XI letnik.
Izhaja vsaki četrlck ob 11. url dopoldne. Rokopisi so ne vračajo. Ncfraiikovunn pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za	celo	leto	4	krone,
za	pol	leta	2	kroni.
Za manj premožne za	celo	leto	3	krone,
za	pol	leta	K	1’50
Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredptSlva^ dvw8l*e' sv Itev. 7.
V	(lorici, dne 7. maja
19 Številka
lovensKo ljudstvo na
ta vero dom^sa
.Vsejfc	m -■urjai"
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, SeineniSka ulica 5. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba karuali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice sc račutiijo po petit vrstah, in sicer: če sc tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici
Tiska Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Delavska slavnost
dne 3. maja.
To jo bila veličastna slavnosti Pozabili je ne bomo gotovo nikdar! Vspeh je daleč presegel naše pričakovanje. Naši delavci, ki se dva meseca niso o drugem pogovarjali ko o blagoslovu društvene zastave in o slavnostnem zborovanju v proslavo petindvajsetletnico papeža Leona XIII., so bili vsi iz sebe, ko so gledali nepregledno množico odličnega občinstva iz Gorice in okolice, ki je prihitela na njihovo slavnost. Delavsko društvo je imelo sicer v zadnjem času razne nevšečnosti in zapreke, ki so nam kalile upanje, toda vse smo srečno premagali. Delavska ivnost, ki se je vršila v nedeljo v Gorici > fc^žt. Petru, sme se brez pomisleka prištevali med najlepše, kar so jih imeli do zdaj goriški Slovenci.
Vreme, ki je bilo v soboto deževno, se je v nedeljo zjutraj spremenilo. Prikazalo se je jasno nebo in pomladansko solnce nam je pošiljalo žarke trdnega upanja, da se bode mogla slovesnost izvršiti v najlepšem redu. Tolikega navdušenja, ko v nedeljo, nismo še videli med goriškimi delavci. Delavska soba je bila predpoldne vedno polna delavcev, ki so prihajali in odhajali. Bazdali smo 3000 vstopnic Pohvaliti moramo javno gospodično vrtnarico Marico Podgornik, ki je cel teden pridno razpošiljala vabila po mestu in deželi.
Odposlanci „Slovensko krščanske zvezo v Ljubljani11 so prišli deloma v soboto zvečer, deloma v nedeljo zjutraj. Na postaji so jih sprejeli p. n. gg. dr. A. Pavlica, Jernej Kopač in Luka Dugar. Naznanjen nam je bil tudi prihod hrvatske deputacije iz Zagreba, ki pa ni došla. Krive so bile temu gotovo sedanje razmere v Zagrebu.
V	ccrkvi sv. Ignacija.
Ob 2 pop. je šla deputacija naših delavcev na čelu jim g. Luka Dugar v „Šolski Dom“, kjer se je hranila nova zastava. Prenesli so jo zavito v sakristijo cerkve sv. Ignacija. Slovesnost je imela začeti ob 2'A,, toda prostorna cerkev sv. Ignacija je bila že ob dveh natlačena. Prišlo je mnogo delavcev tudi iz okolice. Naj omenimo le vrle Mirence, katerih je prišlo okolu 100. Zanimanje je bilo velikansko, navdušenje nepopisno. Vsi krščanski delavci so imeli pripete bele nageljčke.
Točno ob 2Y2 stopil je na leco č. g. Ivan Dermastia, ter je ob besedah sv. Luke: „In to vam bodi znamenje11 v prepričevalnih besedah podal nekoliko naukov, ki jih društvenikom podaja nova zastava. Zastava bodi znak edinosti. Edinosti v veri, katera je dandanes v toliki nevarnosti, edinosti v društvu, znak medsebojne ljubezni. Posnemajte prve kristjane, katerih ljubezen so celo pagani občudovali.
Zastava vzbujaj v vas pogum. Dandanes ko je svet poln verskih strahopetcev, vi kršč. delavci, pogumno kažite svojo vero. Ne brigajte se, kaj porečejo ljudje. Ne po ljudeh, po Kristusu se nam je ravnati. On je vekomaj ravno tisti, ljudje pa in njih nazori se menjajo, kakor obleka. Spominjajte se vedno besedi: Boga je treba bolj slušati, ko ljudi.
Zastava vas spodbujaj k čednost-nemu življenju. Slika deviškega ženina, sv. Jožefu, na zastavi, bodi vam glasnik čednostnega življenja. Zatajujte in bojujte se, da zmagate. Greh rodi prokletstvo, mirna vest pa je največje bogastvo.
Zastava vas vnemaj k d e 1 u. Sv. Jožef si je z delom svojih rok služil vsakdanji kruh Človek je za delo vstvarjen. Delo je staro kakor svet. Po grehu je delo težavno, naporno, a je ob enem zdravilo za telo in dušo. Delo pa je tudi častno. Sam včlovečeni Bog je do 30. leta sv. Jožefu pomagal pri delu, se svojimi žulji in znojem je posvetil človeško delo.
S pozivom naj z blagoslovljeno zastavo tudi društveniki povzdignejo svojo srca prerojena in pomlajena za vero, dom in lastni blagor, je govornik zaključil svoj govor.
Po krasnem govoru so častiti gg. bogoslovci zapeli tri psalme. Na to je prečastiti g. prelat Jos. dr. Gabrijevčič, katerega je v ta namen pooblastil p r e-miiostni knez in nadškof Andrej, blagoslovil novo zastavo. Po blagoslovu je ljubljanska zastava, ki je bila v cerkvi ves čas razvita, poljubila goriško, a častiti bogoslovci so mej tem krasno zapeli pesem: Benedictus.
Kumovala sta blagorodna gospa Avgusta Pirjevec in blagorodni gospod ces. svetnik Franc Vodopivec. Obema se „Slov. kal. delavsko društvo*1 srčno zahvaljuje.
Po izvršenem blagoslovu je vse ljudstvo z mogočnim glasom pelo slovenske I litanije. Vgajal je zelo „Tantum ergo“, ki so ga pele gospodično pevke brez orgelj. Lepa hvala pevkam, pa tudi č. g. župniku Kokošarju.
Po končani cerkveni slovesnosti izlilo se je celo morje krščanskih mož iz cerkve na Travnik. Kmalu nato se prikaže iz cerkve tudi nova društvena zastava, katero je nesel krepak mladenič Brezigar. Dvanajst krepkih mladeničev in mož z belimi nageljčki na prsih se uvrsti pred zastavo in ob straneh. Za zastavo pa se razvije nepregleden sprevod, ki se čvrsto pomika po Baštelu in po Bobatišču proti Št. Petru.
Prizor na Travniku je bil res veličasten. Nad lepim redom in dostojnim obnašanjem so so izgledovali tudi Italijani. Nekateri so bili do solz gineni, ko so videli naše može, kako so pogumno korakali pod papeževo zastavo.
Pred St. Petrom.
