piaftana ▼
Leto LXXI., St« 207 a
Ljakljana, petek 16. septembra 1938
Din i.-
iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — fnseraTJ do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji tnaerati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Sk>venald Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Dl ĐFBA VNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 81-26 m 31-26
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uttca 1, telefon st. 00; podružnica uprave; Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE; Ob kolodvora 101.
hranilnica v Ljubljani at. 103SL    ;* y
Berchtesgadenski sestanek:
Hitler brezpogojno zahteva plebiscit
Chatnberlain predlaga konferenco velesil
Sestanek Hitlerja in Chamberlaina po dosedanjilt vesteh ni rodil nfkakega konkretnega uspeha — Ostalo je samo pri izmenjavi misli — Razgovori se bodo nadaljevali po ponovnem posvetu angleške In francoske vlade
LONDON, 16. sept. br. Sestanek med ministrskim   predsednikom Chamb?r-lainom in nemškim kancelarjem Hitlerjem ni prinesel pričakovanega uspeha. Sestanek je trajal včeraj popoldne od 17.30 do 20., nakar se je Chamber-lain odločil, da se nemudoma vrne v London. Res je že danes dopoldne z letalom zapustil   Berchtesgaden   in bo okrog 13.30 zopet v Londonu. Takoj po njegovem povratku bo sklicana plenarna seja angleške vlade, na kateri bo Cbamberlain   poročal  o   razgovoru s Hitlerjem in o Hitlerjevih zahtevah.
O razgovoru samem do sedaj ni še nobenih avtentičnih poročil. Nemška uradna agencija DNB je po sestanku izdala le kratek komunike, ki pravi, da sta Chamberlain in Hitler razprr»-Ijala prijateljsko o mednarodnem položaju ter da b0 sledil v kratkem nov sestanek.
Reuter poroča iz Berchtesgadena, da se je Chamberlain vrnil s sestanka s Hitlerjem zelo utrujen. Ribbentrop je ostal po sestanku pri Hitlerju, s katerim sta proučevala rezultat razgovorov. Zelo optimistično razpoloženje, ki je vladalo včeraj ves dan v Berchtes-gadenu. se je po sestanku sprevrglo v pesimizem in je razpoloženje le nekoliko popravilo poročilo, da še niso porušeni vsi mostovi in da bo prišlo do ponovnega sestanka in razgovora.
Italijanska agencija Štefani pa poroča po informacijah v berlinskih krogih, da je
Hitler brezpogojno zahteval izvedbo plebiscita v sudetsko - nemških pokrajinah pod mednarodno kontrolo na enak način, kakor se je to zgodilo v Posarju. Češkoslovaška policija in češkoslovaška vojska pa morata poprej izprazniti vse sudetsko - nemško ozemlje, vsa uprava v teh pokrajinah pa naj se do plebiscita izroči predstavnikom su-detskih Nemcev.
Chamberlain na take pogoje ni mogel pristati in je zaradi tega prekinil nadaljnje razgovore, da bi se posvetoval z angleško in francosko vlado. Chamberlain je po informacijah berlinskih in londonskih diplomatskih krogov predlagal, naj bi se sudetsko - nemški problem in ves kompleks odnoša-jev med Nemčijo in Češkoslovaško obravnaval na posebni konferenci velesil, na kateri bi se sestali zastopniki Anglije, Francije, Nemčije in Italije in sicer angleški ministrski predsednik Chamberlain, francoski ministrski predsednik Daladier, italijanski ministrski predsednik Mussolini in kancelar Hitler. Kot ekspert naj bi se pritegnil lord Runciman, ki je že podrobno proučil dejanskj položaj na Češkoslovaškem. Konferenca naj bi se sestala čim prej, pQ možnosti že prihodnij teden v Berlinu.
Koliko so te informacije točne, je težko kontrolirati, ker merodajni krogi odklanjajo o tem vsako izjavo. Današnji londonski listi se omejujejo v glavnem na obširen opis zunanje slike berchtesgadenskega sestanka, znova pa zopet mnogo razpravljajo o možnosti plebiscita v ČSR, ki ga eni odklanjajo, drugi pa zagovarjajo.
ČSR odklanja vsako misel na plebiscit
Praga, 16. sept. e. Čeprav je sestanek Chamberlaina s Hitlerjem tu izzval nekako splošno popuščanje napetosti, je v praških krogih ponovno poudarjanje zahtev po plebiscitu, zlasti pa stališče Mussolinija, ki "i^teva popotno razkosanje češkoslovaške ^publike, izzvalo zaskrbljenost. V tem pogledu pa poudarjajo, da ČSR ne bo pristala ra noben kompromis. Plebiscit o tem, aH naj sudetski Nemci se nadalje ostanejo v Češkoslovaški ali da se odcepijo od nje, je sploh nesprejemljiv.   Zaskrbljenost je
tem večja, ker se po zadnjih vesteh vse bolj kaže, da se z mnogih strani želi razvoj položaja v tej smeri.
Tudi Pariz proti plebiscita
Pariz, 16. sept. e. V dobro poučenih krogih zatrjuje jo j da je plebiscit na Češkoslovaškem izključen. Francoska in angleška vlada sta v tem pogledu popolnoma soglasni. Po češkoslovaški ustavi plebiscit sploh ni predvidevan in bi se moral v tem pogledu izdati poprej še poseben zakon o plebiscitu.
V Londona si še niso na jasnem
London, 16. sept. e. Diplomatski urednik »Daily Heralda« piše, da v nekaterih londonskih krogih prevladuje mišljenje, da ne bi bilo umestno principielno odbiti zahtevo plebiscita. Nedvomno bo povzročilo velike težave formuliranje modalitet, kako naj se plebiscit fzvede. Izvedba plebiscita bi se morala vsekakor zajamčiti z mednarodno policijo.
vendar pa se niso izgubili upanja
London, 16. sept. e. Vest, da se Chamberlain že danes vrne v Anglijo, so sprejeli ru s presenečenjem. V Londonu so smatrali, da bodo razgovori trajali najmanj dva dni. Da so bili tako hitro končani, ne pomeni, da niso dali nobenega rezultata. Kakor se iz komunikeja vidi, bo nova konferenca čez nekaj dni. Chamberlain prihaja samo zato, da obvesti angleško vlado o rezultatih svojega razgovora 9 Hitlerjem. Da so se raz/govori ugodno končali, je sklepati iz tega, da je Chamberlain po konferenci izjavil novinarjem, da je zadovoljen s sestankom s Hitlerjem. Misli se, da se je sporazumel s Hitlerjem in da je dosegel, da ostane v Češkoslovaški status quo do nadaljnjega sestanka. Ali bo to potem sestanek v dvoje aH širša konferenca velesil, se ne more reci. Snoči se je poudarjalo, da ni izključeno, da pride medtem v London tudi Daladier zaradi posvetovanja s Chamberlainom, ali pa se bo Chamberlain na povratku iz Berchtesgadena ustavil v Parizu in se sestal z Daladier jem
Poslanik Henderson o položaju
Berchtesgaden, 16. sept. e. Angleški poslanik Henderson je izjavil novinarjem, da je imel Chamberlain dolg in obširen razgovor s Hitlerjem, na katerem sta odkrito izmenjala misli in mnenja. Poslanik je tudi poudarjal, da se Chamberlain že danes z letalom vrne v London, da obvesti vlado o svojih razgovorih. Podrobnosti razgovora med Chamberlainom in Hitlerjem niso znane. Prevladuje pa prepričanje, da Hitler vsaj za sedaj ne bo izvedel nobenih drastičnih ukrepov.
