Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem". == List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Za posamezne člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stanc list celoletno K 2 —. Za gostilničarje, ki niso člani zadrug celoletno K 4 —. Za vsakega drugega velja list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 130; posamezna številka ■ '.----- velja 25 vinarjev. ========================= ===== Cena inseratom; 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. = Št. 9—10. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. ===== V Ljubljani, 25. maja 1917. Leto IV. Šesto vojno posojilo. Kakor jc dolžnost države skrbeti za dobrobit vseli državljanov brez razlike, tako jc tudi dolžnost državljanov priskočiti državi na pomoč, kedar ji je te treba. Ko je država najemala prvih pet posojil, so državljani kar tekmovali med seboj, kdo bode podpisal večji znesek kot vojno posojilo. Podpisovanje prvih petih vojnih posojil je uspelo tako nepričakovano ugodno, da jc napravilo mogočen utis na vsakogar. Ta uspeh jc bil tako nepričakovano sijajen, da bi si nihče niti v sanjah ne bi mogel predstavljati kaj takega. Država je s tem posvedočila ne le brezprimerno solidarnost vseh državljanov, marveč tudi neizčrpno gospodarsko silo, o kateri jpred vojno niti pojma nismo imeli. Dasi smo si v svesti, da vsakdo izmed naših tovarišev ve ceniti to akcijo, in da bode po vseli svojih močeh deloval na to, da se šesto vojno posojilo zaključi v taki meri, da bode svet naravnost strmci, tako nad naravnost občudovanja vredno požrtvovalnostjo avstrijskih državljanov in nad nepreračunljivo gospodarsko silo naše države, katera je ne le vzdržala dolga tri leta svetovne vojne, marveč sc je povspela celo do bajne višine in jakosti. Upamo, da sc ne varamo, če pričakujemo, da bode šesto pojno posojilo daleč nadkrililo vsa dosedanja vojna posojila. Toda ne le državi ampak tudi samemu sebi koristi vsakdo, ki podpiše vojno posojilo. Saj je znano, da nikjer ni mogoče denarja naložiti navlako visoke obresti, kakor ravno pri vojnem posojilu, ki donaša nad šest procentov, to jc od vsaki sto kron na leto več kot šest kron. Glede varnosti posojila se nam zdi nepotrebno izgubiti vsako najmanjšo besedo, saj leži to na dlani. Zatorej vabimo svoje tovariše, naj sc požurijo s podpisovanjem ter priobčujemo okrožnico naše »Trgovske in obrtne zbornice" glede 6. vojnega posojila. Poziv! Dolgotrajna vojna zahteva ogromna denarna sredstva. V ta namen, da sc za-i gotove za vojskovanje potrebna nova denarna sredstva, se jc razpoložilo sedaj šesto j avstrijsko vojno posojilo v podpisovanje. Mogočna zavezna Nemčija jc završila pravkar svoje šesto vojno posojilo s tako sijajnim uspehom, da mora vzbuditi ta nova finančna zmaga krepkega zaveznika splošno občudovanje. Izvrstno uspela zaključitcv šestega nemškega vojnega posojila bodi za | nas živa vzpodbuda, da pri pričujočem j svojem šestem vojnem posojilu posnemamo i ta novi vzgled izpolnjevanja dolžnosti in domovinske ljubezni ter tudi sami ponovljeno damo domovini z vso pripravljenostjo čim izdatnejša denarna sredstva za srečno dovršitev vojske na razpolago. Bolj še nego prej treba tudi sedaj številnemu sovražniku, ki je zavrnil našo za mir pripravljeno roko | s porogljivostjo, vnovič izpričati našo go- spodarsko silo ter mu dokumentirati domoljubno pripravljenost in požrtvovalnost. Do-čim naše junaške armade z neomajno silo varno čuvajo meje pred sovražno pohlepnostjo, naj sijajni uspeli VI. vojnega posojila podere vsako upanje sovražnikov, da gospodarsko obnemoremo doma. Trdno in varno so fundirana naša dosedanja vojna posojila na našem narodnem premoženju. Ko sedaj stojimo pač v zadnjem razdobju strašne svetovne borbe, zberimo vse svoje gospodarske sile ter z blestečim rezultatom novega vojnega posojila dokažimo svojo neklonljivo voljo do zmage. Podpisana zbornica se obrača do Va-! šega blagorodja ter Vam kar najtopleje priporoča, da se odzovete podpisovanju šestega | vojnega posojila čim izdatneje in po svojih najboljših močeh. Vabimo Vas tudi, da v krogu svojih prijateljev in znancev opo-! zarjate na izredno važnost sedanjega vojnega posojila. Usojamo se dalje pozivati Vas, da po svoji najboljši možnosti priporočate in omogočite udeležbo pri VI. voj-1 nem posojilu tudi svojim delojemalcem po ! potrebi na ta način, da jim na željo dovolite primerne predujme. V Ljubljani, dne 5. maja 1917. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko: Predsednik: Tajnik: Ivan Knez. Dr. Fran Windischer. Kdor podpiše vojno posojilo, najbolje položi svoj flenoi! Sila v gostilničarski obrti. Dasi tudi občinstvo na lastni koži čuti dan za dnem vse mere presegajočo podra-ževanje vseh potrebnih reči, se kaže da isto ; domneva, da velja za gostilničarstvo nekaka izjema, da ima gostilničar nek tajen vir za ! nakupovanje, da jc dviganje .cen od strani | gostilničarja nekako samovoljno postopanje, ki naj služi le zato, da bi gostilničar prav hitro zabogatel. Žali, da jc ravno nasprotno resnica; kajti gostilničar pač nima nobenega tajnega, cenejšega vira pa že celo ne; kljub temu pa mora vse sam z velikim trudom zbirati, ne da bi gledal na ceno. Prehrano zase in za svojo rodbino pač lahko omeji, za svoje goste pa ne, ker bi si drugače sam in hitro izkopal svoj grob, če bi jim ničesar ne mogel nuditi. Glaven pridobitven vir za gostilničarja je bilo točenje piva, ki je bilo skrajšano na minimum, sedaj pa kaže, da bode v kratkem popolnoma ustavljeno. Od 167.000 gostilničarjev iz Avstroogrskc jih jc vpoklicanih na 70 tisoč, 21 tisoč pa jili jc ustavilo svoje obrti, a dan za dnem jim slede še drugi. Če bi bil neki sodnik vedel o teli številkah, bi se ne bil povzpel do bedaste trditve, da bodo gostilničarji postali milijonarji. Občinstvo, ki pohaja nekatere velike obrate, nima niti pojma s kako težkočo in s samozatajevanjem prenašajo manjši svojo bedo ter skušajo obdržati svoje obrate. Ta dejstva sb napotila predsednika državne zveze gostilničarskih zadrug, da jc sklical sejo zastopnikov na Dunaj, ki je zborovala 16. maja t. 1. v dunajski mestni hiši in katere so se udeležili zastopniki skoro vseh avstrijskih kronovin. Predsednik je predlagal več prav umestnih ukrepov, ki imajo namen vsaj nekoliko omiliti silo go-stilničarstva in izmed katerih omenimo le sledeče: varjenje enotnega piva, določitev gotovih cenili, sestavo spomenice na vlado in poslance, oživitev odredb zoper zadruge gostilničarstva in za odpomoč gostilničarjem, ki naj obstoja v tem, da sc ne izdaja novih koncesij, da se dovoli primerna posojila in prizna pravice do podpor svojcev onih tovarišev, ki so vpoklicani. Seveda so bili vsi predlogi radostno sprejeli in je le želeti, da bi isti imeli skorajšen uspeh. Toča v vinogradih. Huda nadloga za vinorejca je toča; ki je letos prav zgodaj začela svoje pogu-bonosno delo v naši deželi, tako da imamo zopet novo nadlogo več. Vendar je naša dolžnost, da popravimo, kar se še da popraviti ako nas zadene ta šiba božja. Ni dovolj, da tarnamo, treba je tudi z marljivostjo popraviti, kar sc da in s tem zmanjšati škodo. Iz tega namena priobčujemo članek gospoda vinarskega nadzornika Skalickyja, ki naj ga naši vinogradniki prav pazno prečitajo in se po njem ravnajo. Članek se glasi: „V nekaterih občinah Dolenjske je binkoštno soboto toča vinograde močno poškodovala. Ponekod jc odbila trtam samo vršičke mladih poganjkov, drugod pa jc trto šc hujše oklatila. Tam, kjer jc trtam toča le vršičke odbila, zadostuje, da poganjke z odbitimi vršički tik pod ranjenim mestom skrajšamo in pri tem vse druge, nepotrebne poganjke odrežemo. Pred vsem pa je treba trte kmalo z galico poškropiti, ker palež ali peronos-pora ranjene trte posebno rada in hudo napada. Kjer pa so poganjki na trtah tako zbiti, da je listje injzarod ali grozdje uničeno,*tam moramo trto takoj primerno ob-' rezati. Najprvo odrežemo obtolčene