Glasilo Občine Mengeš april 2022, letnik XXIX, številka 4 Pomoč za Ukrajino odposlana Anton Müller: »Moje življenje je bilo lepše z Mavrico« PD Mengeš vabi na 36. Trim pohod Rašica Turnir WTT Doha v namiznem tenisu: Katarina Stražar in Ana Tofant navdušili Mengšan - april 2022 OGLASI Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, vam vsako 4. kljuko podarimo! Išias, bolečine v sklepih, poškodbe, migrene, itd. Vir, Umekova 8, 1230 Domžale | t: 041/932-570 2 Mengšan - april 2022 KAZALO UVODNIK Uvodnik ........................................... 3 Občina ............................................ 4 Zanimivi Mengšani ....................... 12 Vabila.............................................. 17 Kako govorimo – kako pišemo ........ 18 Mengeški utrip .............................. 18 Loka pri Mengšu............................ 22 Dobeno.......................................... 24 Zanimivo....................................... 26 Šport............................................... 30 Kultura .......................................... 32 Nekrolog....................................... 36 Pisma bralcev ................................ 37 Zahvale........................................... 38 Nagradna križanka ....................... 39 SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. aprila 2022. MENGŠAN JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si. Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si. Uredniški odbor: Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič. Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Štebe. Lektoriranje in prelom: Specom d.o.o. Tisk: Schwarz d.o.o. Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106, e-pošta: irena.kosec@menges.si. Naklada 3.300 izvodov. Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja Mengšana ISSN 2536-3999. • Fotografija na naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar Naslednja številka Mengšana izide 19. maja 2022. Na naslovnici: Alojz Vrhovnik Velika noč Velika noč, spominski dan Kristusovega vstajenja, je od apostolskih časov največji in najpomembnejši praznik krščanstva. To je veliki dan, ki je v luči odrešenjske zgodovine človeštva povzročil največjo tektonsko prelomnico. Ta dogodek je v dva tisoč letih zaznamoval nepregledne množice posameznikov kot tudi številne narode in ljudstva, ki so z osmislitvijo in oblikovanjem toka življenja odigrali ključno vlogo pri nastanku tako imenovane krščanske civilizacije. Evropa je zgrajena na temelju judovsko-krščanskih korenin. Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom zapisal: »Če namreč mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera,« in nadaljeval: »… če samo v tem življenju upamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,16-19). (prim. Silvester Gaberšček, Novi Svet, april 2022, stran 3.) Sam verujem v večno življenje in poznam veliko ljudi, ki me v tej veri podpirajo. Zavedamo se, da ne živimo le za ta svet. Živimo za večnost. Iz tega izvira, da nam ni vseeno tudi za ta svet, v katerem živimo. Res ne moremo o vsem odločati. A je prav, da sprejemamo odgovornost za tisto, kar lahko spremenimo na bolje. Tako na osebni kot družbeni ravni. Evangelist Janez je zapisal o Jezusu: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn 10, 10.). Ljudje drug drugega potrebujemo. Od drugih smo so-odvisni. Trudimo se, da ne bi bili drug drugemu volkovi, ampak ljudje. Vesela Aleluja. Marko Košir Mengšan - april 2022 3 OBČINA Koliko je danes sploh še vredna beseda? Ljudje uporabljamo besede že odkar obstajamo. Tako kot se je skozi zgodovino spreminjalo naše življenje, tako so se spreminjale besede. A njihov namen je ostal enak. Z besedami se sporazumevamo, izražamo svoje misli, čustva, in gradimo medsebojne odnose. Verjetno se strinjamo, da brez uporabe besed ljudje ne bi obstajali. Ali kot pravi pregovor: vreden si samo toliko, kolikor je vredna tvoja beseda. Ko takole razmišljam o tem, se mi v misel prikrade dogodek izpred dvajset in več let, ko sta bila moja sinova še otroka. Spomnim se, da sta oba zelo rada hodila v lutkovno gledališče. Nikoli ne bom pozabil, s kakšnim veseljem sta šla zgodaj spat, ko sta vedela, da bomo šli naslednje jutro na lutkovno predstavo. Hkrati pa se nama z ženo z njima sploh ni bilo treba pregovarjati, kdaj bosta pospravila svoji sobi. Za lutke sta bila pripravljena narediti marsikaj. Zato sta bila zelo razočarana in potrta, ko sem jima en vikend obljubil obisk lutk, a sem na obljubo pozabil, ter se dogovoril za neko drugo stvar. Po tistem dogodku sem čutil, da je bila moja beseda manj vredna od ženine, saj me nista več jemala tako zelo resno. Zato sem potreboval kar nekaj časa, da sem ponovno pridobil njuno zaupanje. Ne samo glede lutk, ampak tudi glede drugih zadev. Bo že držalo, da »obljuba dela dolg«. Včasih je veljalo, da je bilo za sklenitev posla, dogovora ali pogodbe dovolj pljunek in stisk rok. Poroke, na primer, pa so se sklepale na podlagi ustnega dogovora med mladoporočencema, ki ga je na koncu z enim A4 papirjem požegnala država in ponekod tudi župnik. Ti časi so že zdavnaj mimo, saj je sedaj za sklenitev dogovorov potrebna že skoraj vojska pravnikov, predporočne pogodbe pa so prej pravilo kot izjema. Verjetno »stranke v postopku« tega ne sklepajo zato, ker si tako zelo zaupajo, ali pa ker znajo držati besedo. Menim, da je slednja tukaj povsem izgubila svoj pomen. Ni več važno, kaj kdo reče, ampak le kaj piše na papirju. Ali kot je rekel Napoleon, »da bi držali besedo, je najbolje, da je sploh ne damo.« Živimo v izredno negotovih časih. V zadnjih dveh letih smo bili okupirani s koronavirusom, ukrepi in omejitvami. O tej temi smo se skorajda vsak dan pogovarjali v službi, doma, s prijatelji. V medijih ni bilo dneva brez korone. Veliko besed in govorjenja. Podobno je sedaj, ko nas mediji zasipajo z vojno v Ukrajini. Ta je nepotrebna, to vemo vsi. Nekoč se bo končala in upam, da se bomo iz nje kaj naučili. Tako kot upam, da se bomo nekaj naučili iz virusa, da bomo zmogli zgraditi boljši jutri in boljši svet. Da bomo zmogli preiti od besed k dejanjem. Naj ta uvodnik zaključim z mislijo od Molièra, »v besedah smo vsi ljudje podobni, v dejanjih se razlikujemo.« Želim vam lep začetek pomladi! Bogo Ropotar, podžupan 4 Mengšan - april 2022 Avtobusne postaje in ceste bodo očiščene v prvi polovici aprila Tako kot vsako leto bo Občina Mengeš tudi letos poskrbela za pomladno čiščenje cestišč in pločnikov ter avtobusnih postaj v občini. Čiščenje javnih površin se je začelo v mesecu marcu oziroma takoj ko je dopuščalo vreme in bo zaključeno v prvi polovici aprila. Čiščenje steklenih in lesenih delov avtobusnih postaj poteka v mesecu aprilu. Začelo se je tudi že čiščenje peska in druge navožene, napihane ali drugače nanešene umazanije na javnih cestah in pločnikih v občini. Predvideno je, da se bo čiščenje cest zaključilo v prvi polovici aprila oziroma vsaj teden dni pred veliko nočjo. Občina je prvo čiščenje izvedla že v zimskem času (v decembru in januarju), ko so bile odstranjene smeti ob cestiščih Mengeš–Domžale, Mengeš–Vodice in Mengeš–Preserje. Na območju ob omenjenih cestiščih je bilo nabranih več velikih vreč smeti, najverjetneje smeti, ki jih neosveščeni vozniki zmečejo iz vozil. Tako kot vsako leto se pločniki pometajo ročno, ceste pa strojno. Dela bo izvedel koncesionar za vzdrževanje občinskih javnih cest, Gorenjska gradbena družba d. o. o. V kolikor vremenske razmere ne bodo ugodne, kar pomeni, da storitev zaradi vremena ne bi bila kakovostno opravljena, se bodo datumi izvedbe del spremenili. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo Pomoč za Ukrajino odposlana V marčevski številki Mengšana smo na kratko poročali o zbiranju humanitarne pomoči za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah. Ker ob izidu glasila še ni bilo zbranih vseh podatkov, naj poudarimo, da je bila odzivnost občanov kljub kratkemu roku zbiranja izredna, saj je bilo zbrane pomoči v obliki prehranskih izdelkov, higienskega materiala in materiala za prvo pomoč za 66 paketov v skupni teži 1.195 kg, ocenjena vrednost pa presega 9.000 €. V akciji zbiranja, sortiranja in pakiranja so sodelovali prostovoljke in prostovoljci Krajevnega odbora Rdečega križa Mengeš, Župnijske Karitas Mengeš, Civilne zaščite Občine Mengeš in učenke OŠ Komenda z mentorico, ki so s seboj pripeljale tudi znaten del pomoči, zbrane na svoji šoli. Po zaključku zbiranja je bilo potrebno pakete ustrezno označiti, jih naložiti na palete in zaščititi s folijo za pakira- nje, kar so opravili člani PGD Topole, Krajevnega odbora Rdečega križa Mengeš, Civilne zaščite Občine Mengeš in delavci občinske uprave. Pomoč je bila tako 14. marca 2022 pripravljena za transport v logistični center URSZR na Rojah, pri odpremi pa sta sodelovali tudi podjetji Pečarstvo Hrovat s. p. ter Filc d.o.o. Vsem sodelujočim prostovoljcem, delavcem in podjetjem se še enkrat zahvaljujemo za nesebično sodelovanje v akciji zbiranja in odpreme humanitarne pomoči, prav tako pa tudi vsem občankam in občanom, ki ste se tako številčno odzvali in prispevali prepotrebno pomoč za trpečo civilno prebivalstvo Ukrajine. Besedilo: štab Civilne zaščite Občine Mengeš in Občinska uprava Foto: Branka Smogavec in Janez Koncilija Mengšan - april 2022 5 OBČINA Ograja za zaščito zavarovanih dvoživk pred povozom Občina Mengeš je del območja Natura 2000, kjer je potrebna posebna skrb za zavarovane živalske vrste in njihov habitat. Posebna skrb je namenjena zavarovanim dvoživkam, ki se v pomladnih in jesenskih mesecih iz bajerja množično selijo v primerne razmnoževalne oziroma prezimovalne habitate. Občina Mengeš je bila nosilec projekta LAS Zgodbe naših mokrišč, ki se je lani sicer zaključil. Kljub temu je tudi letos postavila ograje za zaščito zavarovanih dvoživk pred povozom. Polona Podboršek, ki koordinira prostovoljce, je povedala: »Ograja je postavljena na najbolj kritičnem odseku ceste, in sicer do konca selitve zavarovanih dvoživk. V letu 2022 je selitev dvoživk nekoliko specifična, zaradi vetra se je prvi val selitve umiril, zato pričakujemo takoj, ko se bodo ponoči temperature dvignile, intenzivne selitve. Zlasti če bodo v tem času še padavine.« Na koncu je ponovno povabila prostovoljce, da se po mailu zabice. sinkovturn@gmail.com ali telefonu 041 261 941 prijavijo za prenašanje dvoživk čez cesto. Za prenos dvoživk potrebujete vedro, dobro svetilko in odsevni jopič. Posebej je dodala tudi, da je cesta, kjer so postavljene ograje, dokaj prometna, zato sta nujna in obvezna oprema odsevni jopič in svetilka. Varnost je na prvem mestu. Občina Mengeš je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave prvič postavila zaščitno ograjo pod cesto med Mengšem in Šinkovim Turnom leta 2015. Pri postavitvi se za zagotavljanje prometne varnosti udeležencev v prometu upošteva predpisani varnostni odmik od cestišča. Poskrbljeno je tudi za ustrezno prometno signalizacijo. Ograja iz propilena visoke gostote in zelene barve v dolžini 400 m je bila postavljena tudi leta 2021. Zadržala je 2.962 dvoživk, od tega 2.773 krastač, 184 rjavih žab in kar 5 pupkov, ki so jih predstavniki zavoda skupaj s prostovoljci prenesli čez cesto. 6 Mengšan - april 2022 Dvoživke se v pomladnih in jesenskih mesecih iz bajerja množično selijo v primerne razmnoževalne in prezimovale habitate. Selitev poteka prek ceste med Mengšem in Šinkovim Turnom, kjer je v preteklosti prihajalo do množičnega povoza dvoživk. To dolgoročno negativno vpliva na velikost populacije teh zavarovanih vrst dvoživk. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo • Foto: Polona Podboršek »Preureditev OŠ Mengeš« se nadaljuje V okviru projekta celostne ureditve Osnovne šole Mengeš bo na območju stare telovadnice potekala tudi izgradnja nove kuhinje in jedilnice, knjižnice, dodatnih učilnic in kabinetov. Skladno s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Kranj so na območju najprej potekala arheološka izkopavanja, sprva v notranjosti, po rušitvi objekta pa se bodo izvajala še na zunanjem delu. Župan Občine Mengeš Franc Jerič je o gradnji objekta povedal: »Gradnja novega prizidka poteka skladno z načrti. Pričakujemo, da bo območje že jeseni pripravljeno za gradnjo novega objekta.