Po Sloveniji Ptuj • Aleksander Rimele: »Ljudstvo bo rešilo državo« O Stran 2 Po naših občinah Sp. Podravje • Bo s plinovodom šlo lažje kot z daljnovodom? O Stran 4 Ptuj, četrtek, 7. februarja 2013 letnik LXVI • št. 11 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www. ra d ¡ o-ptu ¡. si w OKNO k. m ® - mmi w vWerefox - spomini graaijo človeka V torek priloga Qvut~o a/ 4*to Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEB1ÍIK Spodnje Podravje • 53. Kurentovanje Pred vrhuncem pustnih prireditev Pustno dogajanje na Ptujskem se bliža svojemu vrhuncu. V soboto bodo fašenke pripravili v Cirkulanah, Markovcih in Majšperku, od nedelje do torka bodo hodili od hiše do hiše orači v Podlehniku, v nedeljo se bo vila pustna po-vorka po ulicah in trgih Ptuja, v ponedeljek bodo fašenkovali v Vidmu in Dornavi, v torek pa še v Bukovcih in Stojncih ter Cirkovcah, v Podlehniku bodo pokopali pusta, v Cirkovcah pa bodo že tradicionalno pripravili zadnji zven korantovih zvoncev. Osrednje dogajanje v okviru ArtFesta 53. Kurento-vanja predstavlja mednarodni slikarski in fotografski ekstem-pore Ptuj Karneval 2013. Danes se bo sestala mednarodna strokovna komisija in izbrala najboljše. Odprtje razstav in podelitev priznanj bo jutri ob 14. uri pred Mestno hišo, kjer v teh dneh potekajo predstavitve etnografskih likov in mask (na fotografiji) ter nastopi mladih glasbenikov. MG »C T** v- Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Podpis pogodbe o donatorstvu Dejan Zavec • Marca drugič v ZDA O Stran 11 Podjetje Zerak za Varno hišo Lani začeto sodelovanje med podjetjem Meso izdelki Žerak in Centrom za socialno delo Ptuj se nadaljuje tudi v letu 2013. Včeraj sta direktor podjetja Marko Žerak in direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin podpisala pogodbo o donatorstvu za Varno hišo Ptuj o oskrbi z mesom in mesnimi izdelki v tem letu. Skladno s to pogodbo bo podjetje Žerak vsak mesec za Varno hišo prispevalo vsak mesec oziroma glede na potrebe 30 kg mesa in mesnih izdelkov. »Že lani smo se v podjetju odločili, da bomo Varni hiši Ptuj pomagali na ta najbolj neposreden način, z blagom, da ga dobijo tisti, ki ga potrebujejo. Takrat smo ob podpisu prve donatorske pogodbe nastavili osnove za dolgoročno sodelovanje. Oskrbo izvajamo na podlagi potreb uporabnikov oziroma CSD Ptuj. CSD Ptuj je po naši oceni institucija, vredna zaupanja, zato smo se tudi odločili za sodelovanje z njim oziroma Varno hišo Ptuj, ker gre za eno izmed najbolj ranljivih skupin, ki potrebuje pomoč širše družbene skupnosti oziroma vseh nas,« je od podpisu nove donatorske pogodbe povedal Marko Žerak. V imenu Pogodbo o donatorstvu za Varno hišo Ptuj za leto 2013 sta podpisala Marko Žerak iz podjetja Meso izdelki Žerak in mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj; na fotografiji skupaj s strokovno delavko Varne hiše Anito Brunčič. Centra in uporabnikov se je za hvalevredno pomoč zahvalil direktor mag. Miran Kerin. Varna hiša Ptuj z enoto v Kidričevem deluje od leta 2004, skupaj ima 18 postelj. Naenkrat lahko sprejme do 18 uporabnikov oziroma do največ 11 otrok. Lani je imela v celem letu 30 različnih uporabnikov. Bivanje v Varni hiši je omejeno na eno leto, a se po potrebi podaljša, saj kot poudarja direktor Kerin, je njihov cilj, da se reši problem vsake uporabnice posebej, bodisi stanovanjski ali zaposlitveni. Za delovanje Varne hiše Ptuj zagotavlja 80 odstotkov potrebnih sredstev na podlagi razpisa, ki se obnavlja vsakih pet let, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, preostalih 20 odstotkov pa morajo zagotoviti občine, s katerimi je pogodbe o financiranju treba sklepati vsako leto na novo, kar pa ni lahko. Zakonodaja jim sicer predpisuje sofinanciranje, nikjer pa ni zapisano, kaj pa v primeru, če občine ne prispevajo svojega predpisanega deleža, ker če tega ni, tudi ministrstvo ne zagotovi svojega dela denarja. Potrebe po namestitvi v Varni hiši pa so velike. MG Foto: MG 2 Štajerski Po Sloveniji četrtek • 7. februarja 2013 Ptuj • Predkongresne aktivnosti stranke Združeno slovensko ljudstvo Ljudstvo bo rešilo državo Po neuspešnem četrtem protestnem shodu, ki ga je Osvobodilno gibanje Ptuj pripravilo 11. januarja na Mestnem trgu na Ptuju, so vsi napori usmerjeni v ustanovitev stranke, ki se bo imenovala Združeno slovensko ljudstvo (ZSL), je te dni povedal aktivist Osvobodilnega gibanja Ptuj Aleksander Rimele, ki skupaj s podporniki, ki si prizadevajo za spremembe v Sloveniji, zbira podpise za ustanovitev nove slovenske stranke na državni ravni. »Naš interes je bil, da se povežemo z ljudmi v preostalih slovenskih regijah, v nastajanju pa sta tudi program in statut nove stranke, ker če z gibanjem ne bomo uspeli, nam bo zagotovo uspelo s pomočjo stranke,« je prepričan Rimele. Pripravili so tudi že logotip stranke. Pri ustanavljanju stranke so precej previdni, saj ne želijo imeti nobenih političnih botrov iz ozadja oziroma prebežnikov iz drugih strank, ker ljudje želijo politično čiste kandidate. Z vsakim, ki se jim želi priključiti, opravijo temeljite pogovore, vsakemu povedo, kdo so, za kaj si prizadevajo, vsak pa se sam odloči o tem, ali se jim bo priključil ali ne. Združeno slovensko ljudstvo ne bo stranka levih in desnih, ne črnih, rdečih in še kakšnih, temveč stranka, ki gradi na Uvodnik realnem človeškem razmišljanju. Pobuda za nastanek nove stranke se je rodila na ptujskem protestu. Odzivi, ki spremljajo ustanovitev stranke, so zelo različni; Rimele in somišljeniki se z njimi dnevno soočajo pri zbiranju podpisov. Nekateri komaj čakajo, da pridejo v ospredje slovenske politike novi obrazi, saj so starih naveličani, drugi jih skušajo omajati s tem, ko jim govorijo, da ne bodo uspeli, da so boljša rešitev puške, tretji pa so popolni omahljivci, ki jim je odveč vsaka aktivnost za spreminjanje razmer. Za ustanovitev stranke potrebujejo 200 overovljenih podpisov. Danes, 7. februarja, se bodo zbrali na drugem predkongresnem sestanku, na katerem bodo ugotovili, ali so že podani vsi pogoji za sklic ustanovnega kongresa Slovenska (NE)kultura Letošnji kulturni praznik bo gotovo imel poseben pridih. Praznovali ga bomo v duhu nove vseslovenske vstaje. Zna se zgoditi, da nas bodo ravno na slovenski kulturni praznik obletavali helikopterji, da bo policija ponovno imela polne roke dela iti da bo beseda kulturno marsikje dobila predpono NE. Kakorkoli, politika bo morala pojesti, kar sije skuhala. Mene pa zanima, kaj bi na vse to porekel Prešeren. Ne predstavljam si, kako bi mu dopovedali, da smo zabredli ne le v finančno, ampak predvsem duhovno krizo, v kateri je edina vrednota denar. Je sploh možno razumeti, da se danes prav vse meri v evrih in da bi, če bi še živel tudi on, za svojo Zdravljico moral izstaviti račun ter državi odvajati davek, ne vedoč, ali bo naslednji dan sploh imel za kruh. Žalostno je, da tudi v dneh, ko bi kultura morala praznovati, težka realnost našega vsakdanjika tolče na plan. Naša realnost so umetniki, ki komajda shajajo iz meseca v mesec, država pa, namesto da bi njihov prispevek cenila, vidi v njih zajedavce proračuna. Gotovo je, da mesto, ki kulturipritiče, pri nas nikakor ni zapolnjeno. Še tisti, ki bi na ministrstvu morali biti v podporo kulturnikom, so jim prej nasprotniki kot pomočniki. Politiki, ki so že zdavnaj zgubili stik z realnostjo, povečini ne cenijo ničesar več. Ne dela - razen če se to meri v evrih - ne ustvarjanja, ne talenta. Kakorkoli obrnemo, vedno pristanemo pri številkah. In ker je kultura nekaj, kar nikoli ni dajalo poudarka financam, se ji ob sedanji oblasti ne obeta nič dobrega. Državniki so vajeni, da od kulturnikov le jemljejo, da jim prijazno ploskajo na prireditvah in uživajo v operah, baletu, predstavah, koncertih in tako naprej, ne da bi kdaj pomisli, da tudi umetniki od nečesa morajo živeti. Da se, ko se zaprejo zastori, prične realno življenje, v katerem morajo kupiti kruh in mleko ter državi plačati davek. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Aleksander Rimele: »Jutri se bomo zbrali na drugem predkongresnem sestanku, na katerem bomo ugotovili, ali so podani vsi pogoji za ustanovitev nove slovenske stranke.« stranke. Da se izognejo morebitni »izgubi« podpisov za ustanovitev stranke, bodo potrebne podpise ministru za pravosodje Vinku Gorena-ku predali pred televizijskimi kamerami. Doslej trije spletni napadi na ZSL Precej pozornosti v tem času namenjajo politični kampanji, pri kateri si bodo pomagali tudi s sodobnimi komunikacijskimi potmi. Kot pa kažejo napadi na njihovo spletno stran na fa-cebooku, doslej je bila na- padena najmanj trikrat, so nekaterim trn v peti. Dveh storilcev niso uspeli prepoznati, zadnjega pa so dobili in povedal jim je, da je dobil podatke, da so novo nastajajoča veja SDS. »Gre za dejanja, ki jih kot vstajniki ne moremo prenesti, saj je naš cilj onesposobiti Janeza Janšo, sedanje avtokratsko vodenje in vse ostale politične stranke,« poudarja Rimele. Zaradi širjenja lažne propagande so zahtevali javno opravičilo in ga tudi dobili. Pripravili so šest zakonskih predlogov za ureditev razmer na tistih področjih, ki so po njihovem prepričanju ključna za bodočnost Slove- nije. Gre za delovno-pravno zakonodajo - revizijo upravljanja z javnim kapitalom za vseh 22 let samostojne države, da se bo videlo, kam je poniknil državni denar in denar podjetij in bodo odgovorni končno odgovarjali za potop slovenskega gospodarstva; revizijo bančnega sistema, da bodo odgovarjali akterji podeljevanja ne-transparentnih kreditov, ne pa da bi sanacijo bančnega sistema plačevali ljudje, ki ga niso potopili; naj nosijo odgovornost tisti, ki so vse to zakuhali, tako kot jo za vsa svoja dejanja nosi mali človek. Svoj pogled imajo tudi do družinskega zakonika. V novo nastajajoči stranki so odprti za pobude in predloge ljudi, tudi ko gre za kadre, vsak lahko predlaga nekoga za funkcije v stranki, za katerega je prepričan, da bi lahko bil najboljši kandidat. Na kandidatno listo so že vpisali nekaj ljudi. Tudi interni pravilnik o kandidiranju govori o tem, da so predlagatelji kandidatur ljudje, ki bodo izbrali vodstvo stranke. Glede na trenutno stanje na kandidatni listi ima Rimele med ustanovitelji oziroma podporniki novo nastajajoče stranke največjo podporo. To pa še ne pomeni, da bo tudi prevzel vodenje stranke. V pravilniku so predvidene tudi sankcije za vse nepravilnosti oziroma morebitno škodo, ki bi jo nekdo s svojimi dejanji povzročil stranki. Sankcionirali bodo vsako ne-transparentnost in škodljivo ravnanje. Delovati želijo na ravni odprte demokracije, ki bi morala v Sloveniji veljati že od začetka samostojne države. »Če bom izbran za predsednika stranke Združeno slovensko ljudstvo, sem prepričan, da se bo v Sloveniji marsikaj spremenilo,« je povedal Aleksander Rimele, čigar vzornik je Ivan Kramberger. Ljudstvo bo tisto, ki bo rešilo državo. Financiranje stranke je v tem trenutku še odprto vprašanje. Članarine zagotovo ne bodo plačevali ustanovni člani stranke, ki so prispevali k njenemu nastanku; že njihovo dosedanje delo je veliko. Ker v tem trenutku nimajo časa, da bi se ukvarjali še s članarino, pravi Rimele, bodo poskušali do potrebnega denarja priti z donacijami posameznih članov podjetnikov bodisi v denarju bodisi v delu. Vsaj v začetnem obdobju bo stranka imela prostore na Zgornji Hajdini. »Danes je še prezgodaj napovedati neke stvari, mi samo želimo, da se vse zgodi v dobro ljudstva. Naš cilj je priti v parlament, ker pred vrati parlamenta ni vpliva; naj glas ljudstva pride v parlament, saj gre za glas ljudi s protestov.« MG Sv. Tomaž • Sedma izredna seja občinskega sveta Radi bi gradili kanalizacijo Občinski svet Sv. Tomaža se je sestal na sedmi izredni seji, na kateri so potrdili novelacijo IP za kanalizacijo pri Svetem Tomažu, investicijo pa so uvrstili tudi v načrt razvojnih programov 2013-2016. Za to so se odločili zaradi prijave na 5. razpis za južno mejo, od koder se nadejajo večine sredstev, potrebnih za kanalizacijo, ki naj bi se gradila v prihodnjem letu. Poleg kanalizacije načrtujejo tudi izgradnjo rastlinske čistilne naprave kapacitete 500 enot. Investicija je vredna 801.581 evrov, brez povračljivega DDV-ja. V naselju Sveti Tomaž je že izgrajena fekalna kanalizacija, ki je priključena na rastlinsko čistilno napravo s kapaciteto 250 enot. Ta kanalizacija v prvi vrsti pokriva potrebe po čiščenju odpadnih fekalnih vod Osnovne šole Sveti Tomaž, na kanalizacijo pa je priključenih tudi nekaj okoliških gospodinjstev. Ostali del na- selja in druga naselja v občini Sveti Tomaž pa še nimajo urejene javne fekalne kanalizacije kot tudi ne ustreznih pripadajočih čistilnih naprav. Odvajanje odpadnih vod je urejeno z individualnimi greznicami z odvozom v centralno čistilno napravo v Ormožu ali pa z odvodom v najbližje jarke in potoke. S slednjim sta ogrožena podtalnica in potok Lešnica, ki se izliva v reko Dravo. Na načrtovano kanalizacijo in čistilno napravo gravitirata predvsem naselje Sveti Tomaž, ki ima okrog 110 gospodinjstev, in naselje Koračice z 80 gospodinjstvi. Kanalizacijsko omrežje naj bi imelo za 2.896 metrov gravitacijskih kanalov, zaradi premagovanja višinskih razlik terena pa bi bila potreb- na tudi dva tlačna kanala oziroma voda v skupni dolžini 208 metrov in dve prečrpališči. Skupna dolžina projektiranih kanalov znaša 3.104 metre, ki bodo služili za odvodnjo komunalnih fekalnih odpadnih voda iz naselja Sveti Tomaž in dela naselja Koračice. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Del naselja Sveti Tomaž je že priključen na čistilno napravo, če bodo uspešni na razpisu, pa bodo drugi del naselja lahko v naslednjih letih priključili na novo čistilno napravo. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). četrtek • 7. februarja 2013 Aktualno Štajerski 3 Gorišnica • Kje se je iskrilo na seji občinskega sveta Športniki razočarani nad proračunom Potem ko je župan Jože Kokot na januarski seji svetniškemu zboru predstavil nekaj sprememb osnutka proračuna (zaradi prijav projektov na razpise), se je vnela vroča razprava med nekaj svetniki in županom okoli vsote denarja, ki je namenjena športu v občini. Na premalo sredstev na proračunski postavki za šport (39.000 evrov) je opozoril svetnik Bojan Purgaj že pri obravnavi osnutka decembra lani, očitno pa je bilo njegovo opozorilo zaman. Pri zadnji predstavitvi proračuna je namreč Kokot povedal le, da se bodo sredstva za šport in kulturo lahko povečala le, če ne bo sprejet občinski prostorski načrt (OPN), od katerega je odvisna tudi načrtovana gradnja velikega športnega centra, ki naj bi bil neuradno vreden okoli pet milijonov evrov. Torej če bo OPN sprejet, se bo denar vlagal v začetek gradnje, če pa ne bo sprejet, pa bo občinski delež denarja, rezerviran na postavki za športni center, preusmerjen za društva. Takšna razlaga s pogojnimi obljubami o morebitnem večjem deležu denarja za društva pa nikakor ni zadovoljila Purgaja: „To je vse skupaj zelo čudno. Po razvojnih načrtih se začetek financiranja projekta športnega parka umešča v januar 2013, končuje pa konec leta 2015. Ampak pri tem naj bi bilo leto in drugo leto za športni park rezerviranih le 178.000 evrov. Od kod naj bi bilo potem v letu 2015 na razpolago kar dobre štiri ali slabih pet milijonov?!" Kokot je imel odgovor že pripravljen: „V novi finančni perspektivi od leta 2014 naprej gotovo ne bo več razpisov oz. denarja za ceste in kanalizacijo, pač pa naj bi se sofinancirali le še t. i. mehki projekti. Zato bomo zdaj, dokler je še možno, izkoristili razpise za infrastrukturo, torej za ceste in kanalizacijo, dokler bo to sploh še možno. Itak lovimo zadnji vlak. Potem pa pridejo na vrsto drugi projekti. Glede športnega parka pa velja, da bomo leto začeli z deli, pač manjšimi in postopno; najprej bomo naredili igrišče, potem pa prenesli tribune." Potem se je oglasil Robert Marin: „Vsi smo dobili dopis naše Športne zveze, kjer je situacija opisana kot hudo kritična. Kako jim bomo zagotovili preživetje? In kaj nam bo športni park čez leta, če športnikov do takrat ne bo več?" Kokot se je najprej še odzval mirno, češ da je povedal, da se jim bodo sredstva lahko povečala iz postavke gradnje športnega parka, Purgaj pa je nato predlagal, naj to naredijo v proračunu kar zdaj. Kot vedno - neuspešno ... Čeprav je v Gorišnici veljalo načelo, da se proračuni sprejemajo s popolnim soglasjem, letos ni bilo tako; svetnik Bojan Purgaj (prvi z leve) ni dvignil roke, ker je po njegovem mnenju za normalno delovanje športnih društev v proračunu veliko premalo denarja. ŠZ: Občina Gorišnica daje za šport najmanj od vseh občin V dopisu Športne zveze Gorišnica, ki jo vodi Dušan Jan-žekovič, je bilo med drugim povedano: „Že ob ustanovitvi občine je bilo evidentno, da je delež sredstev, ki se namenjajo za delovanje in razvoj športa, občutno prenizek. Skozi vsa ta leta nam do danes ni uspelo prepričati izvoljencev naroda, da bi se ta delež povišal. Izdelali smo že več študij o finančnem poslovanju posameznih društev, ki pa nikoli niso prinesle spremembe razmišljanja." V nadaljevanju dopisa je Janžekovič navedel nekaj statističnih podatkov iz brošure o financiranju športa v Sloveniji (2010); po primerjalnih podatkih naj bi tako bila višina javnih sredstev (iz proračuna) za programe in investicije v šport na ravni republike 44,3 evra na prebivalca, v Ptuju naj bi prejemali po približno 63 evrov na prebivalca, v Cirkulanah 22,2 evra, na Hajdini 19,9 evra, v Juršincih 35 evrov, v Ormožu 26,3 evra, v Markov-cih skoraj polnih 48 evrov, v Gorišnici pa - borih 11,2 evra na prebivalca ... Janžekovič je ob tem še opozoril, da so to podatki iz leta 2010 in da je danes denarja v Gorišnici za športnike še manj: „Društva upravičeno ugotavljajo, da zniževanja sredstev ne bodo prenesla, dejavnosti ne bodo mogla izpeljati in posledično bodo prisiljena prekiniti svoje dejavnosti. Žal se bojimo, da smo na poti kulture, ki je včasih pomenila sinonim za občino Gorišnica, danes pa životarijo le še posamezni subjekti, zagotovo pa nismo več „kulturna" občina." Jan-žekovič je v sklepnem delu dopisa poudaril še, da ne gre samo za slabo sofinanciranje športnih društev, ampak da občina ne investira niti v nobeno športno infrastrukturo: „Napovedana izgradnja športnega parka se vedno bolj odmika, stanje na obstoječem parku pa je takšno, da kar kliče k nesreči, saj se slačilnica ruši. Tudi sam izgubljam vero v začetek novogradnje. Bojim se, da bom vsem tistim, ki me ves čas opozarjajo, da z izgradnjo parka ne bo nič, moral priznati, da so imeli prav. Razumem administrativne pre-preke, ne vem pa, ali obstaja iskrena volja in odločenost za gradnjo." Kokot: Občina športnikom s kritjem vseh stroškov daje šestkrat več! Župana Kokota je v celotnem dopisu najbolj razjezila primerjava podatkov o višini občinskega denarja za šport po občinah; s pošteno dvignjenim glasom je začel: „V naši občini dobijo športniki 11,60 evra po glavi prebivalca zgolj in izključno za delovanje! Vse drugi je zastonj! Ne plačajo niti elektrike, niti kurjave, niti uporabe dvorane, nobene naložbe, opreme, nič! Bo pa odslej zelo drugače! Društva bodo dobila pogodbe z vsemi obračunanimi stroški. Hitro bo jasno, da pri nas za šport dajemo krepko več kot 60 evrov po glavi prebivalca!" Svetnik Jože Petek je županovo razmišljanje podprl, češ da gre v primeru Gori-šnice res zgolj za sredstva za delovanje športnih društev, pri ostalih občinah pa so v zneske zajete tudi naložbe na športnem področju (v Gori-šnici jih pač ni bilo, op. a.). Purgaj je vztrajal: „Ne, vsaj za občino Markovci in Cirku-lane trdim, da v zneskih niso zajete investicije. Pa tudi za Ptuj mislim, da je tako!" Župan je zabijal nazaj: „Pa veste, kako se to preračuna? Recimo za Markovce to pomeni 47,9 evra krat 4000 prebivalcev! (Znesek je slabih 192.000 evrov, op. a.) V Cir-kulanah pa morajo plačevati stroške oziroma najemnino. Kaj berete kaj časopise? Pri nas imate pa vse zastonj! Itak pa bomo tudi pri nas zdaj preračunali z vsemi stroški vred, koliko dajemo za šport, in boste videli!" Na Južno mejo z dvema cestama S tem se je razprava okoli občinskega financiranja športa tudi končala, želenega zvišanja sredstev ni bilo. Svetniki so proračun za leti 2013 in 2014 sprejeli; z izjemo Pur-gaja, ki je bil proti. S sprejetjem proračuna so potrdili tudi nekaj novih investicijskih postavk, ki jih v decem- brskem osnutku še ni bilo in jih je na seji predstavil župan. Gre za dva velika in finančno zahtevna projekta modernizacije dveh cest: „Ker kanalizacijskega sistema v Forminu zaradi kriterijev ne moremo prijaviti na razpis Južna meja, bomo prijavili cesto Gajevci-Formin v vrednosti 705.000 evrov letos in 274.000 evrov v letu 2014. Drugi projekt je cesta Zamušani-Tibolci v vrednosti 805.000 evrov letos in 285.000 evrov v letu 2104. Nadalje smo za letos zagotovili 20.000 evrov za izgradnjo krožišča v Moškanjcih pri Žihru, izvedba naj bi bila po sklenjenem dogovoru z DRSC v letu 2014, ko bo naš delež še 135.000 evrov. Prav tako se bo urejalo križišče v Moškanjcih proti nadvozu Tibolci, kjer bo kot soinvestitor tudi DRSC. Letos bomo porabili za to križišče 20.000 evrov, drugo leto ob izvedbi pa še 40.000 evrov. Sanacije je nujno potreben še most Gorišnica-Gajevci. Pripravlja se že projekt, naš delež letos je 60.000 evrov, sanacijo pa bodo sofinancirale tudi DEM," je načrtovane naložbe na kratko predstavil župan Kokot in še dodal, da proračun za letos znaša 7,6 milijona evrov, za naslednje leto pa milijon evrov manj. Glede izvedbe kanalizacijskega omrežja v obdravskih vaseh, ki je vezana na konzorcij občin, pa je povedal, da čakajo na pozitivno mnenje ministrstva, morajo pa v tem roku pridobiti vso potrebno dokumentacijo (PGD, PZI in gradbeno dovoljenje): „Če nam to ne bo uspelo, bo sofi-nancerski denar šel drugam, za druge projekte, če pa nam bo, bomo letos lahko izdali razpis za izvajalca del in začeli gradnjo." SiM Foto: SM 4 Štajerski Po naših občinah četrtek • 7. februarja 2013 Spodnje Podravje • Pred gradnjo plinovoda Bo s plinovodom slo lažje kot z daljnovodom? Kot je znano, je Slovenija že novembra lani podpisala pogodbo za izgradnjo plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin pripeljal po dnu Črnega morja preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije v Italijo. V Rusiji se je gradnja plinovoda že začela, v Sloveniji pa je (zaenkrat) začetek gradnje predviden leta 2015. Del plinovoda se bo gradil tudi skozi občine s Ptujskega, in sicer skozi občine Juršinci, Dornava, Ptuj, Videm, Hajdina in Kidričevo. V podjetju Plinovodi, d. o. o., ki je slovenski partner ruskega Gazproma pri gradnji plinovoda, si želijo imeti sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu leta 2014 ali v začetku 2015, v postopek sprejemanja pa so vključene občine in tudi druge stranke v postopku. Vzporedno s tem bodo pridobivali služnostne pravice za plinovod pri lastnikih zemljišč, po sprejetem državnem prostorskem načrtu pa še po fazah tudi gradbena dovoljenja. Gradnjo 266 kilometrov plinovoda naj bi v Sloveniji končali leta 2017. Gorenjci na nogah in absolutno proti Koridor plinovoda Južni tok bi po naši državi tekel od Lendave oz. Pinc preko nekaj pomurskih občin in uvodoma naštetih občin s ptujskega območja (kjer bo novi plinovod načeloma povsod zgrajen ob že obstoječem), nato pa naj bi trasa po zadnji različici pred Ljubljano zavila severno po Zgornjesavski dolini skozi Kranjsko Goro in zapustila Slovenijo pri Ratečah. Temu ostro nasprotuje več županov na Gorenjskem, še najglasnejši pa je bil župan Kranjske Gore Jure Žerjav, ki je na nesprejemljivost trase že pisno opozoril tako vlado kot pristojno ministrstvo. O varianti te trase plinovoda je decembra tekla tudi razprava v Državnem zboru med poslanko Alenko Pavlinič Krebs in ministrom Zvonkom Černačem, ki je povedal, da „ končna trasa tega plinovoda še ne more biti znana, v igri je več različnih variant, ena od njih Kidričevo-Vodice, Vodice-Ra-teče." Prav tako se je gradnji plinovoda po Zgornjesavski dolini uprl mednarodni okoljski center Alpe Adria Green (AAG), ki je na svoji spletni strani zapisal: „Vlada kar na pamet projektira plinovod Južni tok! Zgornje-savska dolina je preozka, da bi speljali še plinovod, poleg tega bi ogrozila varnost ljudi, območja Nature 2000 itd. V AAG se ne strinjamo z načrtovano traso plinovoda Južni tok, zato bomo aktivirali slovenske in italijanske člane AAG, ustanovili bomo mešano komisijo, ki bo skupno delovala na samo tem področju z namenom, da preprečimo to norost!" Na Ptujskem zaenkrat brez nasprotovanj Iz prekmurskih občin in občin s Ptujskega, kjer bo prav tako tekel del tega daljnovoda, ki se po projektni dokumen- Foto: arhiv MzIP Predvidena trasa plinovoda (M9 - del plinovoda Južni tok) od Pinc do Kidričevega. taciji imenuje prenosni plinovod M9 Lendava-Kidričevo, zaenkrat ni slišati nasprotovanj predvideni trasi oziroma koridorju. „Gradnja načrtovanega plinovoda obsega polaganje nove plinovodne cevi od mejne merilne regulacijske postaje Pince do kompresorske postaje Kidričevo dolžine približno 72 km, premera DN 1200 mm in tlaka do 100 barov," so v pojasnilih za javnost navedli v podjetju Urbis, ki je izdelalo načrt koridorja. Juršinci in Dornava brez pripomb V vseh občinah s Ptujskega se je konec januarja končala javna razgrnitev, sredi meseca pa so potekale javne obravnave. V Juršincih in Dornavi, kot sta povedala tamkajšnja župana Alojz Kavčič in Rajko Janžekovič, na javno obravnavo ni bilo nikogar, niti enega občana. Na vprašanje, kakšno je stališče oz. kakšne smernice sta ena in druga občina podala na traso, pa je Kaučič povedal, da pozitivne, saj se plinovod ne dotika naseljenih območij občine, Janžekovič pa je povedal zelo podobno: „Občina Dornava nima pripomb, saj gre vod ob že obstoječi trasi, tako da varovani pasovi že itak veljajo, plinovod pa tudi ne bo vplival na kakršenkoli videz kraja." Videm in Hajdina s pogoji Tudi v občini Videm na javni obravnavi ni bilo nikogar od občanov, je pa občina podala stališče do predvidene trase, kjer pravi, da načrtovana trasa mora ostati takšna, kot je, saj se izogiba poselitvenim območjem, in dodaja: „Trasa se ne sme spreminjati tako, da bi več, kot je predvideno s koridorjem v k. o. Sela, posegala v občino Videm (ne sme se približati farmam Sela in Trnovec). Trasa tudi ne sme potekati tako, da bi se izognila drugim občinam in bi posegla v občino Videm (pri koridorju Pobrežje)." Občina Videm je podala še več zahtev v zvezi s sanacijo morebiti nastale škode na infrastrukturi, kar pomeni, da mora investitor po gradnji zagotoviti prvotno stanje ter zahteve za vrnitev škode prizadetim občanom, podala je tudi zahtevo za preveritev podatkov iz presoje vplivov na okolje, ustanovitev občinske komisije za nadzor nad gradnjo, ureditev cestnih obvozov, nadzor hrupa in pra- šnih delcev itd. Na občini Hajdina se je javne razgrnitve udeležilo pet občanov, občina je glede gradnje, sanacij, odškodnin in okolje-varstvenih vidikov postavila zelo podobne zahteve kot Videm, med pogoji za soglasje pa je med drugim zapisano, da se mora trasa minimalno 100 metrov odmakniti od meja vseh zazidljivih parcel, prav tako ne sme posegati v nekaj območij v naseljih Draženci in Zg. Haj-dina, podan pa je tudi predlog VO Draženci, naj se trasa umesti južno od naselja Draženci. V Ptuju in Kidričevem zadovoljni, ker so že bile upoštevane smernice Iz občine Kidričevo so sporočili, da se je javne obravnave udeležilo nekaj občanov, ki so Nadzorovani pas plinovoda: 100 metrov na vsako stran od osi Vrh plinovodnih cevi bo en meter globoko (v naseljih 1,3 metra). Plin teče po jeklenih ceveh, te pa so v še večjih betonskih. Brez vplivov na okolje plinovod ni. