KATQLJSK CERKVEN LIST, Danic» izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za «Vtert l.-ta 1 gld. :iO kr 7 tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXIV. V Ljubljani, 21. prosinca 18S1. List 3. Pesem od Jezusovega presv. Imena. Ti Ime si nad imena, Kdo bi pél ti vredno čast, Ak' mu usta so ledena, In mu v sercu tlije strast? O zato nam serce očisti, Merzli jezik nam užgi, V celi pesmi ogenj tisti, Naj mogočno nam gori. Kar si bilo Ti zrečeno Tu na zemlji pervi krat, Vse grenko je poslajeno, Svet neskončno je bogat. Godba si mu, kdor Te čuje, Klicajočim Te si méd; In če kdo Te zapisuje, Si naj lepši vsih besed. Ti Ime si nam zdravilo: Ce je duša polna rán, — Da si le Ti zazvonilo, Že ni revež več bolán. Ti si proti ranam novim Duši čudodelna moč; Vsak z vspehom Te gotovim Rabi terdno upajoč. Ti si meč, kdor Te potegne, Ysem skušnjavcem je na strah, Cerna vojska koj pobegne, Vsa preplašena na mah. Kakor groze plaho čedo On jih pred seboj podi, S to prečudežno besedo Vse razdéne, razkropi. Kaj še le boš vmirajočim, O presladko ti Imé, Ko s teboj medú tekočim Bolne usta se sladé! Kakor mati dete malo Vteši s petjem, da zaspi, 3 Oh tako bo počivalo Serce, ko Te zgovori. V raju gori, Jezus mili! Peli bomo Te na glas, Vekomaj ob strune bili Gledajoči tvoj obraz. Milijonkrat boš zapeto, O ime, nebes sladkost! Milijonkrat spet začeto, Večno nova Ti novost! Naj Te vse časti in hvali, MoJi, ljubi in slavi; Vsi kristjani naj bi vžgali Te v serce globoko si! O da bi Te vsi jeziki Klicali, presladko Ime! EnKrat bi v nebeški diki Jezik pel Te in sere«;. M*i>yle?l »ta nrkter*> naprave v ti t: sni in Mivlgurifi* Ni dolgo tega, kar smo brali v časnikih dve prošnji, za Bosno eno, drugo pa za Bolgarsko. Bolgari prosijo darov za tabernaklje, redovnice, zvane od presv. Kešnje Kervi, ki so se naselile blizo Banjaluke in zdaj še bivajo v leseni hiši, prosijo podpore, da bi si mogle postaviti samostan in potrebnih reči preskerbeti. Ti dve napravi ste vredni več premisleka in ste veče važnosti, kakor se na pervi pogled vidi. Ni ga tako žalostnega spomina za vernega Slovenca in sploh za vsacega Slovana, kakor je ta, da je večina naših bratov ločena od edino zveličavne rimsko katoliške Cerkve. Razkolno Slovanstvo leži na tleh kakor suho drevo in gnjije, odsekano je od korenine, iz ktere mu edino more pritekati sočnost življenja. O ko bi se moglo zopet h korenini pritakniti, ko bi se približalo Rimu in bi Duh Božji s svojo milostjo to drevo oživil; kako krasno bi cvetelo, koliko plemenitega sadu rodilo! Imeli bi velikansko domovino ene kervi, enega jezika, ene vere, „s Cerne gore do Urala; od Balkana do Triglava" bival bi slovanski rod bogat s čednostmi in vsimi lepimi lastnostmi. Kdaj pride ta zlata doba? Prišla bo gotovo, ker Bog hoče, da naj vsi ljudje k spoznanju dospejo in da bode en hlev in en pastir. Verh tega je on sam pri sebi prisegel, da „karkoli ga bomo prosili, bomo prejeli". Bratovšina ss. bratov Cirila in Metoda veliko moli po slovanskem svetu opiraje se na besede Kristusove obljube. Zmaga toraj pride, prej ali pozneje, pride gotovo. Ni brez znamenj po zemlji in nebu, po kterih še celo smemo upati, da zmaga je blizo. Na balkanskem polotoku oO se veiike spremembe dogodile. Ne da bi namerjali, so pa vendar diplomati tako rekoč naklestili cesto ter „pripravili not Gospodu". Kar pa je še naj imenitniše: Oče vsega keršanstva, veliki pastir čede Kristusove, moral je zapaziti nekaj zelč važnega, iz česar sklepa, da zmaga je blizo; sicer ne bi bil kar naenkrat na glavo položil venca zmagovav-nega svetima bratoma Cirilu in Metodu in ju tak- že naprej odiičil kot slavna voditelja in premagovat . v slavni vojaki proti razkolništvu. Da ta zmaga več ni tako daleč, storila je molitev zanesljivo, pričeta po ranj-kem Slomšeku, in molitev jo lahko še bolj pospeši, čas okrajša in pripelje dolgo pričakovane brate nam v naročje. Mo4itov bo s tem zelo se pomnožila in večo moč dobila, če na omenjeni prošnji katoliški Slovani odgovarjamo z obilnim podpiranjem. Kako to? Kar tiče pervo prošnjo za tabernaklje, je gotovo, da njeno uslišan je bo molitev za razkolne brate močno množilo in poživljalo. V tabernakljih, ki se bodo postavili z miiodari, prebival bo noč in dan Jezus Kristus med svojimi ovčicami. Ker je on zdravnik, ozdravil jih bo najprej dušnih ran, in jih očistil ter tako sposobne storil za dobro molitev. Ker je pastir, privabljal bo svoje ovčicc blizo sebe. Ker je solnce in vir svetlobe, razsvetloval jih bo, da bodo bolj spoznavali, čemu so v sredi med ločenimi brati: ogreval jih bo z dvojno ljubeznijo, do sebe in do bližnjega: iz ljubezni do Boga in do bližnjega bodo potem za ločene brate molili. Ker je on veliki duhoven, združil bo svoje molitve in vzdihe z njihovimi molitvami in vzdihi. Taka molitev bo pre derla oblake, ne bo prej mirovala, dokler se ne vlije reka milosti bo/je najprej na Bosno in Hercegovino, potem še na druge okrajine, posebno na Bolgarsko, — na zadnje še celo