Pred mitnico je tudi depulacija „Slov. krščanske zvezo v Ljubljani“ razvila svojo zastavo. Tako smo prišli z dvema zastavama k mitnici, kjer nas je čakalo slarašinstvo in množica ljudstva. Gospod župan Bofulin je pozdravil goste s krepkimi besedami, nakar so zadoneli navdušeni „Živio“-klici. Pred zastavo se je zdaj uvrstilo št. petersko starešinstvo se županom na čelu. Malo pred vasjo so prišli nasproti z veliko slovensko trobojnico vrli mladeniči in možje iz Bilj. Zastave so se med seboj pobratile in se potem skupno pomikale po vasi proti hiši „Kmetijske zadruge". Na vseh krajih so plapolale slovenske trobojnice. Med nepretrganim streljanjem iz topičev smo prišli pred hišo „Kmetijske zadruge". Streljalo se je pred cerkvijo, poleg hiše
..Kmetijske zadruge11 in na hribu sv. Marka. V Št. Petru je streljal iz topičev domačin Doljak, na hribu sv. Marka pa g. Makuc iz Gorice. Čast vrlim Št. Petercem !
Slavnostno zborovanje v proslavo papeževega jubileja v Št. Peru.
Prostorno dvorišče „Kmetijske zadruge" in bližnji travnik sta se bila v hipu napolnila. Navzočih je bilo do 3000 oseb. Med nepopisnim navdušenjem in nepretrganim streljanjem je zasvirala vojaška godba in so vrli pevci iz Št. Petra pod vodstvom gospoda nadučitelja Lavrenčiča zapeli prekrasno in slavnosti primerno pesem: „Zastava že razvitaje“.
Slavnost je otvoril č. g. dr. Andrej Pavlica, ki je govoril približno tako-le: „ Častiti zborovalci in sobratje ! Naše zborovanje velja Onemu, ki je namestnik Gospoda Jezusa Kr. Če kedaj, spodobi se danes, da otvorim zborovanje po starem krščanskem običaju: Hvaljen bodi Jezus Kr.! Pred vsem se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se v tako obilnem številu odzvali povabilu. Bodite vsi naj-prisrčneje pozdravljeni. Pozdravljam posebno gospode iz Ljubljane, njim na čelu voditelja slovenske krščansko - socijalne stranke dr. Jan. Ev. Kreka (gromoviti „Živio“-klici)! Veselim se, da imamo tukaj v naši sredi tudi preč. monsignora Jos. dr. Gabrijevčiča, katerega je sv. Oče pred kratkim povišal v hišnega prelata I (Navdušeni „Živio“-klici.) Pozdravljam naše poslance, ki so tukaj pričujoči, njim na čelu voditelja goriških Slovencev, državnega poslanca dr. Antona Gregorčiča! (Viharni „Živio“-klici so pri teh besedah pretresali zrak.) Pozdravljam vse gospode duhovskega in svetnega stanu, občinske zastopnike, predsednike, odbornike in pooblaščence raznih društev! Na današnjem zborovanju je zastopanih 43 društev, družb in občin: Krščanska socijalna zveza v Ljubljani, politično društvo „Sloga“ v Gorici, katoiiško-politično društvo za sodni okraj ajdovski, bralno društvo v Biljah, bralno društvo v Šempasu, katoliško-delavsko društvo v Podgori, katoliško - delavsko društvo v Mirnu, ljudska opekarna v Biljah, kmetijski društvi v Šempasu in v Biljah, zavarovalna društva za govedo v Kamnjah, v Bihembergu, v Št. Petru, v Pevmi, v Šempasu, katoiiško-politično društvo za kobariški okraj, izobraževalno društvo v Kobaridu, centralna posojilnica v Gorici, hranilnice in posojilnice v Če-povanu, v Kojskem, v Solkanu, v Medani in Biljani, v Št. Petru, v Pevmi, v Biljah, v Mirnu, v Kamnjah in v Dornbergu, katoliška čitalnica v Čepovanu, kmetijska zadruga v Št. Petru, izobraževalno društvo v Dornbergu, društvo katoliških učiteljic v Gorici, Marijine družbe v Pevmi, Podgori in v Kronbergu, župansta v Biljah, Št. Petru, v Rihenbergu, v Šempasu, v Medani, v Dornbergu itd., dva pevska zbora iz Št Petra in iz Bilj.
Zbrali smo se k današnjemu zborovanju kot sinovi, ki hočejo proslaviti svojega duhovnega očeta Leona XIII. Dne 20. febr. t. 1. je preteklo 25 let, od kar je bil izvoljen za rimskega papeža, dne 2. marca t. 1. poteklo je 25 let, od kar je bil kronan za rimskega papeža in dne 28. aprila, t. j. minuli torek je sv. Oče prekoračil leta sv. Petra. Kakor nas uči izročilo, je sv. Peter vladal 25
let, 3 meseca in 8 dni. V teh 25 letih se je marsikaj spremenilo. Sv. kat. cerkev se je v teh letih zelo razširila. Sivolasi starček je vselej modro in krepko krmaril čolnič sv. Petra.
Pred vsem pa ga hočemo mi danes slaviti kot socijalnega papeža, kot papeža, ki se je zavzel za pravice teptanega ljudstva, za pravice trpečega delavstva, kot papeža, ki je v slavnih okrožnicah razvil program krščanske demokracije, katere se oklepa tudi naše društvo. Zato hočemo dati danes izraz svoje hvaležnosti in svojemu veselju, ki nas navdaja ob Njegovih godovnih dneh.
Mislim, da sem vsem iz srca govoril, ko sem malo prej v Gorici oddal na sv. Očeta sledečo brzojavko :
Sv. Očetu Leonu XIII., Rim.
»Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici", združeno z vsemi slovenskimi katoliškimi društvi gori-ške dežele, slavi danes 25-letnico Vaše Svetosti, izraža voščila, se zahvaljuje za socijalne okrožnice in prosi apostolskega blagoslova sebi in bratskim društvom.
Pavlica, predsednik.
Tako sem brzojavil sv. Očetu. Pokažimo zdaj, da so bile te besede resnične in odkritosrčne. Zborujmo vsi eno-dušno, zborujmo veselo, zborujmo navdušeno !“ (Burni „Živio“-klici.)
Za predsednikovim pozdravom je mešani zbor zapel pesem: „Pozdravljam Te gorenjska stran“. Na to nastopi navdušeno pozdravljen slavnostni govornik dr. Jan. Ev. Krek iz Ljubljane, predsednik „Slovenske krščanske socijalne zveze11. Govoril je o pomenu Leona XIII. za socijalno gibanje. Primerjaje nauke Leona XIII. z nauki Marksa, ustanovitelja socijalne demokracije, dokazal je, da če so socijalni demokratje socijalni, demo-kratje in rudeči, so krščanski socijalci tudi in še bolj.
Boj za združevanje je sedaj prva parola delavskega ljudstva. V tem boju nastopati dve struji, socijalno demokratična in krščansko socijalna. Socijalni demokratje pravijo, da so socijalni. A mi lahko rečemo, da smo še bolj socijalni. Pri nas deluje požrtvovalnost, dočim so socijaldemokratični voditelji za vsak njihov korak dobro plačani. Oni ne slore niti koraka zastonj, med tem ko v naših vrstah ljudje žrtvujejo svoje duševne in gmotne moči za blagor ljudstva. Prekašamo je v ljubezni, ker ne delamo v sovraštvu do vsega, kar obstoji. Socijalni smo, a tudi pravični.