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov s tlakom nad 16 barov (sprejet je bil marca 2010) določa, da je nadzorovani pas plinovoda, v katerem upravljavec plinovoda nadzira dejavnost uporabnika zemljišča ter načrtovanje in graditev objektov, 100 metrov širok na vsako stran od osi plinovoda. Pravilnik postavlja tudi pogoje za kmetovanje, saj je nad plinovodom prepovedano sajenje rastlin, katerih korenine segajo več kot meter globoko, prav tako je prepovedano postavljanje opor za potrebe kmetijstva in sadjarstva. jih zanimale predvsem splošne informacije o gradnji plinovoda, kot so širina varovalnega pasa in nadomestila za zemljišča, kjer bo potekal plinovod, podana pa ni bila niti ena pisna pripomba. Občina pa je smernice za traso plinovoda podala že leta 2011 in so bile pri variantni študiji tudi v celoti upoštevane, zato so že izdali pozitivno mnenje. Med zahtevami občine je bilo tako zapisano, da morajo načrtovalci trase plinovoda predvideti podpostajo za odjem plina zaradi izgradnje plinskega omrežja na območju občine; ta lokacija pa mora biti med industrijsko cono Taluma in naseljem Kidričevo, sicer pa so zahtevali še gradnjo plinovoda tako globoko, da ne bo oviral kmetijske proizvodnje (kar bo težko izvedljivo, op. a.), na križanjih plinovoda s kanalizacijo in vodovodom pa zahtevajo ustrezne odmike ter zaščito kabelskega omrežja. Na Mestni občini Ptuj so bili, prav tako kot v Kidričevem, s predvidenim koridorjem plinovoda seznanjeni že leta 2011 in so že takrat podali smernice za načrtovanje, ki so bile, kot so sporočili, upoštevane, zato občina dodatnih mnenj in stališč ob januarski javni razgrnitvi načrta ni imela. V takratnih smernicah je občina Ptuj načrtovalce opozorila, da se mora plinovod umakniti od območja Cero Gajke, upoštevajoč tudi širši pas zasaditve ob centru, in predlagajo traso zahodno od že obstoječega plinovoda. Naslednja pripomba občine Ptuj se je nanašala na območje Ptujskega jezera, kjer je bilo zahtevano, da je traso treba načrtovati tako, da so čim manj prizadete objezerske površine, saj so te v občinskem prostorskem načrtu že opredeljene in namenjene športno-rekreacij-skim dejavnostim. Občina Ptuj pa je načrtovalce še opozorila na širitev proizvodne cone, kar so načrtovalci upoštevali pri načrtovanju koridorja. Javne obravnave so se udeležili trije občani Ptuja, podana je bila pisna pripomba enega občana, sicer pa so se pripombe nanašale na nekdanje načine umeščanja plinovodov, ne na traso novega. Kako je zamišljen potek koridorja V občini Dornava koridor poteka vzporedno z obstoječim plinovodom skozi del Bratislavcev, ki se jim v večjem delu izogne, prečka tudi območje naselja Polenšak. Prečkanje je sicer izvedeno vzporedno z obstoječim plinovodom, kjer je vpliv na poselitev najmanjši. V Juršincih se koridor izpelje ob delu južne občinske meje, povsem mimo naseljenih območij. Na območje Ptuja koridor vstopa v Podvincih, nato pa se poskuša čim bolj odmakniti od najgosteje naseljenih območij tako, da po prečkanju železniške proge Ptuj-Ormož koridor plinovoda preide med naselji Spuhlja in Budina, kjer po vzhodni in južni strani obide naselji ter se po prečkanju Ptujskega jezera nadaljuje južno od centralne čistilne naprave. Nato poteka večinoma po poljskih površinah vzporedno z visokonapetostnim daljnovodom in vzporedno z navezoval-no cesto Ptuj-avtocesta ter pri perutninski farmi v Dražencih in južno od avtocestnega priključka prečka avtocesto Ma-ribor-Ptuj. Po prečkanju avtoceste se trasa nadaljuje mimo perutninske farme južno od naselja Draženci proti Kidričevemu, kjer se ponovno umešča ob že obstoječi plinovod. V Kidričevem prečka državno cesto v neposredni bližini podvoza pod železniško progo, pred naseljem Strnišče pa še železniško progo Pragersko-Hodoš in se nato nadaljuje po poljih do obstoječe kompresorske postaje Kidričevo. V poteku od Ptuja do Kidričeva se predvidena trasa umešča tudi na območje občin Hajdina in Videm; v Vidmu naj bi se izognila naseljem, teče pa v bližini območja razpršene poselitve (tik ob meji s Hajdino). V občini Hajdina se predvidena trasa prav tako dotika le skrajnih robov naselja, najbližje Dražencem. SiM četrtek • 7. februarja 2013 Po naših občinah Štajerski 5 Videm • Gradnja krožišča se začenja Zapleti z odkupom zemljišč rešeni Potem ko je župan občine Videm Friderik Bračič lani konec jeseni podpisal pogodbo za gradnjo prvega krožišča v centru občine ob pokopališču z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, se dela na samem gradbišču niso začela vse do teh dni. Razlog je bil v dolgotrajnem dogovarjanju z lastniki zemljišč, ki jih občina mora odkupiti za izvedbo projekta. Na Direkciji za ceste RS, ki je pretežni sofinancer izgradnje krožišča na regionalki (njihov delež znaša namreč 230.000 evrov, občina pa bo primaknila dobrih 118.000 evrov), so zamudo del potrdili, a tudi pojasnili, da za nastalo situacijo niso krivi: „Pobudo za izvedbo krožišča v Vidmu pri Ptuju je podala Občina Videm, ki je tudi pridobila projektno dokumentacijo in se zavezala, da bo pridobila vsa zemljišča. Ob pripravi razpisa za izvedbo gradbenih del je občina posredovala informacijo, da so vsa zemljišča, razen enega, pridobljena. Ob pričetku gradbenih del lani jeseni pa se je žal izkazalo, da zemljišča še niso pridobljena. 16. januarja letos je bil na temo nerešenih zemljiških problemov sestanek na občini z vsemi lastniki zemljišč. Upamo, da bodo vsi problemi rešeni v najkrajšem možnem času, to je do konca februarja letos. V tem času zaradi zimskih razmer gradbenih del niti ni možno izvajati, tako da rok dokončanja ni ogrožen. Dela se bodo nadaljevala takoj, ko bo možno kakovostno izvesti vsa zemeljska in tudi druga gradbena dela ter urediti po- trebno komunalno ureditev. Predvidevamo, da bo gradnja končana v juniju, torej v pogodbenem roku." Kje in zakaj se je zataknilo Kje se je zapletlo, je podrobneje pojasnil tudi župan Bračič: „Temu niti ne bi rekel zaplet, ampak je šlo za postopke, ki zahtevajo svoj čas. Vsi občani, od katerih je bilo treba odkupiti nekaj zemljišča za izvedbo krožišča, so se že v začetku načelno strinjali s prodajo oziroma odkupom, prav tako je bilo dogovorjeno, da bomo podrobnosti uskladili ob podpisu sporazuma, ko bo projekt potrjen. Po idejnem projektu naj bi se zemljišče odkupilo od štirih občanov. Kasneje se je izkazalo, da bo potreben še del zemljišča od petega lastnika, ki v idejni zasnovi krožišča še ni bil upoštevan kot stranka, saj po tej idejni zasnovi naj ne bi posegali v njegovo zemljišče. Ko pa je bil izdelan končni projekt, se je pokazalo, da bo treba odkupiti tudi del njegove parcele. Tako smo se naknadno morali dogovoriti še z njim, res pa je, da se je ta stranka morda čutila nekoliko izigrana, vendar ni Delavci Cestnega podjetja Ptuj so v teh dneh, potem ko so bili rešeni zapleti z odkupom zasebnih zemljišč, že začeli gradnjo. tako. Šlo je za splet okoliščin, in takoj ko se je pokazalo, da bo potreben odkup še dodatnega zemljišča, smo s tem občanom stopili v kontakt in začeli pogovore. Potrebno je bilo pač dobre tri tedne, da smo z vsemi lastniki uskladili vse potrebe za izgradnjo kro-žišča in tudi upoštevali njihove zahteve oziroma potrebe, od tega, kako jim zagotoviti dostop do njihovih zemljišč, kje je treba postaviti zaščitne ograje, kako zagotoviti pluženje, da se ne bi sneg odrival na njihova zemljišča ipd. Vse te podrobnosti smo zdaj že dorekli v skupnem sporazumu, na osnovi tega je bilo na- rejeno tudi uradno poročilo cenilca za zemljišča, sklenjene so kupoprodajne pogodbe s petimi občani, ki so zdaj pri notarju v postopku overovitve." Skupno je občina Videm za izvedbo krožišča kupila štiri are zemljišč po ceni približno 35 evrov za kvadratni meter, delavci Cestnega podjetja pa so v ponedeljek že začeli delo. Poleg samega krožišča bodo v Vidmu hkrati rešili tudi problem prehodov čez cesto, ki doslej niso bili zarisani, ter problem povezave pločnikov za pešce. Če se zadeva ne bi razpletla tako, kot se je, bi to lahko pomenilo, da se kro- žišče še dolgo ne bi gradilo oziroma bi bilo treba narediti nov projekt, kar bi gradnjo zamaknilo za več mesecev ali do konca leta, sofinancerski denar Direkcije za ceste pa bi bil v tem primeru preusmerjen kam drugam. Za cesto čez varejski klanec se pripravlja dokumentacija Župan Bračič sicer ni tako črnogled, priznava pa, da so pri vsakem takem projektu, kjer so vključeni odkupi zasebnih zemljišč, večje ali manjše težave oziroma zapleti, vendar se praviloma vedno rešijo: „Voljo ljudi je treba upoštevati, ni obrazca, po katerem bi lahko izpeljali vse takšne projekte. Moje načelo je, da se je treba dogovoriti z vsakim posameznikom in najti kompromis v skupno dobro. Tako je bilo tudi v primeru krožišča. Vsekakor pa bi bila velika škoda, če bi se nek projekt zaviral do te mere, da bi se sofinancerski denar izgubil. Saj prav zato, da se to ne bi dogajalo, je potrebna velika mera razumevanja in dogovarjanja, kar pač včasih traja." Precej potrpežljivosti pa bodo morali pokazati Varej-čani oziroma občani Vidma, ki se do domov vozijo po državni cesti do Zg. Leskovca. Za letos namreč ni predvidenega denarja za kakršnokoli sanacijo ceste, ki je predvsem na območju varejskega klanca že precej načeta. Iz DRSC so namreč v zvezi z načrti sanacije te ceste odgovorili: „V zvezi z obnovo navedene ceste vas seznanjamo, da je v delu izdelava projekta za izvedbo (PZI), ki obsega cesto od km 6+000 do km 9+000, ureditev avtobusnih postaj in križišča z dvema lokalnima cestama v Vareji. Projektna dokumentacija bo izdelana do konca maja letos, nato sledi še pregled projekta z recenzijskim postopkom. Potem ko je projektna dokumentacija recenzirana, sledijo odkupi zemljišč. Ko bodo končani odkupi zemljišč, se bomo z občino Videm pričeli dogovarjati o začetku investicije in ustreznih nadaljnjih korakih, kot so sporazum o sofinanciranju, deleži financiranja itd. Omeniti pa velja, da smo do sedaj uredili že kar nekaj kilometrov te ceste od mejnega prehoda do Zg. Leskovca in uredili cesto ter zagotovili prometno varnost skozi Zg. Leskovec. Tudi v Vidmu smo pred nekaj leti končali obnovo te ceste skozi naselje od mostu naprej." Tudi župan Bračič odkrito pravi, da del na tej cesti letos ni pričakovati, v optimalnem primeru pa bi se lahko začela že v letu 2014. SM Foto: SM Jeruzalem • Novo nadaljevanje v sporu Dvorec Jeruzalem Dvorec tokrat prisodili IGD Holermuos Okrožno sodišče v Murski Soboti je izdalo začasno odredbo o vrnitvi Dvorca Jeruzalem podjetju IGD Holermuos. Z dvorcem zadnji dve leti upravlja podjetje P&F Jeruzalem Ormož, ki je IGD Holermuos spravilo iz Dvorca na enak način - z začasno odredbo Okrožnega sodišča na Ptuju. P&F Jeruzalem Ormož je Dvorec doslej obdržala v upravljanju kljub kasneje pravnomočno zavrnjeni začasni odredbi. IGD je na sodišču navedla, da je Dvorec obnovila in pri tem vanj vložila 2,2 milijona evrov, sedaj pa ne more opravljati dejavnosti in pridobivati dohodka za poplačilo prevzetih obveznosti. Posledica so blokirani računi, zoper njo sproženi izvršilni postopki, predlagan pa je bil tudi stečajni postopek. IGD je utemeljevala, da če ne bo na njo prešla posest Dvorca, do katere je upravičena skladno z veljavno podjemno pogodbo, bo ogrožen njen obstoj. Sodišče je v vsem tem očitno videlo dovolj veliko grožnjo za obstoj podjetja, da je izdalo začasno odredbo po kateri je P&F Jeruzalem Ormož dolžna IGD Holermuos izročiti Dvorec najkasneje v treh dneh. To je bilo napovedano za včeraj (6. 2. 2013). Davorin Lesjak, direktor IGD Holermuos, je o postopkih povedal: „V vseh letih od 2010 je IGD Holermuos zakoniti podnajemnik Dvorca. Družba IGD Holermuos je vlagala sredstva v obnovo objek- ta, v Dvorcu imamo osnovna sredstva in drobni inventar v vrednosti več kot pol milijona evrov in doslej nam ni bilo omogočeno, da bi svojo lastnino odpeljali. Zato smo vložili tožbo na vrnitev posesti in za to smo si pridobili tudi začasno odredbo. P&F je dolžen Dvorec vrniti, če tega ne stori prostovoljno, je predvidena izvršitev ob asistenci izvršitelja in policije. Upam, da bodo ravnali tako, kot smo mi 2010 in bodo spoštovali sodno odločbo." Mitja Herga, direktor P&F Jeruzalem Ormož: „Spošto-vali bomo začasno odredbo sodišča, bomo pa zoper njo tudi ugovarjali. Menimo, da bo s tem v poslovanju Dvorca ponovno nastala velika škoda. Gospod Lesjak bo moral prevzeti to škodo ter vsa finančna in pravna bremena iz tega naslova, ki jih že leta izpolnjujemo namesto njega. Gospod Lesjak ima prost vstop v Dvo- rec, na razpolago ima vse nepremičnine in premičnine, katerih lastništvo v teh letih nikoli ni bilo ugotovljeno, mi pa bomo umaknili svoje sodelavce. Še naprej jim bomo nudili socialno varnost." Zgodba dvorca ni preveč posrečena že od same prodaje dvorca naprej ne, v zadnjih nekaj letih pa se je začela še posebej zapletati. Dvorec doslej še ni posloval pozitivno, ne glede na to, kdo ga je upravljal. Mitja Herga je prepričan, da je bil v zadnjem času storjen velik korak naprej, saj so prihodki med letoma 2011 in 2012 narasli za več kot 100 % in so začeli Dvorec uspešno tržiti. Na vprašanje, kakšna so finančna bremena Dvorca, je Herga povedal, da gre za kredit, najet pri Ribniškem skladu in druge dogovore, skupno pa naj bi bilo za okoli milijon evrov bremen. V tem času je P&F Jeruzalem Ormož v Dvorcu opravil tudi nekaj prilagoditev - spremenili so računalniški sistem in investirali v kuhinjo, ki je tako primerna za skupine, večje od 100 ljudi. Svoj vložek bodo ovrednotili in ga zavarovali. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Dvorec Jeruzalem očitno ni bil obnovljen pod srečno zvezdo, vendar se poslovanje v zadnjem času menda izboljšuje. Direktorja Mitja Herga smo vprašali tudi, kako daleč je plačilo grozdja pridelovalcem. Povedal je, da se z lastniki močno trudijo, da bi to uredili. Kmetijska zadruga Ormož je poskrbela za plačilo zadnjega obroka letnika 2011, tako da pridelovalcem dolgujejo prvo tretjino letnika 2012. Prepričan je, da bodo to v kratkem uredili. Za poplačilo vsega dolga bi potrebovali okoli 800.000 evrov. Ker imajo do bank poravnane vse obveznosti, upajo, da bodo lahko dobili obratna sredstva, kot je bilo to v preteklosti. Preverili smo tudi govorice, ali načrtujejo zmanjšati odkupne cene grozdja, pa je Mitja Herga povedal, da o tem še niso razmišljali, v prihodnjih mesecih pa se bodo z zadrugami dogovorili, kako naprej. Pri tem bistvenih sprememb pa ne pričakujejo. Na vprašanje, ali je podjetje v težavah, je Mitja Herga povedal, da plače sicer res zamujajo, a so še vedno mesečne. Podjetje ima najete kredite, ki so jih potrebovali za investicije, vendar ti baje ne presegajo 25 % kapitala. 6 Štajerski Po naših občinah četrtek • 7. februarja 2013 Podlehnik • S 15. redne seje občinskega sveta Z velikimi projekti na razpis Južna meja Potem ko so podlehniški svetniki na izredni seji potrdili projekte za modernizacije več cest in dela vodovodnega omrežja, so konec januarja na redni seji potrdili še t. i. IP (investicijske programe) za omenjene načrtovane projekte, s katerimi so se prijavili na razpis Južna meja. Svetnik Ivo Ban (na posnetku) je bil nad nejasnimi odgovori Mestne občine Ptuj glede obveznosti soustanoviteljev JZ Lekarne Ptuj zelo razočaran, prav tako pa tudi vsi ostali svetniki. Občina Podlehnik tako tudi v prihodnje ne bo med ustanovitelji tega zavoda. Foto: SM „Tokrat že četrtič prijavljamo na razpis našo cesto Koz-minci-Strajna-Rodni Vrh, vendar je zdaj projekt nekoliko razširjen z dodatnimi odseki v skupni dolžini sedem kilometrov. Ocenjena vrednost projekta je 780.000 evrov, od tega bi letos, če bomo seveda uspešni, počrpali 798.000 evrov, v letu 2014 pa še preostalih 282.000 evrov. Naslednji cestni projekt je modernizacija odsekov na območju MMP Gruškovje-Zgornje Gruškov-je, kamor spada še lep kos makadamske ceste. Vrednost del je ocenjena na 700.000 evrov, za leto je predvideno črpanje 198.000 evrov, v letu 2014 pa preostalih 502.000 evrov. Tretji večji projekt se nanaša na prenovo oziroma zamenjavo vodovodnih cevi na območju Velikonedeljski gledališčni-ki se svojih projektov lotevajo zelo resno in zavzeto, zato so novo igro naštudirali v vsega dveh mesecih. Kot je povedal režiser Tonček Žumbar, je sedem igralcev prihajalo na vaje trikrat tedensko, na več vajah kot običajno pa se jim je pridružila tudi tehnična ekipa. Zaradi pokvarjene varovalke je namreč predstava tehnično precej zahtevna. Tudi zgodba sama je malo zamotana, saj v njej spoznamo umetnika Bineta (Tonček Žumbar), ki je zaljubljen v Gabi (Alenka Kandrič), hčerko edinko bogatega oficirja Zmaga (Andrej Vaupotič). Ker nepremožni umetnik v očeto- Gorca-Dežno. Ta del vodovodnega omrežja je zelo dotrajan, veliko je okvar in posledično izgub vode, prav tako je velika nevarnost onesnaženja pitne vode, po drugi strani pa je ta vodovodna napeljava zelo pomembna ne le za naše občane, ampak tudi za občane Vidma in Žetal, ki so vezani na ta vodovod oziroma vodohran. Po planu naj bi letos zamenjali dotrajane cevovode, naslednje leto pa nato sanirali cesto, ki bo s temi deli zelo poškodovana. Vrednost del je 850.000 evrov, za letos bi bilo potrebnih 584.000, za drugo leto pa 266.000 evrov. Naš delež iz občinskega proračuna bi za oba cestna projekta v letošnjem letu znašal slabih 150.000 evrov, za vodovod pa toliko, kolikor stane dokumentacija, vih očeh ne bo prava partija za ljubljeno edinko, Gabi resnico nekoliko prikroji. Ko pa se oče najavi na obisk, se mlada v stiski poslužita prevare in zamenjata pohištvo v preprostem stanovanju s sosedovim, ker je sosed (Tonček Lah) odpotoval v Ameriko. Ko pa končata selitev, v bloku zmanjka elektrike, ker se je pokvarila varovalka. V temi se vrstijo različni obiski, med drugimi se oglasi tudi kmetica Ivanka (Danica Cvetko) in trgovec z umetninami Johan (Franček Gašparič). V temi se zgodi marsikaj smešnega in morda lahko zagato razreši električar (Vlado Meško). Velikonedeljčani igro v dvorani pripravijo vsako drugo drugo leto pa bi za dokončanje obeh cestnih projektov še dodali dobrih 130.000 evrov in DDV za vodovodni projekt," je finančno situacijo svetnikom natančno predstavil župan Marko Maučič ter še dodal, da so poskušali doseči maksimalno število točk po kriterijih razpisa Južna meja z vključitvijo čimveč gospodinjstev ter gospodarskih subjektov: „Upam, da bomo uspešni, saj so vse omenjene zadeve za nas izjemnega pomena, seveda pa je veliko odvisno od projektov ostalih občin." Razprave okoli predstavljenega sploh ni bilo, le Ivo Ban je izrazil zadovoljstvo, da je med projekti „njihova" že čisto dotrajana cesta na Rodni Vrh, kjer občani že leta in še vedno nestrpno čakajo na modernizaci- leto, vsako poletje pa naštudi-rajo še igro na prostem. Letos bo to že tretji del Jesenske poroke, ki se bo zgodila konec junija. Tudi to besedilo je napisal Tonček Žumbar, ki je doslej napisal že preko 20 besedil. Z zadovoljstvom opaža, da po njegovih besedilih povprašujejo tudi druga gledališka društva. Tako bosta na gledališki reviji v Ormožu letos predstavljeni kar dve njegovi deli. Razmišlja tudi, da bi besedila izdal v knjižni obliki, vendar še bolj kot za odrasle skupine se mu zdi pomembno izdati besedila za otroške skupine, za katere ni toliko primernih besedil. Viki Ivanuša jo ter še povedal, da res upa, da bodo na razpisu uspešni. NE soustanoviteljstvu JZ Lekarne Ptuj Potem so svetniki potrdili še en projekt; gre za idejni dokument o izgradnji krajšega kanalizacijskega kanala in črpališča s prenovo ceste, ki ga bodo prijavili na razpis kmetijskega ministrstva Za razvoj in obnovo vasi. Vrednost projekta je 245.000 evrov, če bodo uspešni, pa naj bi bil izveden letos. Potem je občinski svet razpravljal o tem, ali naj občina postane soustanovitelj JZ Lekarne Ptuj ali ne. O tem vprašanju je sicer tekla debata že na decembrski seji, a so takrat sve- Nedelja je bila v trgovskem centru Qlandija na Ptuju izjemno pestra. Ta dan so si namreč člani društva Koran-ti Poetovio izbrali za odprtje razstave, na kateri so razstavili dela štirih umetnikov, obenem pa tudi zbornike in drugo, kar predstavlja njihovo 30-letno delovanje. Ob tej priložnosti so jih z obiskom počastili številni gostje, med drugim tudi visoki predstavniki karnevalskega dogajanja na Ptujskem. Nekaj besed spodbude in pohvale so članom društva namenili: Branko Brumen, podpredsednik evropske Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC), Andrej Klasinc, predsednik FECC Slovenije, in Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj. Slednji je poudaril, da vsako društvo in posameznik s svojim udejstvovanjem pri pisanju zgodbe o pustu prispevajo pomemben delež k ohranjanju tniki zahtevali dodatna pojasnila; predvsem jih je zanimalo, ali morajo kot soustanovitelji kriti morebitne izgube javnega zavoda ali ne. Nad odgovori, ki so jim jih tokrat poslali iz Mestne občine Ptuj, so bili precej razočarani. „Obrazložitev je precej nejasna, lahko jo sicer razumemo, da izgub nismo dolžni kriti, nismo pa niti upravičeni do dobička. Prav tako si s so-ustanoviteljstvom ne zagotavljamo lekarne v naši občini," je bil kratek župan Maučič, ki je vseeno nekoliko podvomil v to, da občine kot soustanovitelji javnega zavoda niso dolžne kriti izgub. Tudi Ivo Ban je skritiziral podane odgovore: „Odgovori so res indirektni, zelo splošni in formalni. Niso mi všeč, stvari so napisane na preveč načelni tradicije. Odprtja razstave so se udeležili tudi nekateri princi karnevalov, pa tudi tokratni princ Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, s svojo gardo. Da bo ta ostala zapisana tudi na slikarskih platnih, so poskrbeli štirje umetniki, ki so svoja dela narisali posebej za razsta- ravni! Strinjam se, da ne gremo v soustanoviteljstvo, saj je riziko dandanes prevelik. Naša občina je že itak dohodkovno podhranjena, gledati moramo na vsak cent, v odgovoru pa ni nikjer jasno in direktno napisano, da izgub kot soustanovitelji ne krijemo, pač pa le nekaj o tem, kako se bo spremenil akt o ustanovitvi. Drugo je, če bo JZ Lekarne Ptuj pri nas odprl lekarno ..." Tudi Alojz Novak se je popolnoma strinjal z mnenjem Bana, da so odgovori nejasni in izmikajoči, enako so menili ostali svetniki, župan pa je debato nato končal z besedami, da se zaenkrat pač ne bodo vključili v soustanovitelj-stvo Lekarn Ptuj. So pa svetniki sprejeli sklep, da se vključijo v konzorcij občin za nakup avtobusa za odvzem krvi, kar bo občino stalo slabih 1000 evrov. V zaključnem delu seje so svetniki potrdili še program za šport in kulturo (društvom bo namenjeno po 12.000 evrov v vsakem programu), prav tako so se strinjali, da se za razvoj kmetijstva v občini nameni 15.000 evrov, za razvoj turizma pa 4000 evrov. Za razvoj in podporo podjetništvu pa so sklenili, da bodo najprej organizirali srečanje z vsemi podjetniki v občini, kjer se bodo skupaj posvetovali, kakšne potrebe in želje sploh imajo, šele nato bodo pripravili ustrezen razpis za subvencioniranje. SiM vo društva Koranti Poetovio. Vsa dela, ki so razstavljena v trgovskih centrih Qlandija in Q-center, so naprodaj. To je bil prvi v sklopu dogodkov ob praznovanju 30-letnice delovanja društva, zvrstilo se jih bo še veliko, osrednji bo 18. maja. Dženana Kmetec Foto: DK Razstava je na ogled v prostorih trgovskih centrov Qlandija in Q-center. Velika Nedelja • Ponovno komedija v narečju Pokvarjena varovalka Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja je minuli konec tedna nasmejalo občinstvo z novo komedijo v narečju z naslovom Pokvarjena varovalka. Besedilo je v celoti avtorsko delo Tončka Žumbarja, ki je potek dogajanja delno povzel tudi po literarni predlogi Črne komedije Petra Shafferja. Ptuj • Koranti Poetovio Razstava ob 30-letnici društva Prvi letošnji pustni dan so člani društva Koranti Poetovio iz Ptuja izkoristili za odprtje razstave, ki prikazuje 30 let delovanja društva. Gre za prvega v nizu dogodkov, ki se bodo zgodili ob praznovanju jubileja, osrednja prireditev pa bo 18. maja. četrtek • 7. februarja 2013 Od tod in tam Štajerski 7 Dornava • S 17. redne seje občinskega sveta Proračun soglasno sprejet Najpomembnejša točka dnevnega reda tokratne seje dornavskega občinskega sveta je bila brez dvoma predlog letošnjega proračuna, pa tudi potrditev dokumentacije za modernizacije celega kupa odsekov cest po Dornavi in na območju Polenšaka, saj namerava občina kandidirati za sredstva iz razpisa Južna meja. V razpravi ob potrjevanju letošnjega proračuna je bil najbolj aktiven svetnik Stanislav Ciglar (prvi z desne), ki je želel, da bi v proračun ponovno vnesli postavko za občinsko glasilo, a mu to ni uspelo. Pa brez zamere !!!!! ■ ■■■■ Zakaj ne maram klicajev Kaj se vam je utrnilo, ko ste prebrali naslov (ali pa bi se vam, če bi prebrali zgolj naslov, brez podnaslova)? O čem bo tokrat umoval? Zagotovo o nečem šokantnem, morda bo jezen, zagotovo je vznemirjen, morda hoče celo nekaj zakričati. E, dragi moji, napaka. Tokrat bom, kot je mogoče sklepati iz podnaslova, pisal prav o ločilu v naslovu. O klicaju. In o tem, zakaj so se jim ljudje v veliki meri izneverili z napačno uporabo. Klicaj je ločilo. To je menda jasno, a ne? In kot tak je v bistvu indiferenten. Mi smo tisti, ki mu skozi uporabo dajemo pomen. Ta (upo)raba pa je tista, ki temu ločilu dela krivico. Klicaj namreč vse prevečkrat zlorabljamo s tem, da ga preveč uporabljamo. Dejstvo, da v veliki meri ne znamo več normalno komunicirati preko e-pošte, se dopolni še s tem, da v tej komunikaciji flikamo klicaje kot zmešani. Dober dan! Lep pozdrav! Prosim, prinesi mi to in to! In tako dalje! Klicaj je sicer nadvse dobro ločilo, ampak ne zmeraj - v vsakdanji in poslovni rabi se ga raje skušajmo izogibati. V tej komunikaciji namesto mirnosti, umirjenosti namreč vse prevečkrat implicira ihto, kričanje, nemir. Tega pa še posebej v teh časih res ne potrebujemo. Klicaj (kot pove že ime samo) kliče po nečem, kliče k nečemu - največkrat k razburjenosti, čustveni vzburjenosti, ihti, hitenju, če hočete, tudi k agresiji. Klicaji so za v