na ogromno Rusijo. Milost božja pa premaga vse zapreke, če bi bile tudi pri modrih novejše dobe. pri diplomatih, vladarjih ali podložnih, kakor je premagala starodavne rimske; ona oserči oznanovavce prave vere in pred njimi razganja temo zmote in razliva luč resnice. K dosegi te velike sverhe bo dosti pripomoglo, ako duhovniki vernemu ljudstvu pogosto k »«-reu ženejo in razlagajo dolžnosti, ktere ima do ločenih bratov, ako tako, bi djal, molivce vodijo pred Jc zusom v tabernakljih. Kolika korist bo pa dohajala iz teh milodarov posameznim dobrotnikom. Dragi moj brat, draga sestra, mili Slovenci! s svojimi darilci postavljate Jezušu šoto-rič; nikar ne mislit»*, da bo to zastonj, da vam ne bo po verni 1. Jezus bo blagoslovil vaše polje, hiše, imetek, vaše časne reči. Akoravno se po njegovi skrivni previdnosti ta blagoslov morda ne bo povsod kazal, dajal vam bo pa poterpežljivost pri vseh nezgodah, ktera vas bo varovala večne zgube in bo toraj za vas še lepše povračilo. Blagoslovil bo Jezus iz tabernaklja vaše spovedi, vaše obhaj Ia, da boste pri njih bolj bogati prihajali z milostmi, kakor doslej. Blagoslovil bo vaše življenje in vašo smert. Ker ste vi njega pomogli pod streho, v spodobno stanovanje — v tabernakelj vzeti, obiskal vas bo on v sveti popotnici v hiši vaši na zadnjo uro; in kar je naj veselejše, naj bolj tolažljivo: vrata vam bo odperl po tem revnem življenju — vrata do tolikega veselja, da „oko ni videlo, uho ne slišalo in serce človeško še ni občutilo, kar je vam on gori pripravil, ki ste ga ljubili in mu v ljubezni hišico postavili na bolgarskih oltarjih", in še posebno, ker ste ga domá radi obiskovali in s čistim sercem molili pred tabernakeljni. O kristjani! to premislite, kako lepo hišo vam je ljubi Jezus v nebesih pripravil — in pa po kolikem trudu! „V hiši mojega Očeta je veliko prebivališ, grem, da vam kraj pripravim", je obljubil. (Konec sledi.) Govor gosp. Ant. Keržiča pri tomboli 9. prosinca 1881. Že*je minilo dolgo leto, kar sem zadnjikrat tukaj pred vami stal in vam novoletno srečo vošil. Rekel sem takrat, če hočete srečo imeti, da si jo boste morali sami pridobiti ter posebno tréh reči se celo leto varovati; jeze, praznega tarnanja zavolj preteklih nezgod, ki se ne dajo nič več prenarediti, in pa praznih skerbi zastran prihodnjih tezáv, kterih še znabiti nikdar ne bo. Pred devetimi dnevi pa smo spet dobili novo leto, veliko sreče se je navošilo po širokem svetu in meni še danes jezik uhaja na vošilo, zato vam hočem danes spet vošiti srečo za leto 1881. Poslušati smete tudi tisti, ki ste mi še lansko vošilo na dolgu, to se pravi, ki ste poslušali pa ne spolnovali, kar sem naročil, temuč ste se spet jezili, spet si življenje grenili z rečmi, ki se niso dale prenarediti in spet imeli prazen strah zastran prihodnosti; — znabiti se je kteri celó prav hude zime bal, in glejte! pol strahu njegovega je bilo gotovo zastonj. Pravico poslušati imate celó tisti, ki tudi tega ne boste spolnovali, kar vam bom za letos priporočil. Kajti to vam že naprej povém, da tudi letošnje leto bo tako, da ne bodo nikomur pečene ptice v usta letale, temuč kdor jih bo hotel jesti, si jih bo moral sam loviti ali pa kupovati in kuharico prositi, da mu jih speče, t. j. z drugo besedo: Kdor bo hotel srečen biti, si bo moral srečo sam pre-skerbeti, se vé, s pomočjo Božjo, po starem pregovoru: „vsak je sam kovač svoje sreče!" Kaj pa vam hočem vošiti? Mnogi imajo radi za novo leto kako pesmico, ali kakor pravijo „verze". Pa ker jaz ne znam lepih verzov delati, da bi bili zbirčnim ljudém všeč, treba je pri naših slavnih pesnikih kaj poiskati. In ker me skušnja uči, da človek gre včasih daleč iskat, pa še men j najde, kakor bi bil blizo iskal; zato sem kar našega pervega pesnika vprašal, Valentina Vodnika (ki je — memo gredé omenim, — ravno danes pred 61 leti ležal na mertvaškem odru), in pri njem sem videl zapisane besede : Kranj'c, tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Išče te sreča, um ti je dan; Najdel jo bodeš, ak' nisi zaspan. Res, lepe besede, zlate besede! si mislim. Malo starikaste so, to je res, in nekoliko zarujevele; ali če si jih razložimo in jih posebej pri svetlem pogledamo, bomo videli, da so iz pravega zlata. Še iz starega zlata jih je skoval naš Vodnik, in nekteri terdijo, da je staro zlato bolje memo novega. Tedaj poslušajte! „Kranjc, tvoja zemlja je zdrava". O zares lepa, krasna je naša slovenska domovina! Celó tujci, ki jo prihajajo gledat iz daljnih krajev, se ne morejo dovelj načuditi njeni lepoti in krasoti. Ako greš, dragi prijatelj, o spomladnem ali poletnem času na kako višavo, u. pr., na Šmarno goro, ali na Šentjoško goro, ali pa na Krim, na Nanos, na Kum, ali na gorenjske hribe: Grintovec, Storžeč itd., ali celó na Triglav, in se oziraš po naših zelenih travnikih, rodovitnih poljih, vinskih goricah, po gozdih, po naših hribih in planinah: ti bo solza veselja priigrala v stermeče oko, ako imaš veselje in vtis za krajevne lepotije in globoko