« Osnovna šola Mengeš je ob različnih širitvah in dozidavah postala ena največjih osnovnih šol v Sloveniji. V sklopu vseh dozidav so bile skrbno načrtovane nove, prepotrebne učilnice in kabineti, manj pozornosti pa je bilo namenjene drugim prostorom, ki jih šola potrebuje za normalno delovanje. Med njimi so tudi večja kuhinja in jedilnica ter večja knjižnica. V okviru celostne prenove se načrtuje tudi enoten izgled različnih vhodov v šolo s postavitvijo glavnega vhoda s kolesarnico, zunanje učilnice in drugih prostorov za zagotavljanje kvalitetnih pogojev za delo in učenje. Novi, večji kuhinja in jedilnica sta bili najprej predvideni kot preureditev stare telovadnice, kar pa se je po finančnih in tehničnih ocenah različnih variant izkazalo za neracionalno. Obstoječi objekt namreč ni zadoščal osnovnim statičnim zahtevam za preureditev, zato trenutna idejna rešitev za preureditev Osnovne šole Mengeš tako najprej predvideva rušitev objekta stare telovadnice in nadaljevanje arheoloških izkopavanj na mestu, kjer je predvidena novogradnja. Pred pričetkom rušitvenih del so skladno s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Kranj potekala prehodna arheološka izkopavanja v notranjosti stare telovadnice. Bogate najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij so presenetile celo arheologe, ki so z izkopavanji v notranjosti zaključili v februarju 2022. V začetku aprila se bo pričela rušitev objekta stare telovadnice, ki bo predvidoma zaključena v prvi polovici aprila. Nato se bo nadaljevalo z arheološkimi izkopavanji na zunanjem območju stare telovadnice. Pričetek gradnje za preureditev Osnovne šole Mengeš je predviden v jeseni 2022. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo • Foto: Uroš Drobež Mengšan - april 2022 7 OBČINA V naše domove priteka dobra in zdrava pitna voda Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2021 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Parameter Enota Elektroprevodnost µS/cm pH Mejna vrednost 2500 ≥ 6,5 do ≥ 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples-Podoreh-Krulc, Dešen, SelcePoljane in Bršlenovica. Na sistemih Domžale-Mengeš-Trzin in Kolovec se voda večinoma ne tretira – preventivno se dezinfekcija s klorovim preparatom izvaja le v obdobju visokih zunanjih temperatur. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2021 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 533 vzorcev pitne vode: 235 na vodooskrbnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 78 na Kolovcu, 92 na Črnem grabnu, 25 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 81 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 7 na Dešnu, 7 na sistemu Selce-Poljane in 8 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V letu 2021 je bilo od 345 vzorcev, odvzetih na omrežju, 17 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega 4 na interni instalaciji. Na sistemih Mengeš M1 – Dobeno, PlesPodoreh-Krulc, Dešen in Bršlenovica-Šentožbolt neskladnih vzorcev ni bilo. Na vodovodnem sistemu Domžale–Mengeš– Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti 8 Mengšan - april 2022 Od 345 vzorcev na omrežju je bilo 17 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, ki pa niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V 4 primerih je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. Slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določeni glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Trzin so bili neskladni 4 vzorci, na sistemu Kolovec je bil neskladen 1 vzorec, na sistemu Črni Graben je bilo neskladnih 11 vzorcev, na sistemu Selce – Poljane pa 1 vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 4 neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Skupaj poskrbimo, da iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in popolnoma varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2021 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Besedilo in foto: Javno komunalno podjetje Prodnik Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2021 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. Skupaj je bilo analiziranih 83 vzorcev (od tega 60 na zajetjih in 23 na omrežju). Mengšan - april 2022 9 OBČINA Za okroglo obletnico častnemu občanu Jožetu Mlakarju čestital tudi župan Franc Jerič V občini Mengeš je bilo od ustanovitve podeljenih šest nazivov častnega občana, za svoje dosežke so jih prejeli Matej Blejec, Jože Mlakar, Franc Zabret, Franc Blejec, Slavko Pišek in Peter Krušnik. V letu 2022 je občinski svet podelil naziv častnega občana Janezu Peru, ki bo naziv prejel na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, obišče častne občane enkrat na koledarsko leto, navadno ob prehodu v novo leto in ob okroglih jubilejih. S simboličnim obiskom se jim želi zahvaliti za njihovo delo. V času epidemije se je obiskov v zimskem času zaradi slabe epidemiološke slike izogibal. Zato je bil tudi obisk pri Jožetu Mlakarju mesec dni po jubileju, ko so se ukrepi za zamejitev epidemije popolnoma sprostili. Med obiskom Jožeta Mlakarja, ki je v februarju 2022 praznoval 80 let, je župan Občine Mengeš Franc Jerič povedal: »Jože, hvala, ker še vedno podpiraš šport v naši občini, posebej Športno društvo Partizan. Z namiznoteniško sekcijo ste med najboljšimi v Sloveniji in tudi z organizacijo vaših turnirjev se občina predstavlja Sloveniji.« Pojasnil je, da je po zadnjem turnirju prejel prošnjo za sestanek, da bi projekt gradnje Športne dvorane Mengeš predstavil drugim županom. Jože Mlakar se je zahvalil za darilo, košaro z mengeškimi izdelki, in pogovor je bolj kot o letih, družini in dosežkih stekel o aktivnostih, ki jih društvo pripravlja v naslednjem obdobju. Jože Mlakar je bil najbolj ponosen na nove pridobitve v telovadnici: »Z zamenjavo dotrajanega parketa v telovadnici se niso spremenila samo tla, ampak celoten izgled prostora, saj je sedaj veliko bolj svetlo. Z oblogo pa je prostor dobil povsem novo dimenzijo, telovadnica nam omogoča veliko bolj kvalitetne vadbe in treninge.« Jože Mlakar se je v pogovoru dotaknil tudi Naše hiše, kako so se začeli pogovori za gradnjo hiše in kako so se zbirala sredstva. Naša hiša je hiša v Grobljah, v kateri po načelu velike družine lahko živi do 32 oseb z motnjami v razvoju. Jože Mlakar je v občini Mengeš poznan kot ustanovitelj in direktor INCE Mengeš ter kot dolgoleten predsednik Športnega društva Partizan Mengeš. Pod njegovim vodstvom se je INCE Mengeš razvil v sodoben center z vso pripadajočo infrastrukturo in eno najboljših organiziranosti v Evropi. Med pomembnimi projekti je zgoraj JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2022 Rok za oddajo vlog je 6. MAJ 2022. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si ali pa ju prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Datum objave: 14. 4. 2022 Številka: 69-3/2022 Franc Jerič, l.r. župan Občine Mengeš Mengšan - april 2022 omenjena Naša hiša. Da bi Našo hišo polepšali tudi od znotraj in varovancem namenili bolj udobno bivanje, je Jože Mlakar 10 let organiziral humanitarno prireditev Slovenski slavček, ki je postala znana širom Slovenije. S skupnimi močmi se je zbralo 19 milijonov tolarjev, ki so varovancem INCE in Naše hiše omogočili lep dom. Tudi na športnem področju so njegov dosežki izjemni. Kot predsednik društva ŠD Partizan je s sekcijo za namizni tenis glas Mengša popeljal po celi Evropi. Ves čas pa je organiziral tudi športne prireditve: od košarkarskega maratona, odprtih turnirjev in državnih prvenstev v namiznem tenisu do odbojkarskih tekmovanj. Bil je eden vodilnih pri ustanovitvi in izgradnji teniških igrišč, balinišča, fitnes centra in ves čas skrbel za vzdrževanje telovadnice ter nabavo opreme. Jože Mlakar je tudi ustanovitelj Likovnega društva Mengeš, organizator likovnih kolonij in prvega mednarodnega likovnega popotovanja za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Skupaj s sostanovalci je organiziral in zgradil otroško igrišče na Hribarjevi ulici. Zanj so stanovalci skrbeli sami vse do leta 1995, ko je upravljanje prevzela Občina Mengeš. Obisk se je zaključil ob prijaznem klepetu z obljubo, da se kmalu srečata na simbolični predaji novo opremljene telovadnice ŠD Partizan. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo IZVLEČEK IZ SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ŠT. 041-5/2022-2 Z DNE 16. 2. 2022 (VOLIŠČA NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ, OVK 4011 – DOMŽALE 2) za izvedbo rednih volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 24. aprila 2022. I. VOLIŠČE 4.11.17 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole. VOLIŠČE 4.11.18 - ŠPORTNA DVORANA MENGEŠ I Šolska ulica 13, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti 45 in 47 in Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.19 - ŠPORTNA DVORANA MENGEŠ II Šolska ulica 13, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od 1 do 38, 38b, 38c, 38d, 38e, 38f, 39, 41, 41a, 47, 49, 51, 53, 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg 18 in Zavrti od 1 do 32 in 34. VOLIŠČE 4.11.20 - DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg 13 in 17, Kolodvorska cesta 2a, 2b, 2c in 2d, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica 2, 2a, 4, 6, 8, 12, 14 in Zavrti 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. VOLIŠČE 4.11.21 - ŽUPNIJSKI DOM MENGEŠ I Trdinov trg 9, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen 100, Jelovškova ulica 2, 2a, 4, 11, 13, 14 in 15, Linhartova cesta 24, Liparjeva cesta 1, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 6a, 6b, 6c, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen 18, Trubarjeva ulica 2, 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.22 - ŽUPNIJSKI DOM MENGEŠ II Trdinov trg 9, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Bognarjeva ulica, Cankarjeva ulica 2, 6, 6a, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen 2, 2a, 4, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta vsa razen 24 in 33, Liparjeva cesta 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 18a, 19, 21, 22, 22a, 22b, 22c, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40, 42, 44, 48 in 60, Muljava, Omejčeva ulica, Pri bajerju, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta 54, 56, 56a, 56c, 56d, 58, 60, 60a, 60b, 62, 62a, 62b, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.23 - VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 17a in 19, Grobeljska cesta 100 in 102, Hribarjeva ulica, Jarška cesta 2, Liparjeva cesta 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66, 70 in 72, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta 69, 71, 73, 75, 77, 77a, 79, 80, 80b, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 94c, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. VOLIŠČE 4.11.24 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. VOLIŠČE 4.11.25 - KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno. VOLIŠČE 4.11.901 - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. II. Okrajna volilna komisija bo organizirala in izvedla glasovanje na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM tudi za Okrajno volilno komisijo 4010 – DOMŽALE I. III. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. Številka: 041-5/2022-2 Datum: 16. 2. 2022 REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Mengšan - april 2022 11 Anton Müller: »Moje življenje je bilo lepše z Mavrico« 12 Mengšan - april 2022 Snemanje v naravi Živeti 'mavrično' življenje so bržkone sanje marsikoga, sploh za tistega, ki s preživetim ni zadovoljen. Ni menda dovolj zanimivo, slikovito, polno, nasprotno, zdi se mu enolično, celo pusto. Ja, mavrično, z mavrico, to je to! Zbrani ob zlati poroki Anton Müller - Toni ali Tone, kot mu pravijo, nekateri tudi Tonček, je prava oseba, ki lahko iz prve roke, kot rečemo, pove, kako se živi mavrično, z mavrico. »Seveda lahko povem,« odvrne vedno dobrodušni Tone, »a moja mavrica je klub Mavrica iz Radomelj. S tisto na nebu, ki jo tako radi opazujemo po dežju, morda ima nekaj skupnega - lepoto, zanimivost, barvitost, vendar ne na prvi pogled. Vse to se ti odkrije z aktivnostjo in ustvarjanjem, ko s kamero iščeš lepe stvari, zanimive ljudi, posebne dogodke, jih ovekove- Računalniška montaža v video sobi čiš in si zadovoljen, da se ti je posrečilo narediti nekaj lepega. Ujeti lepoto in zanimivost tega trenutka ter ga ohraniti za večnost, kolikor časa pač traja - to me osrečuje. V tem smislu je moje življenje mavrično, lepo, moja Mavrica mi daje možnost občutiti ustvarjalno zadoščenje. Vsakomur privoščim svojo mavrico.