literaturo, za v tekste, kot je ta; pri vsakdanji komunikaciji pa moramo biti zelo previdni, kadar beseda nanese na to ločilo. Seveda je pa res, da naš današnji čas predstavlja klicaj, namesto da bi ga pika ali podpičje (to je pri nas itak izredno podcenjeno). Pika ali podpičje sta namreč pomirjujoči ločili. Umirjeni. Klicaj pa je zmeraj bil in bo nekaj, kar za sabo potegne naglico. Klicajev dandanes ne potrebujemo v tolikšni meri, kot jih uporabljamo. Potrebujemo pike; tudi podpičja. Potrebujemo mirnost, ne pa ihte. Sicer bi nam marsikdo rad prodal današnji čas kot nekaj, kar absolutno potrebuje, narekuje klicaje, a ne dajmo se. Vrnimo mu s piko. Kakorkoli starinsko ali obrabljeno se namreč to sliši, še zmeraj smo mi tisti, ki odločamo, kaj nam bo v našem življenju pomembno in ali bomo živeli življenje s piko ali klicajem. Mi smo tisti, ki se odločamo, kakšni ljudje bomo. Ne politika, ne gospodarstvo, ne vreme, ne karkoli drugega nam tega ne more vzeti. Je pa res, da je za tako držo potrebno veliko napora. Ampak je vredno. In ko bomo uporabili klicaj, ga bomo uporabili z namenom. !!! Ne pa kar tako, vse počez in povprek. Razmislite. Morda se vam tole na prvi pogled zdi smešno, a ko boste pretehtali, boste videli, da je zadeva vse prej kot nesmiselna. !!!! Gregor Alič Ptuj • Predstava za otroke v MGP Takšnega cirkusa pa še ne! Po tradiciji je bila tudi februarska prva sobota v mesecu v ptujskem Mestnem gledališču rezervirana za najmlajše gledalce. Tokrat so si ogledali predstavo z naslovom Takšnega cirkusa pa še ne, v kateri so se zlile cirkuško-klovnske veščine, s katerimi so ustvarjalci otroke zabavali neverjetnih 50 minut. Župan Rajko Janžekovič je uvodoma, ob predstavitvi predloga proračuna, povedal, da so bili podani štirje amandmaji, upoštevana pa sta dva, ki sta bila skoraj identična. V obeh amandmajih (podala sta jih svetnika Stanislav Ciglar in podžupan Janko Horvat) je šlo namreč za to, da se v proračunu uveljavi nova postavka z denarjem za društva, ki ohranjajo kulturno dediščino; Horvat je sicer predlagal, da naj se za te namene rezervira 2750 evrov, Ciglar pa je predlagal 2000 evrov. Obveljal je zadnji amandma, na postavki se je namreč rezerviralo 2000 evrov, denar pa je bil odvzet s postavk za kulturo, kmetijstvo, godbo in oktet. Zavrnjena pa sta bila amandmaja za nakup črpalke ter za občinsko glasilo. Sklepi za sofinanciranje projektov že v rokah občine Janžekovič je kot poglavitne naložbe letošnjega leta navedel začetek izgradnje kulturnega centra, urejanje cest v komasacijskem območju Ptujsko polje I. in II., zamenjavo sistema ogrevanje za vse javne stavbe v centru občine, za kar občina kandidira na razpisu IPA ter ureditev spominskega parka, kjer pričakuje sofinancerska sredstva iz Leader programa (LAS). „Lahko pa tudi povem, da smo konec decembra prejeli sklep za sofinanciranje našega kulturnega centra, po katerem bomo prejeli 1,471 milijona evrov (iz Regionalnih razvojnih programov, op. a.). Od tega bomo 900.000 evrov počrpali letos, preostanek pa naslednje leto. Prav tako smo že prejeli pozitivna sklepa za financiranje komasacijskih cest iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje; za območje Ptujsko polje I. je odobrenih slabih 158.000 evrov, za območje Ptujsko polje II. pa nekaj čez 166.000 evrov," je svetnike seznanil župan. V razpravi, ki je sledila predstavitvi nekoliko spremenjenega predloga proračuna, je Horvat povedal, da je nova postavka za društva, ki ohranjajo kulturno dediščino, potrebna predvsem zato, da se lahko na razpis prijavijo tudi tista društva, ki se na ostale razpise ne morejo (npr. čebelarji, lovci, gospodinje). Ciglarja pa je najprej zanimalo, kako to, da ostajajo postavke za sofinanciranje javnih zavodov OŠ Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja enake, če so izstopili iz soustanoviteljstva, a je župan pojasnil, da so stroški za otroke enaki kot vedno. Občinskega časopisa ne bo Nato je Ciglar ponovno poskušal z uveljavitvijo občinskega časopisa: „Naši občani, sploh starejši, si želijo tak časopis, interneta ne uporabljajo. Informacija, da naj bi ena številka časopisa občino stala 3000 do 3500 evrov, ni točna, sam sem pridobil ponudbe petih tiskarn za glasilo na 28 straneh, ki vključujejo tudi lektoriranje in fotografije, ne le tiskanje, in so bile ponudbe okoli 1500 evrov brez DDV. Menim, da bi s postavko 2000 evrov, kolikor sem predlagal v zavrnjenem amandmaju, to lahko izpeljali. Poleg tega pa, če prav berem naš Poslovnik, naj bi občinski svet o podanih amandmajih glasoval, ne pa da se kar zavrnejo. Seveda pa ima župan pravico podati nove amandmaje, ampak o tem, kaj bo sprejeto, odloča občinski svet. Tako je tudi v drugih občinah." Ciglarju je najprej odgovarjal direktor občinske uprave Vili Mar, in to zelo na kratko: „O amandmajih na odloke res odloča občinski svet, o amandmajih na proračun pa ne!" Župan pa je odgovoril na pobudo o občinskem časopisu: „Poleg naštetega v stroške spadajo še stroški pošte, pa lektoriranje besedil, pa uredniški odbor ... " Ciglar je navedbe zavračal: „To je vse zajeto v ponudbeni ceni!" Vprašanje je sicer, katera tiskarna lahko imenuje in plača delo občinskega uredniškega odbora ... Itak pa župana vse to ni prepričalo: „Če je pa res vse všteto v ceno, potem z občinskim blagoslovom lahko naredite ta časopis, toliko denarja se bo pa menda že dalo zbrati. Morate pa vedeti, da je naša spletna stran vedno odprta za vse; če kdo kaj napiše, prav, če ne, tudi prav. Za časopis pa boste nove članke nujno potrebovali in ni jih bilo vedno lahko dobiti." Ciglar in Janžekovič sta nato še prekrižala nekaj besed okoli vprašanja amandmajev in proračuna, potem pa je župan debato končal z zahtevo po gla- sovanju. Vseh osem prisotnih svetnikov je proračun soglasno podprlo. Z dvema obsežnima projektoma na razpis Južna meja V nadaljevanju je nato župan Janžekovič povedal, da so pripravili dva obsežnejša projekta za rekonstrukcije več cestnih odsekov na območju vaškega odbora Polenšak in vaškega odbora Dornava. Ker se je rok za prijavo na razpis Južna meja iztekal, je tako zaprosil svetnike, naj potrdijo DIIP in IP za oba projekta. Po veljavni zakonodaji bi sicer morali svetniki DIIP sprejemati na eni seji, IP pa na drugi, sicer bodo v primeru uspešne kandidature deležni finančnega odbitka pri sofinanciranju, ki na srečo ni pretiran. To je namreč že doživela občina Podlehnik, kjer so se zato, ker so DIIP in IP sprejemali na isti seji, sicer v Čeprav je bila tokratna otroška predstava v primerjavi z večino drugih precej dolga, saj je trajala skoraj eno uro, so bili mladi gledalci ptujskega Mestnega gledališča nad videnim več kot zadovoljni. Otroci kot najbolj objektivna publika s svojimi odzivi in reakcijami zmeraj pokažejo, kakšna se jim zdi predstava. Tokrat so tako rekoč prav vsi nepremično sedeli in spremljali vsak gib nastopajočih na odru. Gre za predstavo, v kateri so palčki poskrbeli za odličen cirkuški program, poln humorja, izbrane glasbe in cirkuških veščin, pod produkcijo pa se podpisuje zavod Bufeto, edina profesionalna ustanova, ki v Slove- pravilnem vrstnem zaporedju (najprej DIIP, potem IP), obrisali pod nosom za slabih 3000 evrov. „Prvi projekt se nanaša na več cestnih odsekov na območju Lasigovci-Polenci, skupna dolžina vseh teh cest je 5,5 kilometra, vse skupaj pa je ovrednoteno na 861.000 evrov. Drugi projekt je sklop več cestnih odsekov v osrednjem delu Dornave, skupaj gre za 3,2 kilometra cest, vrednost projekta pa je 633.000 evrov. Upam, da bomo na razpisu uspešni, kot smo bili pred dvema letoma, seveda pa bodo rezultati predvidoma znani šele nekje pomladi," je še povedal Janžekovič. Svetniki niso imeli niti enega vprašanja in so oba dokumenta soglasno potrdili. Potem je župan še povedal, da bo letošnja pot fašenske povorke nekoliko krajša; končala se bo namreč pri gostišču Mark 69, kjer bo prvič postavljen tudi šotor za vse maske in druge. Pogostitev nastopajočih pa bo na startu povorke. Organizator dornavskega fašenka je tudi letos Občina, vodja povor-ke pa svetnik Ciglar. Svetniki proti tem novostim niso imeli nič proti, Andreja Doberška je le zaskrbelo, da ne bi prihajalo do hudih zastojev v krožišču pred šotorom, na kar je Janže-kovič odmahnil, da bodo redarji morali pač skrbeti za pretok in red. Prav tako so se strinjali s podelitvijo stvarne služnosti MIZKŠ-u; gre namreč za to, da ministrstvo oz. vlada za ureditev večjega parkirišča pred Čušekovo domačijo potrebuje pogodbo za uporabo zemljišča za obdobje 30 let. SiM niji goji in razvija klovnsko gledališče - sintezo klovnade, cirkusa in gledališča. Kot pravijo, z zlitjem cirkuško-klovnovskih veščin in dramaturških pristopov rahljajo okvire tako klasičnega dramskega gledališča kot tudi tipičnega cirkuškega šova. Na svojstven način obe prvini povežejo in tako ustvarjajo za otroke in odrasle zabavno in atraktivno vsebino. V tokratni predstavi na Ptuju so se predstavili štirje igralci, ki imajo tudi posebne cirkuške spretnosti: Nataša in Ravil Sultanov, Brigita Dane in Franci Cotman. Oba termina, tako ob 10. kot ob 11. 30, sta bila razprodana, kar je še en dokaz več o odličnosti tokratnega šova. Dženana Kmetec 8 Štajerski Od tod in tam četrtek • 7. februarja 2013 Ljubljana • Podelili štipendije programa »Za ženske v znanosti« Med stipendistkami Nataša Beranic iz Lovrenca Partnerji nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« - L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija - so 25. januarja v Narodnem muzeju Slovenije podelili štipendije sedmi generaciji mladih raziskovalk. Farmacevtka Nataša Beranic iz Lovrenca na Dravskem polju, živilska tehnologinja Tina Jerman Klen iz Ljubljane ter biologinja Živa Pipan Tkalec iz Ljubljane so za svoje raziskovalno delo v okviru doktorskega študija prejele enoletne štipendije v višini 5.000 evrov, ki jih lahko porabijo v poljuben namen. Podelitve štipendij 7. Nacionalnega programa LOREAL-UNESCO »Za ženske v znanosti« so potekale v prijetnem ambientu atrija Narodnega muzeja Slovenije. O viziji programa »Za ženske v znanosti« je govorila Brigitte Streller, generalna direktorica L'Oreala Slovenija: »Naša vizija je podpirati ženske, ki znanost premikajo naprej, promovirati znanost in žensko vlogo, da bi živeli v svetu, ki resnično ceni znanost in ženski doprinos znanosti.« Predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO prof. dr. Stanislav Radovan Pejovnik pa je pozdravil prizadevanja šti-pendistk in jih spodbudil, da se ne zadovoljijo zgolj s trdim delom, temveč zasedejo tudi višje položaje in to delo vodijo, saj je zastopanost žensk na najvišjih položajih še zmeraj nizka. Pomen štipendij »Za ženske v znanosti« je poudaril tudi slavnostni govornik, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ter izpostavil, zakaj je ta nagrada nekaj posebnega: »Danes ne nagrajujemo konca nekega F 2 K EVI Od leve: minister dr. Žiga Turk, prof. dr. Marija Bešter-Rogač, Nataša Beranič, dr. Edvard Kobal, Tina Jerman Klen, Brigitte Streller, Živa Pipan Tkalec, Marjutka Hafner, prof. dr. Stanislav Radovan Pejovnik dela, ampak njegov začetek. Nagrado dajemo perspektivi, nagrado dajemo prihodnosti. Bistvo te nagrade ni neka diploma, ki bo morda krasila zid dnevne sobe, pisarne ali laboratorija, ampak je perspektiva, ki jo s štipendijo dajemo mladim, da svoje delo nadaljujejo.« Dr. Edvard Kobal, predsednik Nacionalnega odbora programa »Za ženske v znanosti«, ki izbira štipendistke, in predsednik Slovenske znanstvene fundacije, je poudaril vlogo raziskovalk: »Talenti so porazdeljeni med oba spola enako. Toda statistični podatki kljub temu kažejo, da je Sv. Tomaž • Konferenca KO Rdečega križa Demenca - vec kot pozabljivost Krajevna organizacija RdeCega križa (KO RK) Sveti Tomaž je v Četrtek, 31. januarja, v sodelovanju z OZ RK Ormož organizirala letni občni zbor za svoje člane. Letošnji je bil tudi volilni. Po predlogu upravnega odbora in potrditvi članov zbora ostane vodstvo naslednja štiri leta enako. KO RK bo tako še naprej vodila Jožica Rajh ob pomoči Slavka Meška, Blanke Kosi Raušl, Zvonke Lalič, Stanka Novaka, Marijane Dovečar, Slavice Šujen, Hermana Preja-ca, Marte Munda, Anice Slana in Anice Cizerl. Jožica Rajh je poročala o delu v letu 2012, pri čemer je izpostavila predavanje - predstavitev programa SVIT, finančno pomoč otrokom za zimsko šolo v naravi, zbiranje prostovoljnih prispevkov za prizadete v požaru v sosednji občini, srečanje z rejniškimi družinami, aktivnostih v mesecu boja proti zasvojenostim, zbiranje članarine, razdeljevanje paketov socialno ogroženim in izvedbo kulturnega programa v sodelovanju z dramsko sekcijo in OŠ Sveti Tomaž v Centru starejših občanov v Ormožu. Za nesebično pomoč se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali, da bi drugim olajšali življenje, pri tem pa izpostavila Stanka Novaka, ki je na lanskoletni prireditvi za prostovoljce v Ormožu prejel zahvalno listino, ter Zvonko Lalič in Slavka Meška, ki sta prejela posebno priznanje. Prisotne sta pozdravila in se jim zahvalila za požrtvovalno delo tudi predsednica RKS OZ Ormož Milena Zorčič in župan Mirko Cvetko ter ob tej priložnosti podelila priznanja krvodajalcem za večkrat darovano kri. Za 10-krat darovano kri ga je prejel Jan Rakuša, za 15-krat Igor Rakuša, Valter Šmid in Boris Hebar, za 25-krat Martin Plohl, za 45-krat Jože Rakuša in za 60-krat darovano kri Albin Belšak. Po končanem uradnem delu je sledilo predavanje Milene Novak, magistrice zdravstvene nege iz Psihiatrične bolnice Ormož, z naslovom Demenca - več kot samo pozabljivost. Predavanju so sledila vprašanja in razmišljanja prisotnih, ki so se nadaljevala še ob zakuski, ki so jo pripravile prostovoljke KO RK Sveti Tomaž. Maja Botolin Vaupotič Foto: MBV Milena Novak, mag. zdravstvene nege, je predavala o demenci. zastopanost žensk v znanosti manjša v primerjavi z zasto panostjo njihovih moških kolegov. Poslanstvo vseh, ki se zavedamo intelektualnega potenciala žensk v znanosti, je, da utrjujemo to enakovredno, enakopravno zastopanost in možnost uveljavljanja v znan-stveno-raziskovalni dejavnosti in da nekako s skupnimi močmi iz tretjine, kot je po Unescovi študiji iz leta 2007, premaknemo na vsaj 50 odstotkov zastopanosti žensk na višjih položajih v znanstvenoraziskovalni dejavnosti.« Na že sedmi razpis za štipendije programa »Za ženske v znanosti«, ki si prizadeva opozarjati na pomen in vlogo žensk v znanosti, je prispelo 38 prijav, kar je največ doslej, in prvikrat tudi največ s področja biotehnologije. 27-letna farmacevtka Nataša Beranič je Nacionalni odbor prepričala z raziskavami na področju endometrioze, ene najpogostejših benignih ginekoloških bolezni, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, razraste izven maternice in je lahko vzrok za neplodnost. Namen njene doktorske disertacije, ki jo opravlja na Inštitutu za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je prispevati k boljšemu razumevanju vloge progesterona pri razvoju in napredovanju endo-metrioze. Osredotoča se tudi na iskanje učinkovin, ki bi lahko bile uporabne v terapiji te bolezni ter na raziskovanje mehanizma delovanja proge-stinov, zdravil, ki se v terapiji endometrioze že uporabljajo. Poznavanje delovanja proge- Nataša Beranič stinov je še toliko pomembnejše, saj so prisotni v vsaki kontracepcijski tabletki. Mlada farmacevtka iz Lovrenca na Dravskem polju si dodelitev štipendije šteje v čast. Po njenem mnenju to pomeni, da »je Nacionalni odbor v rezultatih moje zagnanosti, v odnosu do raziskovanja in v vloženem trudu prepoznal delo, vredno nagrade. Hkrati pa je to še dodatna potrditev, da svoje delo opravljam dobro, kar mi tako na osebni kot tudi strokovni ravni daje veliko spodbudo za naprej.« Štipendistke 7. nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« je izbralo ocenjevalno telo, ki ga tvorita Ocenjevalna skupina in Nacionalni odbor. Komisiji je predsedovala doc. dr. Luca Lovrečic, dr. med., s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko Ginekološke klinike UKC Ljubljana, štipen-distka prvega nacionalnega programa L'Oreal - UNESCO »Za ženske v znanosti«, sodelovala pa sta še doc. dr. Maja Zagmajster z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bila leta 2008 ena izmed 15 raziskovalk z vsega sveta, ki je prejela mednarodno štipendijo L'Oreal-UNESCO »For Women in Science«, in prof. dr. Gorazd Planinšič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Nacionalnemu odboru je predsedoval dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, v njem pa so sodelovali še prof. dr. Tamara Lah Turn- šek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Marija Bešter-Rogač, prode-kanka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Raspor, DDr.H.C., predstojnik Katedre za Biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Marjut-ka Hafner, generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Brigitte Streller, generalna direktorica L'Oreal Slovenija, ter častna članica dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu. Nacionalni program »Za ženske v znanosti« si že vse od leta 2006 prizadeva opozarjati na pomen in vlogo žensk v znanosti, s štipendijami pa nagrajuje njihovo znanstveno odličnost. Doslej so partnerji s štipendijami nagradili že 19 izjemnih raziskovalk, poleg letošnjih še: geologinjo Mirijam Vrabec, genetičarko Luco Lovrečic, biofizičarko Zrinko Abramovic, atmosfersko kemičarko Sašo Kovačič, biologinjo Paulo Pongrac, biokemičarko Tino Šmuc, farmacevtko Natašo Oberma-jer, biotehničarko Nežo Finž-gar, kemičarko Niko Lendero Krajnc, biokemičarko Petro Brožič, mikrobiologinjo Ano Rotter, farmacevtko Mojco Brunskole Švegelj, biologinjo Biserko Bakrač, biokemičarko Nino Erčulj, biologinjo Majo Pociecha in fizičarko Brigito Rožič. Tjaša Jazbinšek Foto: arhiv četrtek • 7. februarja 2013 Zanimivosti Štajerski 9 Ptuj • Pred 135 leti natisnjen prvi ptujski časopis Pettauer Wochenblatt Ptujskih časopisov mladostna leta Na domove meščanov Ptuja in okoliških prebivalcev je 10. februarja 1878 prispela prva številka v domačem kraju tiskanega časopisa. Še v istem letu je njegov glas zaradi premajhnega števila naročnikov zamrl, enajst let kasneje pa so svojo informativno-poročevalsko pot na Ptuju nadaljevali drugi, sprva nemški in kasneje v slovenskem jeziku pisani časopisi. Časopis ima med pisnimi viri prav posebno in zanimivo vlogo pri raziskovanju novejše regionalne zgodovine. Zaradi periodične pojavnosti v svojem življenjskem obdobju (seveda v odvisnosti od vsebinske usmeritve) nepretrgano popisuje dogajanja na lokalno političnem, kulturnem in družbenem področju, poleg tega pa prinaša še številne druge, na videz nepomembne podatke, ki jih najdemo v črnih kronikah, oglasih, reklamah, osmrtnicah in podobno. V ilustriranih časopisih imajo posebno zgodovinsko vrednost tudi fotografije, ki prinašajo neizbrisen in slikovit spomin na okolico, dogodke in ljudi, kot ga ne moremo predstaviti s še tako bogatim besednim opisom. Ptuj kot zgodovinsko mesto se ponaša tudi z bogato tiskarsko in časopisno preteklostjo. Že Franz Anton Schütz, ki je leta 1792 na Ptuju odprl prvo tiskarno, si je prizadeval, da bi lahko pričel tiskati časopis z naslovom Inn und erbländische Zeitung (Časopis za državna in dedna območja). Dejstvo je, da noben vir do sedaj ni potrdil, niti zanikal obstoja tega časopisa. Leta 1793 je Schütz zaprosil oblasti za tiskarsko dovoljenje, saj so bili v tistem času tiskarji pod strogim nadzorom oblasti in cenzure, za vsak prekršek pa so bili strogo kaznovani. Kaj je preprečilo Schützove namene, ni znano. Šele petinosemdeset let kasneje je v nedeljo, 10. februarja 1878, med prebivalce Ptuja in okolice novice ponesel prvi ptujski časopis Pettauer Wochenblatt. Natisnil ga je ptujski tiskar Jakob Schön, ki je leto pred tem v Kirchgasse 26 v prostorih takratnega (in sedanjega) mestnega gledališča odprl svojo tiskarno. Urednik časopisa je bil Josef Jaky. Časopis, tiskan v gotici, ni bil ilustriran. Na skromnih štirih straneh so našle mesto nekatere stalne tedenske rubrike, kot so dnevna kronika, občinske zadeve, kmetijstvo in druge. Nekateri splošni članki so bili povzeti po drugih listih. Skoraj polovico razpoložljivega prostora so zasedale reklame ptujskih trgovcev in obrtnikov. Časopis je spremljala redna priloga Beilage zum Pettauer Wochenblatt, v kateri je bil na dodatnih dveh straneh v nadaljevanjih natisnjen roman Was der Neid vermag? oder Die Folgen der Thätigkeit (Česa je sposobna zavist ali Posledice dejavnosti) le z inicialko podpisanega avtorja. Sodeč po odzivih in zapisih v nekaterih drugih v tem času izhajajočih časopisih Pettauer Wochenblatt med Slovenci ni bil dobro sprejet. Njegov prihod je v Mariboru izhajajoči Slovenski gospodar v 8. številki, ki je izšla 21. februarja istega leta, pospremil z besedami: »Pred kratkim je židov Schön odprl svojo bukvarnico, združeno z lastno tiskarno in 10. t. m. je pri njem izšel prvi broj novega tednika Petta-uer Wochenblatt, o katerem »šmarnoviču« vam hočemo dugokratkaj več poročati. Starodavni Ptuj štel bode skoro že svojih tritisoč let, pa svojega časnika še nikoli ni imel; zdaj nam je izvoljeno ljudstvo izraelsko prineslo tudi ta blagor. Nekateri celo trdijo, da se je osnoval poseben skrivni komite z namenom naglo po-židovljenje Ptuja z vsemi močmi pospešiti, in pravi se, da na čelu tega komiteja bojda stojita oča mestni župan in pa ravnatelj ptujske realke, vendar mi tega za sedaj še ne moremo in nočemo verovati.«Žal obljubljenega poročanja v naslednjih številkah ni zaslediti. Odločitev, da bo Pettauer Wochenblatt zaradi premajhnega števila naročnikov prenehal izhajati, je uredništvo napovedalo v zadnji, 47. številki, ki je izšla 29. decembra 1878. Vzroke za premajhno zanimanje za ta časopis gre zagotovo iskati v različnih dejstvih. Seveda pa ne moremo tudi mimo tega, da je časopis izhajal v nemškem jeziku, kot ne moremo mimo porekla njegovega tiskarja in založnika. K temu je svoje prispevala še skopa in nezanimiva vsebina, zato je bila njegova poročevalska pot tako kratka. Po enajstletnem premoru ^to&csSJfttttttiitr/ e & -': m: -i M i ••'tilk (hi MIhi, ,,-Mj.hr.JS . . i,j«.>< iLr'JnqSo« TfotJ«Ji!, Inf lic ftHobif^ ttl^rintiitfr CtoU r.K tifuiilliitf SriflniB Iron friir . Ih r 11 Li a.b stLpijin (forlfijiillt ftiitd ßiiti jl£+. unb blhlti Ms SCbunj Tfiiita ¥t(tlrcif{3 nm|e ■ '«tfiltt iLffJiiiit Loirb, jt iniljr fö bafftlbe t11 titr 1i.lW.il 111 fMnn lltiainl lain. Sit Sit^H mW/WriM [it fi, bghtt* |Et Im mtiM I IkIj |n .nullit,Lb mit inrrttj itfrifltn, m» hit hf«tm M.rwrtfeiÄU im «ubmnl|hlltii nt t« tMMl ' lf™ntin L.tutLl 1 'b tnri^ ,lit C;itrv jtTtÄK RLltcjfri .nö BtTifcHrbiiL |.B| Slimetiiiir Vrinjen ¡11. ■?!( tphai mlib Jb»nnt, JMtn ..t (frjISfcinitn (gl ifcMbll« ."ätMt fniWttii; «mil fotm eil . ■■ .»yg^fvMd« M l.iraijn Warn "«in MfVM ;fciMn «anMkr* m 3"i j» WL iui.|.;:mnI* l«rft'ij3thirijnifIi ä*T5ditn(rt. • ■ I'Iwrbt« 1*1 9111^ auf 1?mblülrJöfifill nt^ IBftflWUlrtr 'imFi* Wnfitawtir rtdiitit .IIb iinb io.i-L'Hla, liilnl,j.ni.bin «itltii bit Sfc'lBJjf tmt 'Biiit iw[.mtr lit[i im 'i 'i' -i ii'Li|[:i rtrtflflritnifia flmcftmfinBjtfiinr Bmfcfit, l""'!,ti i-'<» miltr SPIatl L.ic^J [ trdi Jroflt. iwb tfn'hncilT.Hm, .Ii audi baTd)riitrn iintrfiljp.Liili'n ■ I'll ,1 II'!, .1 IL Fill f'- irbrr '.In hnilmilli^ trt^iitR Hub bn bt. wil t^i^flts a.irltitiiui fltuhii c.t. L ' -LriT.'jtr. fiitftibtiifi ,Vti(r HBfflitfl ip liijlwr" hdm bit 1a r*ü4ltc, linlaä^n flitibt bit bim jftlfrltn I ii™, rt-gitum i)uwi|H«,mi tnfdh ü^titm UnltimtniK MnWl änjtMkr filFtn art arflrSMMi . ■ ,.r l'^ifk'iiLikilisiLr^ aiLbtni flkitnttir.1 ffltmiBnbf. iit LflbBhrtmoirtrwirt Rnb SilbEflli _Nit4nti unb faali «(bau. asi mltlr-ii nun Uipn.i iiii Vi: ■.amm*B*rn& finb UM Mf) ümort lirlt huH'-jM stielt, ost ml j.liii-liLbrn linlkLLlifrlii.ji 5'KM/iii f.nit, , - ■ ■ -J y- i . Li"',' ...... liL'LfLLll'll II" ']' L I I |L II , Jill M. ¿.tlllljt Sie Picl.ictiim mit SMiiiitlflriitfoii M „^r^iiet ÜÜDrfjeiiiliiHfi," V^'LIII iiiif Jirfi.^r Vir: www.dllb.sl Prvi ptujski časopis Pettauer Wochenblatt je izšel 10. februarja 1878. je nekaj dni pred božičnimi prazniki leta 1889 na Ptuju ponovno pričel izhajati nemško govoreči časopis. Sprva je bil poimenovan Pettauer Loca-lanzeiger, že po deseti številki so ga preimenovali v Pettauer Zeitung in pod tem imenom je nadaljeval svojo periodično pot naslednjih petnajst let. Sprva je izhajal 1., 11. in 21. v mesecu, v prvi polovici leta 1894 je njegovo izhajanje za pol leta pojenjalo, nato pa se je iz časopisa z bolj ali manj nepolitično vsebino 1. julija 1894 pod novim uredništvom Josefa Felsnerja prelevil v ob nedeljah izhajajoči politični list. Leta 1898 je nekaj mesecev izhajal ob ponedeljkih in spremenil ime v Pettauer Montag Zeitung, vendar se je nato hitro vrnil v svoje stare nedeljske tirnice. Na njegovi čelni strani se je pojavil moto »Deutsch, frei, treu!« (Nemški, svobodni, zvesti!), ki zelo na- zorno ponazarja njegovo politično in nacionalno usmerjenost. Posamezna številka časopisa Pettauer Zeitung je obsegala osem strani, občasno pa je obseg variiral od šest do dvanajst strani. V drugi polovici življenja ga je redno spremljala štiri strani obsegajoča ilustrirana priloga Illustriertes Unterhaltungsblatt, v kateri so bile objavljene novele in kratke zgodbe različnih avtorjev, v njej pa so našle svoj prostor tudi razne zabavne vsebine, kot so rebusi, šale in podobno, občasno so bralke razveselili tudi nasveti za ročna dela pa tudi šahovski navdušenci so našli kaj zase. Zadnja številka je izšla na božični dan 1904. leta. Takoj naslednje leto je pričel v nakladi tisoč izvodov izhajati neke vrste brezplačni oglasnik, imenovan Pettauer Anzeiger, ki razen oglasov in objav trgovcev, lekarnarjev in drugih obrtnikov iz Ptuja, Gradca, Dunaja in drugod ni prinašal informativnih ali zabavnih vsebin. Po devetih letih izhajanja je zadnja številka izšla 21. decembra 1913. V času, ko je izhajal Pettauer Zeitung, je na Ptuju vzniknil še en časopis. 1. julija 1900 je Ptuj dobil prvi slovenski časopis Štajerc, ki pa je bil zaradi svojega nemškega porekla osovražen med Slovenci in je slovenskemu narodu naredil veliko škode, zato se ga je upravičeno prijelo zaničevalno ime »giftna krota«. Glede na njegovo politično in nacionalno usmerjenost je povsem samoumevno, da je njegov propad sovpadal z razpadom Avstro-Ogrske mo- M.. Ferscfej f ettm« ISulfIiiIjtt iti it IVij» Mu Vrlini« lint* imb &fj«fu?ifirtwiiM In KMfi . v. JAKOB SGHS©^ KlrohwRHiap SG, mijiAfiiit i4'li «r 1-III.<- « nuj AH^hriuj «It» D Ii II 0 K S 0 K T E N. ,1""1 T>r'" vrelim......ich im rtM.lt, JI". AibrJciinnia,|rf JvUl«» im^.V^n„.,-., „„* lliirtjtrl.» i"4.