šparonc in na rezniku ali ščapu skušamo vzgojiti nekaj novih mladik,^ki nam dajo potreben les za režnjo v prihodnjem letu. To se zgodi, če obtolčene poganjke odrežemo prav blizo starega lesa, tako da ostane le eno oko, ali pa le 1 cm dolg Čepek od odbitega zelenega poganjka. Ker imajo ti poganjki ob vznožju veliko drobnih rezervnih očes, bodo očesa kmalu odgnala in nam bo trta potem vsaj v prihodnjem letu dala primeren pridelek. Take trte jc treba, ko odženejo večkrat in v kratkih presledkih posebno skrbno škropiti, da jih palež (peronospora) ne uniči. | Če je le mogoče, pognojimo trte takoj s kakim hitro učinkujočim dušikastim gnojilom (n. pr. s čilskim- solitrom, apnovim dušikom j amonijevim sulfatom ali pa z gnojnico) in ! jih tudi, kadar zemlja osahne, kmalo okopajmo. Da nadomestimo izgubo na pridelku, posadimo med trtami fižol". Komur je toča pobila, se lahko znatno odškoduje za to, če podpiše visoko vojno posojilo! Obrtne pravice in predpisi. Št. 11.754. Vsem županstvom! C. kr. deželna vlada za Kranjsko jc z odlokom z dne 3. maja 1917 št. 13.622 | določila stroške na voznini in prodaji (shrambi itd.) za pivovarne brez razlike na K 10 50 za hektoliter piva, tako da se mora en hi piva pod 10 stopinj v sodčkih oddajati gostilničarjem s K 70*— (brez naklade). S tem jc mogoče nadzorovali tudi cene pri iztoču. O tej odredbi je^prizadete gostilničarje po okrožnici obvestiti. C. kr. okrajno glavarstvo. Ljubljana, dne 11. maja 1917. Chron 1. r. Št. 10.334. Razglas. V smislu ministrske naredbe z dne 13. aprila 1917 drž. zak. št. 165 se smejo oddajati jajca, surova in navadno pripravljena v vseh gostilniških in krčmarskih obratih le kot glavna južina in sicer lc v času od 12. do 2. ure popoldne in od 7. do 9. ure zvečer. Tudi je brezizjemno prepovedana uporaba jajc kot dodatek pri izdelovanju in oddaji alkoholnih pijač. Prestopki se strogo kaznujejo. C. kr. okrajno glavarstvo. Ljubljana, dne 4. maja 1917. Chron 1. r. Št. 6057. Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z razpisom z dne 25. aprila 1917, št. 12.883, določila, da se smejo v gostilniških in krčmarskih obratih dajati jedila in pijače vojakom brez šarže — enoletne prostovoljce l izvzemši — za letni čas, t. j. do 15. sep- tembra 1917, do 8. ure zvečer. Po ti uri se pa sploh ne sme zadrže- ! vati nobeden vojak-prostak več v navedenih lokalih, za kar so imetelji obrtov odgovorni. To se javnO razglaša z dostavkom, da se bodo prestopki strogo kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. aprila 1917. Št. 11.392. Razglas. C. kr. tinančno ministrstvo jc z odlokom z dne 17. novembra 1916, štev. 39.144, do nadaljnjega prepovedalo prodajo tobačnih izdelkov v prostorih gostilniških in krčmarskih obratov, katerih imetniki ne posedujejo »javnih trafičnih licenc1*. Ta prepoved se s tem razglasi vslcd odloka c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 5. aprila 1917, štev. 64.924, sporazumno | s c. kr. finančnim ravnateljstvom za Kranjsko. V Ljubljani, dne 19. aprila 1917. C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r. Odtis tega razglasa imajo prizadeti nabiti v svojih prostorih na vidnem mestu, v katero svrho sc jim isti izročc po pristoj-i nem županstvu. St. 10.496. Razglas. Na podstavi določila § 54. obrtnega reda se v smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z'dne 25. aprila 1917 št. 12.883 odreja, da se smejo v gostilniških in krčmarskih obratih (tudi izkuhih in kavarnah) v okolišu občin Moste, Zg. Šiška in Vič dajati jedila in pijače vojakom brez šarže — izvzemši enoletne prostovoljce za dobo veljave poletnega časa t. j. do 15. septembra 1917, le do 8. ure zvečer in ! da se ne sme trpeti, da bi sc take osebe, po tej uri v lokalih zadrževale. Obrtniki so za izpolnjevanje tc odredbe odgovorni. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. C. kr. okrajno glavarstvo. Ljubljana, dne 27. aprila 1917. Chron 1. r. Št. B II 475/185 cx 1917. Umetna sladina. Iz naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 26. marca 1917 št. 166 drž. zak. sc v vednost in ravnanje tozadevnih obrtnikov sledeče objavi: 1. Obrtni izdelovalci umetnih sadnih sokov, limonad, pokalic in alkohola prostih okrepčevalnih pijač vseh vrst, punčev in enakih esenc vseh vrst ter temeljnih snovi za take in podobne pijače, likerjev in sladkega žganja vseh vrst ter njihovih temeljnih sestavin, kosmetičnih predmetov, ne smejo za sedaj več porabljati sladkorja. 2. Gostilničarji, kavarnarji in drugi enaki obrti točilci ter slaščičarnarji ne smejo več porabljati sladkorja niti kot sladilo pijač (mleka, kave, čaja, čokolade, kakao ter drugih pijač in okrepčil) niti ga oddajati kot pridevek k takim pijačam. Pod točko 1. navedeni obrtniki so dolžni napraviti pismeno naznanilo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani o nameravanem uporabljanju umetnih sladin ter obenem navesti dobavišče ter povprek mesečno porabljeno množino sladkorja. Pod točko 2 navedeni obrtniki naj i napravijo ravnokar navedeno pismeno naznanilo p a le tedaj, če želijo prejemati potrebne umetne sladine pri prodajalcu na debelo. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 5. maja 1917. Št. 10.123. Razglas. Opozarja se na min, naredbo z dne 20. marca 1917 drž. zak. št. 166, s katero se je prepovedala uporaba sladkorja 1) pri obrtnem izdelovanju umetnih sadnih sokov, limonad, kraherlov itd., 2. v gostilniških in krčmarskih obratih (gostilnah, kavarnah, kantinah itd.) in v slaščičarnah za slajenje pijač. Naredba je stopila v veljavo dne 20. aprila 1917. Sladkor, ki se je nahajal ta dan v posesti navedenih obratov, je pod zaporo. Imejitelji teh' obratov in podjetij so dolžni, da naznanijo tekom osem dni vso svojo zalogo sl adkorj a po obrazcu, ki je razpoložen pri županstvu, v dveh enakih izvodih po stanju z dne 20. aprila 1917 podpisanemu okrajnemu glavarstvu. Prestopki se bodo strogo kaznovali. C. kr. okrajno glavarstvo. Ljubljana, dne 1. maja 1917. Prepoved prodaje jajčnih jedil. C. kr. dež. vlada razglaša v svojem odloku z dne 19. aprila 1917 št. 12.346 sledeče: Dne 15. aprila 1917 se je razglasila, naredba c. kr. prehranjevalnega urada z dne 13. aprila 1917 drž. zak. št. 165, ki prepoveduje uporabo jajc za napravo alkoholnih pijač ter omejitev prodaje sirovih ali preprosto pripravljenih jajec v gostilničarskih in krčmarskih obrtih med glavnim obednim časom to je od 12. do 2. ure popoldne in od 7. do 9. ure zvečer, pri čemer se smatra kot preprosto pripravljena trdo in mehko kuhana jajca, jajca v kupici, volovska očesa in navadne jajčne jedi (stepenec). Prodaja jajec in iz njih narejenih jedil je v času pred 12. uro v gostilnah in krčmah sploh prepovedana. Najvišje cene za pivo na Kranjskem. Deželna vlada je razposlala ravnokar okrožnico na vsa glavarstva na Kranjskem in mestni magistrat v Ljubljani. Št. 13.622. Z odlokom c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 22. septembra 1916 št. 16.246 se je vzelo na znanje zvišanje dotedanjih cen piva za K 20‘— za manj močno in K 24'— za boljše pivo nad 10 stopinj alkohola. Vsled tega so znašale cene piva od 26. septembra 1916 dalje za hektoliter piva V sodih K 72’10 brez doklad, ako se je prodajalo gostilničarjem iz pivovarne. (Pri prodaji piva polnilcem Steklenic ali zasebnikom se je smela ta cena zvišati za 60 vinarjev do 4 kron pri hektolitru.) Za presnemalno pivo (Abzugbier) to je pivo izpod 10 stopinj se tedaj ni določila cena, ker se v območju Kranjske tako pivo ni varilo in ne razpečavalo. V svrho daljšega vzdržanja s pivom so sklenile pivovarne variti pivo z ^panj i stopnjami izpod 10 stopinj (presnemalno in enako pivo); vsled tega je nastala potreba določiti cene tudi za taka manjvredna piva, da se ne bodo ista prodajala po tisti ceni, kakor je določena za boljše uležano pivo ali kakor ga imenujejo t^ehi „ležaku. Vodstvo oddelka centrale pivovarjev za alpske dežele v Gradcu' (Annenstrasse 