« Takole, malce vzneseno, pove Tone o svoji ljubezni, drugi seveda, ki ga prav tako spremlja vse odraslo življenje. Prva je žena, jasno. Zanimivo, ta del življenja je povezan z Men- Mengšan - april 2022 13 gšem, kamor ga je privedla žena Mengšanka, prvi del, otroštvo in mladost pa pripada Domžalam. »V Stobu, v delu Domžal, danes na mestnem zahodnem obrobju, sem živel pri stari teti Johani. Takrat je to bilo kmečko naselje z dolgimi ozkimi hišami in gospodarskimi poslopji ob njih, njive pa so bile ob železniški progi. Domžale so bile takrat čisto drugačne, veliko manjše. V mojem spominu so Domžale Stob. Otroci smo radi postavali ob progi, opazovali vlake ter mahali strojevodjem in potnikom. Seveda smo si želeli peljati z vlakom, a se je to zgodilo šele precej pozneje.« »Otroško življenje v takem naselju, vasi takorekoč, je bilo gotovo zanimivo, kaj?« spodbudim Toneta, da pove kaj o tem. »Ja, res je bilo. Veliko smo se igrali na dvoriščih, imeli skrivališča v senikih, tudi pri delu smo pomagali. Pri nas smo imeli majhno kmetijo s kravo in pujskom, tudi nekaj kokoši je bilo, pa seveda mucek, da je preganjal miši. Rad sem pomagal delati tudi pri sosedovih, na primer pri spravilu sena, saj je delu vedno sledila še dobra malica, klobasa in sladek malinovec. Kot otrok sosedov skoraj nisem poznal po pravih priimkih, saj je vsaka hiša imela še domače ime. Tako smo rekli: pr' Gorenc, pr' Frniht, pr' Žmajd, pr' Vintar, pr' Hrš, pr' Biznk.« Sestavni del otroštva je seveda tudi osnovna šola. V zrelih letih se človek rad spominja osnovnošolskih zgod in nezgod, tudi s Tonetom je tako: »Takratna Osnovna šola Domžale je bila v stavbi, kjer je danes Center za mlade. Še vedno se spomnim učiteljice Prešernove, pa ravnatelja Mažgona, ki se nam je zdel velik kot gora. Pouk smo imeli samo dopoldne, za malico je bil v glavnem kruh z marmelado. Posebnih kazni ni bilo, včasih je bil kdo po šoli »zaprt«, če je kaj ušpičil. Šola je imela zelenjavni vrt, ki smo ga sami obdelovali, pridelke pa seveda pojedli. Z učenjem nisem imel težav; v prvem in drugem razredu sem bil odličen, nato pa prav dober. Učila so bila zelo enostavna, klopi pa so imele vdelane posodice za črnilo, da smo lahko pisali s peresniki. Seveda je marsikaka kaplja črnila okrasila zvezek.« Osnovna šola je takrat trajala štiri leta, sledila je nižja gim­ nazija, tudi štiri leta, nadaljuje Tone. »Takrat je bil ravnatelj Flerin, kar precej strog je bil. V glavnem odmoru nas je razvrstil v četverorede, pa smo tako krožili po dvorišču. Uradno, da smo se naužili svežega zraka, sicer pa zato, da nismo mogli početi neumnosti. Fantje, seveda. Doletel me je tudi prvi popravni izpit, iz nemščine. Doma sem slišal lepo pridigo, pa cele počitnice sem se moral učiti. Uspelo je, razred sem izdelal in nato nižjo gimnazijo uspešno končal. Tako se je zaključilo to obdobje šolanja, ki je trajalo od leta 1951 do 1959.« Napočil je čas, ko je bilo treba razmisliti o izbiri poklica. Je bila odločitev težka? »Niti ne. Izbiral sem med dvema možnostima, obe sta bili praktične narave. Lahko bi se učil za mizarja, ker sem rad opazoval pri delu soseda v njegovi mizarski delavnici. Še danes mi je delo z lesom všeč. Druga možnost pa je bila, da bi postal krojač, kot je bil oče mojega prijatelja. Tudi v njegovi delavnici sem se rad zadrževal. Mislil sem si: Glej, vedno si v delavnici, na toplem, stranke pridejo same domov. Pa se je zgodilo, da je obveljala tretja možnost. Čisto po naključju. Grizel sem suho hruško, pa se mi je odlomil zob. Sprednji, da je bilo še huje. Ko sem bil pri zobozdravniku, sva se pogovarjala o poklicu. »Zakaj pa ne bi bil zobotehnik?« me je vprašal. Debelo sem ga pogledal, pa je pojasnil:« Če bi bil zobotehnik, bi lahko svoj zlomljeni zob sam popravil.« Potem je Tone izpolnil prija- 14 Mengšan - april 2022 Na strokovnem usposabljanju v Nemčiji (Bremen) vnico, med tristo kandidati opravil sprejemni izpit in tako pričel s šolanjem za poklic zobotehnika. Življenje pa se je precej spremenilo. »Šola za zobotehnike je bila v Ljubljani. Tja sem se vozil z vlakom. Dopoldne je bil pouk, popoldne pa vaje v laboratoriju. Domov sem se vračal šele po osmi uri zvečer. Še danes ne vem, kdaj sem našel čas za učenje. Pa je vseeno šlo. V šoli sem se dobro počutil. Sošolci so bili nabrani iz vse Slovenije. Povezalo nas je pravo prijateljstvo, ki še vedno traja, saj se vsako leto zberemo ob obletnici mature.« Zaposlitev ni bila problem. Tone se je zaposlil v Zdravstvenem domu Domžale, kateremu je ostal zvest do upokojitve. Je pa kar osemkrat menjal lokacijo delovnega mesta. V Mengšu je najprej delal v stari stavbi, nato pa še v novi. Podobne spremembe so bile tudi v Domžalah. Zaradi napredovanja zobozdravstvene stroke je bilo potrebno redno obnavljanje znanja, med drugim tudi v Nemčiji. Ni bilo težko, saj je vedel, da je treba s časom naprej. »Tone, opišite malo začetke vašega najljubšega hobija, fotografije in filma.« »Zanimanje za fotografijo se je pričelo že zgodaj. Najprej, leta 1964, sem si nabavil enostaven fotoaparat. Posnet film mi je razvil mojster Majhenič v Domžalah in mi ob tem dal še vrsto koristnih napotkov. S prijateljem sosedom, ki je tudi imel fotoaparat, sva pri njem sčasoma opremila temnico, da sva lahko razvijala filme ter izdelovala fotografije. Dodatno korajžo sva dobila, ko sva naredila razglednice Doma na Veliki Planini ter tako dobila prvi zaslužek. Kasneje sva izvedela, da obstaja klub, kjer snemajo tudi s kamero. To je bila Mavrica, ustanovljena 1969. Iz foto kluba Domžale je postala foto kino klub s sedežem v Radomljah. Seveda sva se takoj včlanila. Vsi smo delali z velikim veseljem, zato je klub zelo napredoval. V začetku smo snemali še s kamerami in celuloidnim trakom. Rad se spomnim sarajevske zimske olimpiade, kamor naju je s prijateljem kot dobra snemalca poslal klub. Posrečil se mi je pravi podvig: posnel sem Bojana Križaja na štartu in v vrhnjem delu vožnje! Takrat je Jure Franko sprožil silno navdušenje, ko je dobil kolajno. V Bosni so govorili: Više volimo Jureka nego bureka. Nepozabno!« Potem pa Tone z veseljem in ponosom pripoveduje o bogati dejavnosti v klubu Mavrica. Že dolgo je tega, kar so pričeli prirejati filmske festivale tekmovalnega značaja. Ži- Prijetni trenutki s sindikalnega izleta v Sarajevo rijo so sestavljali znani filmski kritiki in režiserji, na otvoritvah je pogosto igrala Mengeška godba. Klub je postal prepoznaven in ugleden v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi, dosegali so vidne uspehe in z njimi nagrade. »Tudi jaz sem doživel velik uspeh in sicer na mednarodnem festivalu Unica v Švici. Nagrado sem prejel za režijo, scenarij, kamero in montažo filma KOMU. Zelo sem ponosen na to.« Tone še pove, da v klubu posvečajo veliko pozornost posodabljanju tehnike. Zamenjali so že štiri snemalne sisteme, v Mengšu opremili sobo za računalniško montažo, nabavili kombi in v njem sestavili studio za ekipna snemanja. Snemajo prireditve v Hali Tivoli, Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji, Poletnem gledališču Studenec, Stolnici. »Všeč mi je, ker na snemanjih doživiš veliko zanimivega, srečaš znane ljudi in ugledne ustvarjalce. Pomembno je tudi, ker tako nastaja bogat arhiv posnetkov za poznejše rodove. Dokumentiramo tudi dogodke na območju ob Kamniški Bistrici med kamniškimi planinami in Savo ter tako na fotografiji in filmu ohranjamo stare običaje ter dejavnosti.« Pri vsaki dejavnosti, snemalni morda še bolj, se zgodi tudi kaj nepredvidenega. Tudi Toneta en dogodek še vedno udobrovolji. »Včasih sem snemal tudi poroke. Na Bledu pa se je enkrat malo zapletlo. Vse je šlo v redu, ko pa sta si novoporočenca izmenjavala prstana, se je kamera ustavila. Preden je spet stekla, je bilo s prstani že opravljeno. Kaj zdaj, to je vendar pomemben del dogodka! Ni mi bilo vseeno, zato sem matičarja nagovoril, da smo ta del obreda ponovili. Zakonca, doma sta iz Mengša, včasih vprašam, če zakon še zmeraj drži. Ja, seveda, saj sva dvakrat poročena!« Tone pa ni aktiven samo pri Mavrici, kjer tudi vodi eno od sekcij, marveč še pri več društvih, kot se za Mengšana spodobi. Vendar pa mimogrede pove, da ni pravi Mengšan. Žena, ki je tu rojena, ga je pred več kot pol stoletja pripeljala semkaj. »Včasih sem imel več energije, pa sem svoj prosti čas, razen Mavrici, posvečal tudi Turističnemu društvu in Mihaelovemu sejmu, najbolj pa me je pritegovala humanitarna dejavnost pri RK. Ugotovil sem, da ne moreš kvalitetno delovati na več mestih, če si pa nekje zaradi Tone ob prejemu najvišje /zlate/ nagrade za dokumentarni film. Tone gre na dopust najraje tja, kjer je voda. Zadnja leta uživa v termalni topli vodi Mengšan - april 2022 15 Eno od številnih snemanj, tokrat z bivšim nadškofom Uranom lepšega, ni nobene koristi, pa tudi lastnega zadovoljstva ne. Delo pri Mavrici je čisto dovolj. Zaradi mojega udejstvovanja pri društvih imam dobre občutke. Prejel sem številne ustne in pisne pohvale ter priznanja. Veliko mi pomeni priznanje JSKD Domžale, priznanje Občine Mengeš, pa bronasto priznanje Občine Domžale 'za izjemno delo v Foto-kino in video klubu Mavrica in pri promociji Občine Domžale.'« »Tone, s katerim pregovorom naj zaključiva najin pogovor?« »Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.« In mislijo? »Denar je veliko, ni pa vse.« Branko Lipar Foto: družinski arhiv Toneta Müllerja 16 Prijatelji so življenjski zaklad, Mengšan - aprillepše 2022 z njimi je življenje Tone v prostem času rad kolesari, gre na sprehod ali v hribe, da se sprosti, zbistri misli in se umiri. FILMSKI VEČER ki bo v ponedeljek, 18. aprila 2022, ob 20. uri v Župnijskem domu sv. Mihaela v Mengšu. Spored filmov: V objektivu Nov Loški zvon Kolesarji radia Ognjišče v Mengšu Žan Kranjec in Ledena reka Ljubljana iz Ljubljanice Motoristična avantura Vabljeni, »luštno« bo! VABILA FOTO-KINO-VIDEO KLUB MAVRICA RADOMLJE VIDEO SEKCIJA MENGEŠ vabi na Šola s posluhom. Glasbena šola Domžale vabi k vpisu nove učence! Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev za šolsko leto 2022/2023 bodo predvidoma potekali v petek, 20. maja 2022, od 16. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš in oddelka Moravče) in v soboto, 21. maja 2022, od 9. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale). Prijava na sprejemne preizkuse bo odprta od 3. do 15. maja 2022. Za sprejemni preizkus se bo možno prijaviti: ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MENGEŠ v sodelovanju z OBČINO MENGEŠ tudi letos organizira TRADICIONALNO SPOMINSKO PRIREDITEV. Obudili bomo spomin na upor, OF in 100-letnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha ter se za trenutek predali pesmi upora. Prireditev bo v torek, 19. 4. 