-i A.......... mul l.illiKrt iiiiuidiluvf». Ihmikr* httit.rjt.iWWn MJi« Ki»iirl,i.nR AnKUmuK rt* KgUri lli-i- Udil li niivuilr-l It arlMirnii^ Vifll*,«^, IU|l-ii«l8rl*-K«l.ii. lh'hmi«K|CLijinlt,,,™; tiu.t n.i H.ii.i bU 3. e^ln, iltilULL. ....... »rt ti. j.t.i i*m ^ettttiier ^eitiinjj. ■ I» ■» MBitaat t rw «1 ur mi M p. : Hi 1J >X Rmm r«i»W»o m*i| in ttX Nixt p****** d» ®cr (jlücfltd)|tc iBnlcr. (ha fektOUU L»m ftottak*« t % L 11*1 «Jjttil irunj jofti 1. .1* Mm« K+ uknt. «* ¿L* U M «m tn Man' M f»** TH hm T* bi! t t »■« »t*^ no t«i itn *r«w rpi*mf «a! M K' 9C« I^l« I« «>«i ratmtf« r» M «tik «rt Jntiml'1 >»>. MM, Mi MI 14 «M Mil I« M%M CfknnM a«*i m Seal t* H1^ r*ni4 m I^V« w T.otj yfinfi HMMidini Mr4 «4 Iti»» Tvmrm e«y, torti l^Ur« fl«*! Dai waI ta nia*pm u' i«ii\n Mi u litt |IM M« M MM fr*M te« ¿a...1 M Wi C« flr üi Idi «trn. •4« iVm** »irMyr m V*»' (Hib, \m t**«, m ki «rf Vn H »i i* n n IU-I trttft Am* liust-^ HAi u | im Tli t« «C* M«« pOmm tki» wy A* n^fii" Vi-rtT M — Li) f.H» «V te ffrt» It M*trt «1^1! Ma iit n »i' tfrm t« Vrt. tu t*Mli. Nf t« Irr ti* flir« n Im' T* Imit M4 t» O» UtliArt «r.0 t* M «Hrti yi 1*1(4 Ld MI H-fV M* >Mtit vtM. X Ti M Vt n ht 6nV tu ■ tv :«Ml » lit*»: bV >4 itn.* firm «o.: «rfWfc «Unk» Itmm IM pt tr> li«v M) «4in C M' tnr trtVr d !<■ 1« 11V «1 «At. w It Ml M i hmI* ««ni tJn i» MV ÄUrt fu S^.lu« «»t Im nUrt (ni « H Mt n(kn« trt *n m4 nttwi m t"»r JI «UI 4 te tU»I Alt Mir te «rJ! rgga* Vir: www.dllb.sl Vir: www.dllb.sl Tudi prvi ptujski časopis je spremljalo veliko oglasov. Pettauer Zeitung je naslovno stran 25. številke iz leta 1890 posvetil 60-letnici rojstva avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. narhije in s koncem prve svetovne vojne. Po devetnajstih letih izhajanja je zadnja številka Štajerca izšla 3. novembra 1918. Temu je sledilo nekaj krajših, večinoma manj kot leto dni trajajočih obdobij izhajanj časopisov, kot so Ptujski list, Narodna sloga in še nekaterih drugih, nato pa je po drugi svetovni vojni svojo stalnico popisovalca časa 17. julija 1948 začrtalo glasilo okrajnega odbora OF Naše delo. Tradicijo in poslanstvo zapisovanja dogodkov in informiranja na širšem ptujskem in ormoškem območju so vse do danes ohranjali in nadaljevali Ptujski tednik, Tednik in današnji Štajerski tednik, ki beleži že 65 let nepretrganega izhajanja. Seveda so se le-tem z leti pridružili še številni drugi naslovi, ki so glede na svoje poslanstvo pokrivali svoje, praviloma ožje regionalno ali vsebinsko področje. Prvi ptujski časopis Pettauer Wochenblatt, kot tudi vsi drugi z imenom v prispevku omenjeni ptujski časopisi, so digitalizirani in prosto dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije (www. dlib.si), kjer so na razpolago vsem, ki bi jih zanimalo študijsko ali ljubiteljsko brskanje po časopisnih virih. Večino ptujskih časopisov smo v ptujski knjižnici digitalizirali iz naslova izvajanja območnih nalog, ki jih opravljamo za širše območje Ptuja in Ormoža, financira pa jih resorno ministrstvo. Del sredstev smo pridobili kot partnerji v projektu Digitalna knjižnica Slovenije, ki je bil financiran iz norveških finančnih mehanizmov, nekaj sredstev pa smo zagotovili iz lastnih virov. Novejše letnike Tednika in Štajerskega tednika smo lahko v digitalno knjižnico vključili neposredno, saj nam je družba Radio-Tednik Ptuj odstopila digitalne kopije. V drugi polovici tega leta bomo v knjižnici obeležili deseto obletnico izvajanja območnih nalog, ki jo bomo združili z zaključkom več let trajajočega projekta digitalizacije osrednjih ptujskih časopisov ter obeležitvijo 135. obletnice natisa prvega ptujskega časopisa. Ob tem dogodku bomo pripravili monografijo in razstavo s predstavitvijo ptujske časopisne preteklosti. Milena Doberšek Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Viri: Dopisi iz Ptuja. V: Slovenski gospodar, letn. 12, 1878, št. 8, str. 60. Emeršič, Jakob: Prvi ptujski časopis. V: Tednik, letn. 51, 1998, št. 5, str. 8. Emeršič, Jakob: Časopisi in ostala periodika v zgodovini Ptuja. V: Tednik, letn. 31, 1978, št. 8, str. 2. Hernja Masten, Marija: 200 let tiskarstva na Ptuju. V: Littera scrip-ta manet. Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica, 1993, str. 71-108. Kramberger, Petra: Iz publicistične preteklosti Ptuja. V: Kronika, letn. 57, 2009, izredna št., str. 423-436. Pettauer Anzeiger, 1905-1913. Pettauer Localanzeiger, 1889-1890. Pettauer Zeitung, 1890-1904. Pettauer Wochenblatt, 1878. Štajerc, 1900-1918. 10 Štajerski Kultura, izobraževanje četrtek • 7. februarja 2013 Ptuj • Primerjava sistema šolstva v Makedoniji in Sloveniji „Približujete se makedonskemu sistemu šolstva, kar ni dobro!" Med dijaki, ki so imeli pretekli vikend maturantski ples, je bil tudi Pavel Iliev, Makedonec, ki se zadnji dve leti izobražuje na Elektro šoli Ptuj in biva v ptujskem dijaškem domu. Ob tej priložnosti je v Ptuj prispel njegov oče Petar Iliev, ravnatelj dijaškega doma v Makedoniji, s katerim smo se pogovarjali o tem, kakšna je razlika v našem in makedonskem sistemu šolstva ter delovanju dijaških domov. Pavel Iliev, ki smo ga v našem časopisu predstavili že pred dvema letoma, ob prihodu v Slovenijo, se v Ptuju izobražuje od 3. letnika naprej v Elektro šoli, biva pa v ptujskem dijaškem domu, kar se financira preko evropske štipendije. Pavel, ki je v soboto tako kot drugi dijaki njegove šole, imel maturantski ples, je nanj seveda povabil tudi svoja starša. Z očetom Petrom, ki je ravnatelj Občinskega doma učencev Lazar Lazarevski v Velesu v Makedoniji, smo se pogovarjali o primerjavi sistema šolstva med Makedonijo in Slovenijo. Dijaški dom, ki ga vodi Ili-ev, spada med zelo polne, saj v njem biva 221 dijakov, zapolnjene pa imajo tako rekoč vse kapacitete. Da lahko imajo toliko stanovalcev, so dom morali celo prenavljati in iz skupnih prostorov narediti dijaške sobe. Ker sredstev za povečanje ni bilo, so ubrali lažjo pot in rešitev. A zaradi napolnjenosti biva v domu tudi po pet dijakov v eni sami sobi. Po eni strani to seveda ni dobro, saj dijaki nimajo dovolj miru za učenje, z vidika financ pa je to za dom velika prednost. Dijaški domovi v Makedoniji so, kot pojasnjuje Iliev, financirani po sistemu „glavarine". Dom dobi 120 evrov mesečno za vsakega dijaka in delo ravnatelja je, da ta sredstva razporedi za vse potrebe: poskrbeti mora za stanovanjske stroške, prehrano dijakov, plače zaposlenih in vse drugo. Dijaki pa za bivanje v domu ne plačajo nič. Za dijake, pravi Iliev, je ta sistem sicer boljši, po drugi plati pa bistveno slabši od slovenskega. Ravnatelj dijaškega doma v Velesu Petar Iliev Trenutno so v domu, ki ga vodi, ob njem le še trije zaposleni. To predstavlja veliko težavo, saj se pomanjkanje kadra čuti na vseh ravneh. Najbolj šokanten je podatek o delovnem času zaposlenih v dijaških domovih v Makedoniji, saj delajo neverjetnih 24-ur brez premora. Zaposleni nimajo prostih vikendov in praznikov. „Dela se 24 ur tako rekoč sedem dni v tednu," dodaja Iliev, ki je s tega vidika pozitivno presenečen nad delovanjem slovenskih dijaških domov. Tudi plače so v Makedoniji bistveno nižje kot pri nas. Čeprav imajo zaposleni v dijaških domovih 24-urni delovnik, plače zato niso nič kaj boljše. Povprečna makedonska plača je 300 evrov. Prednost pa je seveda v tem, da dijaki oskrbnine ne plačajo, zaradi česar so domovi bistveno bolj polni kot pri nas. „Starši si doma v nasprotnem primeru večinoma ne bi mogli niti privoščiti in domovi bi bili prazni," pravi Iliev. Dijaški dom Ptuj se mu zdi v primerjavi s tistim, ki ga vodi on, v prednosti. Prostori so bistveno večji, prostornejši in dijaku prijaznejši. O kakšni zasebnosti v domu, kjer je v eni sobi pet stanovalcev, seveda ne moremo govoriti. Pri nas je sistem na tem področju bistveno boljši - a žal tudi zaradi tega, ker so domovi bistveno bolj prazni, njihove kapacitete pa neizkoriščene. Zaradi vseh teh prednosti se dijaki iz Makedonije zelo radi udeležujejo mednarodnih izmenjav s Slovenijo. Kot pravi Iliev, je njegov sin predstavil Ptuj kot izjemno mesto in tudi zato je na čakalni listi kar nekaj dijakov, ki bi po zaključku njegovega šolanja z veseljem prišli k nam. V tej smeri tudi delajo tako Šolski center Ptuj na čelu z Brankom Kumrom kot tudi Dijaški dom Ptuj z Danico Starkl, eno zaslužnejših, da je do sodelovanja na tej ravni med Makedonijo in Slovenijo tudi prišlo. O tem, kaj je naša pomanjkljivost, pa Iliev pravi: „V tem, da greste veliko korakov nazaj. Ko so mi predstavili novosti, ki jih želijo vaši politiki uvesti, sem bil presenečen in zgrožen. Ne morem verjeti, da želijo takšne radikalne spremembe. Če greste v tej smeri, greste proti makedonskemu sistemu, kar pa nikakor ni dobro. Sistem, ki je pri nas, ni dober. Novosti, ki jih želi vaša politika, so na las podobne našemu sedanjemu sistemu." Ob tem dodaja, da bi veliko raje videl drugačen scenarij, po katerem do radikalnih sprememb v slovenskem šolstvu ne bi prišlo in bi makedonski sistem šolstva postal podoben našemu sedanjemu. Dženana Kmetec Ljutomer • 200. obletnica rojstva Franca Miklošiča Ob jubileju številne prireditve Pred 200 leti je bil v Radomerščaku pri Ljutomeru rojen največji jezikoslovec 19. stoletja Franc Miklošič. Prleškemu rojaku bo namenjeno celotno letošnje leto, ko se bodo v Ljutomeru zvrstili številni pomembni dogodki, praznovanje pa sovpada s polstoletnim delovanjem ljutomerske gimnazije, ki nosi njegovo ime. Županja občine Ljutomer Olga Karba in ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Ku-stec sta minuli teden predstavila široko paleto prireditev, ki bodo zaznamovale Miklošičevo leto. Prva bo že ob osrednjem kulturnem prazniku, s podelitvijo Miklošičeve nagrade in priznanj. Marca bodo gimnazijci in delegacija občine Ljutomer obiskali Miklošičev grob na Dunaju, aprila pa bo Prleški večer v Ljubljani, kjer bodo podelili priznanja v okviru tekmovanja v poznavanju novejše zgodovine slovenskega naroda. Odmeven dogodek se napoveduje za maj, kjer bo v ljutomerskem mestnem središču prireditev Lotmerk fčera v gnes - Ljutomer v Miklošičevem obdobju. Tradicionalni Miklošičev pohod bo junija, ko krajevni praznik obeležuje njegov rojstni kraj, dnevi ob koncu avgusta pa bodo v znamenju 50-le-tnice ljutomerske gimnazije. Prihod napovedujejo doktorji znanosti, organizirana bo slavnostna akademija, predstavljena bo monografija Franca Miklošiča, prireditev pa bo popestrilo srečanje vseh generacij dijakov, ki so obiskovali ljutomersko gimnazijo; po zbranih podatkih je le-teh okoli 4000, med njimi 30 doktorjev znanosti, ki so združeni v društvu Prleška akademija. Najpomembnejši dogodki ob Miklošičevem letu se bodo zvrstili v novembru, z mednarodnim znanstvenim sim- pozijem ob 200-letnici Miklošičevega rojstva in razstavo o njegovi zapuščin. Pripravljena bo tudi slavnostna akademija in odkritje doprsnega kipa na osrednjem trgu v Ljutomeru. Ob Miklošičevem letu je Pošta Slovenije v prleški prestolnici predstavila štiri priložnostne znamke, ki so z minulim mesecem že v prodaji. Svoje častno mesto na znamki v vrednosti 1,33 evra je dobil tudi Franc Miklošič. NŠ Tednikova knjigarnica Zelo prešerna Zdravljica! Tik pred kulturnim praznikom je na slovenskem knjižnem trgu zasijala Zdravljica še v slikanici. Prešernova pesem, slovenska himna, je dobila z ilustratorjem Damijanom Stepančičem v zbirki Velike slikanice založniške hiše Mladinska knjiga novo, posebno likovno-filozofsko dimenzijo, zgodovinsko in sociološko dodano vrednost v najboljšem pomenu knjižnega ilustratorstva. Kot vsaka dobra, vrhunska knjiga, omogoča tudi ta mnogotere poglede in misli, ki jih ob znanih verzih sprožajo še ilustracije. Damijan Stepančič je tisti slovenski ilustrator, ki je očitno in neverjetno aktiven na vseh mogočih likovnih poljih - tako je tudi nagrajevan - od stripa, zgodbe, slikanice, avtorskih projektov, njegove likovne akcije so v vzajemni knjižnični bazi zabeležene kar 422-krat, toliko knjižnih enot je ilustriral! Osebno mi je še posebej ljub zaradi zvite humornosti, s katero se je bralcu tako prijetno poigravati, tem bolj, če je besedilo kanonsko. In ker letos sovpadata pustni (mastni) petek in slovenski kulturni praznik, vam povem svojo bralsko zgodbo o novi slikanici Zdravljica. Uf, ti pa znajo, himno v slikanico! (Pri tem sem predvsem pomišljala na oba urednika, ki največkrat podpisujeta leposlovje za otroke in mlade, Andreja Ilca za besedo in Pavleta Učakarja za sliko.) No, saj je bila na nek način pričakovana kakšna nova prešerna Prešernova slikanica, ko pa že imamo nekatere Prešernove pesmi v posameznih slikaniških knjigah. Gledam naslovno platnico, brez očal in od daleč se je za hipec zdelo, tako skozi nekoliko priprti veki, kot bi gledala eno od znamenitih Klimtovih žensk. Tako kot bogata ženska skodra-na frizura, tako lebdi okoli pesnikove glave stiliziran nevihtni oblak, Prešernovo telo je odeto v površnik zemeljsko jesenskih barv, iz njih pa je slutiti kanček pozlate, barvne toplote in svetlobe, ki jo morebiti lije nekoliko izza oblaka kukajoče sonce. Za razliko od pesnikove glave, ki je v klasični risbi, grafično preprosta in črno- bela in so ji usta nekoliko v smeh držeča, ima sonce reliefna lica, na moč izražena, polna usta in zaskrbljeno, izrazito resnobno lice. Sončne oči zrejo naravnost v bralca-gle-dalca, medtem ko pesnik zre v daljo, na desno z bralčeve strani. Kompozicija, pesnikov podaljšani torzo, z roko, ki je prav tako »nepobarvana« kot pesnikova glava, z roko, ki drži peresnik, deluje tako klimtovsko, čeprav je osrednja figura pošteno okrogla. Pomemben element, simbol, ki ga je Stepančič odlično umestil v vsako ilustracijo, je ptiček. Na naslovnici je v toplih barvah, z rumenim kljunčkom, poletava tik pod pesnikovim ramenom, v smeri pesnikovega pogleda in ptiček je stilizirana narodna igračka, kot jih je videti v leseni izvedbi po slovenskih sejmih. Čez notranjo stran platnice in vezni list - oba sta kot papir celotne slikanice, kolorirana, da je videti, kot bi šlo za ostarelo pisno podlago - se vije stilizirano rastlinsko vzorčenje. Najprej pomislim, kot hecna trta z viticami, vijočim trsjem in z grozdi. Hop, trtno listje bolj spominja na znamenite konopljine lističe! In grozdiči niso preveč podobni tistim, ki dajejo grozdni sok, marveč spominjajo na hmeljeve, morda murvine. Ooo, ilustratorski in uredniški lisjaki, pomislim. Ali pa samo jaz nimam pojma. Obrnem list: tam pa se ponovi podoba pesnika, brez oblaka, brez sonca, brez plašča, lasje so mu daljši, podbradek govori o letih, ki so na naslovni platnici mlada, zdaj ima pesnik bolj zamišljen pogled, peresnik pa drži dvignjen na drugi, naslovni list, kot bi se ravnokar posušilo črnilo naslova, saj s peresa visi velika kaplja, tik nad ilustratorjevo ime. Na vrhu peresnika se vzpenja na drobnih krempeljcih tista ptičica, trupek ima črtast kot kranjska čebelica, kljunček pa ni rumen, a čivka naslov slikanice. Prešernova suknja ima odtisnjene verze Zdravljice (faksimile izdaje). In potem se slikanica začne, ali bolje nadaljuje: vaška si-tula, iz nje kuka grozdje, rdeče, znane situlske figure so sestopile s posode, pred situlo je krasna podoba Trubarja, ki nazdravlja z redečim vinom, tam grabljica seno grablja, nekoliko v ozadju, kot tisk z lepenko, so s svinčnikom izrisani »situlčani«, enemu vrag v kupico naliva, vražji rožički pa so uperjeni navzgor, kjer je besedilo, ki začenja tako: Prijatli! odrodile/so trte vince nam sladko,!ki nam oživlja žile,/srce razjasni in oko,/ki utopi/vse skrbi,/v potrtih prsih up budi! Oh, preljubi bralci, ves Štajerski tednik bi lahko popisala o tej slikanici, o njeni lepoti in o mojem neznanju, saj sem dvomeče gledala v ta odrodile in pomišljala na vse mogoče, seveda v povezavi z dano družbeno situacijo v deželi ... Praznujte kulturni praznik s to novo Zdravljico, v njej so portreti (Primož Trubar, Edvard Rusjan, Janez Polda, Jože Plečnik, Herman Potočnik Noordung, Srečko Kosovel, Kristina Bren-kova, Ida Kravanja-Ita Rina, Friderik Irenej Baraga, Rudolf Cvetko, Rudolf Maister, J. V. Valvasor, Alma Karlin, baron Žiga Heberstein). Le zakaj manjka Tina Maze?! Liljana Klemenčič Namizni tenis Zafoštnik tretji v prvi skupini, Piljak v drugi Stran 12 Rokomet Zmagi za domačinke in Veliko Nedeljo Stran 12 *« i n rkmrt ■iJ/, i Strelstvo Veliki zmagi za ptujske in ormoške mladince Stran 13 Judo Urška solidno proti »ogromni« Turkinji Stran 13 ZNK MSM Ptuj Mlade Ptujčanke slovenske podprvakinje Stran 14 Mali nogomet V končnici slavila Gorišnica Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec Potrjeno: Dejan marca drugič v ZDA! V torek zvečer je kot eksplozija po svetovnem spletu zaokrožila vest o novem dvoboju našega boksarskega šampiona Dejana Zavca (35 dvobojev, 32 zmag, 18 s KO, 2 poraza). Ta je le potrdila tisto, kar smo vsi napovedovali in nestrpno pričakovali že dalj časa: Dejan Zavec se bo 9. marca v New Yorku pomeril s 24-letnim Američanom Keithom Thur-manom! Zmagovalec se bo najverjetneje s Timothyjem Bradleyem pomeril za naslov svetovnega prvaka po verziji WBO. Thurman prihaja iz mesta Clearwater na Floridi, profesionalno kariero pa je začel leta 2007. V vseh dosedanjih 20 dvobojih je ostal nepora-žen: zabeležil je 19 zmag, od tega kar 18 s KO! En dvoboj se je končal brez odločitve. Zadnji dvoboj je imel novembra lani, ko je v Kaliforniji s KO v 4. rundi ugnal Portoričana Carlosa Quintana. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako velika priložnost je to za Dejana, ki se bo tako drugič podal v meko boksa - ZDA. Dvoboj bo potekal v ogromnem Barclays Centru v Brooklynu, ki sprejme kar Foto: Matija Brodnjak Po skoraj enoletnem premoru bo Dejan Zavec marca znova stopil v ring: tokrat bo v New Yorku njegov tekmec še neporaženi Keith Thurman. To bo njegov drugi dvoboj v ZDA, prvega je imel leta 2011, ko se je meril z Andreom Bertom. Keith Thurman (na fotografiji) je nazadnje novembra lani ugnal Portoričana Carlosa Quintana. 18 tisoč gledalcev. Na portalu boxrec so dvoboj označili s štirimi zvezdicami (možnih je pet). To bo sicer drugi dvoboj večera, največjo pozornost bo pritegnil tisti za naslov svetovnega prvaka verzije IBF v pol-težki kategoriji med Američanoma Bernardom Hopkinsom in Tavorisom Cloudom (1. in 4. na lestvici boxrec). Vse razsežnosti dvoboja med Zavcem in Thurmanom zaenkrat še težko dojamemo, veliko pa pove podatek, da bo dvoboj prenašala ameriška mreža HBO. A vsi ne delijo našega navdušenja nad tem dvobojem: Dan Ambrose na portalu boxingnews24.com odkrito napoveduje, da bo dvoboj trajal največ 6 rund in da je Thurman prevelik in premočan za Zavca. Podobnega Rokomet • 1. A SRL (m) mišljenja je tudi Dan Akroyd iz mreže espn.com. Ringtv je nekoliko opreznejši, a vseeno napoveduje Thurmanov pohod na 19. zmago s KO. Kaj pa o vsem tem pravi naš šampion, ki se trenutno s svojim trenerjem Dirkom Dzemskim na Ptuju v miru pripravlja na dvoboj. »Srečen sem! Vem, da je to težka pot, a takšna je bila moja zavestna odločitev - to sem si želel. Vedno sem govoril, da želim preizkusiti, kje so moje meje športnega napredka, sedaj se najbrž ponuja ta priložnost,« je bil redkobeseden Dejan, ki je v sredo dopoldan še čakal na potrdilo dvoboja iz svojega kluba SES. Več je Dejan povedal o dosedanjem delu priprav: »V procesu treninga sem že prak- Na Hardek prihaja presenečenje sezone tično pet mesecev. To je izjemno naporno, sploh če vemo, da so se vmes pojavljale - in odpadale - možnosti za kakšen dvoboj. Sedaj smo že bolj fokusirani na začetek marca, pričeli smo že tudi s sparin-gi. Smo sicer v začetni fazi, trenutno delam z borcem, ki je podobne konstitucije kot Thurman. Dirk Dzemski je trenutno v Sloveniji, tudi Denis Simčič je tukaj, konec tedna bomo odšli v Nemčijo. Tam ostanemo do konca februarja, vmes bodo izvedene kakšne mini priprave, nato pa ZDA.« Prvi poskus »osvojitve« Amerike je spodletel (poškodba obeh vek v dvoboju z Ber-tom), tokrat se bogatejši za eno izkušnjo na to pot odpravlja drugič. Jože Mohorič Tekme 19. kroga 1. SRL so se pričele že v sredo, saj kar štirje slovenski predstavniki čez vikend igrajo v evropskih pokalih (Gorenje - Metalurg, Atletico Madrid - Celje PL, Cimos - La Rioja, Holstebro - Maribor). Eden zanimivejših parov 19. kroga bo v petek, 8. februarja, ob 19.00 odigran na Hardeku, kjer se bosta pomerili ekipi Jeruzalema in Sviša. Obe ekipi nujno potrebujeta točke. Ormožani se borijo za obstanek v ligi, Sviš za 6. mesto, ki po rednem delu sezone vodi v ligo za prvaka. Jeruzalem ima štiri točke prednosti pred enajstouvrščeno Sevnico, na drugi strani Sviš za šestouvr- ščeno Krko zaostaja le dve točki. V prvem delu sezone so se varovanci trenerja Saša Prapotnika v Ivančni Gorici opekli: pred tekmo so v taboru Ormožanov pričakovali zmago, vendar so jih igralci Sviša z odlično igro deklasirali (30:23). Sviš (15 točk) velja za eno prijetnejših presenečenj te sezone. Gre za izjemno ho- Smučanje • SP 2013 Tina najboljša tudi v ekstremnih razmerah Foto: Martin Ozmec Tina je odlično formo iz Maribora zadržala do Schladminga in se že na prvi tekmi SP okitila z zlato medaljo. Tina Maze je v prvem nastopu na letošnjem svetovnem prvenstvu dokazala, da je prava superšampionka. V ekstremno težkih razmerah, ko so start tekme prestavili kar 13-krat, je ostala zbrana in je progo odpeljala na meji idealnega. »Vedela sem, da sem odlično pripravljena, morala sem le še ostati zbrana. To mi je uspelo, zato sem izjemno srečna,« je povedala Tina. Zanimiva je bila izjava njenega trenerja Andrea Mas-sija, ki je bil precej kritičen do mednarodne smučarske zveze. »Proga je bila za najboljše smučarke, predvsem za Tino in Lindsey, prenevarna, saj so šle na progo brez treninga. To sta smučarki, ki razvijata velike hitrosti, in Lindsey je bila 'žrtev' te proge.« V senci uspeha Tine Maze je odlično vožnjo pokazala Ilka Štuhec. Ta je odlično izkoristila ugodno štartno številko ter bila celo blizu kolajn. Za Mariborčanko, ki je imela v dosedanji karieri veliko težav s poškodbami, je to odličen uspeh in velika vzpodbuda za naprej. Morda bo prav Ilka (poleg Tine seveda) uspela obdržati stik slovenske ekipe s svetovnim vrhom. JM Rezultati, superveleslalom: 1. Tina Maze (Slovenija) 2. Lara Gut (Švica) 3. Julia Mancuso (ZDA) 6. Ilka Štuhec (Slovenija) mogeno ekipo, ki je novinec v ligi. Pomanjkanje kakovosti večkrat nadomestijo z izjemno borbeno igro v obrambi. So precej »domačinska« ekipa, ki pa zna točke osvajati tudi v gosteh. V zadnjem krogu so lažje od pričakovanega premagali Izolo s 27:22. Prvo ime ekipe je Simon Stopar (7. strelec lige z 99 zadetki). Ekipa Ormoža je v Ribnici odigrala slabo v prvih in zadnjih desetih minutah, kjer je izgubila z delnim izidom 17:7. Četi trenerja Saše Prapotnika tokrat ne preostane nič drugega, kot da strne vse svoje vrste in osvoji pomembne točke. Ormožani (10 točk) bodo zaigrali v popolni zasedbi, saj poškodovanih igralcev na srečo ni. Pomoč pravih navijačev bo več kot dobrodošla, kakor tudi obisk Hardeka ormoških kurentov, ki so v preteklosti že večkrat Jeruzalemu prinesli srečo. ku Foto: Črtomir Goznik Sašo Prapotnik 12 Štajerski Šport četrtek • 7. februarja 2013 Namizni tenis • TOP za člane in članice Zafoštnik tretji v prvi skupini, Piljak v drugi V Ravnah na Koroškem je v soboto potekal 2. TOP turnir za člane in članice. V dveh jako-stnih skupinah je nastopilo po 8 igralcev in igralk, ki so igrali po sistemu vsak z vsakim. Pri moških je bil najuspešnejši Uroš Slatinšek (Krka), visoko 3. mesto pa je osvojil Ptujčan Gregor Zafoštnik (ZM). Ta je dosegel 4 zmage in 3 poraze, med drugim je ugnal tudi Slatinška. V drugi skupini je nastopil Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovce) in zabeležil 5 zmag in 2 poraza. To je bilo dovolj za 3. mesto. Presenetljivo je zmagal kadet Darko Jorgič (Hrastnik). Prav Jorgič in Piljak sta v 1. krogu odigrala dramatičen dvoboj, 3:2 pa je bil uspešnejši Hrastničan. Končni vrstni red (m): 1. skupina: 1. Uroš Slatinšek (Krka) 5:2, 2. Bojan Ropoša (Kema Puconci) 5:2, 3. Gregor Zafoštnik (Zavarovalnica Maribor) 4:3, 4. Tomaž Roudi (Ilirija) 4:3, 5. Ludvik Peršolja (Iskra Letrika) 4:3, 6. Jan Žibrat (Borsum - Nemčija) 3:4, 7. Foto: Črtomir Goznik Gregor Zafoštnik, član ekipe državnih prvakov Zavarovalnica Maribor Gregor Zafoštnik: »Začel sem zelo slabo in izgubil prvi dve srečanji - nisem še bil dovolj ogret in nisem imel pravega občutka. Nato sem vendarle zaigral bolje in na koncu osvojil 3. mesto. S tem sem sicer zadovoljen, vendar se je izkazalo, da bi lahko bil z zmago v uvodnem dvoboju celo prvi. Občutki so zato malo mešani.« Patrik Rosc (Tempo Velenje) 2:5, 8. Patrik Sukič (Kema Puconci) 1:6; 2. skupina: 1. Darko Jorgič (Hrastnik) 6:1, 2. Dominik Škraban (Kema Puconci) 5:2, 3. Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovce) 5:2, 4. Deni Kožul (Logatec) 4:3, 5. Klemen Jazbič (Mengeš) 3:4, 6. Tomaž Perlcar (Kema Puconci) 2:5, 7. Ož-bej Poročnik (Sobota) 2:5, 8. Tilen Novak (Krka) 1:6. Pri dekletih se je na igrišča znova vrnila Vesna Rojko. Nastopila je v 1. skupini, vendar ni dosegla nobene zmage, čeprav je bila nekajkrat blizu tega. Vesna Terbuc je v 2. skupini vknjižila 3 zmage, s čimer je osvojila 5. mesto. Končni vrstni red (ž): 1. skupina: 1. Manca Fajmut (Fužinar Interdiskont) 1:6, 2. Nina Pavlin (Iskra Letrika) 5:2, 3. Zala Veronik (Fužinar Interidiskont) 5:2, 4. Nina Zupančič 4:3, 5. Katja Gu- tnik (obe Logatec) 3:4, 6. Melita Verhnjak (Muta) 3:4, 7. Ivana Zera (Ljubljana) 2:5, 8. Vesna Rojko (Muta) 0:7; 2. skupina: 1. Tamara Pavčnik (Hrastnik) 6:1, 2. Nika Veronik (Fužinar Interdiskont) 6:1, 3. Tjaša Založnik (Ljubljana) 5:2, 4. Rebeka Lukič (Vesna Zalog) 4:3, 5. Vesna Terbuc (Ilirija) 3:4, 6. Katja Šapek (Fužinar Interdiskont) 2:5, 7. Tjaša Supanič (Vesna Zalog) 2:5, 8. Sara Maraž (Iskra Letrika) 0:7. 3. odprti turnir SVR V soboto je bil na sporedu 3. odprti turnir severovzhodne regije. Na njem je Marsel Še-gula v 1. skupini (nastopili so tudi kadeti) zasedel 4. mesto (1. Damijan Zelko - KEMA, 2. Miha Jamšek - Fužinar, 3. Tilen Huzjak - Maribor, 5. Luka Nor-čič - Kema). Tekmovanja se je udeležil tudi Sašo Malovič, ki je v 2. skupini zasedel 12. mesto. 34. Jakhlov memorial V Ljubljani je v nedeljo potekal tradicionalni Jakhlov memorial. Med najmlajšimi kadetinjami je 3. do 4. mesto osvojila Daniela Tomanič But-kovska. Nika Belaj in Ina Unger (vse Cirkovce) se nista uvrstili v finalni del. Med mlajšimi kadeti je bil Marsel Šegula 5. do 8., Jernej Masten Toplak 9. do 12., Sašo Malovič (vsi Ptuj) pa je nesrečno izpadel v skupini. Pri dekletih je Katja Krajnc (Ptuj) osvojila 3. do 4. mesto, Iva Unger pa je obstala v skupini. JM Daniela Tomanič Butkovska (Cirkovci) in Katja Krajnc (Ptuj) sta v Ljubljani v svojih kategorijah osvojili 3. do 4. mesto. Rokomet • 3. Kurentov pokal J Zmagi za domačinke in V SHShšššh HI "S- /eliko Ned IHf eljo ÜS JHfnšSiSiiiižil Foto: Črtomir Goznik Veteranska rokometna ekipa Ptuja je zmagala na 3. Korantovem pokalu. V soboto, 2. 