Socijalni demokratje pravijo, da so demokratje prijatelji ljudstva. Tudi mi smo demokratje. Tudi mi delujemo po navodilu sv. Očeta, da ono ljudstvo, ki sč svojimi žulji gromadi bogastvo, dobi svoje pravice. In vlade bodo morale te pravice priznati in ščititi. Toda Marks upa rešitev socijalne bede od sile obupanih, mi pa pravimo, da bo zmagala moč pravice, resnice, za kar hoče sv. Oče, da delujemo. Mi hočemo, da postano naše ljudstvo za to zmago sposobno. — Sv. Oče hoče inteligentno (na-obraženo), kulturno napredno ljudstvo. Namestu inteligonce, ki z viška hoče gospodariti proti ljudstvu, mora stopili inteligenca ljudstva. Naš narod hrani v svoji notranjosti bogate
zaklade uma in srca. To zaklade moramo dvigniti. Naš narod bi moral poginili, ako no vzdignemo ta zaklad inteligence nu-šoga ljudstva, da poslane narod sposoben za boje, a tudi za — zmage.
Marks zahteva vere v svoj nauk, ki trdi, da bo družba propadla. Nobenega zagotovila ni dal svojim vernim za to vero, niti kruljevega konja ni ozdravil, in vendar socijalni demokratje slepo verujejo v te pralne besede. Priznati moramo, da imajo v tem pogledu močno vero in nam lahko služijo v izgled. Tudi Leon XIII. zahteva vere, vere v to, da pravica mora zmagati, ker je to zagotovil večno pravični Bog, ker so to nauki evangelija, katerega resničnostjo Gospod s čudeži potrdil. Leon XIII. ne zahteva za sebe vere, ampak za Gospoda. In proti slopi Marksovi veri ima naša vera zagotovilo, da je peklenska vrata ne bodo premagala.
Socijalni demokratje so rudeči, mi smo tudi. A naša rudeča barva ni barva strasti, ni barva sovraštva in krvi, ampak je barva ljubezni, barva naše gorke krvi, ki se v ljubezni za ljudstvo pretaka po naših žilah. In ko bode rndeča socijal-demokratična cunja že davno izgubila svojo barvo, pa bo v naših prsih vrela gorka kri za naše ljudstvo. Delajmo s poukom za izobrazbo ljudstva, združujmo njegove moči in semteitje se v pouku spomnimo tudi revščine naših liberalcev, ki so največji revčki, ker so se tako odtujili ljudstvu.
Koncem svojega govora so je govornik v krepkih besedah spomnil tudi gonje proti duhovščini. Zdi se mi, pravi govornik, da se vračajo apostolski časi. Prhv je. Kolikor bolj nas bodo preganjali, tembolj se bomo oklepali ljudstva. Duhovniki dandanes nimajo zlata in srebra, da bi delili miloščino, a to kar imajo, in kar so od ljudstva prejeli, svojo izobraženost, svojo omiko in duha stavijo v službo ljudstva. Z izobrazbo in gospodarskim združenjem dele najboljšo miloščino svojemu narodu. Sv. Peter je rekel hromemu siromaku : „Zlata in srebra nimam, a kar imam, to ti dam. V imenu Kristusa ti rečem: Vstani in hodi !u Tako pojdimo tadi mi med ljudstvo, osvobo-jujmo je in povejmo ljudstvu: „Zlata in srebra nimamo, a kar imamo, ti damo. Vstani in reši se svojih sovražnikov, da boš sam svoj gospodar na rodni zemlji, in hodi!“
Besedam je sledilo gromovito odobravanje, in videio se je, da so padle na rodovitna tla.
Za slavnostnim govorom je deklica Rozalija Č u č a t iz Št. Petra prav lepo in točno deklamovala pesem:	„A	v e
Leo!*1 Za njo je mešani zbor zapel papeževo himno.
G. predsednik je prečital došle brzojavke:
»Srčno pozdravljeni bratje s 1 o ve n s k i z a d e 1 o krščansko*1.
Žitnik. »Veri, blagostanju, svobodi, Zastava sveta ljudstvo vodi!“ Gostinčar, Zi 11 er.
»K v i š k o dvigaj se zastava danes Bogu posvečena, kviško tudi naša srca premlajena, prerojena*1.
Katoliško in konsumno društvo v Tržiču.
nIskrene častilke pošiljamo svojim stanovskim sobratom k njih lepi slavnosti. Živio!u
Slov. kršč. delavci društva „Domovinau v Gradcu.
Podgornik, predsednik.
Najbolj je občinstvo razveselila brzojavka iz Tržiča. Znano je, da so pred kratkim ob občinskih volitvah kranjski slovenski naprednjaki prodali lepi Tržič Nemcem.
K besedi se je oglasilo mnogo govornikov, kateri pa, žal, niso mogli priti vsi na vrsto. Čas nam je naglo potekal. Gospod deželni poslanec Grča, župnik v Šempasu, je mej drugim dejal: »Bodi današnji shod začetek tesne organizacije katoliško-narodne stranke. Tukaj vidimo zbrana naša društva, a vse to nam še ne zadostuje. Treba je še več storiti za ljudstvo. Če bomo čvrsto delali za ljudstvo in se vsestranski organizovali, se nam ne bo treba bati prihodnosti. Prihodnost bo gotovo naša. Po tej poti gotovo zmagamoI*1 (Živahno pritrjevanje.)
Franc Uršič, delavec v Stračicah je deklamoval pesem kršč. delavcev, katero je občinstvo z vidnim veseljem poslušalo. Ob koncu je pridnega mladeniča poČMtilo id živahnim ploskanjem. Pevoi
I (mešani zbor) so zapeli času primorno pesem: »Mujnikova11.
Naj omenimo, da je med posameznimi točkami duevnega reda vojaška godba svirala na splošno zadovoljnost razne slovansko in druge skladbo. Pevski zbor šempeterski pa nas jo naravnost presenetil. Občinstvo mu jo pri vsaki točki burno ploskalo.
G. predsednik dr. A. Pavlica pravi ob koncu dnevnega reda: „Dnevni red je razen zadnje točke (Cesa'cka pesem) končan. Po odpeti cesarski pesmi Be bo začela prost« zabava, pri kateri bo so šempeterskim pevskim zborom sodeloval tudi bil je nski pevski zbor. Še enkrat se prav toplo zahvaljujem vsemu občinstvu, posebno pa gg. govornikom. Edinost, katera se je na shodu pokazala, nas je v srce ganila. Kako lepo je, č« so bratje med seboj edini. Želim, naj bi se goriškim Slovencem vrnili časi, ko bomo vsi edini, kakor smo tukaj edini, edini za Boga, za sv. vero, edini za domovino za svobodo in omiko našoga ljudstva, edini za cesarja in Avstrijo 1 H koncu Vas pozivljem, da zakličete vsi še enkrat iz dna svojih src: »Živio sv. Očetu Leonu XIII., Njega Veličanstvu presvit-lemu cesesarju in goriškemu nadpastirju premilostnemu knezu-nadškofu Andreju*1. Občinstvo se odzve z burnimi klici, se odkrije in pč spremljevanjem vojaške godbe mogočno poje cesarsko pesem. Ta prizor je bil res ginljiv.
Prosta zabava.