domovinsko čutilo! — Toda — toda tudi britka žalost bo prevzemala tvoje rahločuteče serce, ako se spominjaš, da po teh tako lepih krajih hodijo ljudje mladi in priletni, kteri niso srečni: Slave sinovi niso vsi srečni, »Slave hčere niso vse srečne! In zakaj niso srečni zakaj niso srečne? Zato ne, ker jih je toiiko bolnih med njim». Bolehajo n imreč in mnogi so že zelo bolni — na sercu, na duši. in kakor je tisti človek, ki je bolan na telesu, večidel čmeren, žalosten ter se čuti nesrečnega; še veliko nesrečniši je človek, ki je bolan na duši. Še več. Telesno bolezen večkrat prenaša bolnik, ki si je pridobil keršansko po-terpežljivost, z vdanostjo, celó z veseljem; kdor pa ima hudo serčno bolezen, ne more imeti stalne sreče. Fa kakor je veliko telesnih bolezni, da jih še učeni doktorji ne znajo vsih našteti in imenovati, tako je tudi serčnih bolezni precej obilo. Vendar poglavitne zná našteti vsak otrok, ki se je naučil sedem poglavitnih grehov: 1. napuh, 2. lakomnost, 3. nečistost itd. Glejte, to so naj hujši tatovi in roparji človeške sreče; to so tako rekoč stotniki tolovajski, „harambaši", ki imajo še vsak posebej mnogoverstne pomočnike, da Adamovim otrokom srečo kratijo. Oglejmo si jih nekoliko. 1. Perva taka dušna bolezen je napuh. Primerjati se dá bolezui norcev, t. j., norčiji. Napuhnjen človek ni z nikomur zadovoljen: ne sam s saboj, ne z ljudmi, s kterimi mora živeti, še celó Bug v nebesih mu ne vstreza. Koliko božjih naprav n. pr. v sveti katoliški cerkvi mu ni všeč od nezmotljivega papeža v Rimu do naj zadnjega kaplana v priprosti vasi, od presv. Resnjega Telesa v tabernakeljnu do kropilnika pri vratih; vse mora ogodernjavsati; zdaj mu je spoved pretiha, zdaj post preoster, zdaj pridiga prenapeta, pa ne pomisli, da se le sam prenapeto napihuje; vreme mu ni z lepo vravnano po njegovi volji; sej še takrat, kadar moli, se ne vé dobro, če prosi in časti, ali pa le svojo slavo deklamuje pred Bogom, kakor tisti farizej v tem-peljrm, ki je molil: „Bog, zahvalim se ti, da nisem tak, kakor drugi ljudje" itd. — Enako mu je bližnji na poti. V svoji ošabnosti misli, da so vsi drugi le zavoljo njega na svetu, tako rekoč naklo, na kterem naj bi svojo srečo koval; vse naj bi mojstroval in zaničeval, oni pa naj bi ga na vse to še hvalili, mu stregli in kadili! In sam saboj, kakor sem rekel, tudi ni zadovoljen, zdaj mu manjka tega zdaj onega, zlasti mu pa časti ni nikdar dovelj. Toda, Bog že zato skerbi, da nobeno drevo do nebés ne priraste; ljudje, 8 kterimi živi, si bodo že tudi prizadevali, da mu ne bodo spolnjevali tega, kar napačnega od njih pričakuje; in njegove lastne osnove so že tudi tako napeto nastavljene, da se mu ne bodo spolnile! In kaj se bode zgodilo? Gotovo se bo niže usedel, kakor je letal; nezadovoljen bo vedno, tedaj vedno nesrečen! Ako hočete biti srečni, bodite lepo krotki in po nižni po zgledu Jezusa, ki je prišel na svet, ne da bi mu drugi stregli, ampak da je On njim. On, nebeški Kraij, pred kterim poklekujejo k<-rubini in serafini, On je zgornjo obleko odložil — se je prepasal, — vzel posodico vode, je — pokleknil pred uboge ribiče in jim je noge umival! Z«to je pa tudi rekel: „Učite se od mene, jaz sem krotak in iz serca ponižen, — in boste našli mir svojim dušam". Kaj se pravi to druzega. kakor našii boste takó — srečo! 2. Druga serčna bolezen — mnogim huda i.esreča — je lakomnost. Primérjajo jo kerču, ker vse k sebi grabi. Vendar ne bom vam je popisoval, le eno dogodbo vam bom povedal, iz ktere jo boste koj lahko spoznali. Živel je ubog čevljarček, ki je pridno delal in molil; pri tem pa vedno vesel bil, žvižgal in pél. Njegov sosed pa je bil jako bogat — toda ¡»ust, siten, čmeren, skop, da ponoči zarad samih skerbi še spati ni mogel. Le-to ga je pa, še naj bolj jezilo, da je revni čevljar bil zmiraj vesel. „Čakaj, ti bom že življenje ogrenil*, si misli, in kaj stori? Ñekikrat ni bilo čevljarja doma in njegove žene tudi ne; skrivaj se sprazi v njegovo stanovanje in položi mošnjo denarjev na mizo. Ko pride čevljar domú ter zagleda toliko denarjev, »e prestraši in pravi: „Od kod ti denarji? Kdo bi meni toiiko podaril? To ni mogoče! Vendar — spraviti se mora." Do večera ni bilo nič petja, in ta večer nič molitve: po noči ni čevljar nič spal (komaj bi bilo, da bi si bil z rokami oči zatisnil, ker se mu same niso hotele); vedno mu je rojilo po glavi: „od kod ti denarji?" Drugi dan snet nič petja, nič molitve, nič žvižganja. Proti večeru reče ženi: „Nikogar ni bilo danes po denar; znabiti bo denar vendar le najin; kaj se vé - sej so čudež, še zmiraj mogoči! Toda kam spraviti toliko denarja?" Zdaj zgrabi mošnjiček, odvzdigne zglavje in ga zakoplje globoko v slamo pod zglavje. Spet nič molil, nič spal! Zjutraj ves omamljen in omotičen reče ženi: ,,Veš kaj, danes se mi pa vse tako zdi, da bo prišel nekdo po denarje; reci mu, če pride, da sem bolan, da moram ležati !,¿ Ni se motil; kmali poterka bogati sosed. Zena zastonj moža zagovarja, da je bolan, da mora ležati; bogatin se ne dá priderževati ter hiti s palico v roki in s klobukom na glavi k bolnikovi postelji. Začetkoma bolnika tolaži in miluje, pa kmali pokaže pravo lice in vpraša, če ni pri njem nekdo neke mošnjice pustil Bolnik se prestraši, da je ves zelen in taji, ter pravi, da ne; ali ko bogatin začne s hudo in zares, — se skobaca iz postelje, prizdigne blazino, seže globoko in privleče tisto, po čemur je vpraševal bogatin. Ta spravi in gre. Se le zdaj, ko je bil škrat iz hi.