Ženevske informacije
Ženeva, 16. sept. e. V dobro poučenih krogih v Ženevi izjavljajo, da je angleška vlada uvidela praktično neizvedljivost plebiscita na Češkoslovaškem. Iz istega vira doznavaj o, da bo Chamberlain predložil Hitlerju kompromisno formulo, na podlagi katere bo Češkoslovaška dotila obliko federativne države, v okviru katere bodo vse narodnosti uživale avtonomijo. Uvedba federativnega sistema bi z mednarodnega stališča pomenila nevtralrzacijo države, katere nevtralnost se bo mogla postaviti pod kolektivno garancijo velesil. Italijanski krogi, ki so razvili živahno diplomatsko akcijo, se drže službene italijanske teze, po kateri predstavlja »anšTus« edino garancijo trajnega miru.
Daladier in Botmet prideta v London
London, 16. sept Diplomatski sotrudnik »Daily Maila« piše, da so v Londonu pro-pričani, da bo CSurmberlain takoj, ko se vrne v London, s svojimi ministri obravnaval načrt o konferenci štirih velesil. Na tej konferenci ne bi govorili samo o Češkoslovaški, ampak o vseh evropskih problemih. Chamberlain je že od nekdaj prepričan, da bi bila takšna splošna konferenca koristna. Daladier bo z Bonn e tom najbrž že jutri prišel v London na posvet s Chamberlainom. Njun sestanek bi lahko bil uvod v konferenco štirih velesil.
Danes seja ameriške vlade
Washington, 16. sept. AA. Roosevelt se je snoči ob 19. uri vrnil v Washington. V vlaku, s katerim se je vozil iz Rochestera, se je 15 minut telefonsko pogovarjal z zunanjim ministrom Cordellom HuBom. Ameriška vlada bo danes imela sejo.
Lord Rtmciman odpoklican iz Prage
Chamberlain ga je nujno pozval v London, da poroča o položaju in sodeluje pri nadaljnjih posvetovanjih
PRAGA, 16. sept br. Misija lorda Runcimana je izdala danes dopoldne naslednji komunike:
Neposredno po snočnjem berchtesga-denskem sestanku je ministrski predsednik Chamberlain pozval lorda Runcimana, naj se čimprej vrne v London v svrho poročanja o položaju na Češkoslovaškem in v svrho sodelovanja pri posvetovanjih angleške vlade o _sodet-sko ■ nemškem problema. Lord
man bo že danes z letalom odpotoval v London«
Pred svojim odhodom bo izdal poziv vsem strankam in političnim osebnostim na Češkoslovaškem, naj se do nadaljnjega vzdrže vsake akcije, dokler se ne bodo pokazali uspehi prizadevanja angleškega ministrskega predsednika za mirno rešitev sudetsko - nemškega problema.
Nemška poročila o čsL ukrepih
Meja proti Nemčiji fc'vojafico
BERLIN, 16. sept v. Nemški večerni listi objavljajo obširne informacije o češkoslovaških varnostnih ukrepih. Po nemških informacijah je Češkoslovaška republika poklicala pod orožje ie pes letnikov rezervistov, ki jih vozijo s posebnimi vojaškimi vlaki in avtobusi ter kamijoni na nemško-češkoslovaško mejo. Vsi sudetsko nemški kraji so že zasedeni po češkoslovaški vojski, ki je v polni pripravljenosti. Vse na mejo vodeče ceste so že minirane, kakor tudi vsi mostovi in viadukti. Ceste so zagrajene s španskimi jezdeci. Vsi prehodi preko meje so zavarovani z žičnimi ovirami. Češkoslovaška vojska je že tudi polnoštevilno zasedla svoje slovite moderne utrdbe vzdolž nemške meje, ki so vsak trenutek nripravljene za obrambo.
Na vseh železniških progah proti nemški meji vozi na desetine vojaških vlakov z rezervisti, topovi in vojnim materialom, Na meji so že tudi motoriziane brigade ter
na stotine lahkih in težkih tankov ter oklopnih avtomobilov. Na vseh važnejših železniških križiščih so postavljeni protiletalski topovi in protiletalske strojnice, žarometi ter prisluškovalci za letala. Skoraj vse šele v
. Nemška deca, ki je organizirana v henlemovskih mladinskih organizacijah, zelo živahno sodeluje pri vseh demonstracijah.
Vsa županstva so dobila tudi ie mobilizacijske razglase za splošne rnobflizacijo z naročilom, naj bodo vsak trenutek pripravljena postopati po navodilih za primer splošne mobihzacije.
V zvezi s temi poročili sp—rjsja nemšH Usti na govor lam misije Tltfleija in pravijo, da ne bo Nemčija v drugič mirno prenesla češkoslovaške jn^flizacije, H je
Včeraj popoldne je bila po objavi Hen-leinovega proglasa proklamirana v vseh nemško sudetskih krajih generalna stavka. Delavstvo je deloma prostovoljno, deloma pa pod pritiskom henleinovcev moralo zapustiti ob 16- vse tovarne ter se javiti sudetskim redarjem. Danes so prenehali izhajati tudi zadnji nemški listi, ki so jih sudetski Nemci sam ustavili.
Tudi meja proti Madžarski
Praga, 16. sept. AA. Glasilo agrarcev »Večer« objavlja iz zanesljivega vira vest, da je meja med Češkoslovaško in Madžarsko zaprta.
Neresnične vesti o mobilizaciji v ČSR
Praga, 16. sept. AA. CTK je pooblaščen najodločneje zanikati vesti iz nemškega vira, češ, da je bila odrejena mobilizacija v ČSR.