2022, ob 18. uri v Kulturnem domu Mengeš. V kulturnem programu bodo sodelovali godba veteranov, MPZ Svoboda, recitatorji OŠ (vsi iz Mengša) in gostja Marjetka Popovski. Slavnostni govornik bo dr. Martin Premk. VABLJENI in DOBRODOŠLI! na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Po opravljeni prijavi na spletni strani boste na mail dobili potrditev prijave, med 16. in 19. majem pa še navodila s točno uro in lokacijo sprejemnega izpita. Sprejemni preizkus ni potreben za vpis v Glasbeno pripravnico in Predšolsko glasbeno vzgojo: PGV - predšolska glasbena vzgoja (vpisujemo otroke, rojene v letu 2017) GLP – glasbena pripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2016) Vpis za PGV in GLP bo potekal: med 1. in 10. junijem 2022 na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP, ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpisujemo jih do zapolnitve mest, velja vrstni red prijav. Dodatne informacije o instrumentih in programih, ki jih poučujemo, najdete na www.gs-domzale.si. Veselimo se novih mladih glasbenikov! Mengšan - april 2022 17 KAKO GOVORIMO – KAKO PIŠEMO Ukrépi in tisti nemogoči ê Moj članek bo tokrat dregnil v nepravilno naglaševanje. Izgovarjavi se po šolah v našem koncu ne posveča dosti pozornosti, ker se je knjižna izreka izoblikovala po osrednjem slovenskem govornem prostoru, ki mu pripadamo tudi mi. Ko sem začela svojo učiteljsko pot, sem morala biti pozorna skoraj samo na besedni tip óbčina, ópica, ki se po mengeško izgovarja s širokim o-jem, po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa le z ozkim. Najprej želim opozoriti na mesto besednega naglasa – en zlog v besedi je poudarjen, včasih pa SSKJ ponuja kot pravilni dve možnosti, npr. občéstvo in óbčestvo, rúšiti in rušíti. Naglasna znamenja so: krativec (`) za kratki samoglasnik ter široki e in o; ostrivec (ʻ) za dolgi samoglasnik ter ozki e in o; strešica (^) za dolgi in široki e in o. Ta znamenja zapisujemo le, če odločajo o pomenu besede (npr. vedênje in védenje; bêži in beží; táko in takó), lahko jih opazite tudi na glinastih ploščicah hišnih imen. Naglasno mesto je pri sklanjanju lahko stalno (življênje, življênja; beséda, beséde; téhtnica, téhtnice) ali premično (člôvek, človéka; mêdved, medvéda; jêzík, jezíka). Lahko pa se spreminja kvaliteta samoglasnika na istem naglasnem mestu: pomèn (kratki široki e), poména (dolgi ozki e); zaplèt, zapléta; prevzèm, prevzéma; nasvèt, nasvéta; kmèt, kmêta; ukrèp, ukrépa … In zdaj smo pri stoinstokrat omenjenih ukrépih, pri besedi, ki smo se je naposlušali v dveh letih epidemije in zdaj ob ukrajinski vojni in ki je v naših medijih, celo na nacionalni TV, pogosto izgovorjena narobe: samo v 1. in 4. sklonu ednine se ukrèp izgovori s širokim kratkim e-jem, v vseh drugih sklonih in številih pa je e ozek in dolg! Kakor ste vajeni slišati za ukrépe od mladih nog v mengeškem okolju od staršev, učiteljev ali pridigarjev, torej z ozkim e-jem, je tudi knjižno prav! Vsi, ki javno nastopajo, bi morali ta prehod iz širokega e-ja v zadnjem oz. edinem zlogu v ozki e pri pregibanju obvladati! Bo napačna raba tako močna, da bo SSKJ čez leta ob ukrèp, ukrépa zapisal kot pravilno še različico ukrêpa? Bomo kdaj izgovarjali široko tudi kmêta? Upam, da ne, čeprav se zdaj, ko se da vse elektronsko izmeriti, tudi v slovarju zapisujejo naglasne spremembe. To se je zgodilo npr. z anéksom – s poudarkom na drugem zlogu naj bi se beseda izgovarjala po SSKJ iz 1976, v praksi pa je bil poudarek na prvem zlogu. In v SSKJ iz 2014 je áneks že zapisan kot enakovredna različica. Gre za mlajšo sposojenko, ki se je v naš jezik še umeščala, besede kakor kmèt in ukrèp pa so od nekdaj naše in z izgovorno tradicijo, ki dela slovenščino posebno in ki je ne kaže prelamljati zaradi nevednosti oz. narečne naravnanosti nekaterih novinarjev in javnih govorcev. Besedilo: Helena Škrlep 18 Mengšan - april 2022 MENGEŠKI UTRIP Humanitarna akcija za begunce iz Ukrajine na OŠ Mengeš Vsi, ki smo že pred meseci spremljali dogajanje v Ukrajini, smo upali, da se ne bo zgodilo najhuje. Žal je bilo upanje zaman. 24. februarja 2022 se je za mnoge državljane Ukrajine zrušil svet, kot so ga poznali. Vojna, za katero smo upali, da je stvar preteklosti, je kruto zarezala v življenja predvsem nedolžnih ljudi. S skrbjo in žalostjo smo spremljali dogodke, ki so se nas močno dotaknili. Tudi v šoli smo spremljali dogajanje in se z učenci, starosti primerno, pogovarjali o žalostnih zgodbah družin, še posebej otrok, ki so bili prisiljeni skupaj (predvsem) s svojimi materami reševati svoje življenje z begom iz države. Veliko jih je prišlo v Slovenijo, nekaj tudi v Mengeš. Pogovori z otroki niso bili lahki, izkazalo pa se je, da so otroci zelo sočutni in obsojajo reševanje konfliktov z vojno. Kmalu smo se na šoli odločili, da bomo beguncem poskušali pomagati, vsaj malo. 30. marca in 1. aprila 2022 smo izvedli humanitarno akcijo, s katero smo zbirali hrano in higienske pripomočke za begunce iz Ukrajine. Sicer smo pričakovali, da se bodo družine naših učencev in zaposleni na šoli odločili za sodelovanje, vendar je bil odziv tako velik in pozitiven, da nas je pošteno presenetil. V samo dveh dneh nam je uspelo zbrati kar 1600 kg različnih živil in 385 kg različnih higienskih pripomočkov. Zbrane stvari smo predali Rdečemu križu, ki bo poskrbel, da bo pomoč prišla v prave roke. Iskrena hvala vsem, ki razumete situacijo in ste se odločili za donirano pomoč. Hvala pa tudi mnogim Učenke prostovoljke v akciji Skupina učencev prostovoljcev učencem in našim zaposlenim, ki so pomagali pri zbiranju in pakiranju zbranih stvari. Trenutno smo v pričakovanju vpisa prvih ukrajinskih otrok v našo šolo. Na naši šoli bodo prav vsi dobrodošli. Najbolj od vsega pa si želimo, da se kruta in nesmiselna vojna čimprej konča. Besedilo in foto: Milan Burkeljca Mengšan - april 2022 19 MENGEŠKI UTRIP PD Mengeš vabi na 36. Trim pohod Rašica Kot tradicija veleva, vas letošnjo prvo soboto po veliki noči vabimo na naš tradicionalni Trim pohod Rašica. Dobimo se 23. aprila 2022 s startom med 7. in 8. uro. Vpisno knjižico prejmete na začetku pohoda na velikem parkirišču za kulturnim domom na naslovu Planinskega društva Janez Trdina Mengeš, Slovenska cesta 28. OPIS POTI: Pot poteka skozi drevored po Linhartovi cesti in Muljavi. Ko pridemo na Rašiško cesto, zavijemo desno proti bajerju (Cegvanca). Za bajerjem nas smerna tabla kmalu usmeri levo. Ko pridemo na makadamsko cesto, zavijemo desno proti Dobenu. Na odcepu za Dobeno zavijemo levo proti vasi, kjer je pri gostilni Ručigaj kontrolna točka. Tam v kartonček dobimo prvi žig. Nadaljujemo v smeri proti vrhu Rašice, kjer je ob razglednem stolpu druga kontrolna točka. Sledimo smernim tablam grebenske poti proti Mengeški koči, kjer nas čaka tretja kontrolna točka. Od tam nadaljujemo proti Mengeški koči, kjer je cilj pohoda. Pot je lahka in lahko sledljiva, predviden čas hoje je 4–5 ur. Besedilo in foto: Tamara Mravinec, PD Janez Trdina Mengeš Z vlakom v Most na Soči Mengeški upokojenci smo se na prvi izlet v letu 2022 odpravili z vlakom. Po dveh burnih letih epidemije smo se zelo veselili potovanja. Na dan odhoda, 31. 3., nas je prebudilo deževno vreme. Čeprav smo upali na kakšen sončni žarek, se nebo ni razjasnilo in smo enkrat za spremembo potovali v melanholičnem deževno-sivem dnevu. Seveda nas to ni preveč vznemirjalo in tudi dobre volje nam ni vzelo. Le kdo bi se oziral na vreme? Važno je bilo, da smo spet skupaj in da je bil pred nami dan, ki smo ga napolnili z novimi, zanimivimi spoznanji. Prvo vznemirjenje se je zgodilo že na železniški postaji v Domžalah, kjer smo se zbrali. Vlak, ki naj bi nas odpeljal v Ljubljano, je imel pol ure zamude. To je seveda pomenilo, da ne bomo ujeli vlaka, ki je peljal na Jesenice. Ker smo imeli potovanje že rezervirano, nam je prijazna uslužbenka na kamničanu pomagala in poklicala, da je vlak za Jesenice počakal našo skupino. Tako se je tudi zgodilo. Na Jesenicah smo se presedli na lokalni vlak za Tolmin in pot po slikoviti Bohinjski progi se je začela. Pogled na pokrajino iz vlaka je res nekaj posebnega. Blejsko jezero, Bohinj, Sava Bohinjka in vse slikovite soteske, v katerih se stiskajo prav posebne samotne hiše. In kot bi mignil smo prispeli v Most na Soči. Tam smo se presedli na lokalni avtobus, ki nas je odpeljal v Tolmin, kjer smo si privoščili zasluženo kavo. Obisk Tolminskega muzeja v Coroninijevi graščini sredi Tolmina, kjer domuje že pol stoletja, je bil izjemno zanimiv. Kustosa sta nas popeljala po bogati kulturni dediščini 20 Mengšan - april 2022 V muzeju Zgornjega Posočja, ki obsega arheologijo, etnografijo, zgodovino in umetnostno zgodovino. Govori tudi o prostoru in ljudeh, ki so bili že od davne preteklosti pa vse do danes zaradi svoje lege in odprtosti izpostavljeni velikim spremembam in prelomnim trenutkom, ki so oblikovali značaj posoškega človeka. Vsem, ki boste obiskali te kraje, obisk muzeja toplo priporočam. Z avtobusom smo se vrnili v Most na Soči. V gostilni Pri Štefanu so nas pričakali z okusnim kosilom, vključena je bila tudi vsa popita pijača. Brez glasbe seveda ni šlo. Milena Aleševa je vso pot s seboj nosila zvočnik in na vlaku proti Jesenicam smo prepevali, se zabavali in celo plesali. Naš izlet v Posočje je bil dokaz, da dobre volje in prijaznih ljudi ne more ustaviti niti slabo vreme. Besedilo in foto: Marija Štebe, predsednica DU Mengeš DU Mengeš napoveduje zbor članov, ki bo 21. 5. 2022. Ker je volilno leto, DU Mengeš razpisuje evidentiranje kandidatk/kandidatov za: – predsednika DU Mengeš, – člane nadzornega odbora (3 člani). Kandidatke/kandidati, ki se bodo prijavili za predsednika društva, naj ob prijavi priložijo še kratek program oz. vizijo vodenja DU Mengeš. Program DU Mengeš za leto 2022 lahko dobite v društveni pisarni, Trdinov trg 14. Objavljen je na: https://www. facebook.com/DrustvoUpokojencevMenges. Upravni odbor DU Mengeš V pričakovanju poti OGLAS MENGEŠKI UTRIP VOHALNE VAJE IN ŠE KAJ … Postcovidni sindrom – nič več tako tuje zveneči izraz. Prav nasprotno. Večinoma zdaj že vemo, da ti dve besedi označujeta stanje po sicer preboleli okužbi COVID-19, ko pri nekaterih posameznikih značilni simptomi te okužbe trajajo dlje. Da nas ne bi skrbelo, si želimo odgovora na vprašanji, kako dolgo in kateri simptomi lahko vztrajajo. Po do sedaj znanih podatkih se razširjenost postcovidnega sindroma giblje med 10 in 50 %, najpogosteje opaženi simptomi pa so: neobičajna utrujenost, hitra zadihanost, kašelj, mišično-skeletne bolečine, glavobol, izguba voha ali okusa. Neobičajna utrujenost je lahko prisotna še tedne po preboleli okužbi, vendar se sama od sebe izboljšuje in ne pomeni poslabšanja bolezni. Telesu lahko pomagamo pri hitrejšem okrevanju tako, da naredimo načrt dnevne in tedenske dejavnosti, iz katerega izključimo vse dejavnosti, ki niso nujne oziroma potrebne in nam jemljejo veliko energije. Obsežnejša in napornejša opravila razdelimo na več manjših ter jih razporedimo preko dneva. Vmes načrtujemo daljše odmore. Nalogam določimo prioritete. Za pomoč prosimo družinske člane ali prijatelje. Zadihanost lahko opažamo že pri vsakodnevnih aktivnostih, kar nam lahko povzroča tesnobne občutke in zaskrbljenost, kaj se dogaja z našim zdravjem. V večini primerov lahko tudi za ta simptom rečemo, da ni nevaren in je prehoden. Morda nam bo nakup pulznega oksimetra vseeno v pomoč pri oceni, kdaj bi bil kljub vsemu potreben zdravniški pregled. S pulznim oksimetrom lahko namreč na zelo enostaven način izmerimo nasičenost krvi s kisikom. V kolikor je ta nižja od 96 %, se obrnemo na našega osebnega zdravnika. Enako storimo tudi, kadar je zadihanost res huda in zaradi nje ne zmoremo niti običajnega napora, kot sta hoja po stopnicah ali hitra hoja. Zelo moteč je lahko kašelj, zlasti ko je ta izrazito suh. Za blaženje le-tega imamo na voljo široko paleto sredstev, s katerimi si lahko pomagamo. Ob obisku lekarne nujno povemo, kakšen kašelj nas muči. Farmacevt nam bo svetoval najprimernejši način zdravljenja. Pulmologi pravijo, da lahko kašelj brez nevarnih posledic vztraja tudi več mesecev in da si naša pljuča tudi po prebolevanju težjih covidnih pljučnic sčasoma lepo opomorejo. Podobno kot za kašelj velja za glavobol in mišično-skeletne bolečine. Tudi za te si v lekarni s pomočjo strokovnega nasveta lahko priskrbite lepo paleto zdravil brez recepta. Sedaj pa k zadnjemu in morda tudi najbolj nenavadnemu, a zelo tipičnemu covidnemu simptomu – izgubi voha. Če imate alergije, ste morda samo zamahnili z roko: »Ah, to ni nič nenavadnega, to poznam že iz časov pred covidom!« Pa vendar je marsikoga kot strela z jasnega doletelo nekaj, česar sploh ni poznal in kar je tako zelo moteče – anozmija oziroma izguba voha. Simptom pri dveh tretjinah bolnikov običajno izzveni, še preden je ponovni izvid testiranja negativen. Pri 80 % bolnikov pa se vonj povrne v 25 dneh. Simptom bo verjetno vztrajal dlje pri tistih, ki imajo voh že sicer manj razvit, imajo izrazito zamašen nos ali so imeli s PCR metodo potrjeno prisotnost virusa več kot 3 tedne. 20 % posameznikov z blago do zmerno boleznijo pa ima lahko težave še leto dni ali več po potrjeni okužbi. V strokovnih krogih še ni izoblikovane enotne strategije pomoči tistim z dolgotrajnejšimi težavami. Raziskave kažejo, da izmed štirih možnih pristopov (zdravila, kirurški poseg, akupunktura in vohalne vaje) po svoji učinkovitosti in varnosti izstopajo vohalne vaje. To so preproste vaje, ki temeljijo na vohanju štirih med seboj različnih vonjav. Dvakrat na dan po 5 minut vohamo štiri različne vonjave ter jih poskušamo ločiti med seboj. Pri tem si zapisujemo dnevnik opažanj. Uporabimo lahko na primer klinč- Družabno srečanje mengeških upokojencev Mengeški upokojenci se znamo še izvrstno zabavati. To smo dokazali v soboto, 26. 