Med prosto zabavo, pri kateri smo se krepčali z izvrstnom vinom šempeterske »Kmetijske zadruge11 in z okusnimi jedili, napil je najprej č. g. kurat Rojec blagorodni gospej kumici in blagorodnemu gospodu kumu. Občinstvo j>'ma je napravilo prisrčne ovacije. Big. gospod ces svetnik Fr. Vodopivec pravi, da bo zastavo izdelale učenke obrt ne šole v „Š o I s k e m Domu11, navdušuje občinstvo, naj bi šolo podpiralo, opominja Btariše, najbiredno p oši 1 j a 1i otro k e v šolo, da se kaj dobrega nauče in postanejo svoj čas dobri mojstri.
Č. g. kurat Rojec, čigar zgovornost smo občudovali, napije daljo še g. predsedniku dr. A. Pavlici in g. Luki Dugarju.
G. kaplan Zakrajšek pojasnuje razmere »Kmetijske zadruge” v Št. Petru,
o	kateri so pisarili nasprotniki, da je že propala, a kljubu temu še živi. Upanje je, da se bo kljubu vsemu nasprotovanju dobro razvijala.
Biljenski pevski zbor je skrbel za to, da so prehitro potekle ure lepemu zabavnemu večeru. Vsa čast vrlim mladeničem in njihovemu pevovodji 1
Težko Bmo se ločili v nedeljo od prijaznega Št. Petra. S6 seboj smo nosli navdušenje, katero so nam vzbudili govorniki in bratska ljubezen, ki je ogrevala celo slavnost. Bog daj, da bi ta veličastna manifestacija vseh katoliških društev naše dežele obrodila obilnega sadu.
»Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici11 je lahko ponosno na nedeljsko slavnost, ki se gotovo sme prištevati med najlepše ne samo kar jih je do zdaj priredilo, ampak tudi kar so jih goriški Slovenci do zdaj priredili. Zato kličemo: Živi, rasti razcvitaj se »Slov. katoliško delavsko društvo v Gorici!*1 * *
*
V	pondeljek nam je došla iz Rima sledeča brzojavka I
Gospodu Pavlici, predsedniku „Slov. katol. delavskega društva11 v Gorici.
Sv. Oče se je razveselil nad iskrenimi izrazi udauosti iu nad prisrčnimi voščili „Slov. katol. delavskega društva11 in ž njim združenih katoliških društev gorlSkc dežele ter podeljuje s hvaležnim srcem apostolj-ski blagoslov.
Kardinal Rampolla.
Politični pregled.
Državni zbor. — Mladočehi so sklenili da ne bodo ob9truirali v državnem zboru. Sprejeta je bila predloga o odpovedi trgovske pogodbe ato Srbijo. V kvotno deputacijo je izvoljen posl. Povše. Dr. Tavčar, ki vedno in povsodi pobija klerikalnega zmaja je interpeliral vlado radi »Gospodarske zveze11 in gospodarske organizaeije kat. narodne btranke sploh.
Tildi z to intorpolacijo šo ni ubil klerikalnega zmaja.
Slovanska zveza za Hrvate. — Poslanci »Slovanske zveze11 so stavili v drž. zboru interpelacijo na ministerskega predsednika v zadevi dogodkov na Hrvaškem in Bicer: so-li ministerskemu predsedniku znani ti dogodki, pri katerih popolnoma proti postavno nustopa vojaštvo. —
Velike demonstracije na Hrvaškem. — Poročila iz Hrvaške dokazujejo, kako nasilno se hoče udušiti narodovo gibanje za zakonite pravice. Oklic hrvaških opozicijonulnih poslancev na bana, ki je bil priložen zagrebškim listom, je bil z listi vred zaplenjen. Po Zagrebu vse mrgoli orožnikov in vojaštva. Banova palača je od vseh strani zastražena. Ko se je ban peljal v svojem vozu skozi mesto, so demonstrantjo napadli voz in pobili okna. V Markovi cerkvi so zagrebške gospe dale opraviti zadušnice za v Zaprešicu padlega kmeta Pasariča. Cerkev je bila napolnjena dam iz najboljših slojev in dijakov. Imeli so na obleki pripete hrvaške trobojnice. Ko je množica zapuščala cerkev, pela je „Liepa na?:i domovina11. Takoj so jo obkolili policaji in orožniki. V llici so aretirali sedem gospodičen, katere so policaji uklenili in gnali v zapor. Prvega maja je bilo 6 stotnij vojakov v službi, ki so stale razdeljene po mestu. Zagreb se ne vkloni in že sedem tednov se neprestano bori za narodove pravice, a ob njegovem zgledu so zopet hrabro vstala hrvaška mesta. V Karlovcu, Varaždinu, Glogovnici, Zlatarn in pa v raznih krajih ustaja narod za svoje pravice. V krapinskem okraju so razburjeni kmetje zaprli v hlev okrajnega predstojnika in njegovega uradnika.
Ex - lex stanje na Ogerskom. — Sl. majem je na Ogerskem nastopilo ex lex stanje t. j. izvenzakonito stanje. Ustava je takorekoč ustavljen i in vlada dela zdaj na lastno odgovornost. Ta slučaj ae je zdaj že v tretjič ponovil, odkar obstoji ogrska nstava.
Angleški kralj Ed' ard VII pri papežu. — Devetsto let ni nobeden angleški vladar stopil na rimska tla. In v sredo sta se sešla naslednik Petrov in naslednik Elizabetin. Protestantje in tudi laška vlada so napeli vse moči, da angleški kralj ne obišče sv. očeta. In vendar se je vladar Anglije poklonil nasledniku sv. Petra. 26 minut sta bila čisto sama. Kaj sta govorila, to je tajnost. A upati smemo, da pomeni ta dan dobro bodočnost zu Anglijo in za Rim.
Dogodki v Dlacedoniji. — Ma-cedonski vstaši so na 50 mestih v Solunu in okolici izvršili dinamifske atentate. Pognali so v zrak filijalko otomanske banke, klub za tuje«, kjer je bil mej drugimi ranjen nemški konzul. Mnogo oseb je mrtvih, okoli 100 je ranjenih. Mej četami orožnikov in napadalci se je vnel hud boj. Na obeh straneh je mnogo ubitih in ranjenih Arnavti so pripravljeni za boj. V svoja skladišča so speljali 100.000 kg. sirka in nakupili so ogromne črede ovac. Sultanu so izjavili, da ne odnehajo. O macedonskih ustaših se pa poroča, da so pripravljeni umreti nego odnehali. V bitvi pri Smiljanu je padlo 57 vslašev in bilo je več ranjenih. Bitke med vstaši in med turškimi vojaki so bile pri vasi Ribnici, pri Petrovu, pri Invecu. Tri avstrijske vojne ladje so priplule v Solunsko luko. Tudi del italijanske mornarice je odplul proti Solunu.
Dopisi.
Iz Podbrda. — Pred nekaj časa so v Podbrdo pripeljali prvo lokomotivo, pa — menda radi mraza — imajo jo le ogrnjeno na nasipu. — Pred Iremi tedni je prvič zažarela električna luč, marsikateri se je vstrašil misleč, da v vasi gori. Sedaj dozidavajo drugo bolnišnico. Posebnih nesreč dosedaj ni bilo, da si so hrib že do 1600 m prevrtali. Hvala Bogu in skrbnosti voditelja Luserja, ki tudi sploh daje lep vzgled delavcem in uradnikom vzornim krščanskim življenjem. Napravijo tudi telegraf in vpeljejo drugo poštno zvezo z Kranjsko. — Trije naprednjaki so neki večer že ob pozni uri udrli v kaplanijo, in hoteli g. kaplana prisiliti, da se v prilog tem liberalcem odpove, pravici Jo izklučne posesti ka-planije. G. kaplan je radi sedanjih razmer okrajnemu šolskemu svetu odpovedal šolsko sobo, ki je bila v kaplaniji. Radi toga bo ga tele-gentni naši naprednjaki
v njegovem stanovanju napadli. Na take telo-genco so goriški kolovodjo prav lahko ponosni.