Na pristojnih mestih izjavljajo, da je vlada poklicala pod zastavo le malo rezervi tov in to samo tiste, ki so določeni za posebno službo. Vesti, da bi bilo mobili-
je včeraj naslovil na lorda Runcimana odprto pismo, v katerem Izjavlja, da je možno samo s plebiscitom rešiti sudetsko-nemčki problem in likvidirati »nestvor češkoslovaške republike, ki je bil ustvarjen v Versaillesu«. Mussollnijevo pismo je izzvalo v svetovni javnosti veliko začudenje
I ziranih šest letnikov, so popolnoma izmišljene.
Zasedanje csL parlamenta zaključeno
Praga, 15. septembra. AA. (CTK). Dr. Beneš je poslal dr. Hodži dekret, s katerim se 16. septembra t. 1 zaključi zasedanje poslanske zbornice in senata.
Henleinov veleizdajalski manifest
čuden pozdrav Chamberlainu ob prihodu v Nemčijo — Henlein proglaša prekinitev zvez
BERLIN, 16. sept v. Točno ob 13. ko je prispel predsednik angleške vlade Chamberlain v Monakovo, so oddale vse nemške radijske postaje poseben proglas Konrada Henleina, ki pravi med drugim:
»Dragi rojaki! Z uporabo strojnic, tankov in oklopnih avtomobilov je češki nasilni režim dosegel svoj višek. S tem je dokazano pred svetom, da je odslej skupno življenje s češkim narodom nam Nemcem nemogoče. Preizkušnje zadnjih 20 let in z njimi zvezane tiranije in kri, ki je bila prelita, me silijo, da slovesno izjavim v imenu sudetskih Nemcev pred celim svetom:
1. Leta 1919 smo izgubili pravico samoodločbe ter smo bil prisiljeni živeti v sklopu češkoslovaške države. Nikdar nismo priznali obstoječega nasilnega stanja. 2. Storili smo vse, da bi prišlo do poštene in pravične rešitve, toda vsi naši napori za dosego kompromisa so ostali brezuspešni. V tej uri sile in stiske, ki jo preživljajo sudetski Nemci, slovesno izjavljam pred vsem svetom:
Hočemo živeti kot svobodni Nemci in svobodni državljani, hočemo svobodo v naših domovih. Domov v rajhl Tako nam Bog pomagaj!«
Za Henleinont je izdana tiralica
Praga, 16. sept. br. Glede na veleizdajal-sko početje Konrada Henleina in ostalih članov vodstva sudetsko-nemške stranke so pristojne oblasti odredite kazensko postopanje proti celotnemu vodstvu sudetsko-nemške stranke. Člani vodstva, ki je zadnje dni zasedalo v Asu, so včeraj dopoldne prišli v Prago. Ko pa so spoznali, da so prekoračili vsako mejo ter da morajo računati z zakoniti posledicami svojega početja, so pobegnili v Nemčijo. Za Hen-leinom je bila danes izdana tiralica.
Henlein že aretiran?
Praga, 16. sept. e. Snoči se je raziirila vest, da so oblasti aretirale vodjo sudetskih Nemcev Konrada Henleina, za katerim je bila izdana tiralica. Vest službeno Še ni potrjena.
Henleinovei demantira jo avtentičnost Henleino vega proglasa
Praga. 16. sept. e. Vodstvo sxidetsko-nem-ške stranke in sicer poslanci Frank, predsednik parlamentarne skupine Kundt ter poslanci Sebekowsky, Peters, Rosebe in dr. Neuwirth so snoči izjavili, da jim ni ničesar znanega o proklamaciji sudetsko-nemške stranke sudetskim Nemcem. Ravno tako zatrjujejo, da ta proglas ni nastal na podlagi sklepa strankinega vodstva.
Se nobenega postopanja po prekem sodu
Praga, 16. sept e. S službene strani je bilo izdano poročilo glede števila žrtev v sudetskih krajih, v katerem pravijo, da število mrtvih ne znaša nad 30, kakor to zatrjujejo sudetski Nemci, temveč samo 23. Ravno tako se s strani sudetskih Nemcev zatrjuje, da so bih funkcionarji sudetsko-nemške stranke postavljeni pred preki sod. Te vesti praška vlada odločno demantira in poudarja, da do zdaj niti ena oseba ni bila postavljena pred preki sod.
Nobenih novih incidentov
Praga, 16. sept. br. Uradno objavljajo, de se od snoči dalje ni pripetil na ozemlju republike nikak nov incident V vsej državi vlada popoln red in mir, ker so organizatorji zadnjih nemirov pobegnili. Delavstvo v sudetsko-nemških pokrajinah, ki je včeraj s henleinovei proglasilo generalno stavko, se je danes zopet vrnilo na delo.
Fantastični načrti o razkosanju ČSR
Češkoslovaška mora postati nemški dominion
LONDON, 16. sept. h. »Dafly Tetegraph« poroča iz Berchtesgadena, da so v tamošnjih krogih razširjene naravnost fantastične kombinacije o bodočnosti Češkoslovaške. V BseBfcssagads— zbrani nemški od-ttčnfld tejavrj&jo, da se Nemčija samo s priključitvijo sndetako-nemikita pokrajin k Nemčiji ne more več zadovoljiti, marveč mera dobiti Češkoslovaška položaj ilimiliilstis velike ni mikf narodno-socia-W*Wm države v Srednji Evropi. Njen položaj naj M adgovarjal razmerju med
naj bi postale nekak nemški TJ1-
_ m bi tvorile   integralni setavnl del
velike Nemčije. Cisto češki tn slovaški del države naj M dobil državnopravni pilitaj, U bi odgovarjal Irski De Valere. Seveda M se moral srn Češko šele najti bede« De Valera,   ker sedanjega
odpovedati vsem svojim paktom, zlasti pa paktu s Francijo In Rusijo. Zunanje-politično in v gospodarskem pogledu bi morala biti Češkoslovaška dominion tretjega rajna. Ko bo ta cilj dosežen, bo Nemčija marširala dalje po začrtani pot«.
Nemčija grozi z repre-lagfr—i proti Čehom
LONDON, 16. septembra. AA. (Ha-vas).Ward Priče poroča iz Berchtesgadena: Izvedel sem, da bo nemška vlada prav kmalu poslala češkoslovaški vladi noto, v kateri ji bo zagrozila, da bo zaprla večje število Cehov, ki žive v Nemčiji kot talce, če bodo sudettM Nemci ie dalje
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROEk, petak, 36. septembra 1988.