2., je v Športni dvorani Center na Ptuju potekal že 3. Kurentov turnir za veteranke in veterane, ki ga zgledno organizira Rokometno društvo veterank iz Ptuja. Omenjeni turnir je sicer le eden izmed mnogih tovrstnih v Sloveniji, toda prav nič ne pretiravamo, če zapišemo, da je najbolje organiziran, saj je poskrbljeno za vsako, še tako majhno podrobnost. Letošnji turnir, ki kot vedno obeležuje začetek pustnega časa, je imel zaradi zmage organizatork še posebno težo. Dvoboje si je ogledalo precej ljubiteljev rokometa. V moški in ženski kategoriji je nastopilo po osem ekip, kar je največ do sedaj. Tekme so bile po večini napete in dinamične, igralke in igralci pa so pokazali, da še niso pozabili rokometnih veščin, ki so jih krasile v njihovih aktivnih karierah. Sledilo je družabno srečanje oz. tretji polčas v Hotelu Ro-škar v Skorbi, kjer so navzoče pozdravili tudi kurenti, kot se za ta čas pač spodobi. Da je ptujskim veterankam uspelo izpeljati 3. kurentov turnir, so zaslužni številni sponzorji, obenem pa se zahvaljujejo tudi zdravniški službi in Končni vrstni red (ženske): 1. Ptuj 2. Ajdovščina 3. Zagorje Najboljša igralka: Ines Mlač Čer-ne, veteranke Ptuj Končni vrstni red (moški): 1. Velika Nedelja 2. Koroška 3. Sevnica Najboljši igralec: Davorin Pla-ninc, veterani Velika Nedelja vsem ostalim, ki so kakor koli priskočili na pomoč. Z organizacijo in izvedbo je bila zelo zadovoljna tudi predsednica Rokometnih veterank Ptuja Duška Šekuljica: »Prišle so vse ekipe, ki smo jih povabili. Na nek način se sicer vidi, da so to selekcije veteranov, vendar je - poleg ohranjanja aktivnosti - glavno druženje. Kurenta smo kot simbol izbrale zato, ker turnir vsako leto poteka v pustnem času in smo želele, da naši gostje občutijo takšen Ptuj.« tp Rokomet • 1. B SRL (m) Zahteven začetek za obe podravski ekipi Konec tedna pričnejo drugi del tekmovanja tudi rokome-taši v 1. B-ligi, kjer igrata ekipi Moškanjci-Gorišnica in Velika Nedelja Carrera Optyl. Prvi so na 8. mestu z 8 zbranimi točkami, rokometaši iz Velike Nedelje pa so 10. s 6 točkami. Položaj vsekakor ni dober niti za ene niti druge, saj so oboji pred letošnjim prvenstvom pričakovali več. Tako jih v prihajajoči polovici prvenstva čaka borba za obstanek, ki si je nihče ne želi. Lahko pa se stanje na lestvici in razpoloženje v ekipi hitro popravi, saj so razlike med ekipami majhne. Z dobro serijo se je tako mogoče hitro povzpeti, seveda pa velja podobno ob seriji porazov. Moškanjci-Gorišnica doma pričakuje Slovenj Gradec, ki zaseda visoko 3. mesto. Gostje bodo v tem srečanju favoriti, saj so zmagali tudi v prvem medsebojnem srečanju v tej sezoni. Gorišničani potihoma upajo na presenečenje, kar bi jim lahko s pomočjo podpore gledalcev in borbene igre tudi uspelo. Na zahtevno gostovanje odhajajo rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla, in sicer k Dobovi, ki jih je v Veliki Nedelji na uvodnem srečanju minimalno premagala (26:27). V Veliki Nedelji vedo, da jih čaka naporni drugi del sezone in da morajo osvajati točke. Najbolje že kar od začetka ... Danilo Klajnšek Rokomet • Mlajše selekcije STAREJŠI DEČKI B RADEČE MIK CELJE - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 17:27 (12:11) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Tim Kokalj 2, Matic Vršič 8, Mitja Pučko 1, Marko Hržič 5, Alen Škrlec 2, Niko Gašič 6, Uroš Kosi 3, Timotej Jaušovec. Trener: Darjan Mesarec KADETI SLOVENJ GRADEC - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 32:27 (18:15) VELIKANEDELJA CARRERA OP-TYL: Uroš Kukovec, Uroš Šerod 6, Filip Bombek 1, Timotej Mesarec, Denis Jaušovec 4, Marcel Jaušovec 1, Matic Bokša, Kevin Preac, Niko Klemenčič, Gregor Hojžar 9, Matic Marin 3, Žiga Kumer 3. Trener: Branko Bokša MLAJŠI DEČKI B VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - JERUZALEM ORMOŽ 20:16 (11:9) VEKIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Ian Mesarec, Vid Kovačec, Tadej Ozmec, Enej Kovačec 5, Aljaž Kosi 3, Žan Toplak 3, Lan Kokol, Domen Šošter 1, Elvino Kuhar 8, Tilen Pfeifer. Trener: Davorin Kovačec Odlična predstava mladih roko-metašev Velike Nedelje, ki so povsem zasluženo premagali sosede iz Ormoža. Varovanci trenerja Davorina Kovačca so si priigrali najvišje vodstvo v 36. minuti, ko so povedli za plus sedem (19:12). Čeprav je zmaga zasluga vseh igralcev, pa je treba posebej pohvaliti odličnega vratarja Tilena Pfeiferja, ki je dobesedno »zaklenil« svoja vrata, in Elvina Kuharja, ki je zadeval iz vseh položajev. MLAJŠI DEČKI A VELIKA NEDELJA CARRERTA OPTYL - JERUZALEM ORMOŽ 11:39 (9:19) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Ian Mesarec, Enej Kovačec 1, Aljaž Kosi, Nikola Toplak 1, Žan Toplak 1, Elvino Kuhar 3, Tilen Pfeifer, Niko Anderlič, Gašper Horvat 1, Kevin Simonič 4. Trener: Davorin Kovačec. V lokalnem derbiju so bili gostje iz Ormoža prepričljivo boljši in so visoko zmagali. STAREJŠE DEKLICE B ŽRK MERCATOR TENZOR - ŽRK JERUZALEM ORMOŽ 18:15 (9:5) ŽRK MERCATOR TENZOR: Katja Belca 2, Lara Čagran 6, Tinka Va-lenko 6, Pia Knaus, Karmen Rohi-telj 4, Teja Žibrat, Nika Bedrač, Klara Hliš, Tjaša Malek-Petrovič, Nuša Puž, Sara Šegula, Nika Vidovič, Ajda Jakomini. Trener: Ladislav Sabo. Na zadnjem, 6. turnirju so Ptuj-čanke 30. 1. gostile ekipo iz Ormoža in jo gladko premagale. Vodile so že za sedem golov, zato so dobile priložnost tudi mlajše igralke. Razlika se je nato sicer zmanjšala, vendar zmaga ni bila ogrožena. DK, TP Planinski kotiček Mali Golak Sobota, 16. 2. Tokrat se ptujski planinci odpravljamo na Primorsko. Povzpeli se bomo na Mali Golak. S posebnim prevozom (avtobus ali kombi) se bomo zapeljali do Podmeje. Od tu bomo pričeli vzpon na Mali Golak. Do samega vrha se pot zložno vzpenja. S postanki bomo do vrha potrebovali dobri dve uri. Sledil bo krajši postanek, nato pa sestop do Iztokove koče, kjer bo čas za malico in daljši počitek. Kasneje sledi sestop do našega izhodišča. Po končani turi si bomo privoščili še prevoz do vasi Slape, kjer se bomo ustavili pri kmetiji Marc. V večernih urah se bomo odpravili proti domu. Izlet tehnično ni zahteven, treba je imeti ustrezno opremo glede na vremenske pogoje (možen je sneg). Tura bo skupaj trajala 4 ure (vzpon in sestop). Oblečeni moramo biti primerno za zimske razmere (možnost burje), rokavice in pokrivala, v primeru sonca tudi očala. Vabljeni ljubitelji zimskih izletov ter čudovitih razgledov. Odhod: sobota, 16. 2., ob 5.30 iz železniške postaje Ptuj; vrnitev: sobota, 16. 2., do 22.00 (ŽP Ptuj); oprema: planinska - pohodni-ška, glede na vremenske razmere; prehrana: iz nahrbtnika (topel obrok možen v Iztokovi koči). Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 12. 2. Cena: 35 evrov Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta (040 699 252 - Vlado Fridl). četrtek • 7. februarja 2013 Šport Štajerski 13 Judo • Svetovni pokal v Sofiji Urška solidno proti »ogromni« TUrkinji Najboljše judoistke so se v soboto in nedeljo zbrale na tekmi za svetovni pokal v Sofiji. V Bolgariji je bilo skupno prijavljenih kar 168 tekmovalk iz 27 držav. Med njimi se je znašla tudi Urška Urek. Članica JK Drava se je za nastop zavzeto pripravljala pod vodstvom trenerja Vlada Cuša. V njeni kategoriji (+ 78 kg) se je zbralo kar 18 bork iz desetih držav. Slovenijo je poleg Urške v tej kategoriji zastopala tudi izkušena Lucij a Polavder, ki je na koncu osvojila 5. mesto. Zmagala je sicer Japonka Sarah Asahina, ki je v finalu premagala Turki-njo Gulsah Kocaturk. In prav slednja je bila Urškina tekmica v uvodnem dvoboju. Ptujska judoistka se je približno 150 kilogramov (!) težke tekmice lotila zelo hrabro. Na začetku dvoboja ji je uspel met, prav tako pa je tekmico že nekaj sekund držala v končnem prijemu. A to je bilo premalo za zmago in napredovanje, saj je zares »ogromna« turška tekmovalka Ptujčanko premagala s končnim prijemom. Glede na prikazano v Sofiji je Urekova solidno opravila nastop proti ekstremno težki tekmici in je imela tudi svojo priložnost za zmago. To bo kmalu ponovno napadala na Foto: Črtomir Goznik Urška Urek (JK Drava Ptuj) tekmi za svetovni pokal, ki bo čez slabih 14 dni na sporedu na Dunaju. V Sofiji je svetovna judo zveza izvedla tekmovanje po novih pravili, ki so zaenkrat še testna. Z njimi želijo do junija uvesti določene spremembe, predvsem pa želijo narediti borbe še bolj odprte in atraktivne. Po tem testnem obdobju se bodo pri svetovni judo zvezi dogovorili za točna pravila, ki bodo veljala v borbah. Ta bodo v veljavi za naslednji olimpijski cikel, vključno z igrami v Riu de Janeiru leta 2016. David Breznik Šolski šport • Smučanje Šolarji pokazali svoje znanje v veleslalomu Smučarski klub Branik je letos na progi Habakuk na Pohorju izvedel območno prvenstvo OŠ Podrav-ja in Pomurja v veleslalomu. Na prilagojeni progi je bilo postavljenih 20 vratc, veleslalom pa je dodatno oteževala megla. Skupno je bilo prijavljenih 112 smučarjev in smučark letnikov 1998 in mlajših ter letnikov 2000 in mlajših. Med njimi so imeli na startu svoje tekmovalce OŠ Breg, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Hajdina in OŠ Cirkovce. Pri deklicah letnic 2000 in mlajših se je z 2. mestom najbolj izkazala Nika Čuček (OŠ Breg), 5. je bila Tjaša Malek Petrovič (OŠ Mladika), 7. Maja Harb (OŠ Mladika), 8. Nuša Puž (OŠ Olge Meglič), 9. Dona Ferš (OŠ Ljudski vrt) in 10. Ajda Jakomi-ni (OŠ Mladika). V kategoriji dečkov letnikov 2000 in mlajših je vrh pripadel našim smučarjem, saj je zmagal Aljaž Vavken (OŠ Cirkovce) pred Krištofom Križancem (OŠ Mladika) in Matevžem Vaupotičem (OŠ Hajdina). V deseterici so bili na 6. mestu Nace Malovič (OŠ Ljudski vrt), na 8. Urban Gnilšek (OŠ Ljudski vrt) in 9. Nejc Tomasino (OŠ Ljudski vrt). Manj uspeha so imele naše deklice v starostni skupini 1998 in mlajše, saj je bila najboljša šesta Špela Hlupič (OŠ Olge Meglič). Med sovrstniki je bil 5. Jaka Vajda (OŠ Mladika), 8. Teo Glažar (OŠ Hajdina) in 10. Jan Pintarič (OŠ Breg). Glede na seštevek točk je bila pri mlajših ekipno najboljša OŠ Canko-va, medtem ko je bila OŠ Ljudski vrt tretja in OŠ Mladika četrta. Pri starejših je bila ekipno najboljša OŠ Grad, OŠ Mladika je bila šesta, OŠ Breg sedma, OŠ Olge Meglič osma in Hajdina deveta. Najboljšim je medalje podelil strokovni sodelavec na Zavodu za šport Ptuj Boštjan Zemljarič. Najboljših deset starejših dečkov in deklic se je uvrstilo na državno osnovnošolsko prvenstvo v veleslalomu, ki bo na sporedu 5. marca na Rogli. David Breznik Utrinek iz tekmovanja na Pohorju Strelstvo • 5. turnir mladinskih državnih lig - Sečovlje Veliki zmagi za ptujske in ormoške mladince Preteklo nedeljo je v Sečovljah potekal 5. turnir mladinskih državnih lig v selekcijah pionirjev s serijsko puško ter kadetov in mladincev s standardno zračno puško in pištolo. Predzadnji turnir letošnje sezone je veliko veselja in uspehov prinesel predvsem strelcem iz Ptuja, ki so domi-nirali s pištolo, ter Ormoža, ki so bili znova najboljši s puško. Šumak in Stojak znova na vrhu S serijo posamičnih zmag mladinsko konkurenco še naprej meljeta Ormožan Jan Šumak, ki je na obali dosegel že četrto zaporedno zmago v sezoni, in Ptujčan Sašo Sto-jak, ki je slavil še tretjič letos. Uspešni nastopi mladega Ptuj-čana se nadaljujejo iz tekme v tekmo, naj si bo to na klubski ali reprezentančni ravni. Preseneča pa dejstvo, da je mladi Ptujčan, ki je v letošnji sezoni šele prestopil v starejšo, mladinsko konkurenco, tako suveren. Najboljši slovenski mladinec in državni rekorder, dve leti starejši Kamničan Ro-žle Repič, kaže v zadnjih mesecih zelo nestabilno formo, kar pa uspeha željni Ptujčan s pridom izkorišča in niza serijo zmag. Stojak je na 5. turnirju dosegel 372 krogov. Ptujski uspeh sta z 9. in 13. mestom dopolnila Aljoša Habjanič in Uroš Kosajnč, ki sta dosegla 345 in 326 krogov ter poskrbela za popoln izkupiček, saj so Ptujčani slavili tudi v ekipni razvrstitvi s 1043 krogi. Juršin-ski strelci so tokrat nastopali brez svojega najboljšega člana Ivana Druzoviča, dobro pa so nastopali tudi Gregor Vesenjak, David Kekec in Rok Repič in s 361, 347 in Foto: Simeon Gčnc Ptujčani so v Sečovljah v letošnji sezoni mladinskega ligaškega tekmovanja dosegli svoj največji uspeh. Med posamezniki sta si zlato in srebrno odličje priborila (z desne) Sašo Stojak in Tadej Širec, k ekipni zmagi mladincev s pištolo pa sta pomembni delež prispevala še Uroš Kosajnč in Aljoša Habjanič. Z dosežki svojih varovancev je bil zelo zadovoljen glavni ptujski trener Zlatko Kostanjevec. 329 krogi osvojili 6., 8. in 12. mesto. V ekipni razvrstitvi je juršinska zasedba prvič v sezoni klonila in se s 1037 krogi morala zadovoljiti z 2. mestom. Tretji so bili mladinci iz Grosuplja s 1032 krogi, četrto mesto pa je zasedla ormoška ekipa Kovinarja s 1024 krogi. Med posamezniki je ormoški strelec Gregor Polajnko s 330 krogi osvojil 11. mesto, pri mladinkah pa sta Ormožanki Tina Novak in Petra Vernik s 349 in 345 krogi osvojili 4. in 5. mesto. Najboljši rezultat dneva je dosegla Katja Vodeb iz Liboj s 374 krogi. Kovinar petič zapored Ormožani so v ekipni razvrstitvi dosegli 1149 krogov in premagali Postojno (1129) na 2. in Turnišče (1126) na 3. mestu. K ekipnemu uspe- Futsal • 2. SFL Tomaževčani zapravili visoko vodstvo REZULTATI 17. KROGA: KMN Sevnica - FSK Stripy 5:1 (2:1), ŠD Brezje - Kix Ajdovščina 7:2 (3:0), Tomaž Picerija Ozmec - IRBIS professional hygiene 7:8 (4:2), KMN Velike Lašče - Kebelj Mibus prevozi 2:2 (1:0), ŠND Veplas Velenje -KMN Benedikt 3:2 (0:1). 1. VEPLAS VELENJE 16 11 2 3 35 2. ŠD BREZJE 16 10 3 3 33 3. KMN SEVNICA 15 9 0 6 27 4. FSK STRIPY 16 8 3 5 27 5. KEBELJ M. P. 15 7 5 3 26 6. VELIKE LAŠČE 16 6 4 6 22 7. KIX AJDOVŠČINA 15 6 2 7 20 8. FRAGMAT EXT. 15 5 3 7 18 9. IRBIS HYGIENE 16 4 5 7 17 10. TOMAŽ OZMEC 15 3 2 10 11 11. KMN BENEDIKT 15 1 1 13 4 Tomaž - Krt Ilirska Bistrica 7:8 (4:2) STRELCI ZA TOMAŽ: Leon Mar (1., 24.), David Goričan (2., 23.), Damjan Kosi (5.), Miha Magdič (15.), Damjan Gajser (30.) TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Krajnc, Vrbanič; Magdič, Matjašič, Mar, Kosi, Gajser, D. Goričan, Majcen, U. Goričan, Kavaš, Bolkovič. Trener: Franci Kamenšek. Igralci dvoranskega nogo- meta Tomaža so na Hardeku pred le 40 gledalci gostili sosede na lestvici. Z morebitno zmago bi se Tomaževčani točkovno izenačili z gosti iz Ilirske Bistrice, ki so novinci v 2. SFL. Začetek Tomaža je bil sanjski in v 5. minuti je na semaforju pisalo 3:0; zadeli so Mar, D. Goričan in Kosi. Do odmora je zadel še mladi Mag-dič, ob tem so gostje v 20. minuti zapravili kazenski strel. Tudi začetek 2. polčasa je bil za Tomaž boljši in v 30. minuti so preko Gajserja povedli 7:4. Žal v naslednjih desetih minutah gostiteljem ni uspelo zaustaviti razpoloženega Došo Lazarevica, ki je tekmo končal kar pri šestih doseženih zadetkih. To je bil šesti zaporedni poraz Tomaža, ob tem imajo slabo gol razliko 17:41. Ekipa trenerja Francija Kamenška slasti zmage ni okusila že devet tekem, zadnja zmaga sega v november, ko je na Hardeku s 3:2 padel škofjeloški Stripy. Prav ta ekipa bo v 18. krogu domačin Tomažu Piceriji Ozmec. ku hu ormoške ekipe je znova največ prispeval najboljši slovenski mladinec Jan Šumak, ki je med posamezniki slavil z najvišjim rezultatom dneva - 391 krogov. Med mladinkami je slavila Teja Razboršek iz Hotinje vasi s 384 krogi, z enakim rezultatom je bila druga Postojnčanka Živa Muhič, tretje in četrto mesto pa sta osvojili ormoški strelki Petra Vernik in Melanie Habjanič s 382 in 376 krogi. Slednji sta požrtvovalno nastopali kljub dolgi, zabavni in neprespani noči na maturantskem plesu, za nastop pa sta bili nagrajeni z zlatim ekipnim odličjem. Tadej Širec tokrat do srebra V kategoriji kadetov s pištolo si je novo posamično odli-čje priboril Ptujčan Tadej Širec, ki je s 357 krogi le za krog zaostal za zmagovalcem Jože-tom Ceperjem iz Vremščice. Na tretjem in četrtem mestu sta s krogom zaostanka pristala Brežičan David Rožman in Škofjeločan Blaž Škrabec. Simeon Gonc Zaključek letošnje ligaške sezone bo 16. in 17. marca na zadnjem, 6. turnirju v Črenšovcih, kjer bodo znane še zadnje odločitve o dobitnikih obeh malih prehodnih pokalov Strelske zveze Slovenije. Zmagovalec velikega pokala je znan že nekaj časa, saj si bo laskavo lovoriko z veliko prednostjo še tretjič zapored priborilo SD Kovinar Ormož. Košarka • PARKL Addeco potrdil vlogo favorita Derbi kroga je bil obračun vodilnih ekip na Pragerskem. Domačini so v prvem polčasu še resno izzivali vodilno ekipo Adecca, a jim je na koncu zmanjkalo moči. Končni rezultat je bil 60:79, pri ekipi Adecca pa je strelsko izstopal Ocepek s 30 točkami. Pragersko kljub porazu ostaja najresnejši izzivalec vodilnih. V Mariboru sta se pomerila neposredna konkurenta za mesta na zaključnem turnirju, uspešnejši pa je bil domači MCAPro. Še ena izjemno pomembna tekma je bila v Staršah, kjer so gostovali Ptujčani. Ti so po dolgi seriji porazov končno vknjižili zmago, najboljšo predstavo sezone je pri ekipi KPŠ pokazal Novak s 33 točkami. Vedno zanimiv lokalni derbi Cirkovc in Kidričevega je tokrat pripadel slednjim. Odločilno prednost so si gostje priigrali že v 1. četrtini, tudi s pomočjo odlične predstave Mesariča, ki je v tem delu igre dosegel 14 od svojih 24 točk na tekmi. V drugi ligi je Dornava nudila dober odpor vodilnemu Črešnjevcu, ki si je prednost priigral šele v 3. četrtini. Strelski rekord kroga je spet uspel Florjančiču z 42 točkami. Zanesljivo zmago je slavila ekipa Starše Čiro in se utrdila na 2. mestu. 1. LIGA REZULTATI 9. KROGA: GG TE ŠD Cirkovce - ŠD Kidričevo 67:90 (16:30, 13:14, 14:23, 24:23), KK Pragersko Wave block - KK Adec-co Maribor 60:79 (16:14, 25:26, 15:22, 4:17), MCAPro - NKB Ma- ribor 97:72 (26:20, 26:20, 27:10, 18:22), KK Starše - Klub ptujskih študentov 87:99 (18:19, 27:31, 19:23, 23:26). 1. KK ADECCO MARIBOR 9 8 1 17 2. KK PRAGERSKO W. B. 9 6 3 15 3. MCAPRO 9 4 5 13 4. KPŠ 9 4 5 13 5. NKB MARIBOR -1 9 5 4 13 6. ŠD KIDRIČEVO 8 3 5 11 7. KK STARŠE 8 3 5 11 8. GG TE ŠD CIRKOVCE 9 2 7 11 2. LIGA REZULTATI 9. KROGA: KK Čre-šnjevec - KMO Dornava 81:71 (19:19, 11:13, 27:12, 24:27), KK Starše Čiro - ŠD Ptujska Gora 92:59 (20:16, 28:17, 24:10, 20:16), Adecco Oldstars - KK Rače 54:69 (8:23, 21:13, 10:15, 15:18). 1. KK STARŠE ČIRO 8 6 2 14 2. KK ČREŠNJEVEC 7 7 0 14 3. ŠD PTUJSKA GORA 7 4 3 11 4. ŠD MAJŠPERK 7 3 4 10 5. KMO DORNAVA 8 2 6 10 6. KK RAČE 8 2 6 10 7. KK ADECCO OLDSTARS 7 2 5 9 RAZPORED 10. KROGA: 1. LIGA: KK Pragersko Wave block - MCAPro (četrtek, 7. 2., ob 19.50 - OŠ Pragersko), ŠD Kidričevo - KK Adecco (petek, 8. 2., ob 20.45 - OŠ Kidričevo), KPŠ - GG TE ŠD Cirkovce (sobota, 9. 2., ob 13.30 - Gimnazija Ptuj); 2. LIGA: KK Starše Čiro - KK Adecco OldStars (sobota, 9. 2., ob 19.45 - OŠ Starše). Danilo Klajnšek 14 Štajerski Šport, rekreacija četrtek m 7. februarja 2013 Nogomet m ŽNK MSM Ptuj Športni napovednik Mlade Ptujčanke slovenske podprvakinje Izjemen uspeh so na finalnem turnirju NZS - »Zimske ženske lige« v Velenju, v nogometu, dosegle deklice ptujskega kluba ZNK MSM v kategoriji U-12, saj so zaigrale v velikem finalu. Na finalni turnir so se uvrstile kot druge iz težke predtekmovalne skupine - vzhod, kjer so nastopile še ekipe Maribora, Fužinarja, Dornave, Teleing Pomurja in Beltincev. Mlade Ptujčanke, ki so letos prvič pričele tekmovati pod okriljem NZS, so že v svojem prvem nastopu dosegle uspeh, ki si ga niti v sanjah niso mogle predstavljati. Zaigrale so v velikem finalu in po izjemni nogometni predstavi nesrečno izgubile proti mnogo bolj izkušenim deklicam iz Prekmur-ja. Ptujčanke so celo povedle in dolgo držale vodstvo, nato pa prejele nesrečen zadetek. Za konec je sodnik na začudenje vseh v dvorani v zadnji minuti tekme neupravičeno dosodil najstrožjo kazen, s katero so mlade Prekmurke dosegle zmagoviti zadetek za 2:1 in se veselile končne zmage. Kljub temu pa je drugo mesto v državi velika nagrada in sijajen uspeh za mlado moštvo iz Ptuja. Ptujska ekipa v Velenju; v ozadju so navijači, ki so sijajno podpirali mlade igralke. Trener Miran Zorčič ni skrival zadovoljstva: »Po taki igri ne morem drugega, kot da iz srca čestitam vsem dekletom. V finalu smo bili popolnoma enakovredni izkušenejšim tekmicam. Naša dekleta so prikazala Rezultati, polfinale: ŽNK MSM Ptuj - Krim 3:0; strelki: Žolek 2, Fijan 1; finale: Teleing Beltinci - ŽNK MSM Ptuj 2:1; strelka: Fijan 1. Srebrna ptujska ekipa ŽNK MSM Ptuj: Maša Šibila, Vanesa Furjan, Ana Majerič, Eva Vidovič, Vita Žolek, Nika Fijan, Tjaša Vrhovšek, Tina Hvalec, Viktorija Vidovič, Lara Kozoderc, trener Miran Zorčič, trener vratarjev Dejan Šibila in športni direktor Leon Kodrič. odlično in borbeno igro -ponosen sem nanje.« V polfinalu so kar s 3:0 premagale Krim, zmagovalno ekipo zahodne skupine. »Dekleta so bila sijajna. Za las se nam je izmuznilo prvo mesto. Tokrat pač športna sreča ni bila na naši strani. Toda kljub temu smo veseli tako velikega uspeha,« pravi športni direktor kluba Leon Kodrič. Ptujčanke pa so imele tudi veliko podporo s tribun, saj jih je tokrat v Velenje spremljal poln avtobus staršev in navijačev. »Čestitke si zaslužijo prav vsi, igralke, trener, strokovni štab, straši in navijači. Le kdo bi v tako kratkem času pričakoval Mali nogomet m LMNO Gorišnica V končnici je slavila Gorišnica ■ V ■ Športna zveza občine Gori-šnica je tudi letos organizirala občinsko ligo malega nogometa. Po lanski odlični izkušnji so tudi letos ligo organizirali brez prijavnine: Občina je sponzorirala športno dvorano, športna zveza je brezplačno vodila tekmovanje, svoje pa so prispevali vsi igralci s svojim odnosom do nasprotnika in publike. Brez sodniškega nadzora se je liga odigrala brez vsakršnega incidenta. V ligi so nastopali igralci malega nogometa iz vseh vasi občine. Vrstni red po rednem delu lige je bil naslednji: 1. Gajevci-Placerovci 15 točk, 2. Muretinci-Mala vas 13, 3. Formin 13, 4. Gorišnica 11, Zmagovalna ekipa Gorišnice (stojijo od leve): Bojan Purgaj, Marko Bezjak, Rok Muršič, Darjan Kostanjevec, Borut Kolar, Gregor Bezjak; (čepijo od leve): Leon Šterbal, Rok Mulej, Aleš Petek, Jani Zamuda, Blaž Mulej. Rezultati končnice, polfinale: Gajevci-Placerovci -Gorišnica 0:1, Formin - Mu-retinci Mala vas 1:1 (4:2, po izvajanju prostih strelov); tekma za 3. mesto: Mure-tinci Mala vas - Gajevci Pla-cerovci 6:1; tekma za 1. mesto: Gorišnica - Formin 7:2. Končni vrstni red: 1. Gorišnica 2. Formin 3. Muretinci-Mala vas 4. Gajevci-Placerovci. Najboljša strelca lige sta postala 17-letna Žan Horvat (Zamušani) in Rok Zorko (Cunkovci-Zagojiči) - oba sta dosegla 13 zadetkov. 5. Zamušani 10, 6. Tibolci 6, 7. Cunkovci-Zagojiči 5, S. Mo- Najboljša strelca lige (z leve): Rok Zorko (Cunkovci-Zagoji-či) in Žan Horvat (Zamušani). Desno je predsednik Športne zveze občine Gorišnica Dušan Janžekovič. škanjci 4. Najboljše štiri ekipe so se uvrstile v končnico, kjer je imela največ uspeha ekipa Gorišnice. Ta je najprej v zelo izenačeni tekmi ugnala ekipo Gajevci-Placerovci, nato pa v finalu še zanesljivo Formin. Generalna ocena lige je zelo pozitivna, saj je privabila veliko igralcev malega nogometa, ki so pokazali kakovosten nogomet in veliko mero fair playa. V primerjavi z lanskim letom se je nekoliko povečal tudi obisk na tribunah športne dvorane. Pohvaliti je treba tudi odlično organizacijo lige, ki jo je opravila Športna zveza občine Gorišnica. UR tako odličen rezultat, ki pa je vsekakor plod dobrega dela in hkrati tudi obveza za nadaljnje delo. Z eno besedo, fantastično!« je ob koncu povedal direktor kluba MSM International Organisation Nani Matjašič. UR Nogomet • Prijateljske tekme Nogometaši Aluminija se bodo v četrtek, 7. 2., na domačem igrišču ob 16.30 uri pomerili z ekipo Malečnika. V soboto, 9. 2., bodo ob 14.00 gostili še ekipo Celja. Nogometaši Zavrča bodo v soboto, 9. 2., odigrali prijateljsko nogometno tekmo v Ljutomeru. Rokomet • 1. NLB leasing liga 19. KROG: Jeruzalem Ormož - Sviš Pekarna Grosuplje (petek ob 19.00) 1. B SSRL (m) 12. KROG: Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl (sobota ob 19.00), Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec (sobota ob 19.30) 2. SRL (m) 15. KROG: Drava Ptuj - Pomurje (četrtek ob 20.00 v dvorani Center) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 13. KROG: Kostman Slovenj Gradec - AC Prstec Ptuj (sobota ob 19.00) Rok za prijavo nogometnih trenerjev Člani Društva nogometnih trenerjev Ptuj imajo le še do ponedeljka, 11. 2., rok za prijavo na izpopolnjevalni seminar, ki bo 23. 2. v Ptuju. Prijaviti se je mogoče samo preko spletne aplikacije Olimpijskega komiteja Slovenije. Trenerji, ki imajo pogoje in želijo licenco za leto 2013, morajo poslati na DNT Ptuj zahtevek za licenco! Razpis z vsemi podatki se nahaja na spletni strani Medobčinske nogometne zveze Ptuj (DNT). Danilo Klajnšek Nogomet m NK Podvinci Pričeli priprave Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar se nahajajo na 2. mestu ptujske super lige, za vodilno ekipo ptujske Drave zaostajajo 9 točk (Drava ima odigrano tekmo manj). Tako je bolj ali manj vse jasno glede prvaka, česar se zavedajo tudi v Podvincih. V petek so pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva, ki bo kar precej naporen. Na prvem treningu se je trenerju Miranu Ljubcu javilo 14 nogometašev, ostali so imeli službene in šolske obveznosti. V prestopnem roku so Podvinčani ostali brez Da-mirja Zagorška, ki je prestopil k sosedom iz Ptuja. K delu so priključili štiri perspektivne mladince, ki si bodo nabirali izkušnje. S tem pa so praktično že začeli graditi ekipo tudi za naslednjo sezono. Na začetku priprav bodo vadili štirikrat tedensko, do pričetka prvenstva pa bodo odigrali tudi osem pripravljalnih tekem. Prva bo na sporedu že v soboto, ko bodo v Kidričevem gostje mladinske ekipe Aluminija. Delo kombinirajo z vadbo na igrišču v Podvincih in na igrišču z umetno travo na Ptuju. V treninge vključujejo tudi delo v fitnesu, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati nadaljevanje prvenstva. Danilo Klajnšek Nogomet • NK Farmtech Veržej: brata Vinkovič odšla v Avstrijo Nogometaši Farmtecha, člani 3. SNL - vzhod, so pred dobrim tednom pričeli priprave za spomladanski del prvenstva. Trener Zlatko Gabor se z igralci sestaja vsak dan, zaradi snežnozimskih razmer se igrišče ne uporablja, pač pa igralci delajo v telovadnici in bazenih v termalnem kopališču Banovci. Ekipa bo zaradi odhoda bratov Vinkovič - Mateja in Davida - v avstrijski nižjerazre-dni klub močno oslabljena. NŠ Nogomet m RIN U-S Zmaga odšla v Mursko Soboto V soboto, 2. 