Iz gor. — Sl. c. kr. tolminsko glavarstvo razposlalo jo te dni (došlo 30. aprila) okrožnico s pozivom izpolniti in doposlati nadalje do 5. maja obrazce za otroke, katerim se bodo stavilo runje. Kedaj bo to, chi lo sa? okrožnica je datirana od 20. dne marca 1903 ! Potrebuje toraj po pošti poslana, recimo v Trento iz Tolmina, 5 krat več časa kakor £e se pelješ čez Bremen v Novi-York (Amerika). To so res krasne razmere I Jako hitro uradovanje! (Poštna uprava in odprava je nedolžna !) Mimogrede povem še da imajo šolska vodstva čas do 10. dne maja odposlati izpolnjene izkaze c. kr. okr. šol. svetu; povedal mi je lo učitelj, kateri se jo tudi jezil, da so dobili še le pred tednom 2j. aprila z datom : 20. aprila 1903.
Novice.
Prof. Simon Rutar zgorel. — Na prav žalosten način sojev nedeljo ponoči ponosrečil v Ljubljani prof. Simon Rutar, naš rojak. Doma v svojem stanovanju v II. nadstropju Modjatove hiše na Dunajski cesti štev. 19, našli so ga mej zunanjimi in notranjimi vrnlmi na nekom zaboju sedečega in mrtvega. Bil je skoraj po celem životu ožgan in opečen. Prišel je bil okoli 10. ure ponoči iz »Narodnega doma11 domov in je šel v sobo, kjer je odložil površno suknjo, spodnjo suknjo in telovnik in nu to je šol na stranišče z gorečo svečo. Tukaj j« postavil luč polog sebe, toda preblizo tako. da se mu je vžgala srajca in je začela goreti. Nesrečnež je sicer trgal srajco raz sebe in se je pri tem na rokah opekel, a v strahu ni mogel dovolj hitro srajoe strgati raz sebe in tako seje tudi vnela „majau, ki jo je imel na sebi in la in platnena srujca in hlače do kolen so zgorele na njem.
V stranišču in na hodniku med stanovanju..! ležali so kosci sežgane obleke in so bili na tleh sledovi krvi, katero je zapustil ponesrečenec za seboj, ko je hotel iti v sobo, toda bolečine je moral imeti tako hude, da je popolno obnemogel in pri vratih se vsedel na zaboj. Obleko je bil takrat razen hlač že vso raztrgal raz sebe in ni ista takrat več gorela, ko je prišel med vrata in Obnemogel. Kakor je policijski zdravnik dr.
111 n e r konstatiral, umrl je Rntar nazadobljenih opeklinah, ki so bile tako hude, da seje meso kar luščilo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Ranjki je imel kot profesor do septembra t. 1. dopust. Sosedje niso o strašnem dogodku do pondeljka zjutraj nič opazili. Simon Rutar je bil 52 let star. Pogreb jo bil v torek ob 5 uri popoludne. Prof. Rutar je bil rojen 1. 1851 pod Krnom. V zgodovini slovenskega slovstva si je pridobil ime kot zemljepisec in zgodovinar. Naj počiva v miru.
Umrl je Anton Velišček, župnik pri Sv. Petru na Vašinjah na Koroškem blizu Velikovca ter jo bil pokopan 24. aprila. Rajnik je bil rojen 23. dccembra 1857. v Podkraju dolenjske županije v Brdih, se je šolal do konec gimnazije v Gorici ter je bil v mašnika posvečen 18. julija 1886. v Celovcu. Dasi je bil italijanski vzgojen (in se je pisal Velescig), privadil se je slovenski besedi prav dobro in župljani so mu bili iz srca udani. Naj v miru počiva v sosednji zemlji slovenski in večna luč naj mu sveti.
Naznanilo in zahvala. — Čč. gg. sobratom in drugim p. n. gg., kateri me so z.a časa mojega šesttedenskega bivanja v bolniščnici obiskovali, tolažili in osrčevali, naznanim tem potom, da 6. maja sem zapustil bolnišnico, ter sem se vrnil domu v Vedrijan. Ob enem se vsem skupaj najprisrčnejše zahvalim za izkazano sočutje in ljubezen v moji bolezni, ter prosim vsemogočnega Boga, naj stotero povrne, zlasti pa naj jih obvaruje vsake hude in dolgotrajne bolezni. A s posebno hvaležnim srcem se ob tej priliki spominjam Tebe, stari in zvesti
i	prijatelj v Požarevacu, kateri si se komaj doznavši o mojem žalostnem stanji, oglasil s pomilovalno in tolažilno karto. Bog Te živi mili Janko! Bogu r čast in zahvalo, da zapustim to poslopje žalosti, darujem za »Šolski Dom*4 5 K in za slov. »Aloj-zijevišče11 tudi 5 K.
V Gorici, 6. maja 1903.
Anton Batagelj,
I
Odvetnik	dr. Frančišek
Pavletič jo odprl te dni svojo odvetniško pisarno v ulici sv. Klaro SL. 8. v I. nadstropju, kakor kaže oglas nu zadnji strani.
Zaradi bolezni preselil so jo v Gorico in stanuje na Franc Jožefovem tokališču St. 40 preč. g. Marko Vales, koral v Gor. Branici. Priporočamo ga njegovim sobratom v pobožen memento Šmarnice v slovenskem jeziku so pri sv. Ignaciju v Gorici kakor navadno vsako leto meseca majnika. Slovenci, udeležujte se te lepe majnikove pobožnosti v obilnem številu. Skažite se udane otroke Marijine, ki bode gotovo bogato poplačala vaš trud.
Za „ A lobije vlfiče: Preč. msgr. Jan VVoil' 20 K, £ ,ož. Toroš 3 K, neimenovana gospa 6 K, volilo r. preč. g. Jo?. Šlander 100 K.
IJ g stotero povrni !
Za slovensko sirotl.šče v Gorici oziroma za „Kat. društvo detoljubov" so darovali: P. n. Henrik Peternel, župnik,
2 K, Viktorija Zavnik 1 K, Marija Stepančič 1 K, Peter Leban 1 K, Ivan Koršič
3 K 30 v, Ignacij Leban, župnik 2 K.
Za zastavo „Slov. kat. del. društva v Gorici" sta darovala gg. Peter Leban 1 K, Josip Humar 1 K.
Žalostno. — Odstavljeni župnik Perinčič se je baje pregrešil z nekim dekletom, ki ga je ovadilo radi posilstva To je pač žalosten slučaj, katerega ob žalujemo in obsojamo. A obsodbe vrednejši je način pisave, na kateri gotovi listi \so zadevo spravljajo v javnost. To je šele pravo pohujševanje ljudi. Perin-čiča je cerkvena oblast odstavila od službe. Več ni mogla storiti, ker ji sedanji zakoni ne podeljajejo večje moči.