55) je naznanilo c. kr. prehranjevalnemu uradu na Dunaju, da so pivarne določile za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko, Sol-nograško in Tirolsko za pivo izpod 10 stopinj alkohola ceno K 59'50 za hektoliter pri prodaji gostilničarjem (brez doklad). Urad za prehrano jc vzel to določitev cene odobruje na znanje. Ker veljajo te cene za prodajo gostilničarju na mestu (v pivovarni), je dovoljen še pribitek za troške vožnje, prodaje i. e. Vsled pooblastila urada za prehrano z dne 10. aprila 1917, št. 6006, je določila c. kr. deželna vlada, da se smejo ti troški zaračunati K 10 50 za hektoliter, tako, da stane sedaj gostilničarja 1 hi manj kot 10 stopinjskega piva K 70*— C. kr. deželni predsednik: Attems m. p Pristavek uredništva. Ta regulacija piva je navidezno jako nedolžna ter izgleda, kakor nekako znižanje cene piva, ni pa pravzaprav nič drugega, nego lepo maskiranje novega zvišanja piva od strani pivovarnarjev. Kakor je videti, bode vkljub novemu zakonu o navijanju cen oderuštvo še dalje cvetelo. Čudno je res to! Producenti tožijo, da nič ne zaslužijo, trgovci tudi ne. Kam vraga zginejo poviški cen? Metla, ki je veljala preje 50 vinarjev, velja danes 6 kron torej dvanajstkrat več. Kvintal slame za metle, ki je preje veljal 36 kron, stane danes 900 kron, beri devetsto kron torej petindvajsetkrat toliko. Če je producentu take slame dovoljeno prodajati jo petindvajsetkrat dražje, imamo tudi mi gostilničarji isto pravico, da bomo točili vino po K 20'—, zrezke pa zaračunavali po K 25-—, ker smo trdno prepričani, da smo pred postavo vsi enaki. Umetna sladlna. Iz naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 26. marca 1917, ki je stopila z dne 20. aprila v veljavo, naj služi v vednost in ravnanje obrtnikov sledeče: 1. Pri obrtnem izdelovanju: a) umetnih sadnih sokov, limonad, pokalic in alkohola prostih okrepčevalnih pijač vseh vrst; b) punčev in enakih esenc vseh vrst ter temeljnih snovi za take in podobne pijače: c) likerjev in sladkega žganja vseh vrst ter njihovih temeljnih sestavin; d) kosmetičnih predmetov se ne sme za sedaj več uporabljati sladkorja. — 2. 'V gostilniških in točilniških obratih vseh vrst ter v slaščičarnah ni dovoljeno imejiteljem teli obratov rabiti sladkor niti kot sladilo pijač, niti ga oddajati kot pridevek k takim pijačam ali ga sicer dajati na razpolaga. Dovoljeno je pa gostom, rabiti s seboj prinešen sladkor, da z njim slade jedi in pijače. — 3. Kot nadomestilo za sladkor daje c. kr. finančno ministrstvo na razpolago umetno sladino pod gotovimi pogoji. Zgoraj imenovani obrati potrebujejo posebno dovoljenje za izdelovanje ali za spravljanje v promet redilnih ali užitnih predmetov z uporabo umetne sladine le tedaj, če razen zgoraj naštetih predmetov izdelavajo ali v promet spravljajo z uporabo umetne sladine še druge redilne in užitne predmete. Pod 1. našteti obrati morajo pred nameravano uporabo umetne sladine prijaviti ta njihov namen pristojni finančni oblasti I. inštance (na Kranjskem c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani), dolžni so tudi voditi predpisani register o predelavi in prodaji umetne sladine. Pod 1. in 2. imenovani obrati imajo tudi voditi predpisano dobavno knjigo, če nameravajo prejemati umetno sladino pri prodajalcu na debelo. Pod 1. našteti obrati, ki žele se zalagati z umetno sladino pri prodajalcu na debelo, imajo tudi o priliki, ko napravijo tozadevno naznanilo pri finančni oblasti I. instance, obenem vestno izkazati po svojih zapiskih dosedanjo mesečno porabo sladkorja v kilogramih. Pod 2. imenovani obrati, ki žele prejemati umetno sladino pri prodajalcu na debelo, naj se obrnejo pa na finančno oblast I. instance v svrho reserviranja potrebne umetne sladine pri prodajalcu na debelo. To se še pripomni, da odgovarja pri gostilničarjih potrebna umetna sladina oni množini sladkorja, za katero se dobava sladkorja teh obratov vsled sladkorne prepovedi skrči (t. j. potreba za