2., je na OŠ Cirkula-ne-Zavrč potekal turnir 2. faze tekmovanja Rad igram nogomet (RIN) za mlade nogometaše do osmega leta starosti. Slavili so mladi Sobo-čani, ki so zmagali v vseh tekmah. Ostale ekipe so imele vsaka po eno zmago, v nadaljnje tekmova- nje, 3. fazo, pa so napredovali še nogometaši iz NK Bistrica (član MNZ Lendava). Domača šola OŠ Cirkulane-Zavrč je pod mentorstvom Mitje Vidoviča, ki je bil tudi vodja tekmovanja, osvojila 4. mesto. Rezultati: OŠ Cirkulane Zavrč - ND Mura 05 I 0:2, NK Bistrica 1 - NK Središče ob Dravi A 3:2, ND Mura 05 I - NK Središče ob Dravi A 13:0, OŠ Cirkulane-Zavrč - NK Bistrica 1 2:1, NK Bistrica 1 - ND Mura 05 I 0:3, NK Središče ob Dravi - OŠ Cirkulane-Zavrč 1:0. Končni vrstni red 2. faze: 1. ND Mura 05 I 2. NK Bistrica 1 (MNZ Lendava) 3. NK Središče ob Dravi A 4. OŠ Cirkulane - Zavrč tp Udeleženci turnirja RIN na OŠ Cirkulane-Zavrč četrtek • 7. februarja 2013 Poslovna sporočila Štajerski 15 ČASTNI POKROVITELJ 53. kurenTRvanjAina PTU HENRY VAN DER KROON, | PREDSEDNIK FECC ■ Četrtek, 7. februar Karnevalska dvorana, od 10. do 14. ure PLES V MASKAH GIMNAZIJE PTUJ Vsak dan, od 7. do 10. februarja Grand Hotel Primus ob 12. uri, pri Gostilni Ribič ob 12.15 ODKRITE PODOBE PTUJA - SLOVENSKE PUSTNE PRESTOLNICE Voden ogled Ptuja in Ptujske kleti. Karnevalska dvorana, ob 15.30 POLI ŽUR Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17. uri PUSTNA PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 17. uri KONCERTIRANJE MALO DRUGAČE Mestno gledališče Ptuj, ob 18. uri 9. LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE Petek, 8. februar Tapetništvo Klinc Spuhlja, od 15. do 16. ure ODPRTA VRATA KORANTOVE DELAVNICE Petek, 8. in sobota, 9. febrarja Športni center Campus, ob 20. uri KURENTANC 2013 Center interesnih dejavnosti Ptuj, ob 22. uri PUSTNI DISKO ŽUR S SKUPINO WHAT DA FUNK IN DJ-jem ZHURAJ Sobota, 9. februar Mestni, Slovenski in Vrazov trg, od 10. do 13. ure MESTNI PUSTNIKORZO Kulturni program, posvečen urbani kulturi maskiranja z gosti iz Arlona (Belgija) in drugih mest članov FECC-a. Vinarski trg, dvorišče Ptujske kleti, od 10. do 13. ure TRADICIONALNA KARNEVALSKA DOBRODELNA KULINARIČNA OBARJADA Karnevalska dvorana, od 20. do 4. ure VELIKI KARNEVALSKI BAL Nedelja, 10. februar Pokrajinski muzej Ptuj- Ormož, Ptujski grad, od 10. do 13. ure DELAVNICE ZA DRUŽINE - PICEKI Mestni trg, od 12. do 13. ure in od 16. do 18. ure ETNO ROCKFEST/STRANGERS Mestni trg, ob 13. uri MEDNARODNI KARNEVALFEST - 53. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA Osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju, s poudarkom na karnevalskih skupinah, katerih pod-stat je etno dediščina, ki jo bodo predstavili kurenti in drugi tradicionalni pustni liki ptujskega območja. Na povorki se bo v svojih opravah, kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha, predstavilo več kot 4000 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Črne gore, Makedonije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Belgije, Nemčije in Rusije, prav tako pa se bodo v svojih opravah predstavili tudi dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske pustne skupine z Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih Goric, pihalne godbe, osnovne šole ter mnoge karnevalske skupine. Izbor in nagrajevanje najlepših in najbolj domiselnih karnevalskih skupin bo potekal po končani povorki v Karnevalski dvorani. Ponedeljek, 11. februar, Mestni trg, ob 10. uri MEDNARODNA SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV Karnevalska dvorana, od 16. do 18.30 VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z DAMJANO GOLAVŠEK Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 17. uri KONCERT »PIKA NOGAVIČKA« Torek, 12. februar, Mestni trg, ob 17. uri POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 17. uri KONCERT V PUSTNIH MASKAH Od 2. do 12. februarja KARNEVALSKA DVORANA Večerni zabavni programi MAMBO KINGS, YUHUBANDA, COLONIA, GITARSI, DAVOR RADOLFI IN RITMO LOCO, SLOVENSKI ZVOKI, ANSAMBEL EKART, MAJA ŠUPUT, SANDI CENOV, ČUKI, ATOMIK HARMONIK Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. O dem v hypo g roup PETROL ALPE ADRIA www. ku r e n tova n j e. n et |EJ ENERGIA PUM. ^MlnuMnj ©VeOUA @ TUEljfa'Ms KONZORCIJ KURENT MESTNA OBČINA PTUJ uBruzalem 0rmož 1 FEEL Movenske gorice SLOVE^ cm H0IfLS&RE50KT5 Terme Ptuj OBI Jfc _ .RADIOPXULI VEČ£R gMARAMD Slovenske železnice ^ PHP* :urnal24 MEDIJSKI PARINERJI IN POKROVITELJI 16 Štajerski Nasveti četrtek • 7. februarja 2013 Kuharski nasveti Krofi Krof je slastna zlato rumena ocvrta sredica, ki s svojim videzom vabi k uživanju. Njihov vonj in videz vabita še tako ne lačnega jedca. Bela, nežna in tanka prevleka sladkorja v prahu po vrhu jim daje nežnost, s katero prav tako vabijo še tako ne lačnega gosta. Ob opazovanju notranje rumeno zlate sredice, ki diši po mešanici moke, jajc, masla in ruma ter posejanih zračnih mehurčkov, prepričajo tudi mene oziroma še tako zahtevnega gurmana. Zgodovina krofov Krofi so k nam najbrž prišli okrog 1. stoletja iz flamskih dežel. Gospodinje so jih pripravljale, da bi obdarovale pustne maske, ki so jih obiskale v času pusta in napovedovale predvsem rodno in obilno letino. Pustni krofi so v starih zapisih tudi v Velikem Pellapratu, zapisani pustni ali dunajski. Kasneje se je v literaturi dunajski vedno pogosteje izpuščalo in so ostali zaradi običaja, s katerim jih povezujejo, vedno bolj le pustni. Značilnost krofov za pust Pust je že od nekdaj veljal za spomladansko pojedino, za katero je značilno, da se skuhajo predvsem domače specialitete, ki morajo biti predvsem mastne (danes to ne bi vzdržalo, ker je količina mastnih jedi na dosegu vsak dan in v vsakem obroku in te maščobe so odkrite ali prekrite). Tudi sladic niso znali pripravljati veliko in ob pustu so bile te mastne, oziroma ocvrte v maščobi. Ti pustni krofi takrat niso bili tako enakomerno okrogli, tudi okrašeni z vencem ne, ki ga danes najpogosteje povezujemo z dobrim, lahkim krofom. Oblika in okus Vsekakor oblika krofa včasih ni bila tako tipično okrogla kot danes. Človek je bil v svojem delovanju zelo racionalen in to se je poznalo tudi pri pripravi jedi in krofov. Enako je bilo z okusom, uporabil je sestavine, ki jih je imel doma, sam pridelal, kar pomeni, da moka ni bila tako bela in bili so bistveno manj sladki in penasti, kot so danes. Komaj kasneje so ugotovili, da dodano domače žganje prav tako krofe pri cvrtju rahlja in da je testo treba dolgo stepati, najpogosteje z roko, da se je v testo prav tako zgnetla čim večja količina zraka, ki je krofe prav tako rahljala. Tudi vzhajali niso tako močno kot danes, saj danes večina ljudi kot rahljalno sredstvo uporablja kvas in še umetno rahljalno sredstvo. Ključne sestavine Danes odlične krofe naredijo odlične sestavine. Moka, ki je mešanica gladke in ostre ali namenska moka, ki mora biti dovolj zračna, jajca, prevladujejo rumenjaki z manjšo količino beljakov, sploh pri velikih količinah testa, maslo, ki naj bo čim bolj sveže, aro-matično, sladkor in primerna količina kvasa. Dober okus in vonj seveda da manjša količina ruma, ki hkrati preprečuje, da se krofi med cvrenjem napije-jo prevelike količine maščobe. Tipičen okus krofov nastane z mešanico sestavin med moko, maslom, jajci, sladkorjem in rumom. Po čem prepoznamo dober krof Dober krof prepoznamo po zunanjem videzu, ki nima preveč rjavo zapečene skorje zgoraj, ne napitega dna, z rumenim enakomerno debelim obročkom. V notranjosti krof ocenjujemo po enakomerno razporejenih zračnih mehurčkih, velikost mehurčkov je približno enako velika, enakomerno razporejeni nežno rumeni barvi (preveč rumene je velikokrat pokazatelj uporabe rumenjaka v prahu), in če nežno pritisnemo na krof z roko, se krof vrne počasi nazaj v prvotno stanje, skorja ob pritisku ne popoka in ob pritisku ne čutimo močnega upora ocvrtega krofa. Krofi v svetu Po mojem kulinaričnem znanju je to evropska sladica, ki se je seveda skozi zgodovino selila tudi na vse možne konce sveta tako kot številni prebivalci flamskih dežel in s tem tudi kulinarika. Že nekaj časa velja, da je krof vsakodnevno dostopna sladica. In da v mnogih deželah ni povezana s pustom. Okus krofov Ob besedi krof imamo danes v mislih izključno okroglo sladico, tako da jih tudi takšne lahko pod tem imenom proda- jamo (Pravilnik o pekovskih in drugih izdelkih ...), seveda pravilnik navaja še druge pomembne sestavine, ki jih sladica pod tem imenom mora imeti, ter da je potrebno vedeti oziroma navajati težo. Seveda smo klasični krof posodobili, tako na zunaj kot tudi v notranjosti. Na zunanjem delu smo mu dodali razne glazure, najpogosteje preliv s temno ali belo čokolado in še z dodatnimi posipi, najpogosteje s kokosovo moko ali pisanimi ali čokoladnimi mrvicami. Novejše verzije vsebujejo tudi preliv s tankim belim ledom in medom. Notranjost krofov smo najprej začeli polniti z mare-lično marmelado, kasneje še z drugimi marmeladami, danes pa z raznimi kremami, ki jih najdemo pri drugih sladicah, kot so vaniljeva, čokoladna, jagodna, rumova in podobne kreme. Okus v Sloveniji Prevladujejo klasični krofi, napolnjeni le z marelično marmelado in posipani s sladkorjem v prahu. Vse ostalo prej omenjeno so le industrijska različica krofov, ki iščejo neko tržno nišo in še največ navdušencev pridobijo med otroki, ki sladice ocenjujejo žal le po čim bolj sladkem okusu, nekateri tudi po čokoladnem videzu. Tukaj računam nekoliko na starše in vzgojo. Priporočilo v pustnem času Če se ljudje ne poslužujejo uživanja krofov neprestano, oz. vsak teden, mesec in je ta sladica prisotna v njihovi kulina-riki samo v času pusta, mislim, da ni količinske ovire. Seveda morajo biti ti krofi pripravljeni iz svežih sestavin, ocvrti v svežem olju, že osnovnega testa ne obremenimo s preveliko količino jajc, ostale maščobe, ne prelivamo s čokoladnimi oblivi, saj s tem še povečamo delež maščob v krofu, in ne napolnimo krofov z mastnimi kremami. In takih nežnih, lahkih, ne prevelikih krofov lahko pojemo v času pusta nekoliko več. Seveda to ne velja za bolnike. Vlado Pignar Tačke in repki Mačka ima krastice po koži Gospa Bojana s Ptuja je lastnica 5 let stare muce in je ena izmed mnogih lastnikov muc, ki se sprašujejo, zakaj dobijo njihove živali kraste po telesu in se začnejo neizmerno praskati. Krastice se pojavijo po celem telesu, predvsem pa po glavi in nad repom. Ko se to zgodi, odpelje gospa Bojana svojo muco k veterinarju, kjer ta dobi injekcije in zadeva se pomiri za nekaj časa, dokler spet ne izbruhne. Vse se začne s praskanjem živali, krastice pa se pojavijo kak dan kasneje in vsak dan jih je več po telesu. Prav neprijetno je, ko muco pogladi oziroma poboža z roko po dlaki, saj je vsa hrapava zaradi omenjenih krast po koži. Vzrok srbenju kože pri mucah je najverjetneje alergija, saj lahko samo alergijska reakcija povzroči tako intenzivno srbenje kože. Po navadi gre za alergijo na hrano ali na pik bolhe, ki sta najpogostejša vzroka, ki sprožita alergijsko reakcijo. Srbenje kože povzroči intenzivno praskanje muce, ker pa ima ostre krempeljce, si kožo poškoduje in tako začnejo nastajati kraste po koži. Problem je v tem, da nastajajoče kraste še dodatno srbijo žival, ki se Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Kmetijska svetovalna služba Ekološka pridelava in predelava Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem v smislu tla-rastline-živali-človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Poseben poudarek je dan ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil, kajti v dobro pripravljenih tleh se razvijejo krepke rastline, ki se ob pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim. Na ekoloških kmetijah se pridela kakovostna krma, ki ob ustreznih bivanjskih razmerah, prilagojenim potrebam živali, prispeva k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa, mleka in jajc. Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevate zakonitosti narave. Z delom, odkrivanjem starih znanj in številnih novih spoznaj je mogoče postaviti pravila, ki določajo ekološke pridelke in živila. Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepovedi kemično-sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil, temveč je cilj ekološkega kmetijstva široko zastavljen v smislu ohranjanja rodovitnosti tal, sklenjenega kroženja hranil, živalim ustrezne reje in krmljenja, pridelava zdravih živil, zaščite naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak), minimalne obremenitve okolja, aktivnega varovanja okolja in biološke raznovrstnosti in varstva energije in surovin. Ekološka pridelava špinače, zelja in solate Vir: http://agencija-esa.com Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se v zadnjem času zelo povečuje. Vzrok za to je iskati predvsem v večji osveščenosti potrošnikov, ki se odraža skozi večjo občutljivost za zdravstvena in okoljevarstvena vprašanja ter vprašanja glede zaščite živali. Prve kontrolirane ekološke kmetije so se v Sloveniji pojavile leta 1998, 41 kmetij, in od takrat njihovo število iz leta v leto narašča. V letu 2011 je bilo v kontrolo vključenih 2363 kmetij, to je 3,1 %, ki so obdelovali skupaj 32148,74 ha, kar predstavlja 6,8 % vseh kmetijskih površin v uporabi v Sloveniji. Na območju UE Radlje ob Dravi je v ekološko kontrolo vključenih 8 % kmetijskih gospodarstev. Še vedno se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V pridelavi prevladuje živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki). V Sloveniji dobiva trženje z ekološkimi pridelki oziroma živili vse večji obseg, saj povpraševanje po teh pridelkih oziroma živilih vse bolj narašča. Ponudite svoje ekološke pridelke in proizvode na trg in ne pozabite na primerno embalažo, saj je le-ta za vas brezplačno oglaševanje. Suzana Pušnik Foto: Emil Senear vedno bolj intenzivno praska. Problematika je brez pomoči veterinarja skoraj nerešljiva, saj se žival nahaja v tako imenovanem zaprtem krogu, vedno bolj se praska, vedno več krast se pojavi zaradi tega, ki močno srbijo in to se lahko stopnjuje v nedogled, dokler ne pride do vnetnih procesov na koži. Ko se vpletejo še bakterije, se težave zaostrijo in povzročijo dolgotrajna vnetja kože, ki potrebujejo intenzivno in dolgo- trajno zdravljenje z antibiotiki. Vsem lastnikom muc, ki imajo omenjene težave s ponavljajočim se srbenjem kože, svetujem, da peljejo muco k veterinarju, ki se ukvarja z boleznimi kože, oziroma veterinarskemu dermatologu. Ta bo sprva z detajlnim pregledom ugotovil, ali ima žival bolhe in v tem primeru tudi predpisal terapijo in postopke, s katerimi se bo žival znebila teh neprijetnih in škodljivih krvosesov. Če žival nima bolh, pa se bo v intenzivnem pogovoru z lastnikom poglobil v prehrano živali in predpisal lastniku tako imenovano izločevalno dieto ali celo alergološke teste. Vsekakor bo tudi predpisal in izvedel terapijo, ki bo prekinila srbenje kože pri živali in umirila intenzivno simptomatiko praskanja po koži. V nekaterih primerih je treba opraviti tudi preiskave krvi, s katerimi ugotovimo zdravstveno stanje živali in izločimo morebitno slabo delovanje ledvic in jeter ter povišan sladkor, kar bi prav tako lahko povzročalo srbenje kože pri živali. Lastnikom muc, ki imajo težave s praskanjem in pojavljanjem krast pri svojih živalih, svetujem, da upoštevajo nasvete veterinarja dermatologa in tako s skupnimi močmi ugotovijo vzrok težav in na ta način s predpisano terapijo dokončno pozdravijo svojo žival. Trud se bo obrestoval in rezultat bo zadovoljna muca in njeni lastniki. Emil Senčar, dr. vet. med. četrtek • 7. februarja 2013 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Vedno vec tujih gostov Medtem ko je Spodnje Podravje dobesedno preželo pustno razpoloženje, saj si pustne prireditve kar podajajo kljuko, več kot sto jih bo do 12. februarja, ko se bo letošnji pust poslovil, je Statistični urad Slovenije objavil začasne statistične podatke o turističnem obisku v letu 2012. nurenU Lani je Slovenijo obiskalo več tujih turistov kot v najboljšem letu 2011. Število tujih turistov je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 poraslo za 5,7 odstotka, njihovih nočitev pa za 5,6 odstotka. Največji delež med nočitvami tujih turistov je pripadel italijanskim gostom, 16,7 odstotka, kljub petodstotnemu zmanjšanju števila nočitev na letni ravni. Sicer se je skupno število nočitev turistov glede na leto 2011 povečalo za 1,2 odstotka. Število nočitev domačih gostov pa se je glede na leto 2011 zmanjšalo za 4,9 odstotka, v glavnem zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in posledično zmanjšanja kupne moči slovenskih gospodinjstev. Kar 33 odstotkov nočitev je bilo lani ustvarjenih v zdraviliških občinah, sledijo gorske občine, ki so v letu 2012 ustvarile 23 odstotkov nočitev, za odstotek manj nočitev pa so ustvarile obmorske občine. Najvišjo rast nočitev glede na leto 2011 so IVIEDN ARODm PUSTNI FESTIVAL PTUJ. SLOVENIJA zabeležili v Ljubljani, kjer se lahko pohvalijo z osemodstotno rastjo, v drugih mestnih občinah pa je bila rast sedemodstotna. Kot je poudaril generalni direktor Direktorata za zadovoljni s šestodstotno rastjo prihodov in nočitev tujih gostov glede na leto 2011. Trendi rasti so bili zabeleženi pri večini ključnih in novih trgov slovenskega turizma. Lani je slovenski turizem s Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012/2016 vstopil v novo strateško obdobje, v katerem stavi na razvoj trajnostnega turizma. V leto 2013 pa je vstopil z novo izvajalsko institucijo - agencijo Spirit, za katero Marjan Hribar verjame, da bo uspešen duh slovenskega turizma še širila. Prepričan je, da se bo pomemben korak združitve ključnih področij slovenskega gospodarstva v eno institucijo odrazil tudi na večji učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega turizma. Mednarodni prihodi so po napovedih Svetovne turistične organizacije v letu 2012 porasli za štiri odstotke. Rast naj bi se nadaljevala tudi v letu 2013, čeprav po nekoliko umirjeni stopnji. Nagradno turistično vprašanje Na predzadnje nagradno turistično vprašanje, kdo vodi Svet princev karnevala, nismo prejeli pravilnega odgovora. Največ bralcev je zapisalo, da ga vodi Branko Brumen, pravilen odgovor pa je, da ga vodi Jože Gašperšič, prvi princ ptujskega karnevala, ki je pot princev karnevala trasiral leta 2000 kot princ Gašper I. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja karnevalska povorka. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. februarja. Foto: Črtomir Goznik V starem mestnem jedru poteka Etno Rock Fest, na katerem se predstavljajo mladi zagnani glasbeniki. turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Marjan Hribar, so s podatki o turističnem prometu v letu 2012 zadovoljni. Predvsem pa so Ptuj • V gobarskem društvu vse boj aktivni Za častnega člana imenovali Antona Polerja Gobarsko društvo Ptuj je na četrtem letnem občnem zboru za častnega člana svečano proglasilo znanega poznavalca gob, determinatorja Antona Polerja iz Maribora, s katerim uspešno sodelujejo že od leta 2007. Kot je ob izročitvi častne listine na letnem občnem zboru v sredo, 30. januarja, poudarila predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Pod-gorelec, z znanim slovenskim gobarjem Antonom Polerjem uspešno sodelujejo že od leta 2007, ko so na ptujski gimnaziji pričeli triletni projekt gobe in gobarjenje. Ker so pri tem potrebovali pomoč strokovnjaka in dobrega poznavalca gob, so k sodelovanju povabili Antona Polerja iz gobarskega društva Lisička v Mariboru. Ko so v letu 2009 projekt uspešno končali, pa so tudi na njegovo pobudo in ob njegovi pomoči ustanovili Gobarsko društvo Ptuj. Od takrat dalje Anton Poler skoraj vedno sodeluje na vseh pomembnejših akcijah, ekskurzijah, izobraževanjih in razstavah Gobarskega društva Ptuj. Ker je zaradi tega med ptujskimi gobarji postal vse bolj priljubljen, pa upravičeno želijo, da bi z njimi sodeloval tudi v bodoče. Anton Poler je bil ob izročitvi častne listine presenečen in vidno ganjen, ob zahvali za izkazano čast pa je poudaril, da je izredno vesel, da je ptujsko gobarsko društvo tako aktivno in popularno, kar dokazuje tudi izredno dobra udeležba na občnem zboru: „Zame in za vsakega pravega gobarja je najpomembneje, da svoje znanje o poznavanju gob razširja med druge gobarje in ljubitelje gob. To je naše osnovno poslanstvo, saj je naš glavni cilj, da bi bilo zaradi nepoznavanja gob čim manj zastrupitev," je poudaril Poler. Ker pa se dobro zaveda, kako K n M Ir V M fc M M ML l i í j. . ' ¿_M Foto: M. Ozmec Predsednica Alenka Ploh Podgorelec je listino častnega člana Gobarskega društva Ptuj izročila Antonu Polerju, znanemu slovenskemu gobarju iz Maribora. pomembno je, da pride znanje o gobah med čim širši krog ljudi, v teh dneh pripravlja novo priročno knjižico z naslovom Gobe za začetnike, ki naj bi izšla še v letošnjem letu, v njej pa na preprost način v besedi in sliki predstavlja vse užitne in posebej opozarja na strupene gobe, ki rastejo pri nas. Ob tem je posebno pohvalo namenil tudi Gobarskemu društvu Ptuj, ki vse od ustanovitve pridno skrbi tudi za izobraževanje svojih članov, tako v začetnih kot nadaljevalnih tečajih, zato se že ponaša tudi z nekaj zelo dobrimi determinatorji. Med drugim pa je Poler opozoril tudi na nekatere spremembe uredbe o samoniklih glivah v Sloveniji, ki je spisek zaščitenih gliv precej zmanjšala, za gobarje pa prinaša tudi nekaj drugih ugodnosti. Sicer pa so v ptujskem gobarskem društvu dokazali, da so v štirih letih delovanja zagotovo upravičili svoj obstoj, aktivni, pestri in množični pa so bili tudi v minulem letu. Kot je ugotovila predsednica društva Alenka Plohi Podgorelec, so dokazali, da so dobro društvo in dobra družba, temu v prid pa govori tudi podatek, da se od 131 vpisanih njihovih aktivnosti redno ali občasno udeležuje skoraj polovica članov. Tako so se 24. marca na pobudo Luke Šparla tudi člani Gobarskega društva Ptuj udeležili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo, 12. aprila je v kulturni dvorani gimnazije o gobah in njihovih rastiščih predaval Andrej Piltaver, 19. maja so se pod vodstvom An- tona Polerja odpravili na prvo pomladansko gobarsko ekskurzijo v polenške gozdove. Na pragu poletja so 9. in 10. junija pripravili tradicionalno gobarsko razstavo v prostorih Mercator centra v Špindlerjevi ulici, 27. in 28. julija so sodelovali na velikem gobarskem prazniku v Žamencih, 6. septembra so v dvorani Gimnazije pripravili predavanje Antona Polerja o jesenskih gobah, 2. oktobra so se skupaj s ptujskimi gimnazijci in v sodelovanju z Gobarskim društvom Muta odpravili na gobarsko ekskurzijo na Sv. Primož na Pohorju, 13. oktobra so pri Pomaranči v Ptuju nadvse uspešno izvedli tradicionalni gobarskih praznik z razstavo gob, 20. oktobra so se pod vodstvom Luke Šparla odpravili na jesensko gobarjenje na haloške Jelovice, sezono lanskih aktivnosti pa so sklenili 24. novembra, ko so se odpravili na pozno jesensko gobarjenje v Borečo na Goričkem. Podobne aktivnosti načrtujejo tudi v letošnjem letu, saj naj bi 14. marca v dvorani Gimnazije pripravili zanimivo predavanje Slavka Šeroda o mikroskopiranju gliv, 11. aprila bo o pomladanskih in poletnih gobah predaval Anton Poler, na prvo pomladansko gobarjenje se bodo odpravili 18. maja v gozdove na Polenša-ku, skupaj s člani gobarskega društva Lisička iz Maribora bodo 8. in 9. junija pod vodstvom Luka Šparla in Slavka Še-roda pripravili tradicionalno gobarsko razstavo v prostorih Mercator centra v Špindlerjevi ulici, sredi julija bodo sodelovali tudi na gobarskem prazniku v Žamencih, 8. avgusta se bodo odpravili na poletno go-barjenje na pohorski Kozjak, 9. septembra bodo gobarili na Muti, 12. septembra bodo v dvorani Gimnazije pripravili predavanje Antona Polerja o jesenskih in zimskih gobah, 5. oktobra bodo organizirali tradicionalni ptujski gobarski praznik pred Pomarančo, v drugi polovici oktobra pa se bodo odpravili še na jesensko in nato sredi novembra še na poznojesensko gobarjenje. Če bo med člani dovolj zanimanja, pa bodo v poletnih mesecih pripravili še začetni in nadaljevani tečaj za gobarje. M. Ozmec Duševno zdravje Tipi ljubezenskih odnosov Stanko zanima kakšne tipe ljubezenskega odnosa razen popolne ljubezni še poznamo. Ugajanje je tip ljubezenskega odnosa, katerega sestavina je intimnost in vsebuje občutek bližine, razumevanja, čustveno podporo, naklonjenost, navezanost in toplino. Prazna ljubezen je sestavljena iz odločnosti oziroma zavezanosti, brez strasti in prave intimne bližine (to je ponavadi po dolgem razmerju, kjer ni več strastnosti in intimnosti, in seveda pri razumsko sklenjenih porokah). Obsedenost je tip ljubezenskega odnosa, ki je prežet s strastnostjo in ga pogosto označimo kot »ljubezen na prvi pogled«, z močno telesno in spolno privlačnostjo; lahko se vname ali ugasne nenadoma, lahko pa tudi dolgo traja. Pri romantični ljubezni ob strastnosti in intimnosti najdemo predvsem medsebojno čustveno in telesno privlačnost ter občutja zbližanosti, topline in razumevanja. Družna ljubezen združuje intimnost in zavezanost, kar izhaja iz dolgoročne zbližanosti, privrženosti, zvestobe in navezanosti, ki traja tudi potem, ko je telesna privlačnost zmanjšana, npr. po dolgoletnem zakonu. In nazadnje še viteška ljubezen, ki je sestavljena iz strastnosti in zavezanosti in vsebuje dvorjenje ter se na podlagi telesne in spolne privlačnosti partnerja zavežeta, ne da bi se zares zbližala; kljub začetni strastnosti ponavadi ni trajna. To so tipi ljubezenskega odnosa, ki jih avtor Sternberg razlaga kot kombinacijo treh sestavin: intimnosti, strastnosti in zavezanosti. mag. Bojan Šinko 18 Štajerski Odraslim prepovedano četrtek • 7. februarja 2013 Slo glasbene novice Kljub temu da so nastali iz ljubezni do preigravanja pesmi drugih izvajalcev, so se Cover Lover na nedavni podelitvi za BOB leta predstavili že z drugim avtorskim izdelkom. Člani leta 2011 ustanovljene zasedbe niso ravno novinci na slovenski glasbeni sceni. Simon Vadnjal (pevec in kitarist) je sodeloval s skupinami Superlizo, Dropped D in Porko Trio; Jure Golobič (kitarist in spremljevalni vokal) z Omarjem Naberjem, Makeup2, Anavrin in Evil Eve; Niko Jug (basist in spremljevalni vokal)pa s Trio Oko, Oktober, Skat, Alyo ter Frozenhild. Aleša Uranjeka, bobnarja legendarnih Šank Rock, pa zagotovo ni treba posebej predstavljati. Njihovo kakovost je zelo hitro prepoznal tudi Zoran Predin, saj so z njim že posneli uspešnici Nova okupatorka in Hudič ter uradno himno evropskega prvenstva EuroBa-sket 2013 Rad imam košarko. Po prvi avtorski pesmi Na kratko, za katero so posneli tudi videospot, CoverLover tokrat predstavljajo svojo drugo skladbo z naslovom Vse je v glavi. Pri ustvarjanju pesmi so ponovno sodelovali s producentom Žaretom Pa-kom. O besedilu pesmi je avtor Simon Vadnjal dejal: »Za vsak polet se je treba najprej odločiti, nato skočiti. Vsi smo kdaj v življenju omahljivi, cepetamo na mestu, ne gre ne naprej in ne nazaj. Pesem Vse je v glavi govori o trenutku, ko se odločiš, da boš nekaj spremenil - in to na bolje." •kifk Vsestranski umetnik Jure Ivanušičje v sodelovanju z zasedbo vrhunskih glasbenikov (Luka Vehar, Robert Jukič, Gašper Peršl) posnel skladbo Brez sramu. Gre za pesem s protestno vsebino, ki govori o