Usmilite se jih! — O zadnjem dr. Krekovem govoru, ki ga je govoril preteklo nedeljo v Št. Petru, je prinesla „Soča“ temeljito preštudirano in podrobno kritiko, ki se glasi tako-le: Ta (dr. Krek) jim je kvasil nekaj o socija-lizmu, o Marksu itd. česar niti sam ne razume, razumeli pa niso tudi navzoči Št. Peterci1*. To je cela liberalna kritika o 1 uro dolgem govora Krekovem. No, pa saj dalje liberalna pamet ne sega. Več pač ne smemo od njih zahtevati. Liberalci pa so s to kritiko seveda zadovoljni. Dr. Krek pa in tisti, ki so njegov govor slišali, so pa še bolj prepričani, da so ti ubogi liberalci res usmiljenja vredni reveži, ki so vse pozabili, ki ne znajo ničesa, ki ne vedo ničesa, razun tega, kar jim prinese njihov „nadrukan“ papir. Usmilite se jih.
Dr. Kreka pa želimo iz srca, da bi ga mogli kaj kmalu zopet, slišati na Goriškem. Tedaj pa bi bilo dobro, da bi ga prišli poslušat tudi liberalci, da se tako vsaj nekaj naučijo.
Romanje cerkvenega pevskega zbora od Marije Pomaga z Brezij na Sveto Goro. V pondeljek 11. majnika pride ves pevski zbor obiskat grob preblagega kardinala dr. Missia. Ob šesti uri zvečer bodo pete litanije M. Božje. V torek ob deveti uri slovesna peta sv. maša, med katero bo prepeval slavnoznani cerkveni zbor z Brezij. Vabimo goriške Slovence ter častilce Matere Božje na Sv. Gori, da se te redke slovesnosti udeleže. Petje bo strogo liturgično pod vodstvom vrlega pevovodje g. Boleta.
Proti gorostastnem sklepu tukajšnje kupčijske zbornice v zadevi vinske klavzule, došlo je dež. odboru polno pro-testav od različnih županij, posebno iz vinorejskih krajev. Deželni odbor je do-tične prošnje in pritožbe odposlal na pristojno mesto z dopisom, ki rezko ožigosa znani tozadevni sklep kupčijske zbornice in kateri se krepko poteguje za koristi naših vinogradnikov. Uverjeni smo, da bode vsa dežela hvaležna dež. odboru za tak korak.
^ zapadnlh Brdih, posebno v vaseh: .jlorenc, Neblo, Brdce, Hrušovlje, Hlevnik, potem Fojana, Barbana, dalje v Biljani, Kozani, Martinjaku, Vipoižah, v dolenjem delu Medane in dolenjih delih Dolenje do Golegabrda, je slana v nočeh 19. in 20. aprila napravila veliko škode, ker je pokončala vse sadje, posmodila mutvino perje in tudi trte močno poškodovala. To je za uboge kmete toliko 'huje, ker je znano, da briški kmet ima Klavni dohodek v sadju, za kateri si kupuje turšico in druga živila, kakor tudi [obleko in obuvalo.
Navadno delajo kmetje dolgove na ačun prihodjega sadja; a letos jim šta-cunarji nočejo dajati živil na upanje,
*er je slana vse pobrala, in ljudje so v (največji stiski in trpijo pomanjkanje. De-
želni poslanec g. Jakončič jo opozoril domačo vladno krogo, naj bi prišli ljudstvu na pomoč s tem, da jim dolijo brezplačno turšice za živež, dokler so njegov položaj ne zboljša. Državni poslanec dr. Gregorčič jo pa v državnem *ui>ru stavil predlog v enakem zmislu.
Most čez Sočo pri Barki. — Ta most jo skoraj popolnoma dodelan in se še v teku tega meseca izroči javnemu prometu.
Pismeni zrelostni izpiti. — 3. t m.
so pričeli na tukajšnjem ženskem učiteljišču pismeni zrelostni izpiti.
Porotno zasedanje v Gorici, se otvori zopet 23. junija t. I. Predsedoval bode dvorni svetnik vitez Defacis, na-domostovala ga bodeta svetnika Ztihrer in Schmarda.
Prvi majnlk. — V petek so torej praznovali v Gorici delavci iz mosta in deželo dan 1. majnika. Predpoludne se je vršil jako mirno obhod po mostu. Ob 10. uri prodpoludne pa sta govorila delavcem v hotelu „Central“ tovarša Zoi in Kopač. Prvi je govoril v italijanskem drugi pa v slovenskem jeziku. Povedala pa nista nič novega. Popoludne okoli 2. ur pa so se podali delavci, bilo jih je kakih 350, v nVelodrom**, ki se nahaja blizu železniškega kolodvora, kjer so se s plesom in pijačo zabavali, kakor so najbolj mogli.
Uravnava Grajseka. — Te dni se je sešla na licu mesta komisija prizadetih činiteljev, gled6 uravnave Graj-šeka. Ta komisija je odobrila vsa dosedaj izvršena tozadevna dela. Ni se pa zjedinila gledč točke, da bi se hadournik Grajšek napeljal v strugo potoka Lokavščeka. Temu se je iz ozirov na ajdovsko predilnico najbolj upirala ajdovska občina.
Okradeua žena. — V četrtek je prišla v Gorico na živinski trg Antonija udova Peterin z namenom, da bi si kupila prašiča. Ali neznan lopov ukradel ji je iz žepa 50 K. In tako je morala revica iti brez prašiča domov.
Izginil je ter zapaatil bolno ženo s tremi otroci, od katerih ima najstarejši 5 let, mizarski mojster Anton Vecchiet, stanujoč pri soškem mostu.
Otrok umrl vsled opeklin. — Triletni otrok Lutmanov iz Vogerskega je prišel preblizu ognja ter se je opekel in vsled opeklin umrl v 14 dneh.
Iz Kanala nam poročajo: Našemu starešinstva, ozir. delavnemu g. županu A. Križniču, moramo izreči javno zahvalo, ki se je.potrudil, da so nastavili občinskega zdravnika. Od 1. maja nadalje se je namreč v Kanala nastanil g. dr. Jakob zwellinger, kot občinski zdravnik. Tako je starešinstvo zadostilo nujni potrebi.
Še precej dober tat — V mesecu januvarju je ukradel v Trstu neki tat udovi Peterca, bakren kotliček v vrednosti kakih 12 K. Peterca je na to že skoro pozabila. Kar dobi te dni pismo, v katerem se je nahajal tudi listek neke zastavljalnice. V tem pismu ji piše namreč tat, pa brez podpisa, da bi imel rad mirno vest ter da ji zaradi tega pošlje listek dolične zastavljalnice, v kateri je on shranil ukradeni kotliček, proseč jo, naj so potrudi do zastavljalnice, kjer bode gotovo dobila kotliček.
Razglas. — Dne 1. maja t. I. ob 10. uri predpoldne je bilo v deželni hiši šestnajsto srečkanje deželnih obligacij izdanih leta 1888.
Izžrebale so se naslednje:
Vrsta A št. 28 za 1000 gld.
n n 116 „ 1000 „
37
38 31 83 21 96 31 24 18
„	100	„
*	100	„
»	100	„
»	100	„
„	1000	„
n	100	„
,	100	„
„	100	„
100
Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri še ne iztekd 1. avgusta t. 1.