sladenje pijač). Kot prodajalec umetnih sladin na debelo je določen za Kranjsko lekarnar Rihard Sušnik v Ljubljani, Marijin trg št. 5; z razprodajo na drobno se pa peča večina lekarn. Prejemanje umetne sladine pri prodajalcu na debelo daje pravico do vračunjenja provizije, normirane za prodajo na drobno. — Navedene tiskovine, in sicer: register H po 8 v, dobav.na knjiga F 3, po 12 v in potrebno število naročilnih listov za obrtnike po 4 v, se dobe proti takojšnjemu plačilu pri ekonomatu c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. C. kr. centralna rekvizlcijska komisija na Dunaju razglaša, da je prevzela tvrdka S. Hofmann v Plznu predelavo starega svinca za šibre. Občinstvo se s tem opozarja na možnost dobavljati šibre (špriha). Cena za kg ne sme presegati 2 K 50 v. Tretji brezmesni dan. Čim bo na trgih kaj več živil in bo pospravljena nova žetev, hoče vlada zopet uvesti tri brezmesne dneve na teden: Z ozirom na pomanjkanje masti, hočejo neki veleposestniki na Češkem urediti velike farme za reje prešičev. Prošnje za prepustitev vojaških konj za gozdna in poljedelska dela je naslavljati vsled obstoječih naročil na »Deželno delavsko posredovalnico", ne pa na vojaško poveljstvo, vsled česar nastane mnogo nepotrebnega pisarenja in znatnih zamud. Človekoljubna naredba. Izšla je cesarska naredba, ki določa, da je v gotovih slučajih nezakonske otroke v vojni padlih ali na vojnih posledicah umrlih vojakov priznati za zakonske. V takih slučajih dosežejo lahko nezakonske matere dovoljenje, da smejo nositi ime umrlega očeta svojih otrok. Žene in neveste, ki so bile zaročene s padlimi, ali vsled vojne umrlimi vojaki, tudi lahko dobijo dovoljenje, da se smejo imenovati po zaročencu. Letošnji pridelek krompirja in sena bo v celoti zapadel državi, ki bo uredila razdelitev. Tozadevna ureditev glede sena izide že v kratkem času. Cenejjza seno bodo najbrž letos reducirane, pač pa namerava vlada zvišati 1 cene^za žito. Kmetom in vsem poljedelcem bi bilo torej nujno priporočati, da spremenijo kolikor največ svojih travnikov v njive, j Ponekod manjka semenjskega žita. To naj nikogar ne ovira, seje naj koruzo, v manj ugodnih legah pa proso. Koruza in proso obrodita tudi pičlo sejana, prav bogato. O-pozarjati je poljedelec tudi na repo, ki jo daje na razpolago vojni zavod za promet z žitom. Ta repa je prav hvaležna in v gotovem oziru nadomešča krompir. Svarilo pred podpiranjem ubeglih vojnih vjetnikov. Uradno razglašajo: Znova se kar najresnejše svari vojne vjet-nike, na katere se naleti pod količkaj sumljivimi okolnostmi, na kateri koli način podpirati, marveč je iste prijeti in oddati varnostnim organom. Kdor da varnostnim ali vojaškim oblastim podatke, ki pripomorejo, da sc pobegli vojni vjetniki primejo, ali kdor neposredno provzroči tako prijetje, dobi nagrado 10 do 25 kron. Nagrade deli : ono vojaško poveljstvo, v čegar okolišču se nahaja dotična vjetniška postaja, po lastnem preudarku z izključitvijo pravne poti. Podpiranje pobeglih vojnih vjetnikov se strogo policijsko kaznuje, ako ne tvori hudodelstva po § 327. v. k. z., ki ima težko kazen za posledice. Hi podpiše vojno posojilo krajša vojsko in pospeši nastop miru! Zadružne objave, XI. občni zbor Oostilniške zadruge pomočniške bolniške blagajne, ki se je vršil dne 29. maja 1917 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Roškarja „pri Auru“ v Ljubljani. Navzočih 16 članov, ter kot obrtno oblastvena zastopnika gosp. dr. Berce, zadružni inštruktor g. Steska in načelnik zadruge g. Kavčič. Ker se je eno uro čakalo, konštatira g. načelnik Al. Klasek sklepčnost, otvori zborovanje in da prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. Iz letnega poročila razvidimo to-le: Delovanje bolniških blagajn je pač slcoro leto za letom eno in isto, diference so le v številu obolelih slučajev, katerih je včasih manj, včasih zopet več. Vojni čas je obolelosti na domu sicer nekaj zmanjšal in dajanje podpor vsled