6tev. 2» »7
petltiinl o€$c%nik
ijHtifc? smrt
V /ei^ia časin, fef >iii preživlja sedaj, je bratski češkoslovaški narod ohranit neverjetno mimo* in njegovi živci so kakor iz
jekla. Ne da se zavesti k nobenim nepremišljenim dejanjem, dasi stavlja izzivalno nastopanje sudetske manjšine njegovo hladnokrvnost na najtežjo skušnjo. Češkoslovaški narod ima svoje živce v oblasti in je pripravljen na največje žrtve, v kolikor so združljive s suverenostjo njegove države, da se ohrani mir, takisto pa je tudi krepko odločen  braniti, ako bi  bilo potreba, svojo svobodo in neodvisnost  do zadnje kaplje krvi. Ta železna odločnost odseva iz vseh člankov, ki jih priobčujejo češkoslovaški  listi. Tako je na primer napisal v »Lidovih  novinah«  dr.  Ladislav Rašin, sin pokojnega finančnega ministra dr. Ra-šina. uvodnik, ki izzveni v to-le svečano izjavo: »Pred dvajsetimi leti se je iz krvi in žrtev pa tudi. iz velike vere rodila svoboda našega naroda. Tudi danes po dvajsetih letih bo treba velike vere. žrtev in morda tudi krvi. da bi bila očuvana svoboda našega naroda in ne ostal nedosanjan veliki sen. Zato za nas, ki se ne bojimo nikogar, ne sme biti puhla fraza krik, ki je zagrmel v poslanski zbornici pri odgovoru^ ministrskega predsednika di. Hodže v marcu voditeljem sosedne države: Raje smrt kakor suženjstvo!« — To so moške besede
Kaj vse vedo
Glasilo kranjskega dekana Škerbca in advokata Sabothyja »Gorenjec« objavlja na u\*odnem mestu »strahotno« vest o ustanovitvi ljudske fronte v Kranju. Temu dogodku pos\reča dolg uvodnik, v katerem predvsem napada — koga drugega nege — JNS, ki povzroča jerezarjem še vedno velike preglavice, dasi so jo že neštetokrat pokopali. Tako-le piše:  »___posrečilo se je
v Kranju ljudsko fronto v resnici vendarle vzpostaviti. To pa tako, da je v zadnjem času. sicer še vedno pod patronanco JNS. sk rajno levičarski del najmočnejši, ker je očitno pritegnil k sodelovanju tudi izven-kranjske levičarje. Skrajno desničarski del pa je omejen le na ozek krog ambicioznih gospodov, ki bi radi igrali kakšno politično vlogo in ki zlasti zadnje čase premišljujejo, kako bi se začeli udejstvovati po metodah Orjune, ker dobivajo menda pobudo iz Radovljice in Ljubljane. Zaradi nerazumljive tolerance je postal Kranj pra\*o gnezdo zlasti levičarske propagande, kjer so se nekaj časa očitno zbirali levičarji cele Gorenjske, zlasti z Jesenic, a tudi iz Ljubljane. Iz Kranja se je vršila sistematična propaganda, ki je šla za tem. da se napada režim pri vsaki priliki, za vsako ceno in vsakogar, ki zavzema v javnosti še tako visoko funkcijo. Domači JNSarski voditelji so dali 'fronti sicer sprva navodilo, naj se najodločneje naperi akcija prof' občinskemu odboru. Ta pa je ostala zaradi nezmožnosti »akterjev na terenu« in zaradi slabe stvari same, ki so jo zastopali, brez pravega učinka tako, da se morajo sramovati oni, ki so se podali v ta boj...« — Kranj je torej postal »radi nerazumljive tolerance« — »pravo gnezdo levičarske propagande« in v Kranju se je osnovala »ljudska fronta«, v mestu, kjer sta mislila, da že neomejeno gospodarita Škerbec in Sabothv! Ali ni to strašno?
Značilna priznanje
Mariborska »Delavska politika« objavlja v svoji zadnji številki to-le beležko: »Graška »Tagespost« hvali »Slovenca«, ki je v sredo priobčil članek proti demokraciji, češ, glasilo JRZ prinaša članek »Groboko-pi demokracije«, v katerem pravi, da je demokracija neumestna tudi v Jugoslaviji te; bo treba seči po drugih pomočkih.« — Katoliški »Slovenec« naj kar želi druge po-močke, da klerikalizmu čim prej odbije zadnja ura, kakor mu je že ponekod odbila. Večini Jugosto\*eno\' bo to tudi prav. Zaveda se naj. da je vsak režim v Jugo-sla\-iji razen demokracije zanj slab. Zdi re nam. da je ta članek sad politične neuvi-de\~nosti.« —
češkoslovaška
14« septembra 1938
o t? obletnici smrti prezideiita Osvoboditelja T« O« Masarjflm
Olomouc, 15. septembra 14. september je bil letos mnogo več kakor le dan žalnih slovesnosti ob obletnici smrti pi ezidenta Osvoboditelja T. G. Masa-ryka; bil je posebno dramatičen dan« kakršnih doslej še ni bilo mnogo v zgodovini Češkoslovaške in celo človeštva. To dramatičnost bi morali doživeti ter biti pod vtisom posebnega razpoloženja čehoslova-kov — v neposredni bližini, da bi vas pretresla, kakor je nas. Nudila se nam je edinstvena prilika, da smo spoznali ta narod od njegove najlepše strani; spoznali smo njegovo nezlomljivo moralno silo, silo, ki je v teh usodnih dneh eden najmočnejših činiteljev, če ne najmočnejši — v svetovnih odločitvah.
Po vsej državi so nameravali prirejati žalne svečanosti ob obletnici Masarykove smrti. V Brnu, kjer smo bili še včeraj dopoldne, so bile neštete izložbe spremenjene v oltarje; Masarykove slike in kipi, odeti v črno so opominjali ljudi na nekaj več, kakor na dan Masarvkove smrti. Opominjali so jih na današnje dni. črne zastave so plapolale v vseh ulicah, a skoraj v vseh ulicah so kričali kolporterji, že hripavi, naslove senzacionalnih vesti v posebnih izdajah listov. Listi so izhajali v posebnih izdajah v kratkih presledkih še včeraj ves dan.
Najmogočnejši vtis so napravili v Brnu
na nas prizori pred katafalkom ob palači deželnega upravnega urada. Ob preprostem katafalku so stražili legionarji v svojih zgodovinskih uniformah, negibni kipi. Na trgu ob katafalku je živahen velemestni promet. Toda kljub temu je vladala posebna tišina. Pešci so se ustavljali pred kataf alkom v trumah, postali so nekaj časa in se razhajali sklonjenih glav. Nihče ni govoril. Toda govorile so oči, obrazi. Videl sem toliko ljudi, ki so se jim lesketale solze v očeh, a stisnjenih usten so se premagovali, da jih ni premagalo čustvo. To je bilo ljudstvo: delavci, uradniki — ljudje vseh stanov so se ustavljali pred katafal-kom ter so nemo, a vendar izredno zgovorno manifestirali — tako mogočno, kakor bi ne mogli v največjih sprevodih. Prav ta tišina in spontanost, resnoba in iskrene solze v očeh — so napravili najgloblji vtis. Takšna je pač prava narodna manifestacija zavednega naroda.