Še, je prišla sreča nazaj. Zbegani mož je spet molil, spet pél spet žvižgal in srečen bil, kakor préd. Vém, da tolicega bolnika med vami ni; ali po malem bi pa že utegnil kteri bolehati. To se naj lože na tem spozna, če se le vse preveč kislo derži takrat, kadar plačuje, in če se mu preveč obraz zažari takrat, kadar „vleče 3. Med naj nevarniše serčne bolezni je prištevati nečistost, ki jih brez števila v nesrečo pripravi, da so sebi in družim v nadlego. Primerjajo jo gobovi bolezni, menda zato, ker je tudi zeló nalezljiva in strašna. Pa te bolezni vam ne bom dalje popisoval, dovelj vam je znana iz pridig in kerščanskih naukov in od drugod. Kaji vam naj ponovim to, kar sv. pismo pripoveduje v hvalo in čast nasprotni čednosti — sv. čistosti, rekoč: „O kako lep je čist rod v svetlobi svoje nedolžnosti, večen je njegov spomin, pri Bogu in pri ljudeh j" spoznan!" Mes da, pred Bogom in pred ljudmi je v čislih tak angelj v človeški podobi. Iv; ko rad ima Bog čiste duše, i urn tako ginljivo pripoveduje sv. Janez evangelj-ski v skrivnem razode; j\ ko pravi, da so tam gori naj bližje Jagnietu da prepevajo tako neizrečeno lepo pesem, da take še v nebesih ne znajo vsi pevci, ampak je celó tam gori samo za leto pesem odbran poseben kor tistih deviških duš, ki se na zemlji niso omadeževale — večno srečni kor redolžnih pevcev in pevkinj, ki so v belo oblečeni in v rokah imajo — namesto nót — bele lilije! Pa ne le v nebesih, marveč že tukaj na zemlji prepeva nedolžni t&ko veselo pesem, za ktero oni, ki ne spolnujejo zvesto 6. božje zapovedi, nimajo ne jezika, ne gerla, ne serca; se pravi: že na zemlji vživa čisti človek tisto dušno srečo in radost, ki je nečisti grešniki še razumeti ne morejo in je nikdar razumeti ne bodo mogli! 4. Ceterta dušna bolezen, ki sercu srečo jemlje, je nevošljivost ali zavist. Sploh jo primerjajo jetiki in ji je res v mnogem podobna... Jetični bolnik je navadno klaveren in otožen, in če ga dobro opazuješ, boš videl, da se mu takrat še naj bolj milo dela, ko so drugi naj bolj veseli, — pa skor sam ne ve, zakaj; kajti jetični človek navadno noče spoznati, da je jetičen. Enako je nevošljiv človek kakšen dan jako nataknjen, siten in nezadovoljen, pa sam ne ve prav za prav, zakaj. Ko bi pa sam sebe bolj natanko opazoval, bi gotovo spoznal vzrok svoje nejevolje; videl bi, da zato se noče prav razvedriti njegovo serce, ker so njegovi verstniki srečni, hvaljeni, povzdignjeni itd., — on pa ne. Ta je-tična bolezen zavisti ali nevošljivosti je jako razširjena, bolj kakor si mislimo; zlasti tacih je obilo, ki po malem bolehajo, zakaj majhino je število tistih blagih sere, ki se sreče svojega bližnjega enako veselijo, kakor svoje lastne, kteri se po besedah sv. Pavla veselijo z veselimi, z žalostnimi pa žalujejo. 5. Peta tatica človeške sreče je gerda požrešnost, ki jo primerjajo vodenici. Vodenicni človek bi namreč zmiraj le rad jedel in pil: enako lastnost ima po-žrešnež. V koliko nesrečo pripravi pijanec in nezmerni lahkož vec sebe in vse, ki so primorani ž njim v ožji zvezi živeti, tega ni, da bi obširno popisoval. Gotovo ne rečem preveč, če pravim, da: polovica sreče v naši deželi iu Še drugod po širokem svetu se neusmiljeno vtopi v žganji in druzih omamljivin pijačah, ker pijanec, kakor sem rekel, ni le nesrečen sam za-se, ampak tudi za druge, večkrat za cele rodove. i>. Zdaj pride na versto jeza. Jezo lahko primerjamo vročinski bolezni. Ta bolezen Človeka kar nagloma napade in ga kaj hudo zdela, da za več časa slaboten ostane; posebno pa je nevarna, če se ponavlja, celo večkrat ponavlja. Enako hudo zdela jeza človeško serce. In človek, ki ga že od mladosti strup jeze okuži, ni več za pošteno družbo, ker v enomer življenje greni sebi in družim okrog sebe, ker vedno reži, godernja in revska. Vendar o tej bolezni, menim, sem že lani dovelj povedal. Zato samo to spet letos ponovim: nikar se ne jezite za vsako malenkost, ki ni jeze vredna, sej „beseda ni konj", pravi pregovor; če pa res kaj tacega pride na versto, da bi bilo pač jeze vredno, se tudi premaza j te in raji — kakor sem vam takrat rekel — na smeh obernit«. in košček smeha za celi kos jeze — kako srečna menjava! Če se pa kterikrat, ko se Bog žali ali kake neredno^ti godijo, morate jeziti, če je tako imenovana sveta jeza" potrebna; naj pa tudi hitro za-germi s kakim dvakratnim bliskom (znabiti včasih s šibo!) in naj se spet vreme zvedri! 