tozadevnih ministerijalnih naredb nekaj skrčil, zato pa so troški v bolnicah toliko bolj narasli. Načelstvo je imelo tri odborove seje, v katerih je bilo rešiti razne prošnje za izredne podpore, razna naročila obrtnih oblasti in druga administrativna opravila. V seji dne 22. maj-nika se je konstituiral odbor tako, da je bil izvoljen načelnikom gosp. Klasek in gosp. Stritar njega namestnikom. Članov šteje blagajna 589, za 24 manj od lanskega leta. Obolelo je med letom 92 Članov in sicer 15 moških in 77 ženskih s 1162. dnevi s podporami ali pa v bolnicah. Zdravniške pomoči je iskalo skupno 477 članov. Blagajnični zdravnik je slej kot prej sedanji polkovni zdravnik gosp. dr. Mav-ricij Rus, ki ordinira vsak dan specijelno za blagajuične člane od 2.—3. ure popoldne. Zdravila se nakazujejo v vseh lekarnah, razen ene, kontrolo oskrbuje blagajna po svojih uslužbencih. Umrl je eden član, porodov pa je bilo 13, doslej najvišje število, odkar obstoji blagajna. Računski zaključek za leto 1916 je sledeči: Dohodki: Skupaj K 14.584*32. •— Izdatki: Skupaj K 11.579*21, prebitek K 3005’11. Od tega je bilo naloženo v državnih papirjih K 1520’— in K 1485*11 pa koncem leta v blagajni. Premoženjsko stanje je bilo koncem preteklega leta sledeče: Gotovina v blagajni K 1485*11, v mestni hranilnici je naloženih K 22.218*27, v vojnih posojilih K 10.000*— vrednost inventarja po 10% odpisu K 167*95, skupaj K 33.871*33, zvišek od lani okroglo za 3100 kron. Pre-gledalci računov gg. Josip Maček, gostilničar in posestnik v Ljubljani in Anton Hočevar v hotelu Union so blagajno dne 3. majnika nadzorovali, ter s podpisi red, točpost in pravilnost računov potrdili. Letno poročilo, kakor tudi poročilo o računskem zaključku za 1. 1916 se potem, ko se prebere poročilo pregledovalcev računov, odobri. Nato se prečitajo nova pravila v vseh točkah, v kolikor so prenarejena vsled ccs. naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6, zadevajoč spremembe bolniško-zavaro-valnega zakona. Na dano glasovanje se vse od odbora sklenjene in predlagane točke soglasno sprejmejo, ter se naroča odboru izposlovati odobrenjc pri c. kr. deželni vladi, j S tem je bil dnevni red končan in se zahvali načelnik vsem oblastvenim funkcijo-narjem za podana pojasnila in nasvete, ter j zaključi občni zbor ob 5. uri. Poročilo o XI. rednem občnem zboru pomočniškega zbora gostilničarske zadruge ljubljanske, ki se je vršil dne 29. majnika 1917 ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih „pri Auru*. Načelnik g. Klasek otvori zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi zadružnega inštruktorja gosp. komisarja Steska, zadružnega načelnika gosp. Kavčiča in magistratnega komisarja ! gosp. Berceta, ter da prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. Zadružni tajnik poda letno poročilo, iz katerega posnamemo sledeče: Dasi z novimi močmi na lanskem občnem zboru sestavljeni odbor, se je isti po malo mesecih vsled vpoklicev k vojakom že zopet razšel, tako, da sta ostala edino le načelnik i in podnačelnik. Kakih večjili stanovsko organizacijskih delovanj torej v preteklem letu ni bilo započeti vsled danih razmer. Vendar se je vršila med letom ena odbo-rova seja, ki se je bavila izrecno le z zadevo pomočniškega zbora, zadevajoč špeci-jelno stanovsko stran in sicer ureditev pravilnejšega in strožjega postopanja z vajc-ništvom pri oprostitvah in izdajanju učnih dokumentov. Zadeva je bila kočljiva, ter je pomočniški zbor s tem nastopom vzgledno branil svojo stanovsko čast in pravice, ko je zahteval remedure od pristojne korporacije in obrtne oblasti. Članov je imel pomočniški zbor koncem leta 589, in sicer 112 moških in 477 ženskih, 24 članov manj kakor v istem času prejšnjega leta. Pri moških je nazadovalo število članov za 17 in pri ženskah za 7, dokaz, da gostilničarski obrat močno nazaduje vsled nastalih razmer. Umrla je ena članica, in sicer Škafar Marija, natakarica ! pri tvrdki Novakovič za