3. 2022, ob 18. uri v Harmoniji v Mengšu. Druženje je bilo namenjeno ženam in materam ob njihovem praznovanju. V Harmoniji so nas tudi novi lastniki prijazno sprejeli. Upamo, da bomo naša srečanja še nadaljevali, če le ne bo vmes ponovno posegla epidemija. Takoj na začetku nam je že znani glasbenik gospod Kren z uvodnimi melodijami »pognal kri po žilah«. Prav vsi udeleženci smo se vrteli in plesali. G. Kren pravi, da rad igra za nas, saj smo vesela družba in se radi vrtimo. Vsi smo bili navdušeni že ob samem snidenju, kajti nekateri se nismo videli natanko dve leti. Pridne gospodinje so nam napekle pecivo in ob kakšni dobri »kapljici« zraven nam je čas kar prehitro mineval. Verjetno bi nekateri še radi uživali v dobri glasbi in plesu, vendar je za ponovni zagon vsake dejavnosti potrebna zmernost. Tako je prišel čas, da se poslovimo in si obljubimo, da se ponovno snidemo. V maju bomo ponovno pričeli z rednimi srečanji, ki bodo vsak prvi petek v mesecu ob 18. uri. Vsaka sprememba bo objavljena v oglasni omarici društva. Vsi, ki se radi zabavate, ste lepo povabljeni. Če pa vam ni preveč do plesa, lahko pridete samo na klepet. Ob koncu se lepo zahvaljujemo restavraciji Harmonija in njihovim prijaznim lastnikom. Mi se tam dobro počutimo in se že veselimo majskega srečanja v obnovljenih prostorih. Hvala! Besedilo in foto: Aleš Milena ke, vrtnice, limono, evkaliptus, mleto kavo, parfum … Izbrane štiri vonjave je potrebno vsakih 12 tednov zamenjati z novim setom štirih vonjav ter vaje ponavljati do izboljšanja težav. Ob zaključku lahko strnemo: ko se spopadamo s postcovidnim sindromom, je večina skrbi odveč. Zelo prav nam bodo prišla razumna pričakovanja, potrpežljivost, upoštevanje nasvetov glede vedenja, ki lahko pospeši okrevanje, ter dober lekarniški nasvet glede lajšanja simptomov. Besedilo: Darja Muhič, mag. farm. LOKA PRI MENGŠU 89. redni letni občni zbor PGD Loka pri Mengšu V petek, 4. marca 2022, smo se loški gasilci in gasilke zbrali na 89. rednem letnem občnem zboru. Od gostov so se zbora udeležili predsednik GZ Mengeš Boštjan Čebulj, predstavniki PGD Mengeš – Sandi Jaklič in Marjan Šinkovec, PGD Topole – Franc Hribar, Žan Bergant in Mitja Petrič, PIGD Lek – Ivo Peterka in PGD Jarše - Rodica – Boštjan Kocjančič in Simon Kobilica. V naši sredi smo pozdravili tudi župana Franca Jeriča ter predstavnike Vaškega odbora Loka, Vaškega odbora Dobeno, Kulturnega društva Antona Lobode in Športnega društva Loka. Po uvodnem pozdravu predsednika Roberta Ručigaja in izvolitvi delovnega predsedstva je le-to delo nadaljevalo s predlaganim in sprejetim dnevnim redom. V poročilih predsednika, poveljnika Anžeta Kvedra, tajnika, blagajničarke, gospodarja, strojnika, predsednikov komisij in predsednika NO je bila orisana dejavnost društva v letu 2021. Navkljub omejitvam zaradi epidemije koronavirusa je bila dejavnost društva kar pestra. Še največ omejitev je bilo na področju tekmovanj in vsakoletnih druženj. Podanim poroči- Udeleženci 89. občnega zbora lom so sledile razprave naših gostov, ki so z razumevanjem in pohvalno ocenili delo v preteklem letu. Po razpravi sta sledila potrditev poročil in sprejem zaključnega poročila, ki ga mora društvo posredovati na AJPES. V nadaljevanju smo sprejeli delovni in finančni plan za leto 2022, ki ju je predstavil predsednik društva Robert Ručigaj, ter opravili volitve delegatov za občni zbor GZ Mengeš. Ob zaključku so bile podeljene diplome za opravljene tečaje, napredovanja v činu ter značke za dolgoletno delovanje v društvu. Občni zbor smo zaključili s prijetnim druženjem ob malici in »dobri kapljici«. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Posvet mentorjev gasilske mladine v Zrečah V marčevskem Mengšanu smo vam predstavili posvet mentorjev gasilske mladine na ravni regije Ljubljana 3, ki je bil izpeljan v organizaciji GZ Mengeš. Na ravni Gasilske zveze Slovenije pa je bil 25. in 26. marca izveden posvet za mentorje iz cele Slovenije. Le-ta se je odvijal v Termah Zreče. Prvi dan, v petek, je po uvodnem govoru Renate Rupreht sledila delavnica – okrogla miza »Mentor 2022«. Robert Okoren je z gosti Sašo Kovačevič, Ano Bogdan Zupančič in Maticem Hercegom debatiral o aktualnih temah na področju gasilske mladine. V nadaljevanju so se udeleženci odpravili do PGD Zreče, kjer so se lahko preizkusili v veščinah tekmovanja Fire Combat. Po večerji je sledil družabni večer, kjer so se mentorji ob zabavnih igrah med seboj bolje spoznavali. Naslednje jutro se je posvet začel z obiskom predsednika GZS Janka Cerkvenika. Odgovoril je na mnoga aktualna vprašanja o gasilstvu ter nato podrobno predstavil potek gasilske olimpijade v Celju, ki bo julija letos. Sledile so še zadnje aktivnosti z delom po skupinah. V prvem delu so se spoznali z različnimi situacijami, ki lahko doletijo mentorja, drugi del je obsegal predavanje z naslovom Mentor v krizi. V zadnjem delu so mentorji in vodilni funkcionarji iz PGD Zbilje predstavili svoje izkušnje na področju dela z mladino. Sandi Zajc: »Poleg obravnav aktualnih tem pri delu z gasilsko mladino je bil nadvse zanimiv preizkus v veščinah tekmovanja gasilcev Fire Combat, imenovan tudi »dve najtežji minuti v športu«. Zanimive so bile tudi izkušnje mentorjev PGD Zbilje, njihove mladinske ekipe že več let dosegajo vrhunske rezultate na tekmovanjih.« Posvet so zaključili po kosilu in se polni novih spoznanj in vtisov vrnili domov. GZ Mengeš so zastopali mentorji: Kaja Ručigaj iz PGD Loka pri Mengšu in Sandi Zajc ter Jure Jaklič iz PGD Mengeš. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Del udeležencev posveta mentorjev GZS Tekmovanje mladine v gasilskem kvizu 22 Gasilska mladina se za tekmovanja v gasilskem kvizu glede na starost razvršča v tri kategorije: pionirji, mladinci in pripravniki. V posamezni ekipi so po trije člani – tekmovalci, sestava je lahko tudi mešana (fantje in punce). Tekmovanje zajema teoretični in praktični del. Tematike teoretičnega dela so: drži/ne drži, prva pomoč, križanka, požarna preventiva in poišči besede. Praktični del obsega štafetno vezanje vozlov in gasilsko spretnost. Društvene ekipe se najprej pomerijo na nivoju (občinskih) gasilskih zvez. Najboljši se nato uvrstijo na regijsko tekmovanje Mengšan - april 2022 Ekipe iz GZ Mengeš na regijskem tekmovanju in od tam naprej na državno tekmovanje GZ Slovenije. GZ Mengeš je s svojimi društvenimi ekipami 11. in 12. marca 2022 sodelovala na tekmovanju na Viru. To tekmovanje je bilo organizirano skupaj z GZ Domžale. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile ekipe: - pionirji: Topole, Loka pri Mengšu 1 in Loka pri Mengšu 2; - mladinci: Mengeš 1, Mengeš 2 in Loka pri Mengšu; - pripravniki: Loka pri Mengšu. Tekmovanje regije Ljubljana 3 je bilo 19. 3. 2022 v Kamniku. Navkljub dobri pripravljenosti jim sreča ni bila ravno najbolj naklonjena, tako da so se ekipe uvrstile na sredino oz. v drugo polovico ekip. Prav gotovo bodo morali mentorji z analizo rezultatov tekmovalcem pomagati do boljšega znanja in tako upati, da se uvrstijo na državno tekmovanje. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Sodelovanje pri gašenju gozdnega požara na območju občine Preddvor V ponedeljek, 28. 3. 2022, je v popoldanskih urah zagorelo v gozdu na težko dostopnem pobočju Potoške gore v občini Preddvor. Gasilci gorenjske regije so se ob pomoči helikopterjev in letala za gašenje borili z ognjem na težko dostopnem terenu, ki je zajel dobrih 500 hektarjev gozdnih površin. V torek, 29. 3. 2022, je poveljnik regije Ljubljana 3 posredoval poziv za pomoč pri gašenju požara nad Preddvorom. Poveljstvo Gasilske zveze Mengeš je izbralo enoto trinajstih operativnih gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Mengeš, Topole in Loka pri Mengšu. Na intervencijo so odšli z vozili GVC-2 (gasilsko vozilo cisterna) – PGD Mengeš, GVGP-1 (gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov) – PGD Loka pri Mengšu ter GVM-1 (gasilsko vozilo za prevoz moštva) – Mengeš. Enota GZ Mengeš je v konvoju skupaj z GZ Kamnik odpeljala proti Preddvoru okoli 16. ure. Na sprejemnem mestu so počakali na navodila ter lokacijo delovanja. Predana jim je bila naloga, da se po strmem pobočju ter ozkih gozdnih poteh prebijejo do jase, kjer je stal objekt – vikend. Primarna naloga je bila zavarovanje objekta ter ustavitev ognja, ki se je zaradi ugodnih pogojev (vetra) vztrajno širil ter ogrožal objekt. Na delovišču, kamor so bili napoteni, je delovalo nekaj več kot 50 gasilcev. Moči so združevali z GZ Kamnik in GZ Lukovica. S skupnimi močmi in dobrim sodelovanjem so uspeli zavarovati objekt ter po strmem pobočju vse do kotanje pogasili požar in posamezna žarišča. Po izvedenih nalogah so se vsi skupaj vrnili do komandnega mesta na poročanje ter na zasluženo malico v prostore PGD Preddvor. Zaradi potreb po vodi je na lokaciji ostalo vozilo GVC-2 ter trije člani posadke iz PGD Mengeš. Ostali so se vrnili v matične domove 30. 3. 2022 okrog četrte ure zjutraj. Bili so malo utrujeni, a nepoškodovani ter dobre volje, da so uspešno opravili nalogo. Na intervenciji so GZ Mengeš zastopali: Mark Leban, Sašo Lemič, Matej Makovec, Matija Vidic, Miha Jeločnik in Jure Posavec iz PGD Utrinek iz gozdnega požara na mengeškem hribu Del enote GZ Mengeš ob gašenju gozdnega požara v Preddvoru Mengeš, Mitja Petrič, Žiga Kobold in Miha Špruk iz PGD Topole ter Kaja Ručigaj, Andrej Bizjak, Franc Skok in Anže Kveder iz PGD Loka. Požar na mengeškem hribu Dva dneva prej, v soboto, 26. marca, v popoldanskih urah je bil na mengeškem hribu opažen požar v gozdu. Zajel je približno en hektar mešanega gozda s presušenim suhim travinjem in listjem na pobočju nad Cegvenškim bajerjem. Ekipe PGD Mengeš, Topole, Loka pri Mengšu in Trzin so z uspešnim posredovanjem ogenj omejile in pogasile do večernih ur. Kontrola požarišča se je izvajala še preko noči do nedelje dopoldan, ko so pospravili cevovode in zaključili intervencijo. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Mengšan - april 2022 23 DOBENO KAJ SE DOGAJA AIA – Mladinski center Mengeš od 13. aprila 2022 dalje Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com T: 070-732-070 VIRTUALNA in HIBRIDNA PREDAVANJA IN DELAVNICE preko aplikacije ZOOM in kombinirano v MC *hibridno predavanje PREBUDI ZMAGOVALCA V SEBI, v petek, 15.4., ob 18.00, Jaka Mrak *zoom predavanje KAKO IZ DEPRESIJE, TESNOBE IN PANIKE V SREČNO ŽIVLJENJE, v sredo, 20.4., ob 18.00, Barbka Špruk *zoom predavanje MODRE MISLI IN NAVODILA ZA ŽIVLJENJE, v petek, 22.4., ob 18.00, Andrej Pešec *hibridna delavnica OMEJITE STRES POMOČJO EFT- tapkanje po akupunkturnih točkah, v sredo, 4.5., ob 18.00, Ines Beno *zoom predavanje S KOLESOM PO ZAHODU ZDA, v petek, 6.5., ob 18.00, Luka Bubnič *zoom predavanje ALTERNATIVNA MEDICINA SKOZI ZNANOST, v ponedeljek, 9.5., ob 18.00, Mateja Kržin *zoom predavanje KRETA, v sredo, 11.5., ob 18.00, Agnes Janković *zoom predavanje CIPER IN MALTA, v petek, 13.5., ob 18.00, Tina Škorjanc DRUGI DOGODKI IN ANIMACIJE * ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE v soboto in nedeljo od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, Sanja Tomšič PLES IN VADBA * HIP HOP: mini ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 in četrtkih od 17.00 do 18.00, malčki ob sredah od 16.00 do 17.00 in 17.00 do 18.00, mlajši pionirji ob torkih od 17.00 do 18.00 in sredah od 18.00 do 19.00, starejši pionirji ob torkih in četrtkih od 18.00 do 19.00, mladinci ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.00, članska skupina ob četrtkih od 20.00 do 21.00, hip hop mamice ob ponedeljkih od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič * NIRVANA: ob sredah od 20.00 do 21.00, Maja Sršen * PILATES: ob sredah od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič * JOGA: ob petkih od 20.00 do 21.00, Maja Maselj UČENJE IN SVETOVANJE * BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše 24 Mengšan - april 2022 Planinska delovna akcija Dobeno 2022 Zadnjo februarsko soboto