7. Slednjič naj omenim še lenobe, ki se po pravici imenuje dušna liromota. Nekteri menijo, da lenoba ne more tolikanj škodovati naši sreči. Pa povčm vam, da znabiti še naj več; zikaj ienoba je kriva, da nam onih fi tolovajev, ki sem jih zdaj naštel, toliko vsreče lahko odnese, ker se jih lenoba ne zna ubraniti. Že pred sem rekel, da sreeo si mora sam kovati, kdor jo hoče vži-vati. Toda, kako bo koval hromi kovač, ki ni za nikamor, kakor za na posteljo? Ko je še Jezus živel na zemlji, so mu enkrat prinesli štirje junaki hromega, mertvoudnega moža na postelji, da naj bi ga ozdravil; in ker ga zavoljo ljudi niso mogli pred Jezusa nesti, nesli so ga na streho in ga pred Gospoda doli spustili. Prijatelj, kje boš pa zdaj tacih m6ž dobil, da bi te nesli tje na tisti prostorček, kjer je sreča V Nikjer! Sam, prav sam, se boš moral znebiti dušne hromote — lenobe in iti iskat sreče. Zato pravi naš Vodnik: „Išče te sreča, u m ti je dan; Najdel jo boš, ak' nisi zaspan!" Glej sreča bi že sama rada prišla v tvojo hišo, — za tabo hodi, — „išče te sreča''. Če boš pa zmiraj „zaspan", je ne boš nikoli videl pod svojo streho. Tedaj gani se, vzdigni se in išči je. Pa išči je v pravem kraji; kajti „um ti je dan ' poleg druzih namenov tudi zato, da spoznaš, kje je prava sreča doma: namreč ne tam v tistem berlogu, kjer gerde strasti gnjezdijo, napuh, lakomnost, nečistost, jeza itd., ampak v tisti prelepi dolini, po kteri cvetč lepe keršanske čednosti, čistost, ponižnost, ljubezeD, gorečoost itd., ali kakor so rekli ranjki Slomšek: v sercu nedolžnem je sreča doma. Tedaj poboljšati se bo treba, pa bo sreča prišla. Zato naj povčm za tiste, ki imajo „verze" radi, še par besedi nekega mlajšega pesnika: Nespametno ljudstvo, čemu je tvoj stok ? Na delo I ne derži mi križema rok! Poverni se samo v pervotnost nazaj, In našlo povsodi pervotni boš raj ! Zato nam je Bog prižgal uma svitlo luč, da si svetimo ž njo, ne da bi je z mernikom pokrivali. Ko poj-dete toraj letos sreče iskat, nikar ne bodite taki, kakor tisti „Ribničan", ki je zgubljenega konja iskaje rekel: „Vajm, da je v le ti dolini, pa grem raji še v le-uno pogledat, morda je sosed kakšnega zgubil!" — Nikar tako! Nikar ne reci: Vem, da je Gospod rekel, „blagor krotkim, blagor mirnim", — pa bom vendar še zanaprej jezen in napuhnjen; vem, da „blagor ubogim, blagor usmiljenim", — pa b >m raji sreče iskal v lakomnosti, požrešnosti in nevošljivosti; vem, da „blagor jim, ki so čistega serca, Boga bodo gledali", — pa se vendar ne bom tako skerbno varoval nevarnosti in priložnosti, kakor me moj spovednik in pridigar opominjajo; vem, da „blagor jim, ki so pravice lačni in žejni", t. j., ki tako kopernijo po dobrem, kakor lačni po jedi, kakor žejni po pijači, — pa bom vendar še to leto dušno lenobo pasel.... Ogled po Slovenskem in dopisi. Is Ljubljane. Nove molitvene bukvice so ravnokar z natisom doveršene in imenujejo se: „Kruh nebeški, ali bukvice za moljenje in češenje Zakramenta presv. Rešnjega Telesa, s trojnimi mašnimi in vsimi drugimi navadnimi molitvami." — Ker je prelepa bratovšina sv. Rešnjega Telesa razširjena po vseh slovenskih duhov-nijah, je pisatelj te knjižice že mnogo let zbiral za češenje sv. Rešnjega Telesa naj pripravniši molitve, da se sostavi k tej pobožnosti pripravna knjižica. Ko je imel že dovolj tvarine, iskal je pomoči in jo tudi našel pri častitera gospodu Leopoldu Albrehtu, župniku Dobskem. Doveršeni rokopis so pregledovali, zboljšali in s pohvalo poterdili čast. gosp. župnik Martin Barlič, in prečast. kanonika dr. A. Čebašek in prof. A. Zame-jic. Bog jim obilno poverni ves njihov trud. Pervi razdelek je pisan za pomoč pri češenji sv. Rešnjega Telesa; obsega štiri načine te pobožnosti in vsak način ima molitev dovolj za branje in premišljevanje po celo uro. Štirje načini so v pervič zavoljo spremena; v drugič zato. da si lahko vsak čitatelj izmed njih zbere molitve, ktere njegovo serce naj močnejše ogrevajo; tretjič utegne tudi tisti, kteri časa dovolj ima, vsako nedeljo v mescu zaporedoma z drugimi premišljevanji sv. Rešnje Telo moliti in častiti. Naj lepši in Jezusu gotovo naj prijetniši pobožnost bi pa gotovo opravljal tisti, kdor bi vsak mesec eno nedeljo popoldne pred aii po keršanskem nauku mnogo udov bratovšine sv. Rešnjega Telesa okrog sebe zbral (zbrala) in jim iz bukvic en način češenja čital, zbrani udje bi pa v duhu ž njim združeni Jezusa molili in častili. Bukvicam naj veči vrednost daje ta posebnost, da so skoraj vse molitve k časti sv. Rešnjega Telesa z odpustki obdarovane, ali pa od svetnikov in svetnic Božjih zložene, imajo toraj prav veliko notranjo vrednost. Papir je lep, tisek velik in prav razložen, in kinča jih lepa podobica; zunanja majhna oblika pa stori, da so prav pripravne za v cerkev. Pisatelj „Dušne pomoči11. Iz Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.] Judež izda-javec obupa. Kristus pred Pilatom in Herodom.) Kot predpodoba Judeževe obupnosti vidili smo Kajna brato-morivca, pred njim ležati pa nedolžnega Abeljna. Kajn namreč je iz gole nevošljivosti ubil svojega nedolžnega brata Abeljna, je