Preden so ljubljanski akademiki odpotovali v Olomouc, so položili pred kataf alkom lep venec. Ostali smo nekaj trenutkov pred kataf alkom. Tako smo skromno, a vendar dostojno z iskrenim pietetnim čustvom počastili spomin ustanovitelja bratske države.- Zdelo se je, kakor da so nas I Brnčani prepoznali šele tedaj. Ko smo vstopali v sosedni ulici v avtobus, so se zgrnili i okrog nas ter se poslavljali od nas kakor I od svojcev. Pozdravljali so nas skozi me- i sto.
In potovanja do Olomouca ne pozabimo nikdar. Kmalu smo začeli srečavati vojaške kamione. Samo od sebe je prišlo, da ! smo se začeli pozdravljati z vojaki. V za- '
četku nismo pripisovali temu nič posebnega. Marsikaj smo že vedeli. Toda kamioni so se neprestano vrstili, kmalu  smo pa
tudi začeli vpirati oči proti nebu. Zlasti pri Prostejovu je bilo v zraku mnogo letal. Ali je to mobilizacija? Pozneje so nekateri vpraševali v Olomoucu, kako je s to stvarjo. Meščani v Olomoucu pa o tem niso mnogo govorili, kakor tudi ne razpravljali o dogodkih zadnjih dni v drugih krajih. Povedali so samo. da so to le varnostni ukrepi. Vojaške oblasti so se odloČile za pomembne ukrepe že v noči od torka na sredo. Tu niso mogoča nobena presenečenja. Češkoslovaška je budna, pripravljena, a mirna in hladnokrvna; samo to bi bilo treba reči.
Olomouc. nedvomno eno najlepših čsl. mest. je napravil na nas ob sprejemu razen Bratislave najmočnejši vtis. Ne, tega nikakor nismo pričakovali. Olomouc ni velemesto; po številu prebivalcev (75.000) ga lahko primerjamo z Ljubljano. Prav zaradi tega je zbudil naš prihod tem večjo pozornost, čim so nas ljudje prepoznali na ulicah so nas začeli pozdravljati. Ustavili smo se pred znamenito, krasno mestno hišo, kjer so nas pričakovali zastopniki mesta CJ lige. Enote slovanskih žen.roiaki in tudi Čehi. ki so bivali v Sloveniji in se niso pozabili slovenščine ter so prispeli k sprejemu po 30 km daleč. Cim smo izstopili iz voza, so nas povedli v mestno posvetovalnico, v poslopju, ki izhaja že iz 13. stoletja. Najprej nas je pozdravil zastopnik župana Hloubil, nakar je spregovorila za Enoto slovanskih žen ga. Krupkova, za pozdrave se je pa zahvalil predsednik Akad. odseka A. Klemenčič. Govori bi zaslužili, da bi jih objavili, toda zdaj je toliko novic . . .
Tudi v Olomoucu so kolporterji že hripavi. Ljudje nas pozdravljajo povsod na ulicah. Olomcučani se pa še vedno opro-ščajo. da sprejem ni bil lepši; bil je pač takšen dan, 14. september in vse drugo.
Vseh posebnih izdaj niti ne utegnemo prečitati. Toda najhujše je že minilo. Snoči je bilo tudi že izdano uradno poročilo o žrtvah v obmejnih okrajih pri nemirih v noči od torka na sredo. Mrtvih je 13 Cehov in 10 Nemcev. Ranjenih je 75 ljudi. Ob sedno stanje je proglašeno v 11 okrajih. Včeraj ni bilo nikjer več nemirov. Po nekaterih vesteh so henleinovski vodje ušli Čez mejo. Henleinovei so baje pričakovali prihod nemške armade kakor 21. maja. Kljub vsemu je zdaj položaj že precej jasen: največja nevarnost je minila. Češkoslovaška je vzdržala najhujši naval. Ostali so hladnokrvni. Da bi ne. nudili nikomur povoda za izzivanje ter nemire, so bile včeraj odpovedane tudi vse komemoracije.
V Olomoucu smo spali ob neki glavni cesti. Spali smo. čeprav so vso noč ropotala mimo težka motorna vojaška vozila. Toda s tem sem že končal skromno poročilo o najbolj dramatičnem dnevu, o 14. septembru. Danes je 15. september — to se pravi: vrhunec krize je bil včeraj.
1IIIIIII —■—      K EVO SLOGA — TET,. 27-30 MmBaVaVMHHM
SAMO šE DANES! — Odlično filmsko delo slavnega francoskega igralca Paula
Muni-ii v vlogi Luisa Pasteurja:
REŠITELJ ČLOVEŠTVA
Belonogovičarji v Novem Sadu
Novosadski »Dan« poroča:   »V nedeljo ponoči že proti jutru so neki mladi belo-nogavičarji povzročili s svojim nepremišljenim in nedostojnim nastopom veliko ogorčenje in pravi revolt med meščani. Ti mladi ljudje se poslužujejo parol in metod, ki jih pri nas nismo navajeni in ki lahko izzovejo pravcate borbe med meščanstvom. Dr. Aleksander Schwerer, zdravnik stažist državne bolnice, je bil aretiran v nedeljo ponoči,  ker je na javnem kraju zagrešil nered in vse obsodbe vreden izgred. S svojimi prijatelji je snel s hiše. kjer ima svojo pisarno odvetnik dr. Ferdinand Lustig, tablo z odvetnikovo firmo in jo razbil. Isto je storil tudi z napisno tablo zdravnika dr. Bokor j a. Obe razbiti tabli so nato razgrajači vrgli na hišno dvorišče. Isti razgrajači so nametali na prog/o eletrične cestne železnice opeko in prav lahko bi se zgodila velika nesreča, ako bi izgrednike ne bil pri dejanja zasačil stražnik, ki je seveda celo družbo aretiraj.   Dr. Šchwerer je skušal stražnika podkupiti, da bi stvari ne ovadil oblasti, pa je slabo naletel. Belonogavičar je bil izročen državnemu tožilstvu, proti njegovim tovarišem pa je bila uvedena kazenska preiskava.« — Lisi pripominja k temu dogodku: »Ta primer je povzročil silno ogorčenje v mestu. Vse prebivalstvo brez razlike narodnosti in vere osti o obsoja uveljavi jen je za nas popolnoma novih metod.«
	TI
	n
Težka železniška nesreča pri Rade«
Tovorni vlak zavodi v voz — Posestnik in klobučar
Franc Savin« mrtev
Iz Radeč
— Ne ovirajte cestnega promet al Spla-
rarska gostilna pri L ikon u bo nova lepa stavba, ki jo zidarji te dni ometavajo. Delo hitro napreduje, kar je razveseljiv pojav, saj bo stavba v okras našemu malemu mestu. Pri tem pa delajo veliko pogreško. Skoraj sredi ceste puste velrk kup peska, ki se ponoči pn reflektorski avtomobilski luci jedva razloči na suhi cesti in s tem povzroča nevarnost nesreč. Prizadeti naproša a vi, da se odstrani ta nedostatak.
