časa le poleti, ko rada dopustujeta na Jadranu obiščeta sorodnike in prijate Ije na Nemškem ah odideta j Čateške toplice in Radence.' wmmmm brane jerankc šl. 3.-t 8. januar 2001