zjutraj smo se člani Planinskega društva Janez Trdina Mengeš in njegovi podporniki zbrali pred Anžinovo domačijo na Zgornjem Dobenu z namenom prestavitve planinske poti. Planinska pot je do sedaj potekala čez dvorišče stanovanjske hiše, kar je bilo za lastnika hiše predvsem ob sončnih vikendih preko celega leta, ko je na tistih koncih veliko ljudi, zelo moteče. Zato se je na planinsko društvo obrnil s prošnjo, da se pot prestavi. Matjaž, Miro, Tim, Rok, Martin, Janez in Simon smo v spremstvu lastnika posesti z delom pričeli pod posestvom »vila« približno 50 m nad obstoječo potjo v smeri proti vrhu Rašice. Tam smo prestavili drog z usmerjevalnimi tablami. Z motornimi žagami, krampi in lopatami smo v gozdu izsekali novo traso, trasirali pot po pašniku in nadelali pot ob pašniku v gozdu, kjer se priključi na obstoječo planinsko pot. Na koncu smo celotno traso opremili z markacijami. Do pašne sezone se bo z najemnikom pašnika uredil prehod za ljudi na začetku in koncu pašnika ob električnem pastirju. Zaključek delovne akcije je v odličnem vzdušju po opravljenem delu potekal v kmečkem turizmu Blaž. Za donacijo za planinsko akcijo se zahvaljujemo Turističnemu društvu Dobeno. Vsem udeležencem se zahvaljujem za marljivost in učinkovitost na delovni akciji. Besedilo: Gregor Jeras, načelnik markacistov PD Mengeš • Foto: Rok Smrke in Miro Šušteršič Kar se je leta govorilo, smo brez velikih besed naredili. Naročnik: NSi 125 investicij v institucionalno varstvo Tadeja r a l a Z r a t Šuš Rekordna zaposlenost Pravičnejši in preglednejši sistem socialnih transferjev Krepitev družinske politike Vsem dostopno javno zdravstvo Občankam in občanom želim blagoslovljene velikonočne praznike, ob 27. aprilu in 1. maju pa želim veselo praznovanje. Župan Franc Jerič Vsem občankam in občanom želimo vesele velikonočne praznike, ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in prazniku dela 1. maju, želimo prijetno praznovanje. LOM V času, ko svet prežema sovraštvo in tema ubija svetlobo, se zavedajmo, da je upanje v življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva – in da luč premaga temo! Lepe, vesele in srečne velikonočne praznike OOSLS MENGEŠ Lepota praznika je v nas, če ga živimo in doživimo. Vsem občankam in občanom želimo lep in doživet praznik velike noči! Turistično društvo Mengeš Mengšan - april 2022 25 ZANIMIVO Teče mi teče vodica . . . V zadnji tretjini meseca marca so naravi namenjeni kar trije spominski dnevi, ki so jih razglasili Združeni narodi: dvaindvajseti marec pripada vodam, enaindvajseti gozdovom, triindvajseti pa meteorologiji. Vsi imajo oznako ‚svetovni‘. Zaradi omejenega prostora ni mogoče spregovoriti o vseh treh, čeprav so med seboj povezani. Posvetili se bomo vodam, najpomembnejšim za življenje. Svetovni dan voda obeležujemo od leta 1992. Namenjen je opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. Na planetu Zemlja je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne je je še nekaj manj. Poraba pitne vode se je zaradi naraščanja števila prebivalstva v zadnjih 100 letih povečala kar za šestkrat. Iz istega razloga ter zaradi (do)sedanjega načina rabe vode in podnebnih sprememb se bo poraba še večala. Že danes pa je veliko držav, kjer ljudje trpijo zaradi pomanjkanja vode. Obstaja ocena, da kar 2,2 milijardi ljudi nima dostopa do zdrave pitne vode. Slovenija je sicer bogata z vodami, a neenakomerno tako glede letnih časov kot glede posameznih predelov države. Statistični urad je za leto 2020 ugotovil, da je bila dnevna poraba na prebivalca 110 litrov, upoštevaje tudi porabo za zalivanje, pranje in sanitarne potrebe pa kar 169 litrov na dan. Glavnino potrebne vode predstavljajo podzemni viri – 97,6 % oziroma 165 m3. Vodovodne cevi torej polnijo podzemne vode, podzemni zaklad neprecenljive vrednosti. Je na varnem? Smo to sploh sposobni razumeti? Kot posamezniki in kot družba? Težko bi temu pritrdili. Ljudje smo se pustili ujeti v pasti pretiranega potrošništva in proizvodnje. Drug drugega spodbujata, cilj tega pa je zadovoljitev pohlepa po ogromnih dobičkih. Mnogo proizvedenega sploh ne potrebujemo, vseeno pa kupimo, vendar takoj zavržemo in tako ustvarjamo ogromne kupe odpadkov, ki bremenijo zemljo in vse živo na njej in v njej vključno z nami samimi. Človekove dejavnosti na zemeljski površini torej vplivajo na stanje v podzemlju in na vodne vire, ki so marsikje preveč izkoriščeni ter tudi onesnaženi. Torej se to ne zgodi samo od sebe! Ljudje to povzročimo. Samim sebi. Česa vse ne počnemo, čeprav vemo, da to ni prav: v zemljo zlivamo škodljive in strupene snovi; onesnažujemo tekoče vode; po nepotrebnem trošimo ogromne količine pitne vode za pranje dvorišč, avtomobilov, zalivanje zelenic, za kar bi lahko uporabili shranjeno deževnico. Pa to še ni vse. Potencialne 26 Mengšan - april 2022 ekološke bombe predstavljajo komunalne dejavnosti, izvajane - menda po strokovnih načelih - na območjih, kjer je naš podzemni zaklad - vodni viri: razna parkirišča in odlagališča odpadkov, smetišča, gnojišča itd. Za ta okoljski »divji zahod« so v veliki meri odgovorni pristojni organi raznih vrst, ki so pri zaščiti narave in voda preveč pasivni in se delajo, da delajo, s tem pa brezvestnežem dajejo potuho. Ni še prepozno, da se celostno lotimo problematike, vsak mora opraviti svojo domačo nalogo. Voda je namreč krhek obnovljiv vir, ki ni samoumeven in ne more samega sebe zaščititi. In zdrava hrana se lahko pridela le z zdravo vodo. Kar gre škodljivega v zemljo, se zagotovo vrne v kozarec ali na krožnik! Besedilo: Branko Lipar • Foto: zbirka Branka Liparja Umazana Pšata Svetovni dan voda 2022 Vse najboljše, izmenjevalnica! Minili sta že dve leti, odkar je naša Tea v prostorih AIA – Mladinskega centra Mengeš gostila prvih pet gostov takrat še Izmenjevalničice. Da bo ta rasla tako hitro in spretno premagovala vse epidemiološke omejitve, tega ni pričakoval nihče. Šrilanka, biser indijskega oceana V petek, 4. marca, smo v Društvu AIA v sodelovanju s prostovoljko Tino Škorjanc pripravili potopisno predavanje o Šrilanki. Ta otok si je s svojo obliko in geografsko lego prislužil vzdevek »biser indijskega oceana«. Tina je s tremi sošolci namesto poležavanja ob sicer krasnih šrilanških plažah izbrala aktivno potovanje po osrednjem in južnem delu otoka. Pot jih je vodila mimo obmorskega Negomba do sirotišnice slonov Pinnawala in naprej do Dambulle, pod Unescom zaščitenega kompleksa jamskih budističnih templjev. S precej truda so priplezali tudi na vrh osamelca Sigiriya, kjer je bila pred 1500 leti kraljeva palača. Zadnje atome moči so porabili za vzpon na dobrih 2200 metrov visok Adamov vrh, ki ga ob vznožju obdajajo znamenite čajne plantaže. Obiskali so tudi mesto Kaindy, kjer v enem izmed templjev hranijo Budin zob, in mesto Galle, kjer so si ogledovali zapuščino Portugalcev. Za konec poti so uživali še v pedikuri z ribicami na reki Madu Ganga, potem pa odleteli nazaj v realnost in novim študijskim obveznostim naproti. Pa vendar, 5. marca je končno zaživela v vsej svoji luči in brez omejitev števila gostov, ki jih lahko povabi na svojo rojstnodnevno zabavo. Odzvalo se je rekordnih 46, tako rednih kot sveže pečenih izmenjevalcev iz Mengša, Kamnika, Vodic, Ljubljane, Vrhnike in celo Nemčije (študentka na Erasmus izmenjavi, tudi to šteje), ki so med 16. in 20. uro izmenjali ogromno oblačil. Lepo je videti, kako lepo ste Izmenjevalnico sprejeli in s kolikšno mero navdušenja jo vedno znova obiščete. Hvala vsem, ki ste in še boste z nami izmenjevali oblačila, ideje o trajnostni modi, skrbi za okolje in solidarnosti. Izmenjujmo te ideje tudi potem, ko se vrata Izmenjevalnice zaprejo, da se naslednjič zberemo v še večjem številu. Besedilo: Dora Smole • Foto: Tea Vuga Besedilo in foto: Tina Škorjanc v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš Mengšan - april 2022 27 ZANIMIVO Kako deluje vodja Omejujoči tretjega tisočletja miselni okvirji V luči globokih globalnih sprememb in tudi volitev na državni ravni se je modro vprašati, kakšen naj bo in kako naj deluje nekdo, ki prevzema kakršnokoli odgovornost sovodenja v skupnosti. Doslej je oblast praviloma pomenila tudi prevlado vzorcev, ki niso povezovalni in še vse kaj drugega. Vstopamo v dobo zavedanja in tako bodo delovali tudi rojeni naravni politiki in vodje. Iskali bodo univerzalne rešitve, ki bodo v skladu z univerzalno naravno resnico in pravico. Da pa bodo te rešitve lahko zaživele v praksi, bo potreben še en korak, in sicer zavedajoč se posameznik. To je odgovornost, ki pripada vsakomur izmed nas, zato ni modro čakati, da se bo »od nekod vzel odrešitelj«. Kakšni so potrebni koraki, sta na predavanju v prostorih Društva AIA – Mladinski center Mengeš spregovorila glasnika zavedanja Alenka Jovanovski in Bogdan Rahten. Obstajajo naravni univerzalni zakoni, ki veljajo za vsakogar. So pravični in jih je potrebno le sprejeti in zaživeti. A marsikdo bi želel spremembe, sam pa se ni pripravljen spremeniti … in to na bolje. Kje je tu razum? Če iskreno zaživimo univerzalne naravne vrednote: iskrenost – najprej do sebe, poštenost do sebe in drugih, hvaležnost iz srca, dobrosrčnost (odsotnost kalkulacije), zaupanje vase in višjo inteligenco, prizemljenost (biti prisotni v sedanjem trenutku) ipd., enostavno ne moremo zgrešiti. Tako bodo delovali tudi naravni vodje tretjega tisočletja. Odgovorno bodo opravljali svoje poslanstvo, vedno za skupno dobro. Mislili, govorili in delovali bodo iz srca – v njem ni sovraštva ali kakršnekoli manipulacije. To pa ne pripada samo vodjam, temveč tudi vsakemu posamezniku na tem planetu. Do tega lahko pridemo z višanjem zavedanja, ki ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru. Besedilo: Bogdan Rahten • Foto: Brane Tomšič Na spletnem predavanju Omejujoči miselni okvirji smo spoznali ozadje delovanja uma, čustev in telesa. Od rojstva se v naših možganih spajajo živčni nevroni v sinapse, ki nam omogočajo učenje in ohranjanje spomina. Hkrati pa iz okolice pobiramo informacije, ki nam oblikujejo miselne okvirje. Od vrtca, šole, do službe, družine in prijateljev, medijev in kulture vsak na svoj način, s ponavljanjem informacij, pripomore, da se v naših možganih oblikujejo prepričanja kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro, kaj je slabo, ipd. Do petintridesetega leta starosti se možgani oblikujejo v urejen vzorec živčnih povezav, ki ga imenujemo identiteta. Nekateri miselni okvirji nam služijo zelo dobro, druge lahko opustimo, ker nam ne služijo več. Od nas je odvisno ali si bomo vzeli čas za notranje raziskovanje in odkrili tiste, katere smo prerasli in nas morda celo ovirajo. Zadnje dve leti smo obdani z velikim številom informacij, ki so v nas vzbudile občutke strahu, jeze in žalosti. Čustvo strah na primer deluje tako, da naše delovanje osredotoči na položaj boj ali beg in hkrati izklopi imunski sistem. Žalost ohromi našo obrambno energijo. Taka čustvena stanja odprejo vrata virusnim in bakterijskim obolenjem. Na predavanju smo s pomočjo primerov iz vsakdanjega življenja opazili, da smo ujeti v veliko omejujočih miselnih okvirjev. Spoznali pa smo tudi metodo, kako sprostimo um in se spremenimo v zavestnega in čuječega opazovalca svojih misli in občutkov, kar je prvi korak k vračanju v svoj center. Ko delujemo iz svojega centra, odpremo srce in um, presežemo negativna čustvena stanja in se lažje soočamo z dnevnimi izzivi. Besedilo: Andraž Purger, holistični terapevt in Qigong učitelj v sodelovanju z AIA -Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič 28 Mengšan - april 2022 Naturopatska obravnava bolečin v hrbtu Najdi notranjo stabilnost s čuječnostjo V sredo, 16. 3. 