toraj žalostna predpodoba izdajavca Judeža. Pevci so to predpodobo tako le popevali: Tenor-arija: Gorjč človeku, ki me zdal Sovražnikov bo volji, B'lo bolje mu, je Jezus djal, Da rojen ni nikoli. In ta gorje z ust Jezusa Zadene zdajci Judeža. Zbor: V prepolnih kupah se gorje izlije: Izdana kri že kliče do nebes; Zdajavcu vest budi se, grozno vpije, Vsih tčrk iz pekla grize že ga bes; Beži, beži, ko plaha zver, Pokoja zanj ni več nikjer; Obup, o strah! mu v černem sercu klije, Buči in tuli in divja, — Nesrečni se poslednjič sam konca. (Zagrinjalo se vzdigne.) Alt-arija: Enako Kajn leti, leti — Kot sam svoj strah naprej beži, Ker žge ga v sercu plam pekla. Dervi se dalje s kraja v kraj, Ga grize červ naprej — naprej, Pokoja nikdar mu ne da. Ko je Judež slišal, da je veliki zbor vnovič nad Jezusom smertno sodbo izrekel, se je priččl kesati svojega grozovitega djanja. Prinesel je velikim duhovnom in starašinom nazaj trideseterc srebernike in jim rekel: „Grešil sem, ker sem izdal Ledolžno kri!" Oni pa so mu odgovorili: „Kaj nam to mar? Tj, glej." — Judež je imel grozovit notranji boj; videjŽi. da je od vseh zapušen, je vergel od sebe srebernike po zbornici, ter šel v obupnosti iz zbornice, šel — pa brez Jezusa, brez denara, brez upanja. V tem trenutku se je vzdignilo srednje zagrinjalo, in zagledali smo griček in na njem drevo, ktero je le v veršičku bilo še zeleno, druge veje so bile že usušene. Judež v strašni obupnosti pribiti pod to drevo, govori dolgo časa sam seboj (monolog), sem ter tje se zatekaje. (Satan je bil v njega šel. Luk. 22.) Vest ga neusmiljeno peče, nikjer ne najde miru, in britko je klical: „Oh! za me ni rešenja, ni odpušenja, ni več pomoči!" Ves zbegan se ozira na to na pol suho drevo, urno verže verv, s ktero je bil opasan, na vej. svečanom (febr.) novi misijonarji odrinili iz Evrope. Dalje prav priserčno prosi, da naj pobožne du^e moljj^zaJBopno: „kerzdaj favno_Je naj visi potreba.(Kte^a okolišina reeTalčo tehtno ravno zdaj dela, nT povedano.) v v v Konečno naznanja iskreno zahvalo vsim blagim dobrotnikom za darove in priporočuje se nadalje za podporo. U Bosne 29. grudna se piše vredništvu tega lista, da vsled tega, ker se katoliški redovni duhovni večkrat menjajo, kakor ondi slišijo, je zatrošena med Slovence neka kriva misel, da darovi kacih cerkvenih napriv, n. pr. paramentov, ne dosegajo tistega namena, iz kterega so darovani, češ, da oo. Frančiškani take reči, oddane za kako cerkev, vzamejo seboj za druge cerkve, kadar se preselujejo. To pa ni resnicao^Pri vsih duhov-nijah so namreč zapisniki, v ktere se poznamnjajo natanko kake milošnje, kakor tudi cerkvene darovanja. Te zapisnike o kaki premeni odstopujoči župnik izroči župniku nastopujočemu, in te izročevanja se godijo natanko, čemur sta porok podpisa obeh župnikov. Dopisnik pristavlja, kako so ravno ti redovniki skerbeli skoz 400 let za katoliško ljudstvo v duhovnih potrebah, in so tudi vse muke z irim terpeli, ko je fanatiški turčin kristjane neslišano mučil in terpinčil, samostane podiral, cerkve rušil, mašnike sekal, vezal in z njimi mračne tamnice napolnoval, da bi bilo .oraj prederzno to sve-čenstvo sumničiti v čemur si bodi — ^ opomnjeno, da denarne po- v. ¿J-Ztulvifvro v ' On beži, — ti Betlehem pa spavaš mirno; Te pusti — ne veš, kaj ti zgubiš preširno? Zvezda z Jakoba — za gore tebi gré, Solnce ti zahaja — greti te ne smél Betlehem — ti grešna duša. nehvaležna! Oh, kako pogosto si Boga deležna, Ti pri obhajilu z njim se zaročiš; — In po obhajilu ga le spet zgubiš ! Ve nebesa, žalostno novico čujte, Vse stvari okrog nespamet obžalujte : Svet prodaja, kar pridobil Božji Sin, O slepot slepota, nehvaležni čin ! Grešnik, trosiš milost Božjo po plesiščih, V gostarijah, slabih družbah, po glediščih, Pri opravkih zunaj hiše in doma, Dan ne plaši te in nočna ne tema! Da cvetlice ne umori ti mraz, to paziš, Sold skerbnô pobereš, v prah ga ne pogaziš ; Gledaš li pa, da je v sercu Jezus tvoj? — In če zgubil si ga, išeš li ga koj ? Dobil grešnik si le malo, silno malo Za blago naj lepše, ki se je pognalo; Zgubo pa ti bo nakopal Pust strašno: Pamet, krona, večnost, — al ti mar ni to ? ! P. £ V slavo sv. Antona pnšavnika. *) Ozri se milo dans na nas, O slavni naš patron! In sprejmi naš'ga petja dar, Preljubi svet' Anton! Naj petje naše ti doni, V zalivalo vseh dobrot, Ki na predprošnje tvoje dal Jih nam je Bog Gospod. Zvesto le prosi zanaprej Pri Bogu še za nas; Da var'je bridkih nas nadlog In zlegov vsaki čas. Posebno dušnih pa nesreč Nas vari, in napast, In sprosi spolnovat' le to, Kar je Bogu na čast. In kadar nam bo zapustit' Doline solzne kraj, Oj sprosi, ljubi svet' Anton! Nam večno-sladki raj. Rodoljub Podratitovski. močke uiulivv ». i.