Radeče, 15. septembra Danes odorog 11.45 se je pripetila v Sv. Petru nasproti Radečam železniška nesreča, ki je zahtevala življenje 70-letnega posestnika in klobučarja g. Franca Savinca iz Radeč. Med železnico in levim savskim bre gom je imel pokojni Savinc polje, kjer mu je hlapec in ostala shižinčad kopala krompir. Da bi se z obedom predolgo ne zamudili, je peljal Savinc kosilo na enovprež-nem koJeslju, na katerem ga je spremljala 16-letna hčerka Anica.
Ko je peljal preko železniškega prelaza, ki je med 499.2 km in 499,3 km, ni opazil, da vozi v isti smeri tovorni vlak iz Zidanega mosta proti Sevnici. Bas ko je bil voz na tračnicah in ko je stal konj že zunaj njih, je treščila tovorna lokomotiva z vso silo vanj. Savmoa je vrglo kakih 10 do 12 m vstran, kjer je nezavesten obležal v bli-
ižini brzojavnega droga, imel je smrtno nevarne poškodbe po glavi, poleg tega pa tudi zlomljene noge in roke. Njegov hlapec Ivan Dimitrovič, ki kot očividec opisuje nesrečo, pravi, da se je v hipu nesreče konj odtrgal od voza, v velikem loku skočil čez živo mejo ter zdivjal po polju. Po čudežnem naključju pa je ostala Anica živa in nepoškodovana. Odbijači lokomotive so jo z voza zajeli, sunek pa jo vrgel na prednji prostor pred kotlom lokomotive, kjer se je krčevito držala droga skoraj 900 metrov daleč, dokler ni strojevodja ustavil vlak! Zdi sc skoraj neverjetno, pa je vendar res! Vlak je ustavil šele pri 498,4 km kamnu, kjer je Anica vsa zmedena skočila z lokomotive ter hitela na kraj nesreče. Ostala je nepoškodovana, na nogi je imela samo mailo prasko; bila je bosa. Čevlje je našla pri nezavestnem in smrtno ponesrečenem očetu. Ko jo je namreč silni sunek vrgel na lokomotivo, so se ji čevlji sezuti na vozu, katerega je vlekel viak nekaj časa pred seboj, dokler ga ni slednjič pustil vsega zdrobljenega kraj proge.
Na km j nesreče so nemudoma prihiteli sosedje. Med prvimi je bil upokojeni pre-mikač g. Vorina Franc, ki je sfaišal nuditi ponesrečenemu Savin en prvo pomoč. Obrnil ga je, da je ležal z obrazom navzgor. Medtem pa je že prihitel banovinski zdravnik dr. Karel Matko, ki je ugotovil smrtno nevarne poškodbe. Z župniškim vozom so ga prepeljali domov in o nesreči obvestil^ njegovo ženo in otroke. Medtem pa je že izdihnil. Pokojni Savinc zapušča poleg žene tri nepreskrbljene otroke. Pokopan bo na tukajšnjem pokopališču. Naj v miru počival Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožsijel
K nesreči pripominjamo, da bo komisijska preiskava ugotovila krivdo. Že sedaj pa lahko trdimo, da bi se nesreča ne pripetila, če bi bile na prelazu zapornice, ki so bile pred dobrima dvema letoma odstranjene. Naprošamo železniško upravo, da se zopet postavijo prepotrebne zapornice, sicer ta nesreča ne bo zadnja.
Na Murščaku je gorelo
Radenci, 15. septembra V sredo ponoči okrog 22. je iz naznanili vzrokov izbruhnil požar na viničariji št. 45, ki je last učiteljic gdč. Terezije in Fi-lomene Aleksič iz Maribora. Požao* je opazila prvo soseda Luk man Frančiška, ki je alarmirala sosede, da so prihiteli na pomoč. Ker je del poslopja lesena s slamo krita stavba, je ogenj kaj hitro zajel vts objekt ,ki je pogorel do tal Vrnicar, M je že trdno spal, se je jedva rešil iz plamenov, med tem ko so na kraj požara prihiteli sosedje rešili živino. Zgorel je ves letošnji pridelek krme in tudi nekaj žita ter je zlasti vinicar utrpel občutno škodo.
O požaru domnevajo, da je nastal zarada plinov. Pod slamnato streho je bil namreč spravljen firnež. Skoda, ki znaša okrog 8000 din, je krHa z zavarovalnino.
Smrtna nesreča kolesarja
Ljubljana, 16. septembra Na vogala Jfasarvkove in Miklošičeve ceste je prišlo včeraj opoldne do smrtne nesreče. Proti Masarykovi cesti izpred lokala tvrdke >RadkK na ICMofičevi cesti, ki je v novem poslopju Vzajemne zavarovalnice, se je pripeljal s kolesom 24-letni mizarski pomočnik Jože Hren, zaposlen pri Rozmanovem mizarskem podjetju v Sta-nežicah pri st. Vidu. Kolesar je vozil po levi strani ceste in nameraval zaviti na Masarvkovo cesto, bas tedaj pa je privozil proti kolodvoru pravilno po desni strani težki Slamičev tovorni avto, ki ga je šofi-ral uslužbenec tvrdke Marjan Soeič. Hren se je nenadoma znašel pred avtomobilom, a katerega je dajal šofer svarilne signale. Namestn da bi pravočasno zavri kolo. je ustavil šele tik pred avtom, ki ga je naslednji hip zgrabil z levo prednjo stranjo ter ga vrgel s kolesa. Hren je padel pod avto. ki je sel čezenj ter mu zmečkal prani koš, a ga hujše poškodoval tudi na glavi.