2022, smo na predavanju v okviru Društva AIA – Mladinski center Mengeš govorili o tem, kako v svetu, kjer se nam »majejo tla pod nogami«, ohraniti notranji mir in stabilnost. Skupaj smo preizkusili nekaj tehnik čuječnosti, ki nam pri tem pomagajo. Vsi si želimo sveta, ki bo prijaznejši, sočutnejši, svobodnejši. Trenutno stanje v svetu žal ni takšno in velikokrat smo v skrbeh za prihodnost, naše bližnje ter težko ohranjamo notranjo stabilnost. Na predavanju smo pogledali, kako nam pri naših stiskah lahko pomagajo tehnike čuječnosti. Skupaj smo naredili meditacijo in skeniranje telesa. Ko nam je težko, je zelo pomembno, da si znamo v meditacijski praksi postaviti prava vprašanja. Običajno se sprašujemo, kaj delamo narobe, vendar taka vprašanja niso prava. Odgovor nanje je namreč negativen, vidimo, kaj delamo narobe, pričnemo s samokritiko in zato se počutimo še slabše. Kakšno je pravo vprašanje? Pravo vprašanje je, kaj lahko naredim, da se bom počutil bolje. Odgovor, ki ga dobim v meditacijski praksi, je pozitiven (npr. pojdi v naravo, meditiraj). Ko nato to tudi naredim, se počutim bolje in tudi na zunanje okoliščine odzovem bolj pozitivno. Človeški um je tak, da kar naprej nekaj misli (60.000 do 70.000 misli na dan in od tega 80 % negativnih). S tehnikami čuječnosti um lahko natreniramo, da nas ne vodi, ampak nam služi. Postavljamo si prava vprašanja. Ne identificiramo se z našimi mislimi in čustvi oz. jih ne jemljemo tako resno. Sprejememo sami sebe v vsem, kar smo. To je pot do notranje stabilnosti in miru. Bolečina v ledvenem delu hrbta je ena izmed najpogostejših telesnih bolečin. Študije kažejo, da ima osem od desetih ljudi v nekem obdobju svojega življenja te težave. Kronična bolečina v hrbtu je pogost vzrok bolniške odsotnosti z dela, poleg tega pa predstavlja veliko breme za zdravstveno blagajno, saj stroški zdravljenja zaradi zapletenih operacij in sintetičnih narkotikov strmo naraščajo. Pri 85 % bolnikov z bolečino v ledvenem delu hrbta pri zdravniku kljub obsežnim diagnostičnim preiskavam ne ugotovijo vzroka za bolečino, zato je pomembno, da svojo bolečino čimbolj spoznamo. Bolečina v hrbtu je lahko posledica poškodbe ali ponavljajočih se dejanj, ki premaknejo fizično strukturo iz ravnotežja in prisilijo mišice v kompenzacijo. Vzrok za bolečino v hrbtu so lahko tudi vnetja ali presnovne težave, ki povzročajo artritis ali osteoporozo, pri čemer je za njeno odpravo potrebno prepoznati vzrok vnetja ali presnovnih težav in ne samo način odprave bolečine. Prav tako pa se je potrebno zavedati čustvene plati. Mišice namreč hranijo čustveni spomin, hranijo vse tisto, kar je telo preneslo tekom življenja. Če želimo doseči bistvo svoje bolečine v hrbtu, je včasih potrebno, da se pomaknemo globlje v manj oprijemljivo plast tega, kar nosimo s seboj. Prav tako je pomembno vedeti, da vsak del hrbta shranjuje različna čustva – zgornji del hrbta bremena, srednji del krivdo in spodnji strahove. Pri obravnavi bolečin v hrbtu imamo na voljo precej terapevtskih sredstev – telesno vadbo, različne vrste masaž (sprostitvena, tuina, terapevtska, športna), manualne tehnike (osteopatija, kiropraktika, aplikativna kineziologija, miofascialna terapija, ročna limfna drenaža, obravnava brazgotin) ter naturopatske tehnike (kopeli, ustrezna prehrana, Bachove cvetne esence, aurikuloterapija, sprostitev). Besedilo: Mateja Kržin • Foto: Brane Tomšič, samoarhiv Mateje Kržin Besedilo: Lucija L. Skok, v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič Mengšan - april 2022 29 Novice z »balin placa« Kako hitro čas mineva. Nazadnje sem pisal za Mengšana lani decembra. Pri nas na »balincu« smo se sicer srečevali vsak dan, a v veliko manjšem številu kot običajno. Pogledali smo kakšno športno prireditev na televiziji in poklepetali ob kavici, kozarčku piva ali vina. Nismo organizirali turnirjev v taroku, šahu ali pikadu. Ob teh igrah nam je v preteklih zimskih mesecih mineval čas, ko nismo balinali. Razmere so se začele izboljševati in tako smo 16. marca lahko organizirali občni zbor društva. Zbrali smo se na Dobenu pri Blažu. Udeležilo se ga je 45 članov, kar je nekoliko manjša udeležba kot prejšnja leta. Očitno je strah pred epidemijo še vedno prisoten. Občni zbor je kot vedno do sedaj vodil g. Jože Mlakar. Ob njegovem strokovnem vodstvu smo poslušali vsa poročila naših komisij: finančne, športne, inventurne in disciplinske. Ni bilo nobenih pripomb. Določili oziroma potrdili smo tudi višino članarine za to leto, ki je še naprej 15 evrov. Vse udeležence zbora in celo društvo je pozdravil in pohvalil tudi župan g. Franci Jerič, ki se je odzval našemu vabilu. V nadaljevanju smo se dogovorili o delovni akciji, ki jo bomo organizirali v začetku aprila. Ko boste prebirali ta prispevek, bo akcija že za nami. Seveda pa boste vsi obveščeni. Treningi ekip že potekajo, saj začnemo v aprilu tekmovati v ligah. Od društva upokojencev smo dobili vabilo za sodelovanje z žensko in moško ekipo na regionalnem prvenstvu v balinanju. Konec aprila se bomo tako srečali na balinišču v Komendi. Najprej bodo en dan tekmovale ekipe deklet, naslednji dan pa moške ekipe. Na tem tekmovanju smo sodelovali že v lanskem letu in je zelo zanimivo, saj se na njem srečujemo z ekipami s cele Gorenjske. Naj končam. Upam, da vam bom že v naslednji številki našega Mengšana »natrosil« še nekaj več aktualnih novic. Do takrat pa balinarski pozdrav – srečno! 30 Besedilo: Marjan Tomazin • Foto: Dušan Prijatelj Mengšan - april 2022 Državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete in kadetinje Luka Jokič trikrat na stopničkah, Tina Križnič enkrat. 26. in 27. marca je bilo v organizaciji SU Novo mesto 31. državno prvenstvo za kadete in kadetinje (posamezno, dvojice in mešane dvojice). Na prvenstvu je nastopilo 91 kadetov in 23 kadetinj. V ekipi Mengša je nastopilo 10 kadetov in 3 kadetinje. Kadeti posamezno: V finalni del tekmovanja so se uvrstili: Luka Jokič, Martin Gerkšič, Lovro Križnič, Aljaž Škufca in Urh Trtnik. Martin Geršič, Aljaž Škufca in Urh Trtnik so se uvrstili v drugi krog, Luka Jokič je v prvem krogu premagal Martina Gerkšiča, v drugem krogu Filipa Mušiča, v četrtfinalu Vida Nareda. V polfinalu se je pomeril z Janezom Jedlovčnikom iz Krke. V napetem in izenačenem dvoboju je izgubil z rezultatom 3:4 in na koncu osvojil 3. mesto. Kadetinje posamezno: V finalno skupino se je uvrstila Tina Križnič. Kadeti dvojice: Rezultati: 1. mesto: Luka Jokič – Maj Murn (ŠD SU) 9. mesto: Martin Gerkšič – Mitja Erzetič (Metlika), Jaka Rutar – Lan Sicherl, Aljaž Škufca – Amel Beganovič, Lovro Križnič – Urh Trtnik Kadetinje dvojice: 3. mesto: Tina Križnič – Tia Kastelic (Krka) 9. mesto: Maruša Vrhovnik – Mihaela Stoilkovska Mešane dvojice: 1. mesto: Luka Jokič – Lana Slatinšek (SU NM) 5. mesto: Aljaž Škufca – Tina Križnič Besedilo: Mlaj • Foto: David Orešnik ŠPORT Katarina Stražar in Ana Tofant Turnir WTT Doha v namiznem tenisu Katarina Stražar in Ana Tofant navdušili, osvojili sta 3. mesto. V kvalifikacijah sta Katarina in Ana premagali Indijki, sestri Sitirtho in Ayhiko Mukhejee, z rezultatom 3:2. V drugem krogu sta prav tako z rezultatom 3:2 premagali prvi nosilki, sestri Portoričanki Adriano in Melani Diaz, ki sta na 5. mestu na svetovni lestvici med dvojicami, in se uvrstili v četrtfinale. Svojo odlično formo sta potrdili v četrtfinalu, kjer sta se srečali s Čehinjo Zdeno Blaskovo in Švicarko Rachel Moret in ju premagali z rezultatom 3:2. V polfinalu sta se pomerili z Japonkama Miyu Nagasaki in Miyuu Kihara in izgubili z rezultatom 0:3. Za Katarino in Ano je to doslej največji uspeh v karieri. »Manjkale so nama izkušnje in zanesljivost na prvih žogicah. Nasprotnici sta bili zelo dobri in tudi bolj pripravljeni. Vseeno sem zelo vesela, da sva dosegli ta rezultat in tudi sebi dokazali, da se da. Zagotovo se bom spomnila na to, ko bo kdaj težko na treningih ali tekmah,« je dajala Katarina Stražar. Kljub porazu je bila dobre volje tudi Ana Tofant: »V končnicah prvih dveh nizov sva imeli preveč težav na vračanje servisov nasprotnic, ki sta to s pridom izkoristili. Vseeno pa današnja uvrstitev za naju predstavlja izjemen uspeh. Ne morem verjeti, da sva med štirimi najboljšimi na turnirju edini Evropejki.« Čestitamo! Besedilo: Mlaj • Foto: arhiv NTZS Mengšan - april 2022 31 KULTURA Uvrstitev na državno razstavo in prejem certifikata kakovosti 18. marca 2022 je bila v galeriji Vile Biance v Velenju otvoritev razstave Osnovne tehnike in grafike Zlata paleta 2022. Likovno društvo Mengeš vsako leto sodeluje na državnem tekmovanju v projektu Zlata paleta, ki ga razpiše Zveza likovnih društev Slovenije. Razpisani so štirje različni tematski sklopi: osnovne tehnike in grafike, klasično slikarstvo, sodobno slikarstvo in fotografija ter kiparstvo. Letošnje tematike so: razmerja, avtohtonost in olimpijada. V prvi sklop (osnovne tehnike in grafike) so se na omenjeno razstavo uvrstile: Binca Lomšek, Marjana Tavčar in Helena Testen. Sodelovalo je 18 društev za osnovne tehnike in 12 na grafikah. Prispelo je 88 likovnih del tematskega sklopa osnovne tehnike in 55 del grafike. Tričlanska strokovna komisija je za razstavo izbrala 32 del osnovne tehnike in 26 grafičnih del. Zveza likovnih društev Slovenije je v Vili Bianci 32 Mengšan - april 2022 v Velenju podelila 23 priznanj in 9 certifikatov kakovosti za osnovne tehnike ter 19 priznanj in 7 certifikatov za grafike. Binca Lomšek je za grafiko »Uršula« v tehniki suha igla prejela priznanje. Avtorica je ponazorila motiv avtohtonosti slovenskega pusta. Upodobila je čarovnico Uršulo z znanega cerkniškega karnevala. Marjana Tavčar se je uvrstila s svojim likovnim delom v tehniki tuš z naslovom »Debata« in zanj prejela priznanje. Avtorica je z risbo prikazala debato v slovenskem parlamentu. Helena Testen se je uvrstila z grafiko »Najlepše je doma« v tehniki jedkanice, kjer nageljni simbolizirajo naravno lepoto naše dežele. Kamorkoli gremo, ugotovimo, da je najlepše doma. Za svojo grafično delo je prejela certifikat kakovosti. Vsem trem iskreno čestitamo za uspeh. Mag. Zoran Poznič, ki je bil predsedujoči član tričlanske strokovne komisije, je podal strokovno mnenje in vodil po razstavi. Poudaril je, da celoletni nabor prispelih del na natečaj za Zlato paleto 2022 kaže dobre rezultate tako na področju razumevanja likovne teorije kot tudi vsebine likovnih del samih. Letošnji nabor grafičnega polja pa presenetljivo izpostavlja kot enega najbolj kvalitetnih segmentov celotne vizualne produkcije ljubiteljskega polja na slovenskem. Nagrajena dela se lahko postavijo ob bok komurkoli in kjerkoli. Strokovna komisija zato s ponosom ugotavlja, da se večletno poglobljeno delo obrestuje. Vsem avtoricam in avtorjem, ki so bili nagrajeni, je iskreno čestital. Zaželel jim je še veliko tiskarskih podvigov ter izrazil željo, da jim bodo priznanja vzpodbuda za še kvalitetnejša likovna dela. Besedilo in foto: Helena Testen Lojze Burja prejel posebno nagrado komisije Član Likovnega društva Mengeš Lojze Burja, ki je vsestranski ljubiteljski umetnik, ustvarjalec, kipar, slikar in fotograf, je na mednarodnem 14. Ex-tempore Karneval Ptuj 2022 prejel likovno nagrado in posebno priznanje strokovne komisije za kiparsko delo »Poskočni kurenti« . Izdelal ga je iz varjenega železa, ki je posebna značilnost njegovega ustvarjanja. Pot nastanka končnega izdelka se prične z avtorjevo idejno zasnovo, nadaljuje in konča pa z njegovim znanjem, izkušnjami in ročno spretnostjo pri varjenju železa. Rezultat je oblikovno in estetsko dovršeni izdelek, figura ali množica figur z raznimi prostorskimi detajli. Vsako Lojzetovo kiparsko delo ima svojo zgodbo. Njegov unikatni izdelek »Poskočni kurenti« ponazarja slovensko tradicijo, kurente s ptujskega pustnega karnevala. Razstava je postavljena v Galeriji magistrat v ptujski mestni hiši. Nagrado organizirajo Kulturno umetniško društvo Art Stays, Mestna občina Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj. Prireditev je postala tradicionalna in je v sklopu kurentovanja, ki vsako leto obogati pustno vzdušje najstarejšega slovenskega mesta. Lojze je že lani sodeloval na mednarodnem ptujskem karnevalu. Tudi v letu 2021 je prejel odkupno nagrado Mestne občine Ptuj za kiparsko delo »Orači na ptujskem karnevalu«. Za nagrado mu izrekamo iskrene čestitke. Besedilo: Helena Testen • Foto: Lojze Burja Mengšan - april 2022 Polonca Juvan (1884–1952) Pred 70 leti, 29. 1. 1952, je v Ljubljani umrla slovenska igralka Polonca Juvan. Najbrž pa vsi Mengšani ne vedo, da je to naša rojakinja. V zborniku 800 let Mengša sta med pomembnimi krajani omenjeni kot ženski le Juvanova in pesnica Franja Trojanšek – Zorana. Tudi rojstni hiši obeh stojita druga za drugo ob glavni cesti. Rodila se je 6. 2. 