tuberkulozo v deželni bolnici. Drugih posebnosti ni poročati iz pomočniškega zbora. Vse to se vzame na znanje. Nato sc vrši volitev. Sklene sc ustmena volitev. Na poročilo, da je sklenil tozadevni odsek predlagali v odbor pomočniškega zbora in pomočniške bolniške blagajne gg. Dolar Josip, Slridinger Karel, Winterleitner Leon in Hočevar Anton, se ta lista soglasno sprejme. Na isti način se izvolijo gg. Hafner Josip, Lubej Martin in Skok Josip v nadzorovalni odbor bolniške blagajne. K poslednji točki dnevnega reda se ni nihče oglasil, ter zaključi načelnik zborovanje ob 4. uri. Poročilo o VII. rednem občnem zboru gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico. Občni zbor se je vršil dne 23. majnika 1917 ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 16. Po enournem čakanju otvori načelnik gosp. Ogorelec zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi obrtno oblastvena zastopnika g. dr. Berceta in zadružnega inštruktorja g. komisarja Steska, ter da prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Nato poda tajnik poročilo načelstva o delovanju zadruge v preteklem letu, iz katerega posnamemo sledeče: Kakor marsikaj, je bilo tudi delovanje zadruge v pretečenem letu vsled vojne omejeno le na najnujnejša opravila. Sicer je zadruga tudi v tem letu iz lastne inicijative storila marsikak korak, stremeča za prospehom in koristim svojih članov. Tako je zadruga v zadevi policijske ure intervenirala opetovano pri politični oblasti v prilog svojim članom, obveščala svoje člane direktno po zvezinetn glasilu o raznih predpisih in odredbah, nastopala z uspehom proti podelitvam novih koncesij, slednje v 6 slučajih in nasprotno se zopet zavzemala za podelitve koncesij, koder so bili podani v to potrebni razlogi in sicer v 14 slučajih, ter se nadalje tudi zavzemala za podeljenje razširjenih pravic, koder se je za to izkazala prava potreba; takih slučajev je bilo pa 32, vseh prošnja je bilo rešenih 52 v štirih odborovih sejah. Vojnega posojila se je udeležila zadruga vsled odborovega sklepa z dne 6. majnika z zneskom eden tisoč kron. Zavzemala se je za primerno ureditev točenja piva, za olajšanje naredbe v zadevi prodajanja drobovine v brezmesnih dneh, se pritoževala proti neopravičenim točilcem, podajala tozadevna naznanila itd. tako, da je bilo lastnih vlog na razna oblastva 55 vseh došlih in rešenih I uradnih spisov pa 260. O raznih prernembah v koncesijah, novih podelitvah ali prehodih obrti na vdove, s dvojno marčno in granatno pivo ■ v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah. ============= Vplačana glavnica VariEnica v Senožečah. :: Ustanovljena :: SC 1,00©.0SSQ —(Železniška postaja Divača.) I. 1820. priporočata svoja najboljša piva> kakor: % kakor: "O / marčno cars^Oj, vložano la bavarsko v sodcih !n steklenicah. 27 23—24 Specijaliteta BelaSaghaasovo dvojno sladno pivo „St. Peter*1 v originalnih steklenicah. mo m sin Tdelon 61. 90. \ Ljtibljani, Martinova cesta 28. im— «. *» A * H r 1 K n X X M H ■ at M Pivovarna Gdss priporoča svoje priznano"priljubljene izdelke marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva l v sodčkih in steklenicah. Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški. Izropajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim češkim bndjejovtškim delniškim pivom Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb, Napredak Sarajevo. Beranek Banjaluka itd. to pivo. 52 24—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Poftka v Trstu. Kleinoscheg-Derby sec Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. — Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc Ljubljana | Židovska ulica 1. »UNION« v (Spodnja Šiška) Ljubljani •a svoje izborne izdelke, kakor: dvojno marčno in izvozno sodčkih in steklenicah. >pinc la slada® cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive. 3 24-24 Izdaja in zalaga „Dcž. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk „Narodnc tiskarne".