šofer je avto sicer takoj ustavil, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Težko poškodovanemu Hrenu so takoj priskočili na pomoč mimoidoči, ki so ga prenesli na hodnik poleg palače Vi
»«m pa so telefonično pozvali reševalce. XI so prispeli takoj, naložili povoženega mim&m&čm na avto in ga odpeljali v bolnico. Tam so se sanj takoj zavzeli zdravniki, vendar je ostala vsaka zdravniška pomoč ?mT"att Ponesrečeni Jože Hren je že ob pol 13- poškodbam podlegel.
Kakor js ugotovila preiskava, je nesrečo zakrivil ponesrečenec sam. Vozil je izpred lokala tvrdke »Radio«, kjer je imel poslovne opravke, po napačni strani ceste in se tako nenadoma znašel na vogalu pred tovornim avtom, ki je vozil z zmerno brzino pravilno po desni strani ceste. Šofer Sosič je avto ustavil čim je mogel, vendar pa prepozno in nesreče nikakor ni mogel preprečiti.
Mrtvega Jožeta Hrena so položili na mrtvaški oder v mrtvašnici splošne bolnice, odkoder bo njegovo truplo prepeljano jutri ob 14. na dom staršev na Potov vrh v občini Šmihel-Stopiče pri Novem mestu.
Narodno gledališče v Ljubljani
Ljubljana, 16. septembra Vsak kulturen ki zaveden Slovenec naj ne pozabi, da je njegova dolžnost podpreti z obiskom razvoi in rast našega kulturnega zavoda: sledališčo. Med letošnjimi abonenti manjka še mnogo p. n. aiiem. ki jih glede na njihov sloves, ne bi smeli pogrešati med ostalimi crledaliskimj obiskovalci ter ne bi smela zaostajati za drugimi pri vršenju tako odgovorne kulturne dolžnosti kot je r>°-set gledališča. Sezonski abonma nudi izredne ugodnosti glede poseta predstav, razvrstitve dni >n obročnega plačila, vedo je oMsk gledališča omogočen najširšim alojem našega meščanstva, kakor tudi prebivalcem tistih kraiev, ki imajo v Ljubljano ugodne prometne zveze. Opozarjamo, d-a se sprejemajo prijave za abonma samo še do vštev^i 17. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča.
Otvoritvena predstava v drami bo v četrtek 22. t. m. Uprizorili bodo Alekseja Tolstega zgodovinsko tragedijo >Car Fjodoiv. ki predstavlja delo iz klasične ruske literature. Igra v petih dejanjih, slika dogodke za časa vlade carja Fjodorja, sina Ivana Groznega. Veliki politični toji med regentom Borisom Godunovim. knezom Sujskim ter njunimi pristaši, med katerimi je skušal posredovati plemeniti, toda nedejavni rar Fjodor. tvorjo jedro dejanja. Glavne vloge: Fjodor—Kralj. Boris Gociunov—Levar, knez Sujski—Cesar. V ostalih vlogah bo nastopil celokupni moški ansambl. Režija je Ciril Debevčeva. Otvoritvena predstava bo za premjerski abonma
Druga predstava v letošnji sezoni bo Finž garjeva drama iz našega kmečkega življenja »Veriga«. V tej tridejanski igri je pišate1 j prikazal prepir radi verige med dvema sosedoma. To delo prhaja po več ko lOlet-nem odmoru zopet na noš oder. Režiser: M "lan Skrbinšek.
Napovedani operni predstavi v soboto in nedeljo, t. j. 16. in 17. t. m., se radi popravljalnih del v avditoriju ne bosta vršiLi.
70 letnica grafične organizacije
Ljubljana. 16. septembra Da, sedemdesetletnico obstoja najmočnejše in najhumanitarnejše organizacije bo proslavljalo prihodnji mesec slovensko grafično delavstvo. Sedemdeset let je že poteklo, odkar so se tiskarji v Ljubljani zbrali in si osnovali organizacijo, ki je od leta do leta rasla, se razvjiala in pridobivala na ugledu. Ta organizacija je danes mogočna, močna in vsepovsod upoštevana.
Menda ie ni organizacije v zgodovini ie-lavsknh orgamzacij, ki bi se lahko primerjala z grafično glede dovršenosti in zavednosti njenih članov in čkurric.
Združba te ponosne skupnosti in vzajemnosti je sklenila proslaviti pomemben jubilej v taksnem obsegu, v kakršnem ga zmore ie grafično delavstvo. Spored siavno-sti je za m i Si jen tako obsežno jn obilno, da bo pritegnil nase pač pozornost celokupne javnosti, saj bodo prireditve, posvečene na-šiTii črnini umetnikom, trajale domala ves mesec oktober.
Uvod v jubilejno proslavo bo velik izlet slovenskega grafičnega delavstva na Mrzlico pri Zidanem mostu, ki se ga bo udeležilo v velikem številu grafično delavstvo tako s sosedne Hrvatske kakor iz ostalega dela države. V Ljubljani bodo razstava lepih tiskovin, pevski in orkestralni nastopi, velika akademija, šaljiva nogometna tekma z novi-iiarji. nogometen turnir. Šahovski rurnirji, slavnostno zborovanje in še mnogo drugega, v Mariboru, Celju in Kranju pa tudi različne prireditve v vezjem obsegu. Točni datumi vsega, kar name rja prirediti, bo naznanila or^nizacija kasneje, toda dovoli pravočasno.
Skratka: grafično delavstvo hoče proslaviti obstanek svoje organizacije s prireditvami ki bodo pokazale javnosti njegovo kul-tumo višino in veličino njegove organizacije. Dolžnost prav vse javnosti pa bo, da se bo častno odzvala vsem slavnostnim prireditvam.
Naš državljan pred graškim sodiščem
Gornja Radgona, 14 septembra V Gradcu je stol te dni pred kazenskim sodiščem jugoslovenski državljan Aleksander Ficko, doma rz okolice Radgone, ki živi v Ostmaiki (bivši Avstriji) že več let kot jugoslovenski vojni begunec. V družbi svojih pajdašev Rieglerja in Schmidta. ki ju je našel v svoji novi domovini, je zagrešil zadnje čase več vlomov m tatvin zlasti v obmejnem ozemlju, od koder so ukradeno blago pošiljali po železnici v notranjost države. Za številne grehe so brli vsi trije ptički nagrajeni z 9 mesečno težko ječo, Ficko pa vdre tega kot jugoslovenski državljan po kazni na izgon.