Obligacijo vrsta B št'. 33 od 100 gld., ki se je izsrečkala 1. maja 1902, ni še stranka realizirala.
Velika nesreča. — Franc Cotar, 17-let stari zidarski vajenec iz Renč pri Gorici, njegov brat K. Cotar in Fr. Faganel, zidarja pri S. Treotu v Ljubljani, so v petek popoludne na Vodmatskem trgu pri posestniku Florijana Lavriča podzidavali staro Sapo, katera je stala
dosodaj na losonih slebrih. Okoli pol 4. popoludno so jo naenkrat streha nagnila, vslod česar so se stebri premaknili in so jo šupa podrla. Franceta Cotarja, ki je hotel uteči z odra, je streha prijela in pritisnila na tla tako, da mu jo zmečkalo križ in zdrobilo roko. Bil je takoj mrtev. Karol Cotar. Franc Faganel in Lavričeva žena so bili pod šupo in so jim ni ničesar zgodilo, le Faganel je na levi nogi nekoliko odrt. Šupa ni bila od nobene strani podprta, ko se je podzi-davala in so nosili streho stari slabi stebriči. Truplo Franca Cotarja so prenesli v mrtvašnico. Na kraj nesreče se je odposlala komisija, da preišče in konstatira, koga zadene krivda, da se je šupa podrla.
Zahvala. — Podpisani se šteje v dolžnost, izreči v svojem in občino imenu svojo najiskrenejšo zahvalo c. kr. namestništvu v Trstu, da je blagovolilo podarili naši občini veliko stotin ameri-kanskih kolči in bilf. — Vse priznanje in čast blagorodnemu g. c. kr. vinarskemu nadzorniku Ad. Posti, ki nas je toliko na županijske, kolikor na privatne prošnje tako radovoljno in vrlo postregel. Ljudstvo je jako hvaležno. Kolči in bilfe so lepe.
Vojščica, 6 maja 1903.
Karol Čigon, vikar.
I/. Rodika smo prijeli dopis ta-mošnjega občana, ki v ime rodiških občanov protestira proti dopisa v „Soči“, v katerem se napada zasluženega tamoš-njega župnika. Dopisnik pravi, da so le nekateri, ki se svojo naprednostjo prov-zročajo prepir v občini ter svojo naprednost kažejo s tem, da se zaletavajo v svojega župnika, katerega vsi farani čislajo in spoštujejo radi njegove delavnosti in požrtvovalnosti.
„IIranilnica in posojilnica" v Štjaku, reg. zadruga z neom. zavezo bo imela svoj I redni občni zbor dne 19. maja 1903., ob 9. uri zjutraj v svoji sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Odobritev računa za I. 1902. 4. Volitev načelstva.
V Štjaku, 4. maja 1903.
Načelstvo.
Bohiqjska železuica. — V številki 27. svojega lista z dne 4. aprila smo sporočili cenjenim čitateljem, da do dne 29. aprila je odprt rok za vlagale ponudb tistim, ki bi hoteli prevzeti gradbo bohinjske železnice od Podbrda do Št. Petra pri Gorici, to je od kilometra 36.550 do 92.850, katera gradba je razdeljena v 9 delov ali kosov. Preteklo sredo je potekel določeni rok; tedaj so odprli v železniškem ministerstvu vložene ponudbe in našli so to-le: Prve tri kose bohinjske železnice na goriških tleh, to je od Podbrda do Bače ali od kilometra 35.650 do 64.790 hočejo graditi naslednji podjetniki po sledečih cenah: dr. M a y-veder in tovariši (Vereinigte Eisen-bahnban-und Betriebsgesellschaft) na Dunaju za 9;903.000 K; E. G r o s s in tovariši na Dunaja za 9,251.000 R; Občna avstrijska stavbena dražba (AUgemeine Oesterreichische Bangesellschaft) na Dunaju za 8,769.000 K; bratje R e d 1 i c h in Berger na Dunaju za 8,604.000 K ter S a r d 1, L e n a s s i in tovariši v Gorici za 7,760.000 K. — Naslednja dva kosa od Bače do Ajbe ali od kilometra 54.790 do 67.412 hočejo prevzeti: stavbena družba Union (Union-Baugcsell-schaft) na Dunaju za 7,558.000 K; dr. Mayreder in tovariši za 7,034.000 K; G. Ernst in A. B u s s na Danaju za
6.976.000 K; H. Reli a in tovariši na Dunaju za 6,764.000 K; R e d 1 i c h in Berger za 6,577.000 K; Sard, Le7 n a s s i in tovariši za 6,294.000 K. — Za šesti kos od Ajbe do Anhovega ali od kilometra 67.412 do 73.608 so se oglasili naslednji ponudniki: dr. Mayreder in tovariši za 1,579.000 K; Primorska stavbena družba (Geiringer in tovariši) v Trstu za 1,550.000 K; G. Ernst in A. Buss za 1,624.000 K; Redlich in Berger za 1,437.000 K; Občna stavbena dražba za 1,361.000 K; Sard,
L e n a s s i in tovariši za 1,282.000 K. — Sedmi kos od Anhovega do Sabolinarja ali od kilometra 73.608 do 79.360 hočejo graditi: Primorska stavbena družba (Geiringer in tovariši) za
2.060.000 K; G. Ernst in A. Buss za
2.011.000 K; dr. Mayreder in tovariši za 1,977.000 K; bratje Redlich in Berger za 1,951.000 K; Občna stavbena družba za 1,915.000 K; Sard,Le-nassi in tovariši za 1,712.000 K. — Osmi kos, ki sega od Sabotinarja do Št. Mavra aii od kilometrov 79.860 do 86.066
so pripravljeni prevzeti: Primorska stavbena družba (G e i r i n g o r in tovariši) za 1,648.000 K; bratje B e d 1 i c h in Berger za, 1,591.000 K; dr. M a y-reder in tovariši za 1,679.000 K; Mudile in tovariši v Colovcu za 1,532.000 K; Sard, Lenassi in tovariši za
1.368.000 K. — Za deveti kos od Št. Mavra do Št. Petra pri Gorici, od kilometra 86.066 do 92 850, ter za zvezno črto v Št. Peter med bohinjsko in vipavsko železnico v dolgosti 376 metrov, so se ponudili; dr. M ay red er in tovariši za 1,735.000 K; Primorska stavbena družba (Geiringer in tovariši) za 1,721.000 K ; M a d i I e in tovariši za
1.636.000 K; Schratz in sin v Urlahru pri Linču za 1,597.000 K; Ed. Giirtner na Dunaju za 1,670.000 K; Sard, Lena s s i in tovariši za 1,505.000 K; F. Dittel na Dunaju m 1,451.000 K. — Razlika med najnižjimi in najvišjimi ponudbami znaša več miljonov. Vlada bo imela kaj zbirati, ker ni vezana na najnižje ponudbe, marveč gleda tudi na zanesljivost in spretnost v delu posameznih tvrdk. One, ki so si z raznimi deli pridobile kredit, imajo prednost pred drugimi.