*«iv<»ij9i*je /cM*y4*t ^ te, \ važnih novic. Ministra Kremer in Streit sta odstopila, in postal je Pražak minister za pravico, Pino pa za tergovstvo. Za dolžno ravno- ^ Z Dunaja ]e nekaj *) Naj velja ta pesmica ob enem vsim mnogim gg. An-tonora ko vezilo za god, ker ne moremo vsakemu posebej pisati in vošiti. Vr. prav;:ost med narodi in toraj za doželeno pomirjenje je to zaupljivo stopinja naprej, kakor tudi naslednja novica. V gosposko zbornico so imenovani novi udje naslednji gg.: gr. Coudenhove, Gagern, Helfert, prof. Randa, opat Rotter, gr. Schönborn, Seilern, Stadnicki, Szujski, Tarnovski, Tomašček, Ziblikievicz. Rimsko. Med sv. Stolom in Rusijo, kakor je čutiti, se razmere vedno boljšajo. Car je kardinalu deržavnemu tajniku podelil Aleksander-Nevski red v diamantih. Poslanec, ki je red izročil, je ob enem v carovem imenu kardinala zahvalil za prizadevanje pri pomirovanji med Rusijo in Rimom. Armenski patrijarh Hassnn, ki je v božičnem kon-zistoriju postal kardinal, ima 71 let, je že 38 let škof, patrijarh pa 14 16t. Zidal je v svoji patrijarhiji 17 cerkev, eno veliko semeniše in več samostanov neomade-žanega Spočetja, kterih menihi se pečajo s podukom ubožnih in spreobračanjem razkolnikov. Rodeč k ar j i V Pariza. Liberaluhi ne gredo nikoli v cerkev, zunaj če morejo kristjanom kljubovati in jih motiti v njihovi pobožnosti. Tako hudobijo so storili rudečkarji v cerkvi sv. Jakopa v Parizu pri polnočni maši; namešali so med blagoslovljeno vodo v posodah pri cerkvenem vhodu neko strupeno reč, česar žalostni nasledki so se pri raznih osebah pokazali. Veliko deklic iz ondotnih šol, ktere so skupno prišle k polnočni maši, so dobile černe lise, nektere so se ožgale, nektere so celo v nevarnosti vid zgubiti, ker jim je strupena materija segla do oči. Ostudni rudečkarji se repenčijo, da jim je mar za srečo ljudstva in se bridko pritožujejo, ako je kteri izmed njih kaznovan zarad morije in požiganja; iz tacih djanj pa ti nesrečni naj očitniše kažejo, kakošno serce imajo do bližnjega! V srenjske odbore po Francoskem so po večem voljeni zmerni republikanci. Sicer pa framasoni vse kote stikajo, kako bi mogli katoliško Cerkev in vernega duha zatreti; zdaj išejo celo nekaj galikanskih (manj rimsko-mislečih) škofov vriniti. Amerikanske novice. Razširjanje sv. Cerkve. L. 1835, tedaj pred 56 leti, je bilo v šesterih „novo-angleških deržavah" le samo dobrih 40.000 katoličanov, 27 mašnikov, 22 cerkev in 50 druzih cerkvenih poslopij se le v delu. Deset let pozneje je bilo v samo 4 deržavah že čez 66.000 katoličanov, 30 mašnikov, 37 cerkva in 32 kapčl; zdaj pa je ravno ondod čez 736.000 katoličanov, 516 mašnikov, 502 cerkvi in 151 misijonskih štacij. V vsih zedinjenih deržavah pa je bilo samo pod vladanjem Pi)a IX vstanovljenih 30 novih škofij. To je dosti očitno znamnje, s koliko naglico se v Ameriki razširja sv. vera. V začetku sedanjega stoletja je v celi tej deželi bila ena sama škofija; sedaj jih je 61, in še 7 apostolskih vikarij. Katoličanov je čez 6 milijonov 143 tisuč, 67 Škofov in nadškofov ter poslednjič še z 1 kardinalom, in 5989 mašnikov, ki v 6407 cerkvah in kapelah dušno pastirstvo opravljajo; 1136 mladenčev se izučuje v semeniših za duhovski stan; katoliške srenjske šole pa obiskuje 405.234 učencev. K temu je 1726 misijonskih stdj verh navadnih rednih cerkev, 687 ko-legij, semeniš in akademij, in 373 dobrotnih naprav. Krivoverci, ki si dajo kaj dopovedati. Skof v Buffalu preč. g. Ryan je pred nekimi mesci pridigal v cerkvi krivovercev, ki se imenujejo „baptisti" (neka protestanška ločina) v Franklinville-u. Poslušavci so bili skor sami protestantje in pridigal je škof o Kristusu kakor pravem Bogu in o edino pravi cerkvi. Baptisti zdaj škofa imenujejo keršanskega poštenjaka (gen-tleman) brez presoj, in pravijo, da vsak „nebaptist" (zopet drugi krivoverci) naj postane katoličan; bapti- stom pa da tega ni treba, ker že tako mislijo in verujejo tako, kakor ta katoliški škof. Nove petrolej ske studence, njih 234, so našli v Titusvilleu; mesca listopada so iz njih dobili 81.115 sodcev petroleja. Amerikanskih zedinjenih deržav zgodovino je pred 55 leti jel pisati sloveči Juri Bancroft, ki je 3. vinot. dopolnil že svoje 80 leto. V malo dnevih je imel svoje delo doveršiti; menda ga je že. Kaj se utegne zgoditi bralcu jagod? V Skrantonu je devetletni Vili Ileisler z očetom in bratom šel v gozd jagode brat. Neprevidoma se loči od očeta in brata, ki ga pri vsem iskanji iu klicanji po nobeni ceni nista mogla dobiti, če tudi so sosedie prišli pomagat. Se le 4 dni pozneje je dečka dobil dru^i bralec. Vse štiri dni je po gozdu lrzil in živel od jagod. Bil je pa oplašen, ko ga neki Friderik Götz dobi, in hotel je pobegniti; Götz pa ga je vendar vjel in izročil njegovim staršem. — So po tudi še druge nevarnosti: otroci nc hodite v loge! Kdo svobodo krade? Od nekaj tednov tudi pri nas znani holanški kmetje ,.Boer i" na južnem afri-kanskem obrežji so odperto pismo amerikanskemu ter-govskemu svetu pisali. Pravijo pa: vse poskušnje, od Anglije ukradeno narodno samostojnost zopet pridobiti, so bile zastonj. Toraj hočejo vse tergovstvo z Angleži ustaviti in z Ameriko kupčevati, in v ta namen so zložili 350.000 dolarjev. Amerikanski veliki tergovci so toraj prošeni, naj svoje blagö in cenilne liste pošiljajo do M. W. Pretorius-a, predsednika „narodnega Boer-tergovskega društva v Potchesstroom", v južno Afriko. — „Wanderer" meni, da amerikanski tergovci ne bodo mudili temu klicu zadostovati. Tedaj se utegne sebično angleštvo poslednjič še z Ameriko skavsati, kar bi tem sebičnikom najberže ne koristilo. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 23. pros. Tretja nedelja po razglašenji Gospodovem. Marijino zaročevanje. 24. S. Timotej. 25. Spreobernjenje s. Pavla. 26. S. Polikarp. 27. S. Janez Zlatoust. 28. S. Rajmund Penafort. 29. Sv. Frančišk Salezijan. V molitev priporočeni: Hudo bolan družinsk oče z več otroci za zdravje, če je Božja volja. — Zverinsk človek za spreobernjenje. — Gospodar, ki z družino ravná nekeršansko, da bi se poboljšal in postal ponižen. — Že delj časa bolnega sina priporoča mati za zdravje. — Nekteri učenci za srečen napredek v šoli, še posebej eden. — Terdovraten mladeneč na smertni postelji prav prav živo priporočen za 8pokorjenje. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 24. dan pros. Kar nedelja pridobi, to ponedeljek zgubi: vari, da se tebi to ne pripeti! 25. Če je grenko med terpljenjem, je pa sladko po terpljenji. Zatiraj toraj nepoterpežljivost! 26. Ne učene in visoke besede, ampak bogoljubno življenje te stori srečnega, mirnega in zadovoljnega. 27. Nar bolje se nad žalivcem zmašuješ, če mu hudo z dobrim povračuješ. 28. Papiga ne zná govoriti, ker ne vé, kaj pravi; in ti ne znaš moliti, Če ne včš, kaj moliš. 29. Popolnamost ljubezni božje ni v zamaknjenjih, ampak edino v spolcovanji volje Božje. Listek za raznoterosti. Pusiiiim limitam. Čajte, čajte ve pijane, nore muhe, Smert dobi vas kmali v roke svoje suhe: Z vami se ko hudournik zaverti, In polomi v plesu gibčne vam kosti! Z vami naredi le tri mogočne skoke: S pervira vam zapre oči in sklene roke, Z drugim v Černo zemljo verze vam tel6, S tretjim ubogo dušo puhne pred sodbo. S. Mestni žnpnik pri sv. Jakopa v Ljubljani je postal č. g. Jan. Rozman, dosedaj katehet mestnih šol. Naslednik, pravijo, mu bode č. g. Jan. G nje z da, prefekt v Alojzijevišu. Srednje Šole. Pervi tečaj tega leta se doverši 12. svečana. Naši deriavni poslanci so 17. tega mesca odrinili na Dunaj. Opomba k bratovšini: „Zaveza Marijine ljubezni". V to bratovšino je zapisoval ranjki fajmošter pri sv. Jakopu g. Gustav Kosti; odsihmal ima to zadevo njegov nastopnik č. g. Jan. Rozman, — ali ko bi komu bilo bolj na roko, tudi vrednik tega lista. — Vpisani mašniki te bratovšine opravljajo 30.000 ss. maš, nemašniki pa na milijone rožnih vencev. — Vsak vpisani mašnik je s tem, da je vpisan, pooblasten, svoje vpisne bukvice imeti in v bratovšino zapisovati duhovne in druge verne. Y Št Viški fari nad Ljubljano je bilo rojenih leta 1879 151, 1. 1^80 pa 153; umerio jih je lani 118, letos 111; poročenih lani 22 parov, letos 2G parov. Poterdilo in zahvala. S hvaležnim sercem poteiju-jem, da so mi naslednji dobrotniki izročili darove za ubožno cerkev sv. Urbana in Marije D. v Tominjah: SI. vredništvo „Zgodnje Danice" zbirko 15 gl. 40 kr.; č. g. Miha Gogala, župnik v Stari Oslici, 10 gl.; č. g. Anton Notar, duh. pomočnik v Jelšanab, 1 gld., in N. Sitar iz Harij 1 gl. — Bog poverni obilno tem in vsim drugim dobrotnikom! Harije, 17. prosinca 1881. Janez Skerjanec, kurat. Iz Zagreba, 17. pros. (Poterdilo.) Poterjam, da sem prejel poslanih 128 gold. 80 sld., ki se bojo obernili v določeni namen. Bog plačaj obilno darovavcem in posredniku ! Prosim, naznanite z nekterimi besedami zahvalo v „Danici". *) Prihodnje poslanja prosim blagovoljno z napisom do mene v „Marija-Zvezdo" v Bosni. P. Beda 1. r. Iz Solnograda. (Poterdilo.) Od častn. vred. „Zg. Danice" prejel 30 gl. 48 sld. (in sicer za naj potrebniši misijone 20 gl.; za gobove 10 gl. 48 sld.) 10. listopada 18*0. Dalje 40 gl. 50 kr. (in sicer 24 gl. 75 sld. za naj potrebniši in bolj potrebne misijone: 13 gl. za gobove; 2 gl. 50 sld. za Jezusovo družbo v Kini. 12. prosinca 1881. P. Edmund 1. r. Y Pragi je bilo o priliki božičnih kresov in koled kacih 2000 otročičev z obleko obdarovahih. Jaslice so bile postavljene v cerkvah: sv. Apolinara, na Karlovem, Eri oo. kapucinih, na Gračanih in pri sv. Jožefu. — ludčjovski škof Jan Valerijan Jirsik je 28. grudna obhajal šestdeseto obletnico svojega mašništva. Duhovske spremembe. V Lavantinski škofiji: Župniki so postali čč. gg.: Jože Flek v Lembahu; Anton Sibal v Sevnici; Jakob Pečnik v Podgorji, in Adolf Trabotnik pri sv. Primožu. — Cč. gg. Jakob Krušič in Anton Vraz postala sta provizorja, pervi pri sv. Andreji nad Polzelo, drugi pri Kapeli poleg Radgone. — C. g. Ferdinand Majcen pride za stolnega kaplana v Maribor. — Umeri je č. g. Martin Rubin, župnik pri Kapeli pri Radgoni. R. I. P. *) To bodi s tem opravljeno. V ponedeljek zjutraj je bilo poslano iz Ljubljane v Zagreb, v sredo je bilo že poterdilo tukaj. To je natančnost, pri tacih okolišinah vselej do- gos] želena. Ad notam l^/v^Mii