Ko je stal Ficko ves skesan pred sodnim senatom, je skušal ublažiti krivdo, a ker se mu to ni posrečilo, je priznal, da je kradel v siH, čez, da je že več tet brezposeln in brez sredstev ves sestradan, tako da si je v času preiskovalnega zapora jedva opomogel. Priznal je nadalje, da je jugoslovenski državljan, pač pa je prosil senat, naj ga ne izžene iz priljubljene mu Ostmarke v Jugoslavijo, češ, da je vojni begunec in svojecaeni radgonski »Freibeits-kampferc. Ker pa mu pri izreku sodbe ni , prav nič pomagal njegov zagovor o jana- | I ***** a bojev prt Radgoni, bo po ocMniaat |
kazni romal nazaj v svoje domovino, kjer bo zaradi svojega pobega u vojske gotovo naieJ slično zavetje, kakor sedaj v Gradcu zaradi vlomov in tatvin.
KOLEDAR
Danes: Petek, 16. septembra katoličani: Ljudmila
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Donjuanke Kino Union: Rasputin— Demon Rusije Kino Sloga:  Rešitelj človeštva Kino Moste: Žarah Leander — Golem
DE2CRNE   LEKARNE Danes:  Mr. Leustek   Resljeva  cesta 1, Bahovec,  Kongresni   trg  12  in  Mr. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta.
&mtPo*f mita
Si tacuisses ..,
Po zelo dolgem presledku se je «A7o\-^-čev« repek zopet zaletel v naš list. Odgovoriti mu moramo že zato. da mu nekaj mesecev ne bo več treba v potu svo,. obraza brskati po drobtinah v našem ' in nakopavati si novih bfamaž. Včmrmj sc je spotaknil ob dopis našega urednika 1/. Brna, ćeš, da se mu zdi sumljiv in da ie bil najbrž napisan  v uredništvu. Kakršen je človek sam. tako sodi o drugih, to je že star pregovor. Če fabricira dopise •Slo-vencev«  repek  sam  v svojem  uredniši\ u, je  to njegova stvar.  Ca bi  imeli nja brljini   uredniki   naočnike  na  nnso\'ih. bi morali vedeti, da so odpotovati na < 1 slovaško člani akademskega odseka J( in da se jim je pridni.    naj urednik, ki v nam poslal v torek v Brnu napisano poročilo, če žete te brihtne glave, jim je origi-natno poročilo našega urednika ii Brni v našem   uredništvu  x-s^k  čas  na  razpolagi . Tudi bilten ljubljanske A vale je bil do* 1 no prepisan v Brnu in preko Brna je prišel k nam. To brzino si lahko »Slovencev rs pek in ljubljanska Avala zatakneta ta klobuk.
Kar se pa tiče rdeče barve in že dobro znanih skom>n »Slovenče\'ega« repka po na-migavanju v zvezi z njo, bodi enkrat ta vselej povedano, da je barva prvenstveno stvar okusa in bistrih oči. * '* r'n-rva ^ **< i#« o *» >v ' * . ■ §;' t a" - -a
Iz Celja
c— Blagoslovitev in otvoritev Delavskega doma na Vrazovem trgu bo v nedeljo 18. t. m. ob 9. dopoldne. Do 10. bo ogled Delavskega doma po gostih, od 10. do 12. pa po ostalem občinstvu. V podpritličju novega poslopja je nameščeno novo, moderno mestno kopališče s parnimi, kadnimi, prsnimi in toplozračnimi kopelmi. V pritličju so uradni prostori Borze dela. V prvem nadstropju sta stanovanji za upravitelja in za hišnika. V drugem nadstropju so skupne spalnice za delavstvo, ki potuje skozi Celje ali išče tukaj delo. Moški oddelek ima 22, ženski pa 15 postelj. V tretjem nadstropju je 20 opremljenih sob, ki jih bo občina oddala raznim interesentom. Na podstrešju je pralnica, sušilnica, likalnica in shramba za perilo. Stavba je stala 2,800.000 dinarjev. Za gradnjo tega poslopja je mestna občina najela pri Borzi dela brezobrestno posojilo v znesku 2 milijonov dinarjev s 251etno amortizacijo.
—c Letala za veliki letalski miting v Levcu pri Celju bodo prispela v Celje v soboto 17. t. m. popoldne. V nedeljo 18. t. m. ob 14. bo na letališču v Levcu blagoslovitev biezmotornih letal. Sledile bodo zanimive produkcije z jadralnimi in motornimi letali, akrobacije lovskega letala, skok s padalom, ki ga bo izvedel g. Svetislav Šajič iz Beograda, in bombni napad z eskadrilo na improvizirano naselje. V soboto popoldne in nedeljo ves dan bodo poleti občinstva.
—c Športni dan SIK Olimpa. SK Olimp priredi v nedeljo 18. t. m. športni dan z naslednjim sporedom: Dopoldne bo prodaja cvetlic in značk. Ob 9. dopoldne se bo pričel v dvorani gostilne »Jugoslovan« v Gaber j u table-teniški turnir, ob 10. pa na Olimpovem igrišču v Gaber j u lahkoatletski troboj v skokih in metih. Na istem igrišču se bo pričela ob 13.30 prvenstvena nogometna tekma med mladinama SK Jugoslavije in SK Olimpa, ob 14.30 oldbovska tekma med SK Celjem in SK Olimpom, ob 16. pa podsa-vezna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom, ki bo gotovo zanimiva in napeta.
—c Žrtev napadalca. Pred neko gostilno v Rogatcu je neki posestnik z Donač-ke gore v torek okrog 16. v prepiru napadel 301etnega dninarja Ivana Artiča od Sv. Florijana pri Rogatcu in ga zabodel z nožem tik poleg desnega očesa. Pri tem mu je tudi poškodoval oko. Artiča so oddali v celjsko bornico.
—c Dve nesreči. V torek okrog T9. je padel 251etni Karel Rifel, sin ključavničarskega mojstra iz Gornjega grada, na cesti na Grobelnem z motornega kolesa in se močno poškodoval po glavi. V ponedeljek okrog 15. je skočil 171etni posestnikov sin Viktor Špoljar z Male gore pri Desiniču s senenega voza in padel tako nesrečno, da si je pretrgal kite na levi roki. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
—e Teden Rdečega kriza. Sreski odbor Rdečega križa v Celju vabi vse samari-janke in samarijane ter bolničarke in bolničarje, da sodelujejo pri zbiranju prispevkov v tednu Rdečega križa od 18. do 24. t. m. Navodila in znaki se dobe pri gdč. Za-vršnikovi na mestnem poglavarstvu v sobi Štev. 23 od 7.30 do 12. dopoldne.
Borzna poroči!^
Oartt, septembra. Beograd 10.—, Pariz n.94 London 21.29, New Tork 442.50, Bruselj 74.75, Milan 23.275, Amsterdam 238.60, Berlin 177.20, Praga 15.24, Varšava 83.10, Bukarešta 3.26.
PREPOZNO
— Zakaj zahajaš z ženo samo v nočne lokate?
— Ker so tt še adhH odprti, ko |e