Štr^jk so pričeli v Podbrudu dne 27. m. m. vozniki maierijala ali tako zvani „šleparji“. Zahtevali so po 4 K na dan in dva moža k vozu. Sedaj so zopet šli na delo, ker so podjetniki dovolili 2 moža k vozu in 20 vin. poviška na plači.
Tržaški škof monsg. dr. Nagi in slovenski jezik. — Pred nekaj dnevi je imel tržaški vladika kanonično vizitacijo v piranskem dekanatu. V Kortah je imel lep nagovor na ljudstvo v slovenskem jezika. Duhovniki in verniki so se silno razveselili, ko so slišali iz škofovih ust besede, koje so vsi razumeli. Z veseljem bilježimo ta din mil. vladike, ker je dal s tem izraz res katoliškemu načelu: naj se podaje vsakemu narodu božja beseda v njegovem jeziku.
Javna zahvala. — Podpisanemu pogorel je za 1000 pri „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani zavarovani kozolec. „ Vzajemna zavarovalnica” dala je nemudoma škodo ceniti ter mi jo je izplačala. Za točno in kalantno cenitev ter takojšnje izplačilo škode dolžan sem ji zahvalo, kar tu javno priznavam. — Staravrhnika, dne 30. sašca 1903. — Jakob Mesec, pogorelec, Simon Ogrin priča. —
Streljanje Iz revolverja v cerkvi sv. Stefana na Dunaju. — V petek zvečer, ko se je obhajala majnikova slovesnost v cerkvi sv. Stefana na Dunaju, je nekdo trikrat ustrelil iz revolverja. Jedna kroglja je smrtuo ranila gimnazijskega profesorja Jirašeka, druga je zadela ob neki svečnik, tretja pa je priletela v neko gospo in je po sreči obtičala v kupčku ključev, katere je imela gospa pripasane. Osebe, nahajajoče se blizu onega ki je streljal, so planile koj na nje^a, mu izvile revolver iz rok ter ga potem izročile redarjem. Storilec je 27-Ietni elektrotehnik Konrad Haag. Govori se, da je nmobolen. Pri presliševanju je rekel, da je Kristus ter da hoče odrešiti svet.
Nov Goljat je sedaj na Ruskem. Ime mu je Fedor Mahnovv. Pravijo, da je velikan, kakoršnega ni še svet videl. Visok je 2 metra in 68 cm., pa še vedno raste. Ima 22 let. Ko je bil star 7 let, bil je že možak dobe 40 let, z 12. letom imel je že 2 metra. Spi večkrat po 24 ur neprenehoma.
Za kratek čas.
Zafrknil ga je. — Neko jutro sprehajal se je jezuit o. Roh pred kolodvorom v M., čakajoč na prihodni vlak. Pred kolodvorom je bilo zbranih več naprednih raz8vitljencev, ki so mrkim okom gledali jezuitsko haljo. Jeden izmed njih pravi: „Počakajte malo, hočem farja po-jezitil" Pristopil je k očetu Roh-u in ga navidezno uljuduo vprašal: „Vi ste pač, če smem vprašati, jezuit?“ „Da, moj gospod“, je bil patrov odgovor. „Jaz sem vsikdar slišal1*, nadaljnje razsvitljenec, „da so jezuitje posebno prebrisani ljudje ; zato mi bodete pač mogli povedati, odkod izvira to, da imam črne lase na glavi, pa čisto belo brado ?u „Na to“, precej glasno odgovori pater priklonivši se nadutemu naprednjaku, „morem vam točno odgovoriti : Vi ste celo vaše življenje več delali z ustmi, nego z umora“. Kakor polit pudelj popihal jo je nadati naprednjak k svojim tovarišem, ki so se mu glasno smejali.
K<>ihc!
Ilcrifc!
V Easaru
(Pri JdibljaDčanfi
v Gorici, Riva Castello št 4,
so eene, brez vsako konkurence.
kr. dalji'
barv od
10
50
10
10
40
vrste
po
Ovratnice raznih .laeger-srajce Nogavice /.a žensko »	* možke
Moilerci
Ovartniki za gospode Krtače za obleko 1’isemski papir v mapah Glyeerinovo milo Velika zbirka razglednic po
Opornim. Omenja se. da gori njeno blago ni ceni primerno huzarsko blago, temveč solidno in regulerno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, da je blago kupljeno iz velike konkurzne mase, katera se je prodala sodnim potom pod tovarniško ceno.
12 kr. It) * 5 > 2 >
1 > orne-
Odlikovana delavnica!
Jako pomnožena zaloga:
Molitvene knjigo,
najrazličnejše in trpežno vezane,
čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanim 1 na vrh.
Svete podobe:
najlepše sedanjega časa, neverjetno nizke cone, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v navzgor, razne druge 100 kom. od 60 v navzgor,
Pisarniške potrebščine:
po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 250 pol od 2 K navzgor, pisemski „	100 „ „ 60 vin. „
zavitki . . 100	„ 50 „	„
Donirl KOV> iokt' praktičen napiti peresnik s tinto 3 K.
Gl il/or* Gorica, Semen iška . LIKal, ulica hiš. štev. 10.
atelije-u
Anton Jerkič,
v Gorici, Gosposka ulica št. 7
drugo nadstropje izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem štilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih ras-glednic, ki so priznane kot najlepše.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Ant. Jerkič,
fotograf.
ANT. KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl občin -stvn v rnetlu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stun, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lasi ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
ooooooooooooooooo000000000000010
o
tok psf Inicf
v Gorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4‘/, polumesečno; nevzdignenr obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje posojila udom na osebni kredit po B°/0 >n na vknjižbo po 51/,.
Sprejema filane z glavnimi deleži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K.
Olvarja Članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih ■troSkov.
Uradne ure 80 vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturlnl 9.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
ooooooooooo
Krojaška mojstra
Oufer &c Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.
VABILO
„Centralne posojilnice"
rogistrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici,
ki se vrši
14. maja 1903. ob 10. uri dop. v posojilničnih prostorih ulica Vetturini
s sledečim vsporedom:
1. Poročilo načelstva ;
2. Poročilo nadzorstva ;
3. Poročilo revizorja ;
4 Potrjenje letnega računa za drugo upravno leto 1902. in odločba o porabi čistega dobička :
5. Izvolitev načelstva in nadzorstva;
Odvetniško pisarno je odprl
dr. FRANČIŠEK PAVLETIČ
v Gorici,
ulica sv. Klare hiš. št. 8.
01) nedeljah in praznikih je pisarna zaprla.
1
L
v
g Teodor Slabanja, g
S
, "
&
srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod "evalec sam lahko določi.
Viktor TolToli
v Gorici, vi« Tcntro št. 20
(na stari pošti)
velika zaloga
oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 66
Corfu Bari Lucca Nizza •
kr. 56 „ 60 7o .. 80
Priporoča sc preč. duhovščini za naročbo olja za ccrkv. svetilke.
jfaiton JFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ' ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in ločivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
®®®®®®®®®#®®®®®®®®®®®®
| PETER COTIC |
®	čevljarski	mojster	||
| v Gorici, Gosposka ulica št. 14. || i priporoča svojo delavnico. t
w
aznanilo!
Podpisani krojaški mojster naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v lastni hiši na Kolcliah št. 205 pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, tkanine in izgotovljenih srajc.
A. Mavrič, krojač.
I
ti
A
ti