1884 v Velikem Mengšu št. 113, danes Slovenska cesta št. 53. Še istega dne je bila krščena za Apolonijo. Bila je nezakonska hči Marije Korbar, leta 1888 pa pozakonjena – v mengeški krstni knjigi je dopisano, da se »spozna za pravega očeta te Apolonije Korbar« Jožef Oražem. Družina se je kmalu preselila v Ljubljano. Polonca je obiskovala osnovno in meščansko šolo. Od 1900 do 1913 je pela v opernem zboru in nastopala tudi v Drami. Leta 1918 je postala članica dramskega gledališča. Vredno pa je omeniti, da njena žuboreča beseda ni bila vedno gladka – jecljala je, toda s svojo pridnostjo in voljo se je te govorne napake znebila! Za igranje je bila zelo nadarjena, nobene dramske šole ni obiskovala. Je pa nanjo v začetnih vlogah močno vplival Cerkljan Ignacij Borštnik, prvi slovenski poklicni igralec, ki se je na Dunaju navzel nepatetične, naravne igre. Juvanova je s svojo človečnostjo, zdravim in sproščenim humorjem ter Polonca Juvan globokim poznavanjem slovenskega človeka ustvarila galerijo živih podob preprostih ljudi in s svojo pristnostjo vdihnila življenje celo kaki bledo napisani vlogi. Neprekosljiva je bila pri oblikovanju kmečkih deklet, žena in mater. Kot velika realistična igralka se je potrdila tudi v igrah tujih avtorjev s prikazom globin in strasti človeške duše. Polonca Juvan se je leta 1947 upokojila. Dr. France Koblar je ob tem zapisal: »Ne poznam posebej rodu, po katerem bi se nam odkrila pot v sestavine narave in značaja igralke Juvanove, vendar ga slutim iz pokrajine same, iz odprtega Rojstna hiša Polonce Juvan, danes Slovenska cesta 53 (Foto: Helena Škrlep) Polonca Juvan, portret učencev OŠ Mengeš pod mentorstvom Lojzeta Kalinška pri izbirnem predmetu Likovno snovanje 34 Mengšan - april 2022 Počitniška hiša Juvanovih v Cerkljah na Gorenjskem (Foto: Helena Škrlep) Mengeškega polja, iz nekdanjih temnih gozdov; iz njih razumem dvojnost človeka, pripravljenega za red in dobroto, pa tudi za največjo tveganost in izrednost – oboje je enako naravno, kakor se družita v vsakdanjem človeku čednost in greh.« Rojstni kraj je vtisnil njeni igralski osebnosti svoj pečat, ohranila je tudi polnost, zvočnost in ritmiko svoje rojstne govorice. Enako pomembno je ljudskoprosvetno delo Polonce Juvan v Cerkljah. Njena igralska skupina je na republiških tekmovanjih amaterskih odrov zasedala najvišja mesta. Alenka Napis na grobu družine Juvan na ljubljanskih Žalah Bohinc, hči znanega cerkljanskega zdravnika Joža Bohinca, s čigar družino so Juvanovi kot sosedje prijateljevali, je 13letna igrala glavno vlogo v Sneguljčici Pavla Golie, ki jo je Juvanova postavila na oder okrog leta 1950. Njena vnukinja Nika Juvan je igrala hudobno kraljico. Cerkljani se spominjajo Polonce kot majhne, debelušne, a energične gospe, ki je mlade in starejše navdušila za odrsko nastopanje ter pritegnila krajane, da so drli na njene predstave. Sneguljčica je doživela osem ponovitev. Pozneje bila vodilna igralka ljubljanske Drame ter prejemnica Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana Polončina hči Vida Juvan Jan (1905–1998). V gledališču, radijskih in TV-igrah ter filmih je odigrala več kot 500 vlog, na AGRFT v Ljubljani pa vzgojila več rodov izvrstnih igralcev. In na isti akademiji je bil pozneje profesor tudi njen sin Aleš Jan (1943). Polonco Juvan lahko prištevamo k pomembnim gledališkim umetnikom, ki so polagali temelje slovenskemu narodnemu gledališču. Bi si po vsem povedanem ne zaslužila spominske plošče na rojstni hiši? V Mengšu je bila rojena, med Mengšani je preživela svoje otroštvo. Ni prav, da se je spominjajo le v Ljubljani in v Cerkljah! Besedilo: Helena Škrlep Viri: 800 let Mengša, Mengeški zbornik 1154–1954, I. del, ur. A. Gorjup in I. Vidali, Ljubljana 1954; Gledališki list SNG v Ljubljani, Drama, 1947–48, št. 6; Wikipedija: Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem; Slovenski biografski leksikon; zapisi S. Komatarja. Polonca Juvan – iz knjige 800 let Mengša NEKROLOG V spomin na kulturnika, organizatorja in gospodarstvenika Letos mineva 15 let, odkar nas je zapustil pomemben udeleženec kulturnega življenja v Mengšu, g. Slavko Pišek. Po odsluženem vojaškem roku leta 1952 se je takoj vključil v kulturno življenje v Mengšu. Sprva je deloval kot tajnik DKD-ja. S svojo pridnostjo, delavnostjo in sposobnostjo je kmalu postal predsednik društva. Društvo je vodil vse do predaje kulturnega doma g. Francu Jeriču. Prva skrb in dejavnost sta bili organizacija gledaliških iger na prostem (v kamnolomu) in v zimskem času v dvorani kulturnega doma. Vse igre so bile v režiji domačih (Franc Veider st.) in tudi priznanih tujih (Maks Furijan idr.) režiserjev. Igre so bile izbrane iz ljudskih motivov in del domačih pisateljev (Miklova Zala, Hlapci, Divji lovec …). V tem času je bila gledališka dejavnost v Mengšu na višku. To lahko potrdijo še živeči nekdanji karakterni igralci, na tem mestu bi izpostavil go. Minko Žun, g. Jožeta Gogala in g. Janeza Hafnerja. Vsi omenjeni bi lahko napisali oz. povedali razne zgodbe, dogodivščine in tudi šale. Med delovanjem gledališke dejavnosti je bil ustanovljen tudi harmonikarski orkester pod vodstvom prof. Pavla Kosca, ki je bil tudi učitelj harmonike v Glasbeni šoli Mengeš. 36 Leto 1972 je bilo prelomno leto. Na pobudo g. Slavka Piška sta bila ustanovljena mešani pevski zbor in folklorna sekcija. Naporov pri organiziranju skupin ne bom našteval. Bilo jih je kar nekaj, a na koncu sta obe skupini zadihali s polnimi pljuči. Pevski zbor je od začetka in polnih 15 let vodil prof. Tomaž Habe. Pod njegovo taktirko je zbor požel številne zavidljive uspehe doma in tudi po svetu. Druga uspešna sekcija je bila folklorna skupina pod mentorstvom ge. Štefke Mlakar. Tudi ona bi lahko napisala kakšen članek spominov na ustanovitev skupine. Tako zbor kot folklorna skupina delujeta uspešno še danes. G. Slavko Pišek ni bil samo kulturnik, bil je tudi odličen organizator. Na njegovo pobudo je kulturni dom doživel prenovo dvorane, odra, pododrja in dozidave avle. Marsikateri starejši prebivalec Mengša se spominja kulturnega doma in stare dvorane v prvotni obliki. Prenova je zahtevala ogromno finančnih in materialnih sredstev. Tudi ta sredstva, ki so bila potrebna za uresničitev programov, je znal pridobiti prav g. Slavko Pišek. Finančna sredstva so prispevali: Kulturna skupnost Domžale, takratna Občina Domžale, ZKD občine Domžale in domača mengeška podjetja. Ne bom našteval vseh, saj mi jih je nekaj že tudi ušlo iz spomina. Obnovo so izvajali izključno domači izvajalci. G. Slavko Pišek pa ni bil poznan samo doma, njegova dejavnost je močno odmevala tudi v takratni domžalski občini. Bil je ustanovni član ZKD v Domžalah. S tem je prevzel celotno kulturno življenje vseh društev v Domžalah. Njegov prispevek je bil velik na mnogih področjih javnega življenja v občini Mengeš in občini Domžale. Kdor želi izvedeti o njegovem delu še kaj več, je veliko zapisanega in zbranega v NUK-u v Ljubljani. Ob proslavi 65-letnice DKD sem bil zelo razočaran, saj o njegovem dolgoletnem delu na kulturnem področju niti z besedo ni bilo omenjeno njegovo delo, kaj šele ime. Tudi slavnostni govornik na proslavi ga ni omenil. Morda ga je pozabil ali pa je bil namerno izpuščen. G. Slavko Pišek pa je bil tudi gospodarstvenik, saj je pod njegovo taktirko zrasla nova tovarna Trak (sedanji Tuš supermarket). Vse napisano je samo skromen spomin na njegovo delo. Če bi hotel napisati vse detajle, bi nastal roman. Mislim, da si za ves trud in delo zasluži vsaj obeležje na kulturnem domu ali preimenovanje doma v Kulturni dom Slavka Piška. Upam, da bo Občina Mengeš prisluhnila in pristopila k uresničenju izrečene ideje. G. Slavku Pišku v spomin zapisal njegov dolgoletni sodelavec Štefan Borin. Mengšan - april 2022 PISMA BRALCEV HRAST IN BUKEV KOT STA MOČNA BUKEV IN HRAST, PREVZEL NAD MANO SI OBLAST. KOT UBOGA SEM V GOZDU MALA SMREKA, MED NAMA NASTALA JE PREPREKA. RADA BI TRDNE VEJE V ROKAH, DA MOČNA POSTALA BI KOT HRAST. DA PREMAGAM NEPREMAGLJIVO IN V ŽIVLJENJE VRNEM SE IGRIVO. ŠE KORENINE OD HRASTA NAJ SI VZAMEM, POTEM ŽE JUTRI MORDA DOJAMEM, DA DRUGAČNA ŠIRINA SVETA, TUDI ZA MENE, NOVO REŠITEV IMA. Avtorica pesmi: Frančiška Hunjet Pasja stranišča Dolgo že opažam, da je okrog naše župnijske cerkve svetega Mihaela sprehajališče za pse. Te živali sem imela vedno rada in me zanimajo tudi njihove pasme. Ne morem pa sprejeti tega, kar puščajo za seboj. Nenavadno je, da njihovi lastniki ne pobirajo njihovih iztrebkov. Tako je zelenica okrog cerkve in zvonika postala pasje stranišče. Po nedeljski deseti sveti maši se mlade družine rade še zadržijo zunaj cerkve na kratkem klepetu, otroci pa skačejo in se lovijo okrog zvonika – ravno tam, kjer je »kupčkov« največ. Lastniki bi morali pomisliti, da mora to nekdo počistiti. Vsako soboto pospravljamo cerkev in okolico v glavnem starejše ženske (beri: stare) in če hočemo, da je urejeno, pospravimo tudi pasje iztrebke. Pričakovali bi, da kulturen človek za svojim hišnim ljubljenčkom počisti. Ali bi k rešitvi pomagali pasji smetnjaki? Podobno se dogaja tudi na naših vrtovih in zelenicah – pri vseh, ki se niso ogradili z betonskimi ali žičnimi ograjami. Tudi v imenu teh občanov pozivam, da se to spremeni. Skrb za okolje bi morala biti v zavesti vsakega človeka. Biti človek pomeni biti odgovoren. Besedilo in foto Marička Benda Mengšan - april 2022 37 ZAHVALE Daritev je končana. S spomini obdana, nam sveta so leta. Čas jih ne rani, ostali so z nami kot misel hvaležna na te. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 70. letu starosti sklenil naš dragi MARIJAN ˇ CERNIVEC (1952–2022) po domače Janščev Marjan iz Topol. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala osebju UKC Ljubljana – Oddelku za intenzivno medicino in bolniškemu duhovniku gospodu p. Vladimiru Rufinu za bolniško maziljenje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Marku Koširju za opravljen cerkveni obred, maše in molitve. Posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Topole za poslovilni govor in lepo opravljen obred ter vsem gasilcem sosednjih gasilskih društev, ki so ga spremljali na zadnji poti. Hvala pevcem skupine Krt in trobentaču za Tišino. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi. 38 Mengšan - april 2022 Ni te več v hiši, ne na vrtu, nič več se tvoj glas ne sliši, če lučko na grobu ugasnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN IN ZAHVALO ZAHVALA Na predvečer 79. rojstnega dne se je za vedno poslovila naša ljubljena in ljubeča žena, mami in babi Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenila naša draga ˇ FRANCIŠKA NOVAK roj. Konjar, iz Mengša. Ob izgubi žene, mame, stare mame, sestre in tete se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem zahvaljujemo za izrečena sožalja, besede tolažbe in darove za maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali, da smo lahko bili skupaj v domačem okolju. Hvala tudi vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili h Gospodu k večnemu počitku na mengeškem pokopališču. Vsi njeni. HELENA (ALENKA) BERAVS Ljubila je življenje in se zanj kljub težki bolezni ob pomoči zdravstvenega osebja KO za nevrokirurgijo, Onkološkega inštituta in KO za žilne bolezni UKC Ljubljana borila skoraj 7 let. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri njenem zdravljenju. Hvala tudi vsem drugim, ki ste njo in nas na tej težki poti bodrili, podpirali in nam kakorkoli pomagali. Alenka, tvoja pot je končana, tvoj smeh se je kdo ve kje in kdaj izgubil, nam pa ostaja le spomin nate. Neizmerno te bomo pogrešali. Vsi tvoji. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila izžrebana (marec 2022, št. 3) je: Julija Šašek iz Mengša in prejme nagrado – pripomoček za telovadbo. Čestitamo! Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš s predhodno telefonsko najavo: 01 / 724 71 06. Rešitev križanke je bila: MATERINSKI DAN Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (april 2022, št. 4) je: krtača-fen za lase. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 30. aprila 2022, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/ dobitnica nagrade bo objavljen/a v majski številki glasila. Mengšan - april 2022 39 Drage občanke in občani! Vabim vas na PRVOMAJSKI KRES NA GOBAVICO, ki bo na predvečer prvega maja s pričetkom ob 20. uri Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli mengeški godbeniki. Franc Jerič, župan Občine Mengeš