problematiki delavcev. Avtor glasbe in besedila je Jure Ivanušič. Pesem je bila posneta v studiu Melopoja, kjer so poskrbeli tudi za mastering, pod produkcijo pa se podpisuje Sebastjan Podlesnik. MZ D ETI 1 O -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. predlog: IRIS - VRTILJAK LJUBEZNI 2. predlog: REGINA - RITEM ULICE 3. prediogiNiNO" - ZADNJE UPANJE 4. predlog: MANUELA BREČKO - IL FUTURO 5. predlog: JAN PLESTENJAK - OB TEBI BOM OSTAL 6. predlog: INDIGO - DEŽ NA SONCU 7. predlog: ŽAN SERČIČ - ZATE 8. predlog: DMP - NEBO NAD BERLINOM 9. predlog: NINA PUŠLAR & STIŠKI KVARTET - VSE KAR REČEŠ MI 10. predlog: NESSY - AMERIŠKE SANJE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Na Evrovizijo potuje Hannah RTV Slovenija na izbor za Pesem Evrovizije pošilja pevko Hannah. Evrovizijski izbor bo letos potekal v švedskem Malmöju. Skladba, s katero nas bo Hannah zastopala, bo pre-mierno predstavljena v četrtek, 14. februarja, ko bodo predstavili tudi vse podrobnosti o izboru. Hannali, pevka in avtorica glasbe, že nekaj let ni več neznanka na slovenskih glasbenih odrih in televizijskih zaslonih. Nastopala je že na svetovnih odrih, kot so Radio City Music Hall, Universal Amphitheatre in The Tonight Show with Jay Leno. Sodelovala je pri mnogih Disneyjevih filmih, z vrhunskimi avtorji glasbe in producen-ti, kot sta Todd Chapman in z grammyjem nagrajeni Larry Klein, kot tudi z odlično ameriško skupino Haute Chile, ki je nastopala kot predskupina Sheryl Crow in Seala. Trenutno se Hannah posveča ustvarjanju glasbe v Evropi in Sloveniji, kamor se je iz rodnih Združenih držav Amerike preselila pred šestimi leti. V tem času je sodelovala na desetih mednarodnih izdajah različnih albumov in kompilacij, tudi z Foto: Klemen Razinger Slovenijo bo letos na Eurosongu zastopala pevka Hannah. DJ-jem Umekom, DJ-jem in producentom Saretom Havličkom in rusko elektronsko skupino D-Pulse. Že več let je Hannah tudi pevka slovenske zasedbe Xequtifz, s katero je posnela tri radijske uspešnice v slovenski in angleški različici (Anywhere With You / Daleč stran leta 2009, And We Danced / Bil je ples leta 2010, Walking Away feat. Trkaj leta 2011). Leta 2011 je sodelovala na Emi s skladbo Ti si tisti. Čeprav ni zmagala, je bila skladba velika radijska uspešnica v Sloveniji. Ob odločitvi za sodelovanje RTV Slovenija na izboru za Pesem Evrovizije 2013 je bilo sprejeto tudi osnovno izhodišče tokratne udeležbe. Ključni cilj vseh aktivnosti je bil izbor izvajalca in skladbe predvsem za mednarodno javnost. Med pogoji za izbor je bila izpostavljena prepričljiva vokalna izvedba, žanrska umestitev na širše področje popa, rocka, EDM-ja (elektronske plesne glasbe), hip-hopa in ostalih aktualnih urbanih glasbenih smernic, izvedba v angleškem ali slovenskem jeziku ter vidne izkušnje izvajalca z nastopanjem na televiziji in velikih odrih. MZ Filmski kotiček Django brez okovov Kaže, da je znamka Taranti-no trenutno na svojem vrhuncu. Ustvarjalno niti po 20 letih ne kaže znakov utrujenosti, kar je za nekoga, ki se gre filmski postmodernizem, precej impresiven dosežek. Poleg tega so tudi številke vse bolj ugodne in posledično proračuni. Django brez okovov je namreč prvi Tarantinov film, ki je stal 100 milijonov, kar je za avtorja, ki ne prisega na poletni filmski trušč, hkrati pa ima vso ustvarjalno svobodo, precej izvense-rijski pojav v Hollywoodu. Django brez okovov je 'klasični' Tarantino, torej film, ki je več stvari. Je običajna razgra- Django Unchained Igrajo: Jamie Foxx, Christoph Waltz, Leonardo DiCaprio, Don Johnson, Samuel L. Jackson, Kerry Washington, Jonah Hill, Amber Tamblyn, Zoe Bell, James Remar, Bruce Dern Režija: Quentin Tarantino Scenarij: Quentin Tarantino Žanr: vestern Dolžina: 165 minut Leto: 2012 Država: ZDA dnja žanra, ki ga avtor potem ljubeče sestavi skupaj po svoje, vendar tako, da se mu pokloni in se hkrati deloma ponorčuje iz njega. Film je pravi kviz za cineaste, ki bodo skušali sestaviti enciklopedijo filmov, iz katerih črpa tokratni Tarantinov film. Kljub raznovrstnosti njegovih veščin pa film že pošteno kaže svoj tipičen slog, ki se je v teh 20 letih razvil iz sestavljanja kolaža filmskih koščkov. Čeprav Tarantino ljubi eksploata-cijski žanr iz sedemdesetih, je slednjega nadgradil s svojimi značilnimi dialogi, ki bi v kateremkoli drugem filmu delovali preveč dolgovezno in prazno, v njegovih pa vpijamo vsako besedo, ki so tudi tokrat mojstrsko odigrane, kar je malce ironično, saj zna Tarantino iz svojih igralcev izvleči največ, sam pa je neverjetno lesen igralec, kar dokaže njegova stranska vloga v Djangu. Poleg dialogov kot značilnost njegovega sloga vedno bolj v ospredje prihaja pretkana montaža hitrih ma-krojev pripravljanja in konzu-miranja pijače in jedače, ki že tako napete prizore naredijo naravnost srhljive. Django brez okovov je film, kjer Tarantino žanr vesterna napada z vseh strani, nepopustljivo in vešče kot kakšen Terminator, hkrati pa ga tudi presega, saj lepo pokaže vzroke, zakaj je Amerika danes takšna dežela. Posebej pomenljiv je prizor, kjer glavna junaka od daleč ubijeta nič hudega slutečega 'terorista'. To je koncept, ki se je do danes razvil v streljanje iz satelitov in brezpilotnih letal, torej v napade iz varne razdalje, kjer nasprotnik nima nikakršnih šans. Dovolj je že, da ga nekdo od daleč moralno obsodi in že je konec z njim. Django torej ni le vestern, temveč zlitje različnih metod izpovednosti. Zakoni družbe so prikazani takšni, kot so v resnici, torej le dogovor bogatih, da čim lažje vladajo nad revnimi, ki jih nato izkoriščajo do konca. Django je tudi predelava Wagnerjeve opere o Siegfri-edovem iskanju svoje ljubljene skozi ogenj pekla. Tarantino se prav tako neustrašno loti še vedno občutljivega vprašanja suženjstva in rasizma v ZDA, kjer nazorno prikaže, da je diktatura dogovor med vladajočimi in zatiranimi v smislu, da vladajoči ne morejo vladati, če zatiranja ne opravijo kar zatirani z nami. In najboljši zatiranci so takšni, ki jih navidezno povzdigneš med vladajoče. Takšni izdajalci bodo z veseljem udarili po svojem narodu. In konec koncev Django lepo pove, da se človeški odnosi v resnici začnejo z računico, kdo ima od koga kakšno korist in se šele kasneje razvijejo v pristne čustvene odnose, običajno šele takrat, ko obe strani dobita, kar hočeta. Matej Frece 'âN J OVEN (21.3. - 20.4.) Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, ki jo boste pridobili čez vikend, vam bo koristila na delovnem mestu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo nekaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje. BIK i, (21.4. - 20.5.) * Sprostila vas bo zimska narava. Sprehodi vam bodo pričarali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na obzorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnostih. V ljubezni bo v ospredju želja po svobodi. Srečen dan: sobota. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Veselili se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Odgovorno boste stopali po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samozavesti. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. RAK (21.6. - 22. 7.) Odprle se vam bodo nove poti. Omenjeno boste prejeli z mešanimi občutki. Sprejeli boste tudi paleto odgovornosti na delovnem mestu. Kljub povečanim obveznosti bo modro, da si boste vzeli čas zase in za tisto, kar vas veseli. Ne zanemarite duhovnega življenja. Intuicija vam bo odprla nova vrata. m LEV (23.7. - 22.8.) Instinktivno boste sledili glasu svojega srca. Tako najdete v sebi notranjo moč in oporo. Zdelo se bo, da se vam bodo odprla vrata sreče na stežaj. Privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovanje. Staro in neuporabno bo odšlo. In čas bo namenjen novim podvigom tako poslovno kot čustveno. H DEVICA r& (23.8. - 22.9.) Pomembno vlogo bo igrala izobrazba in pridobivanje znanja. Naredili boste tudi načrt in urnik. Veliko časa boste posvečali sebi in lastnemu zdravju. Zdrav način življenja poleg uravnovešene prehrane priporoča dovolj gibanja. V ljubezni boste iskali svojo resnico in uživali v romantiki. četrtek • 7. februarja 2013 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC MELISCE, PROD TENISKI LOPAR Štajerski TEDNIK SODELAVEC V POLEMIKI CAS PO 12. URI DRUŽINA DREVESNIH ZAJEDAVK ■ _I¿__ ZDRAVILO EVA TERCELJ ZUNANJI VPLIVI DRAMATIK (MILOS) HARMONIKAR JANEZ SVECNIK KRAŠKO VINO RDECI KRIŽ RAKEV, TRUGA SIROMAK NASA PESNICA (ADA) SLABOTEN JOK, JAVK ALDEHID OCETNE KISLINE FRANC NEMEC SORTA NIZKEGA FIŽOLA NEJEVOLJ- NEŽ, ČEMERNEŽ NEGOVALEC ROK MACJA DLAKA INDIJSKI HRAST, TEAK INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC NEZAKONITOST OMELO, OMETALO RUSKA REKA VAS PRI MALECNIKU VZGOJITELJI JE PRVI PRI KRUHU SNOV V DISECI PERLI POTOK PRI PARADIŽU ŽIVORAD IGIC PREBIVALEC TAJSKE CEKIN SESTAVINA KLINKERJA OTO LUTHAR DELO NA TERENU POLITICNI MOGOTEC VPREŽNA ŽIVAL PERUJSKO POŽIVILO POSLOVNI PROSTOR RIMSKI CESAR MACKICA JUG. LET. DRUŽBA NASPROTJE VOJNE ZIDARSKA ŽLICA VLAGA, MOKROTA DVOLITRSKA STEKLENICA, STEFAN CAR NADA TUTNJIČ IGLAST GRM MOZOLJI SIROKA VELEMESTNA ULICA POKOVKA, POPCORN NAS ALPINIST ZAPLOTNIK SOL VINSKE KISLINE SORTA HRVAŠKEGA GROZDJA UGANKARSKI SLOVARČEK: ANOMIJA = nezakonitost, BELIT = sestavina klinkerja, KUMARIN = snov v rastlini rdeči perli, LAP JEFFS = slovenska industrijska oblikovalka (Janja, 1929-), METAVA = naselje pri Malečniku, MSTA = reka v Rusiji, OKATAC = sorta hrvaškega grozdja, OMETIH = omelo, ometalo, PRELASKO = naselje pri Bučah pri Šmarju pri Jelšah, SRST = mačja dlaka. 'OBJEDO '}BJ}JB} 'Oi9M 'eO!>jO>j 'BfiU9AB '9U^B 'U||OWS '^¡LU '^BiUiOAp 'B|9>1 'BOnLU 'JU '|B^O| 'SOq '0|9p 0^SU9J9J '"|Q 'IZ 'B|9g 'UUBLUn^ '^9d '^UpgjZ 'BJSIAI 'HIJ9LU0 'Sf9f dB"| '>HW9|0d 'iBi|ZBjp 'UBJ9J 'B09AS 'ie>jej 'efSJ>1 :OUABJOpOA 'BVINVZiaVI 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 9. februar: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 10. februar: 5.00 PUSTNO NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in javljanja s karnevalske povorke. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 11. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Iz naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM: Gospodarski izziv (ponovitev).21.00 Lestvica Naj 11. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 12. februar: 5.00 PUSTNA ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Iz naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 13. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Iz naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 14. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Iz naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 15. februar: 5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Iz naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). Novo v programu Radia Ptuj - Z naših odrov z Davorinom Ju-kičem, od ponedeljka do petka pred 20. uro TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Poslovni uspehi se bodo vrstili. Notranja občutljivost bo posledica stresa. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo v osnovi osrečili. Vzemite si čas zase in se sprostite. Koristne učinke bo imela romantična večerja v dvoje. Izpo- ŠKORPIJONOV STRELEC (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Svoje mnenje boste izoblikovali na Odkrivali boste razsežnosti du- odločen način. Duh prijateljstva vam bo podaril upanje. Hrepeneli boste po novih izzivih. Do njih boste prišli postopoma in korak za korakom. Vsekakor bo modro, da si zapisujete svoje občutke. Sprostila in z novo energijo vas bo napolnila narava. hovnosti. Svoja stališča boste morali definirati odločno. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Sreča se bo okrepila v ljubezni. Postali boste bolj čustveni in znali boste opazovati malenkosti. Ne spreglejte smerokazov na delovnem mestu. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Počasi in vztrajno boste sledili zastavljenim ciljem. Pomembno bo, da boste znali opazovati. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in signali se bodo povečali. Valentinovo je priložnost za nova poznanstva. Z dodatno energijo vas bosta napolnila glasba in ples. Veselje bo balzam za dušo. VODNAR (21.1. -18.2.) Varovati se boste morali napačnih finančnih odločitev. Spremljal vas bo čustveni nemir. Teden, v katerem se boste učili diplomacije. Vsekakor bodo vrata sreče odpirali pogovori. Določene reči se bodo zaključile in svež veter vam bo dal elana in dodatne motivacije za sprejemanje sprememb. RIBI (19.2. - 20.3.) Pluli boste po valovitem morju čustvenosti. Na poslovnem področju se vam obetajo novosti. Našli boste svojo srečo in sledili skritim sanjam v osebnem razvoju. Največ časa boste namenili raziskovanju tistega, kar vas veseli. Samota vam ne bo tuja in vendarle vas bodo osvobodili pogovori. 20 Štajerski Od tod in tam, pisma bralcev četrtek • 7. februarja 2013 Hajdina • Izjemne članice A PGD Hajdoše Pripravljajo se na najpomembnejšo tekmo Občina Hajdina je ena najuspešnejših, če že ne najuspešnejša na področju gasilstva v Sloveniji. Članice A PGD Hajdoše, ki se trenutno pripravljajo na svojo najpomembnejšo tekmo v dosedanjem delovanju oziroma tekmovalni poti, na nastop na kvalifikacijah za nastop na gasilski olimpijadi, ki bo julija v Franciji, so dekleta, ki so svojo skupno gasilsko pot pričela leta 2006. S pomočjo starejših društvenih kolegic, večkratnih olimpijskih prvakinj, so do leta 2009 tvorile eno ekipo. S kombinirano ekipo mladosti in izkušenj so mlajše punce pričele nabirati dragocene tekmovalne izkušnje in postajale vedno zrelejše. Z veliko poguma se je mlajša ekipa leta 2010 odločila za velik korak in pričela svojo samostojno tekmovalno pot, je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Številni treningi in trud so se obrestovali že v prvi sezoni ciklusa tekmovanj za pokal Gasilske zveze Slovenije. V prvem tekmovalnem letu 2010 so dekleta dosegla skupno 2. mesto, takoj za prijateljicami iz Črešnjevca. V letu 2011 so še bolj zavihale rokave, v svojem drugem tekmovalnem letu so se povzpele na sam vrh in prvič postale pokalne prvakinje Slovenije. Udeleževale so se tudi zimske lige v spajanju sesalnega voda, kjer so v prvem letu dosegle 3. mesto, takoj za ekipo iz Majšperka in ekipo članic B iz Hajdoš. Po zmagi na poletni ligi 2011 so v zimskem tekmovalnem delu, ki je potekal v začetku leta 2012, dosegle skupno 2. mesto, rezultat, ki jim je dal še dodaten zagon, da so v poletni sezoni 2012 pokazale, kaj znajo. Lansko izjemno sezono, ki je bila sezona zmag, so odprle na prvem tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije v Kamencah. Sledilo je tekmovanje v domačih Hajdošah, na katerem so z novim državnim rekordom 35,43 s nakazale, da so resne kandidatke za naslov državnih prvakinj. Na državnem prvenstvu, ki je bilo maja v Velenju, so kljub odlični pripravljenosti Hajdinske gasilke: od leve Ana Mlakar, Polona Glažar, Monika Vidovič, Klavdija Paveo, Tjaša Glažar, Maja Trlep, Katja Furek, Jaka Abraham, Nina Bedrač in Katja Bedrač zasedle 2. mesto. Njihovega tekmovalnega duha pa to ni umirilo. V poletno tekmovalno zatišje so odšle s tremi zaporednimi zmagami za pokal Gasil- ske zveze Slovenije. Tudi poleti so bile aktivne in so pridno delale, v drugi del ciklusa tekmovanj za pokal Gasilske zveze Slovenije, ki se je za- čel konec avgusta, so vstopile dobro pripravljene in motivirane. Zmagovalni pohod so nadaljevale, najvišje so se uvrstile tudi na preostalih treh tekmo- vanjih. Vseh šest tekmovanj se je končalo z njihovo zmago, osvojile so skupno prvo mesto za pokal Gasilske zveze Slovenije že drugo leto zapored, tokrat pred ekipo Majšperka na drugem mestu ter ekipo iz Žažarja na tretjem mestu. Izjemna hajdoška dekleta si uspehe delijo s tehničnima trenerjema Brankom Tomincem in Ivanom Brodnjakom, ki ekipo spremljata že od vsega začetka. Zahvala pa gre tudi Francu Zu-paniču in Alešu Bezjaku, ki skrbita za fizično pripravo deklet. „Trenutno se članice A PGD Hajdoše aktivno pripravljajo na najpomembnejšo tekmo na svoji tekmovalni poti. Z odličnimi rezultati v zadnjih letih so si namreč prislužile nastop na kvalifikacijah, ki bodo 13. aprila v Slovenski Bistrici. Zmaga na kvalifikacijah bi jim namreč omogočila nastop na olimpija-di, ki bo potekala julija v Franciji. Po vzoru starejših društvenih kolegic, ki so na olimpijadi zmagale kar trikrat zapored, si namreč tudi zdajšnje članice A nadvse želijo nastopa na olim-pijadi in borbe za najboljša mesta na svetu," je povedal hajdin-ski župan Stanislav Glažar, ki je ponosen na izjemne rezultate gasilk in gasilcev v občini Haj-dina. MG Cvetkovci • Z 90. občnega zbora PGD Cvetkovci M Miklavž pri Ormožu • Zalilo gasilski dom Pomladili vodstvo društva Tokrat črpali pri sebi V soboto je v Domu krajanov in gasilcev v Cvetkovcih potekal 90. občni zbor PGD Cvetkovci. Udeležba je bila odlična, saj se je zbralo 68 od skupno 107 članov društva, skupno pa je bilo na zboru čez 200 ljudi, saj je bilo veliko gostov, vaščanov in predstavniki kar 22 društev. Občnega zbora sta se udeležila tudi podžupan Branko Šu-menjak in poveljnik Gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak, ki pa je kmalu moral na intervencijo. Najpomembnejša odločitev občnega zbora je bila izvolitev novega vodstva, saj so v PGD Cvetkovci precej pomladili vodstveno strukturo. Predsednik PGD Cvetkovci je postal Slavko Venta, tajnik Borut Hergula, poveljnik je ostal Branko Her-gula, hišnik pa Dušan Kukec. V poročilih za preteklo leto so bile izpostavljene predvsem investicije v ureditev sanitarij, preureditev garaže, opremo za kuhinjo, gasilsko in osebno zaščitno opremo, skupno v višini okoli 6000 evrov. Podano je bilo tudi poročilo celotnega preteklega mandata, v katerem je bilo veliko postorjenega, saj so zamenjali strešno kritino in obnovili fasado na gasilskem domu, obnovili so obe garaži, kupili avto za prevoz moštva, oblazinjene stole za dvorano, industrijski štedilnik ter veliko različne gasilske opreme. S tem mandatom se je od vodenja društva poslovil dolgoletni predsednik Anton Dominko, ki je društvo vodil več kot četrt stoletja. Na občnem zboru je prevzel druge zadolžitve in postal član nadzornega odbora. Za prihodnje leto v društvu načrtujejo nabaviti avtomatska vrata za obe garaži, na novo asfaltirati plato pred garažami, prepleskati notranjost doma in pripraviti dostojno praznovanje 90-letnice društva, ki bo 22. junija. Društvo je bilo ustanovljeno 18. novembra 1923 na pobudo vaščanov zaradi velikega požara, ki je bil pri Di-oniziju Hanželiču. Društvo ima 24 operativcev in sodi v I. kategorijo gasilskih društev. Še posebej ponosni so na delo s tekmovalnimi ekipami in z mladimi. Člani tekmovalne enote A tekmujejo v zimski in poletni ligi in dosegajo odlične rezultate. Nazadnje so bili 14., v zadnjih petih letih pa so domov prinesli kar 42 pokalov. Redno se udeležujejo tudi občinskih tekmovanj, kjer nastopijo s kar V Miklavžu pri Ormožu so obilne padavine v soboto popoldne povzročile, da je voda zalila tamkajšnji gasilski dom. Vodo so izčrpavali gasilci iz šestih prostovoljnih gasilskih društev, kljub temu pa je po prvih podatkih nastalo za kakšnih 4000 evrov škode. šest ekipami. Takšno udejstvo-vanje društvo kar nekaj stane, a je hkrati tudi dobro usposabljanje za gasilce. Na občnem zboru so podelili tudi društvena priznanja, ki so jih prejeli Alen Petek, Alen Poplatnik in Mitja Strmšek, zahvalo pa je prejel Janez Marin ml. Plakete veterana so prejeli Marija Hergula, Jožica Ozmec in Janko Muhič. Podelili pa so tudi priznanja za dolgoletno delov na področju gasilstva, nam je povedal Franc Hergu-la, ki je tajniška dela v društvu opravljal kar 42 let, sedaj pa se bo posvetil delovanju v UO Gasilske zveze Ormož. Viki Ivanuša Kot je povedal predsednik društva Boštjan Kosajnč, so naraščanje vode opazili okrog 14.45, ko so sprožili alarm, saj je voda naraščala zelo hitro. Upali so, da bodo s črpanjem lahko vodo preusmerili, vendar je zalila gasilski dom in se povzpela na 15 do 20 cen- timetrov. V prostorih je voda namočila garderobne omare, društveni arhiv, mize in stole. Del stvari so uspeli še pravočasno umakniti. 56 gasilcev je nekaj ur črpalo vodo stran od gasilskega doma z več črpalkami, dokler se ni stanje normaliziralo. „V soboto je več ur močno deževalo, istočasno se je talil sneg in zbralo se je toliko vode, da je potok v bližini prestopil bregove. Razlil se je po cesti in tako se je voda po cesti navzdol stekala proti gasilskemu domu," je dogajanje opisal Boštjan Kosajnč. Viki Ivanuša Prejeli smo • Odziv (Št. tednik 1. 2. 2013) »Kako so si gasilci razdelili državni denar za pomoč po poplavah Foto: arhiv PGD Cvetkovci Z leve poveljnik društva Branko Hergula, novi predsednik društva Slavko Venta, dosedanji tajnik društva Franc Hergula, dosedanji podpoveljnik Janez Marin, dosedanji predsednik Anton Dominko in dosedanji hišnik Gasilskega doma Cvetkovci Stanislav Vuk V Štajerskem tedniku 1. 2. 2013 je bila omenjena naša organizacija Gasilska zveza Gorišni-ca. Prav je, da bralci izvedo tudi drugo, resnično in dokazljivo plat medalje. Na seji je župan povedal, da je GZ Gorišnica prejela z ministrstva 29.000,00€ za poplave 2012. Ta denar bi naj GZ Gorišnica po nekem svojem, njemu nerazumljivem ključu, razdelila med gasilska društva v GZ Gorišnica. Zaradi enostranske in netočne izjave je treba pojasniti delitev denarja, ki ga je namenila Vlada RS za povrnitev škode gasilcem, ki smo jo utrpeli ob poplavah 2012. Od poveljnikov društev je GZ Gorišnica pridobila podatke in jih 13. 11. 2012 posredovala GZ Slovenije. Dne 11. 1. 2013 smo prejeli v podpis pogodbo GZ Slovenije skupaj z razdelilnikom sredstev. Torej je sredstva za posamezna društva izračunala GZ Slovenije. Poudariti moramo določbo iz te pogodbe, po kateri smo odobrena sredstva v roku 5 dni v predpisanem znesku prena-kazali na posamezna društva. Na računu GZ Gorišnica ni ostalo nič od teh sredstev. Glede poplav je bil župan povabljen na izredno sejo Poveljstva GZ Gorišnica, ki je potekala 13. 11. 2012. Opravičila ali drugega zastopnika z Občine na sejo ni bilo. Zato smo zapisnik poslali županu Občine Gorišnica in vsem svetnikom, da jih seznanimo z aktivnostmi in delom gasilcev v času poplav. Obenem smo poslali tudi dopis, da se predsednika in poveljnika GZ Gorišnica povabi na prvo naslednjo sejo občinskega sveta, da jih podrobneje seznanita z delom in poročilom o opravljenih aktivnostih, hkrati pa opozorita na pomanjkljivosti, kako izboljšati varstvo pred poplavami in ukrepanje v primeru podob- « nih nesreč ter načinu alarmiranja. »Tako svetniki ne bi pritrjevali sklonjenih glav županu in ostali brez besed.« Gasilci smo se maksimalno trudili in si prizadevali več kot 5 dni, da smo ustregli vsem pomoči potrebnim, za kar so se nam vašča-ni tudi iz srca zahvalili. Žal smo bili v javnosti deležni tudi kritik od župana, da gasilci nismo vaški čistilci in da smo preveč pomagali našim ljudem. Še enkrat poudarjamo, da na GZ Gorišnica nismo razdeljevali nobenih sredstev in tudi nismo sprejemali nobenih kriterijev, saj za kaj takega nismo imeli pooblastila - naša naloga je bila samo prenakazati dodeljena finančna sredstva na posamezna društva iz naše GZ Gorišnica. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Predsednik GZ Gorišnica: Jože Bratuša Foto: Arhiv četrtek • 7. februarja 2013 Od tod in tam Štajerski 21 Kidričevo • Predpustno dogajanje Vetrovniki prvič skočili V Kidričevem in nekaterih okoliških vaseh je bilo v času pusta veselo že od nekdaj, med številnimi pustnimi šegami pa je bilo v norčavih dneh vedno slišati tudi pokače in kurente. Dolga leta so kurenti svojo demonsko poslanstvo opravljali neorganizirano, v manjših skupinah po posameznih vaseh, v lanskem letu pa so se zbrali v Kidričevem in ustanovili Etnografsko društvo kurenti Vetrovniki. Predsednik društva Srečo Bek je pojasnil, da so si tako ime nadeli zato, ker so se zbrali iz vseh vetrov. Trenutno jih je v društvu 19, a so prepričani, da se jim bo v pustnem času pridružilo še več. Takoj po svečnici, v noči s sobote na nedeljo, 3. februarja, so se tudi kurenti Vetrovniki zbrali v športnem parku Njiverce na prvem ku-rentovem skoku. Kmalu po polnoči so si, tako kot nekoč, nadeli kožuhe in zvonce ter v spremstvu pokačev začeli svoj Foto: M. Ozmec demonski ples. Najprej so se malce ogreli na športnem igrišču, nato pa so v povorki krenili skozi Njiverce po ulicah naselja Kidričevo. Od tedaj svoje predpustne aktivnosti v spremstvu pokačev in hudič-kov nadaljujejo že ves teden, saj obiskujejo šole in delovne kolektive po občini in tudi drugod po Sloveniji. V soboto se bodo opravili na karneval v Ljubljano, v nedeljo so povabljeni na veselo pustovanje v Kranj, prihodnji teden pa bodo pusta pokopali na domačem pustovanju. -OM Kidričevo • Županovo srečanje z malčki, rojenimi 2012 Lani rojenih 69 otrok Zupan občine Kidričevo Anton Leskovar je v sredo, 6. februarja, povabil na srečanje vseh 69 otrok, ki so bili rojeni v minulem letu 2012 in imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo. Žal se je, po vsej verjetnosti zaradi nenadnega poslabšanja vremena z močnim sneženjem, prijetnemu povabilu odzvalo le nekaj čez 20 malčkov oziroma njihovih staršev. Župan je ob srečnem dogodku, ki so ga bili deležni v lanskem letu, iskreno čestital vsem staršem ter jim zaželel obilo uspehov pri vzgoji otrok. V imenu Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo jim je dobrodošlico zaželela tudi ravnateljica Alenka Kutnjak, sam vrtec in njegovo pestro dejavnost pa je predstavila pedagoška vodja Irena Trav-nikar. Poudarila je, da je letos Foto: M. Ozmec v kidričevski vrtec, ki sedaj deluje v okviru osnovne šole, vpisanih kar 187 otrok v skupaj 10 oddelkih, zanje pa skrbi 21 strokovnih sodelavcev, 10 vzgojiteljic in 11 pomočnic vzgojiteljic, skupaj 42 zaposlenih. Po skupnem ogledu vrteških prostorov so jim v jedilnici postregli z veliko torto, na kateri so bila ob grbu občine Kidričevo zapisana imena vseh 69 novorojencev občine Kidričevo v letu 2012. -OM Ptuj • Ob kurentovanju znamka, žig in kuverta Tudi filatelisti pustujejo ... V okviru prireditev ob letošnjem 53. ptujskem Kurentovanju so člani Filatelističnega društva Ptuj tudi tokrat poskrbeli za ljubitelje filatelizma. V sodelovanju z organizatorji Kurentovanja so namreč tudi ob letošnjem pustovanju izdali osebno znamko, priložnostni žig in spominsko kuverto. Oblikovanje je delo Studia S.kolibri iz Ptuja, ob tej priložnosti pa so člani kluba na pošti Ptuj pripravili fila-telistično razstavo, na kateri je predstavljeno gradivo na temo pustovanja in kurentova-nja. Razstava, ki so jo odprli v torek, 5. februarja, dopoldne, je odprta še do 13. februarja v času poslovanja pošte. Na razstavi je možno kupiti tudi spominsko kuverto z znamko in žigom. -OM Foto: M. Ozmec Prireditvenik 1 Četrtek, 7. februar 9:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aleša Stegerja Kurent, za šole in izven, tudi ob 11:00 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: ples v maskah Gimnazije Ptuj 11:30 Markovci, večnamenska dvorana: prireditev ob kulturnem prazniku, s programom učencev OS 12:00 Ptuj, hotel Primus: voden ogled Ptuja in ptujske kleti, Odkrite podobe Ptuja - slovenske pustne prestolnice 12:00 Ptuj, pritličje gradu: odprtje razstave Josipa Vlašiča, ob slovenskem kulturnem prazniku 16:30 Ptuj, Kurentovanje: kulturni program etnografskih likov, predstavitevtradi- cionalnih pustnih likov OS, Etno rockfest ob 18:00 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pustna pravljica za najmlajše 17:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: koncertiranje malo drugače 18:00 Draženci, dvorana vaškega doma: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Kidričevo, restavracija Pan: proslava ob kulturnem prazniku 18:00 Makole, Dom krajanov: koncert Mešanega pevskega zbora 18:00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: odprtje stalne razstave 18:00 Ormož, Dom kulture: občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Ptuj, grand hotel Primus: pustovanje po upokojensko 18:00 Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna licitacija likovnih del Bejži čopič, kurent gre 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: proslava ob kulturnem prazniku 18:00 Videm, Drvarnica KD Videm: odprtje razstave slikarja Zlatka Lazarja; kulturni program: tamburaši KD Videm 19:00 Lenart, Dom kulture: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Majšperk, KPC: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Oplotnica, KTC: proslava ob kulturnem prazniku Petek, 8. februar 9:00 Majšperk, gostilna Dolinca Marčič: 86. redni OZ PGD Majšperk 9:00 Ptuj, na gradu: dan odprtih vrat (do 17:00); prosto vstop in ogled zbirk, delavnica za družine Vitezi in vitezinje kulture (10:00-16:00) 9:00 Videm, pred Drvarnico KD Videm: pohod po Srakačevi poti v počastitev kulturnega praznika 11:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: muzejska delavnica, izdelovanje naprstnih pustnih lutk 14:00 Ptuj, pred MO Ptuj: mednarodni slikarski in fotografski ekstempore Ptuj, podelitev nagrad in odprtje razstavv galeriji Magisrat in razstavišču FO.VI2 v MGP 15:00 Ptuj, Spuhlja, tapetništvo Klinc: odprta vrata korantove delavnice 16:30 Ptuj, Kurentovanje: kulturni program etnografskih likov, predstavitevtradi- cionalnih pustnik likov OS, Etno rockfest ob 18:00 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GS Ormož - udeležencev republiškega tekmovanja 18:00 Ptuj, Mestni trg: Rock etno fest, mladi rock bend Tretja izmena, do 20:00 18:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj 18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Prešernovvečer, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Ptuj, grand hotel Primus: pustni ples 19:00 Ptuj, hotel Mitra: zabava z Bavarsko skupino, degustacija vin in prigrizkov iz Nemčije 20:00 Ptuj, športna dvorana Campus: 14. kurentanc KPS, Gibonni, Manouche 22:00 Ptuj, CID: pustni Dico žur, DJ Pero, DJ Funky, VhatdaFunk Sobota, 9. februar 9:30 Kidričevo, tržnica: maškarada z Romano Kranjčan 10:00 Cirkulane: 20. pustna povorka FašenkvCirkulanah 10:00 Ormož, grajska klet: 9. otroško pustno rajanje mladinskega centra 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček, ogled filma Ferdo Krota in nori pustni cirkus z bratoma Malek, filmska ustvarjalnica in igralnica 10:00 Ptuj, Mestni, Slovenski in Vrazovtrg: Mestni pustni korzo, kulturni program, posvečen urbani kulturi maskiranja z gosti iz Belgije in drugih mest članic FECC-a, do 13:00 10:00 Ptuj, Vinarski trg: tradicionalna karnevalska dobrodelna kulinarična Obar-jada, do 13:00 11:00 Lenart: pustovanje - povorka (pot povorke: Jurovska cesta, Ilaunigova ulica, CSD, Maistrova, avtobusna postaja, Goriškova, dom upokojencev, vrtec) 11:00 Pragersko, Dom kulture: lutkovna predstava Kekec in tihi tat 13:00 Majšperk: pustna povorka 13:00 Markovci: 22. fašenkv Markovcih 13:00 Sveti Tomaž: tradicionalna pustna povorka 14:00 Središče ob Dravi: tradicionalna pustna povorka 18:00 Slovenja vas, gasilski dom: občni zbor PGD Slovenja vas 20:00 Grajena, Dom krajanov: tradicionalna pustna veselica SD Grajena 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: pustovanje z Bilbi 20:00 Ptuj, Hotel Mitra: veliki karnevalski ples v maskah 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: veliki karnevalski bal 20:00 Ptuj, športna dvorana Campus: 14. kurentanc KPS, JInx, Društvo mrtvih pesnikov 22:00 Ormož, Unterhund: pustni ska, punk, psychobilly koncert Nedelja, 10. februar 9:00 Podlehnik: pohod oračev po vasi, od hiše do hiše, do 16:00 10:00 Ptuj, grad: delavnice za družine, izdelovanje picekov 10:00 Ptuj, hotel Mitra: delavnice peke krofov in izdelovanje okrasja iz krep papirja, pomerjanje korantove opreme 11:00 Tinje, Dom krajanov in gasilcev: predstava gostujoče gledališke skupine iz Ožbolta 12:00 Ptuj, hotel Primus: voden ogled Ptuja in Ptujske kleti, Odkrite podobe Ptuja - slovenske pustne prestolnice 12:00 Ptuj, Mestnitrg: etno rockfest, Strangers, do 13:00 in od 16:00do 18:00 13:00 Ptuj: 53. mednarodni pustni in karnevalski sprevod, 4000 udeležencev iz Slovenije in tujine 15:00 Ptuj, grand hotel Primus: Primusove ustvarjalnice, Vilijevevragolije, brezplačno, za otroke od 4. leta dalje, do 16:30 15:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predstava, mladi bistriški glasbeni nadobudneži Ponedeljek, 11. februar 9:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: razstava karikatur Uroša Coža 9:00 Podlehnik: pohod oračev po vasi, od hiše do hiše, do 16:00 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, tudi ob 11:00 za šole in izven 10:00 Ptuj, Mestni trg: mednarodnosrečanjeveselih maškarizvrtcev 14:00 Dornava: 17. fašenk po Dornavsko, povorka z mednarodno udeležbo 15:00 Videm: 18.fašenkvVidmuzgostiizHrvaške 16:00 Pragersko, Dom kulture: pustno rajanje 16:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: velika otroška maškarada z Damjano Golavšek, do 18:30 16:30 Ptuj, Mestni in slovenski trg: kulturni program, posvečen mladim, prikaz tradicionalnih in karnevalskih skupin, glasbeni in plesni nastopi 17:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert Pika Nogavička 18:00 Ptuj, Mestni trg: etno rockfest, rock skupina Zen Mestni kino Ptuj Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. februar: 16:00 Nora dekliščina; 18:00 Časovna zanka; 20:00 Morilec Joe 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila četrtek • 7. februarja 2013 AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE PTUJSKA TELEVIZIJA BMW MS SM6 COUPE AVTOMATK, SLO ™C4lí1iVVHI,3V™,SL0 FON) MUX I J) ECOBOOST-FORDOV H0V1 MODEL FORD &MAX 1.6 TREND 5 VRAT, 35 KW FORD FIESTA 1251 TITANIUM,! M'USINA FORD FIESTA 1.4TREND, SLO FOOD FIESTA TUEND US,SVDAT PEUGEOTRCZCOUPE 1.6 FOOD FOCUSEC0BNSIT1IEID'AVTO IETA FORD FUSION 1JE EBOMYrSLa FORD KUGA TREND 20TDCI4X2-HA ZALOGI FORD MOIDE01.9 L4VRATA TOYOTA PWUS U WH AVT., KYBRI), 5 VRAT FORD HIOIRIEO 2.D 1DCIWANIUH140 KM FOOD miRENDIJ,5M, SID NACSDUIiSLIXFRESIilim MAZDA 3231.41 SEDAN, SLO opa ASTRA 1.7 on KARAVAN, 74 KW OPEL ASIRA 1.4 IE V, 5 VRAT RENAULT FLUEMCE EXPRESS. 1.016V.4VRATA FOOD FOCUS KARAVAN 1.0 FOOD FOCUS 1.0 TTVCT1ERD,SVRAT FOOD TRANSIT HOS, 2ID VW GOLF 1.4 CL RABBIT, 5 VRAT, SLO NISSAN fflAIL 22 001,4X4 FOODSNIAXTREMIIJSTCIECOOOOST FORD CMAX 1.EIDQ 1DBID S VRAT TNIK CENA« OPR. BARVA mm IM»,00 USNJE,SP.P0DVaZJE ZLATA KOV. 2010 1190,10 A1UPLAI., MEGL, P0T.RAČ. ČRNMDEČA zrn S.MM0 IIASTNIK,1EIIP. ČRNA KOV. NOVO 0013240,10 NOVOVOZIUHIAZAUKI! SREBRNA, ČRNA KUV. 2010 10X0,00 D0M2NS.GUHENAAUIPIAT. DBA os/Zoé 11.09,00 1EMP0MAT. COOmiOL RAOIET 2 HOTNAGEN1AK0V. 2109 1.190,00 1EMPOOMAT.AVT. KUMA, 11AST. TANGO ORANGE KOV, ZUN 7.930,00 ALUMŠČMVT.iaiMA VISIOMRAKOV im 11)0,10 NAVIGACIJA, USNJE, ALU PLAT. ČINA 2010 19.100,00 BOOT, PARK SENZORJI ČINA novo »1490,00 ■AZALOGO OBA novo 0011111,10 ZEIDNI2XA PODADA!!! ČRNA,SRBIRNAKOV. Zill 9.00,10 If G.445 hm, KOT HOV CULA KOV. novo 0019.120,00 «PAKET,™« IBA, ČRNA, LUNAR KOV. 2001 2.490,00 KUNA, EL PAKET, MEGIENKE «KOV. ZI« 10490,00 OAVIGACUA, ODUÍEN, I1AST. SV.ZEIENAKOV. novo 0021.110,10 IS ZAUS CULA KOV. ZNi 400,00 ABS,MEGL, KIMAJL PAKET DBA 2001 0.390,00 1. LAST. SERV. KHJ06A, POT. RAČ. ČINA KOV. IM) 1190,00 le107J0fl km, ABS, SBLVO VOL RDEČA 2000 5.990,00 D0DA2OHSKE GUME HA P1AT. DBA 2001 ¡30,10 ALU PLAT., AVT. KUHA, 1.1AST. SV. MODRA KOV. 2010 11.490,10 PARK SENZyTEMPOM, POTJIAČ. SREBRNA KOV. 2001 im DOO. 4 2IM. GUME OA PLAT. SRERRNAKOV. 2012 11990,00 GARAN. DO 01/2DII, MM MODa DBA S ËRIOO STREHO 2004 5.490,00 0 SED.-*- TOVOOL 1.LASTNIK DBA 10» 1.490,10 llAST^Ie 93201 km.2 ZHAČ.BLAZ. SRERRNAKDV. 2001 11.00,10 ALU PLAT, I1AST, P0TBS[RV.IL ISIVA KOV, novo 0020.46,00 IA ZALOGI ČRNAKOV. novo OD 18000,00 POPISIMA NA ZA1DGI ¡RUA, SREBRNA KOV. SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avta.net/avtamobilipr PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Do konca februarja -20% gotovinski popust (ft RAD IO PTUJ VC^ 89,8° 98,2° I04r3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. -fSvl PROGRAMSKA SHEMA PËTV Petek 8,?. 8.00 Ptujska kronika- pon. 9:20 Kuhinjica - pen. 10:00 Ptuteka kronika - puri. 10:20 Modra - pon. 10:50 Ptuj v pustu - 5. oddaja - pon. 12:00 RegiTV Ormož 15:15 Ptuj »ji Listu - 5. oddaja - pon. 15:35 Kuninjica 6:00 Duhovna oaza - IS. oddaja - pon. 7:00 Povabilo na kavo -pori. 7:35 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 7:50 Ptujvpustu-G. oddaja 9 43 Ptuj v pustu: - 6. oddaja - pon. /0:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 EtnoPost srečanje tradicionalnih □ustnih likov in mask - pon. 22:35 Regl IV Goriš niča - pon. Sobota 9.Z. 1:00 Ptujska kronika-pon 0:05Ptujvpustu-G.oddaja - pon. 0:25 Modro - pon. 110 Zemlja in mi -14. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:DD Pregled tedna 3:20 ReflTVOrmoi- pon. 14:20 Predstavitveni film - Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci 15:15 Kukinjica-pon. 5:40 Ptuj v pustu - G. oddaja - pon. BtOO Ptujska kronika - pon 7:00 Predstavitveni film - Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Ptuj v pjstu - 7, oddaja - pon. ujska kronika - non. umetnost - TB. oddaja - pan. uon. 7:40 8:00 8:20 18:35 Pregled tedna-18:55 Predstavitveni film - Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci 19:10 Po cesti smrti v umirajočo džungla - pon, 194D Ptuj* pustu-7. iddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika- pon 20:20 Zemlja in mi-14. oddaja 20:55 Športnik leta 2012-pon. Nedelja 10.2. 9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuninjica '0:10 Duhovna oaza -15. oddaja - pon. 0:35 Info kanal 1:05 Ptuj v pustu-7. oddaja-pon. 3:00 Pregled tedna -oon. 3:25 Zemlja in mi -14, oddaja -pon, 3:50 Sport(no) -13. oddaja - pon. 4:20 Ptuj v pustu - T. oddaja - pon. 5:15 Gostilna prFrancet-li. Oddaja 7:20 sportnikleta 2012 - pon, 7:40 Ptui v pustu - 8. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika - pon 9:40 Ptuj v pustu - g, oddaja - pon. 20:00 KarnevalFest - 53. mednarodna pustna in karnevalska povorka Ponedeljek 11.2. 9:00 DnevnikTVMaribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna-pon. 11J5 Ptuj v pustu - 8. nddaja - pon. 11:25 Predstavitveni film - srednja Šola za gostinstvo m tunzem Radenci 14=40 Ptuj v pustu - 8. oddaja - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 1E:15 Predstavitveni film - Srednja Sola za gostinstvo in turizem Radenci 17:00 Povabilo na kavo-pon 7:35 Pregled tedna-pon. 7:55 Ptuj v pustu - 9. oddaja 8:15 Srečanje veselih mafkar iz vrtcev 19:25 Predstavitveni film - Srednja Sola za eostinstvo in turizem Radenci 10:40 Ptuj v pustu - 9. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 KarnevalFest - 53. mednarodna pustna in karnevalska povorka - pon. 21:15 Ptujske odrske deske 22:00 Ptujska kronika-pon., I 22:20 Ptuj v pustu - 7. oddaja IELEV1IU1 www.petv.tv Spiralis est Ma M M Ufe SlOtfV Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva PEUGEOT 2061.4 S16XS 2004 3.150,00 € PRVI UST. KOV. ČRNA PEUGEOT 307 2.0 S16XT 2001 2.550,00 C AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 407 2.0 HDI16V C0NF. AVT. 2005 6.200,00 C SERV. KNJIGA KOV. ČRNA KIA CEEDSW1.6CWTEX EUROPE+ 2008 5.750,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.41 RT 2000 1.550,00« SERVO VOLAN KOV. SREBRNA PEUGEOT2071.4TRENDV 2007 5.550,00« PRVI UST. KOV.BORDO FORD FOCUS 1.6 MAESTRAL KAR. 2004 3.230,00« KLIMA KOV. SV. MODRA RENAULT GRAND ESPACE2.0 DCIINITI. PARIS 2008 11.400,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETT11.416VSE 2009 5.390,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.816V SX 2001 1.890,00« SERVO V0UN KOV. ZELENA CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT 2006 3.090,00« KLIMA KOV. SV. ZELENA NISSAN COMFORT ALMERATIN01.816V+PUN 2001 3.090,00« KLIMA KOV. SV. ZELENA FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION 2003 3.350,00« PRVI UST. K0V.ZUTA FIAT MULTIPLA1.616V SX 100 1999 1.950,00« KLIMA K0V.ZUTA SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0 2002 3.120,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL CORSA 1.212V COMFORT 2002 2.350,00« SERV0V0LAN BELA TOYOTA SOL COROLLA VERSO 2.2 D-4D 2007 7.400,00« PRVI UST. KOV. SIVA VOLVO G01.6TD 2007 8.250,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCIDYNAM. LUX 2004 4.250,00« SERV. KNJIGA KOV.BORDO RENAULT TWING01.2 OPEN 2006 3.990,00« 31.000 PREV. KOV. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. ZELO ugodno prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. NOVO: velika izbira oblek za valeto. AKCIJA: 20% popust na prodajo in izposojo poročnih oblek. SALON BARBI V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson Deutz, Univerzal ali podobno. Tel. 041 235 349. SLAMO v okroglih balah in hlevski gnoj, prodam. Tel. 041 521 863. PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Tel. 041 723 957. PRODAM bikca simentalca težkega okrog 200 kg. Tel. 031 416 548. DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino). Tel. 051 632 814._ KUPIMO krave in telice. Plačilo takoj. Tel. 040 727 779. NEPREMIČNINE ÍsmI SMInepremičnine SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj, M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Arbajterjeva, 1,5 sob., gr. l. 1982, III. nad., 44,8 m2 pov., povečano za balkon, obnovljeno, PC 55.000 €._ Kvedrova, 2 sob., gr. l. 1975, IV. nad., 60,9 m2 pov., z balkonom, PC 65.000 €._ Kraigherjeva, 3 sob., gr. l. 1979, IV. nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim balkonom, PC 65.000 €._ V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin. PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842. PRODAM hišo v Kicarju. Informacije na tel. 004971 52 358 758. PRODAMO stavbno zemljišče 3.500 m2 , v Gaju pri Pragerskem. Tel. 031 695 216. DOM STANOVANJE 60 m2 opremljenega stanovanja dam v najem v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079. IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj. MOTORNA VOZILA AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ODKUPUJEMO jelšino hlodovino, hrast, oreh in druge vrste lesa. Pokličite: 041 610 210 ali 02 769 15 91. G.O.Z.D.-BIO-LES PREDELAVA LESA, Medved Vlado, s. p. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 123. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si četrtek • 7. februarja 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 O OMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA e OPR. BARVA LANCIA DELTA 1.6 MULHJET 2010 10.680.00 PLATINO KOV. SIVA OPEL CORSA 1.3 CDU ENJOY 2010 6.980.00 KUMA BELA PEUGEOT 2071.4 i TRENDY 2009 6.790.00 KUMA KOV. ČRNA PEJGE0T308SW1.6HDI 2009 8.150,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA PEUGEOT 5008 1.6 HDI 2010 12.680,00 NÄVI. KOV. BAK. SIV RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION 2009 10.990,00 EL PAKT KOV. SIVA SEAT CORDOBA 1.416 VFRESC 2009 5.280.00 TEMPOM. RDEČA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN 2008 7.280.00 AVT. KLIMA ČRNA TOYOTA AVENSIS 2.0 D4D KARAVAN 2009 12.880,00 DYNAMIC KOV. SIVA TOYOTA VERSO DYNAMIC D4D 2010 13.650,00 7 SEDEŽEV KOV. SV. MODRA VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM. 2005 6.180,00 XSEN0N KOV. SIVA VW GOLF IV 1.4 2001 2.590.00 KUMA KOV. ZLATA VWGOLf 1.6 i 2008 9.780.00 KUMA KOV. SV. MODRA VW PASSAT 4X4 KARAVAN 2002 4.790,00 AVT. KLIMA SREBRN VW PASSAT 1.9 Uli KARAVAN 2008 9.680,00 AVT. KLIMA ČRNA VW PASSAT 2.0 TDI UMUZINA 2009 11.980,00 AVT. KLIMA KOV. SV. SIV. MOD VWTOURAN 1.9 IDI 2006 7.650.00 AVT. KLIMA KOV. MODRA ODKUP VOZIL V ENI URI TV PETEK 8. 2. Televizija Skupnih nternih Programov I 00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Pustovanja iz preteklosti 10:00 Dobrodelni koncert Završkl h fantov 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Utrip pustovanja 15:15 Video strani 18:00 Koncert glasbene šole Lenart 19:30 Glasbene novičke z Ingrld 19:50 Utrip pustovanja 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:10 Utrip iz Ormoža 22:10 Glasbena oddaja 23:00 Video strani NEDELJA 10.2. SOBOTA 9. 2. 00:00 Video strani 8:00 40 let ljudskega petja v F D Martovci 9:35 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Koncert glasbene šole Lenart 11:00 ŠKL 11:45 Rujska kronika 12:00 Utrip pustovanja 12:10 Fašenk Iz preteklosti 14:00 Fašenk v Marlcovcih 2013-VŽIVO 18:00 Utrip pustovanja 18:10 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Fašenk v Markovcih 2012 21:30 Ujemi sanje 23:00 Polka Majolka 23:50 Utrip pustovanja 00:00 Video strani TV www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Utrip pustovanja 8:10 ŠKL 9:00 Hajdlna - S pesmijo v novo leto 10:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:40 Ptujska kronika 11:00 Fašenk na Vidmu 2012 13:00 Prlnčeva nedelja - 2, Del 14:50 Utrip pustovanja 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 7. Bal na Destmlku 18:30 Koncert glasbene šole Lenart 20:00 Oddaja iz Občine StarSe 21:20 Utrip pustovanja 21:30 Video strani PONEDELJEK 11.2. 00:00 Video strani 8:00 Blagoslov prostorov in kipa p. Miha Drevenška 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Utrip pustovanja 12:00 Ptujski Fašenk 2013 18:00 Fašenk na Vidmu 2012 20:00 Fašenk v Marlcovcih 2012 21:30 Glasbena oddaja 22:50 Utrip pustovanja 23:00 Video strani Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prinčeva nedelja v dornavskem dvorcu Dokumentarni film Dornavski cigani; Dvig karnevalskih zastav v ptujskem Europarku; Predaja oblasti 14. princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu Dornavskemu; Odprt Center destinacije v grand hotelu Primus; Predaja donacije dobrodelnega združenja Koraki za korakce iz Maribora; Programske usmeritve ZRS Bistra Ptuj; Predstavitev knjige Rdeče nasilje avtorja dr. Milka Mikola; Likovna razstava akademskega slikarja Stojana Grau-fa v Miheličevi galeriji, Svečnica v Halozah; Spremembe v vodenju Nogometne šole Drava Ptuj; Športnik leta 2012 v Mestni občini Ptuj; Predstavlja se vokalna skupina Kresnice. Bolečina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, a le drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete nihče nam ne more vrniti... ki SPOMIN 6. februarja 2013 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila Kristina Toplak, roj. Bolcar IZ SPUHLJE 36 1931-2012 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče njej v spomin. Tvoji najdražji Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili. V SPOMIN Boleč je spomin na 6. februar 2008, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Ciril Kokot IZ TIBOLCEV 41 C Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Prinašate rože in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. „ , , ° Vsi njegovi Težko je pozabiti moža, očeta, dedka, ki ti je bil drag, še težje ga je za vedno izgubiti, a najtežje je brez njega živeti. V SPOMIN 11. februarja 2013 minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil Vinko Klemenčič IZ KORAČIC 62 A, SVETI TOMAŽ Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečo in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji, ki te pogrešamo Srce, ki je vedelo le dajati, je postalo prešibko, da bi se lahko uprlo zahrbtni bolezni, ki se je ponovno pojavila. V našem življenju si bila zvezda vodnica, ki si nam vedno kazala pravo pot in nas združevala s svojo preprosto ljubeznijo. Tvoje telo se je spremenilo v prah, tvoj duh je odplaval daleč med zvezde, da se po 30 letih ponovno združi z moževim. In ko se bomo zazrli v nebo, bomo vedeli, da bosta večno ostala z nami. ZAHVALA ob izgubi naše mame, tašče, babice in prababice Marije Zupanič, roj. Kelenc IZ MURETINCEV Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala za svete maše in darove cerkvi in vsem, ki ste se namesto cvetja in sveč odločili za donacijo Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Posebna zahvala Ambulanti splošne medicine Gorišnica, internističnemu in kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj. Zahvala kolektivom Osnovnih šol z vrtci: Cirkulane-Zavrč in Gorišnica. Zahvala farnemu župniku sv. Marjete za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, molivki, govornikoma, nosilcu križa, nosilcem praporov in zastavonoši. Vsem, ki ste sočustvovali z nami osebno ali samo v srcu, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni GOTOVINSKA POSOJIU Mediafin pra d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO^ Ivan 14. 11. 1943-12. 2. 2009 Hvala vsem, ki se ju spominjate. SPOMIN Hunjet IZ FORMINA Marija 30. 7. 1943-22. 10. 2012 Žalujoči: hčerka Irena z družino in sin Andrej z družino Oko zaprem v spomin, vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN 8. februarja bosta minili dve leti žalosti, odkar si se za vedno od nas poslovil, dragi Franc Černivec ml. IZ BREZOVCA 28 A Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. _ „ . „ ... Tvoji najdražji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem zimskem jutru utrujena si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi nam najdražje Julijane Mlakar IZ GORIŠNICE 177 (1931 t 2013) se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Alojzije Podgoršek IZ DOLENE 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo družini Bedrač in družini Dominc za vso pomoč in skrb. Hvala g. patru Benjaminu za opravljen cerkveni obred, molitev in izrečene besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede in društvu upokojencev za nošenje prapora. Vsem iskrena HVALA. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN V februarju minevajo že tri leta, odkar nas je zapustila Genovefa Vučak in 20 let, odkar nas je zapustil Franc Vučak IZ MOŠKANJCEV 20 Vsem, ki jima prižgete sveče in nosite cvetje na njuno večno počivališče, iskrena hvala. Vsi njuni Ptuj • Peti prinčev pohod z baklami Pohodniki za lepo prihodnost gradu Letošnji prinčev pohod z baklami od turniškega gradu do hotela Primus je v torek slavil že mali jubilej, bil je že peti po vrsti. Deseti princ karnevala Vegan Turniški, plemeniti Turn in Valsassina, ki si ga je zamislil pred petimi leti, je tudi letošnjega pripravil po najboljših močeh, da bi udeleženci uživali in ga pomnili, ob polni podpori tekočih zadev in kulinaričnih dobrot mame Marije. S svojo gardo se ga je udeležil tudi 14. princ ptujskega Kurentovanja Miroslav Slo-dnjak, vitez Dornavski, ki ga je spremljala tudi princesa Ana, tokrat v imenu ciganov Etnografskega društva Dornava v ciganski preobleki. Princ se je na prireditev pripeljal naravnost iz Ljubljane, tako da je bilo Turnišče včeraj takoj za Ljubljano, je dejal, četudi se v turniškem gradu po vseh prizadevanjih še nič ne dogaja, še vedno nima novega lastnika niti nove vsebine, niti projekt Evropske prestolnice kulture usode gradu ni uspel premakniti z mrtve točke. Skupaj z vsakoletnimi udeleženci pohoda, teh pa ni malo, ne izgubljajo upanja, da bo grad vendarle dočakal lepšo prihodnost, samo vztrajati je treba. Sedanji princ ptujskega karnevala je zapovedal veselje v času pustnih norčij in obisk vseh prireditev v tem času tako na Ptuju kot v okolici. Desetemu princu je prinesel darilo v obliki kapljice in se mu s tem zahvalil, da ga je zadnjih nekaj let na nek način pripravljal na prinčevanje, ki ga jemlje predvsem kot veliko čast in odgovornost. Druženje ob turniškem gradu, ki je trajalo dobro uro in pol, je spremljal tudi kulturni program. Nastopili so ljudski pevci DU Turnišče, harmoniko sta raztegnila Blaž Hameršak, ki je lani zmagal na Avsenikovem tekmovanju v klavirski harmoniki, med zmagovalce pa se je zapisal tudi na Štajerski frajtonarci, in Dejan Potočnik, tretji z lanske Štajerske frajtonarice. Na grajskem dvorišču so zaplesali tudi kurenti, člani Te De Kurent kluba Turnišče-Draženci, zagon pohodnikom pa je dala tudi uradna godba princev ptujskega karnevala Pepi krulet, ki jo je sestavil deveti princ karnevala Miran Urih, majer Cirkov-ški, ki je za dobro razpoloženje jLI» ^^¡k jm * T™ L X JU (M ¡i1*-" i\H v " ' $ mm -vil It^I Lil w i Foto: Črtomir Goznik Deseti princ ptujskega karnevala Vegan Turniški, plemeniti Turn in Valsassina, je v torek pripravil že peti prinčev pohod z baklami od turniškega gradu do hotela Primus. skrbela tudi na koncu pohoda, na druženju v klubu Gemina XIII., ki je bil uradna rezidenca 10. princa karnevala in kjer so se pohodnikom pridružili še drugi princi ptujskega karnevala. Z drobci iz zgodovine turniškega gradu se je oglasila zgodovinarka Marija Hernja Masten, ki vsako leto tudi na-plete zgodbo aktualnega princa karnevala; začela je s četrtim. Predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik je pohodnike pozdravil v imenu četrti, ki princu pomaga pri izvedbi pohoda, in dejal, da bo pohod živel še naprej ne glede na vse. V petih letih se je razvil v zanimiv dogodek za vse ljubitelje zgodovine in etnologije ter tradicije, ki imajo za cilj oživitev turniškega gradu. MG Ptuj • Karnevalski utrip v hotelu Primus Najboljše karnevalske maske Kurentovanja Tudi v nekaterih ptujskih hotelih, predvsem v Primusu in Mitri, poteka bogato pustno dogajanje. V hotelu Primus so pripravili pustne delavnice z Vilijem, otroško maškarado, pustovanje upokojencev, pustni ples, prvič pa tudi mini karneval, ki je 3. februarja vabil v mistiko in čas pustnih šem. Ptujska modna oblikovalka Sanja Veličkovic se je odzvala povabilu Monike Klinc, vodje animacije v hotelu Primus, da bi sodelovala pri pripravi revije z udeležbo mask, ki so bile nagrajene kot najboljše na osrednji nedeljski karnevalski pustni povorki v zadnjih nekaj letih. V izdelavo in pripravo teh mask je bilo vloženega veliko truda, časa, materiala in denarja, zato bi bila velika škoda, da jih ljudje ne bi videli večkrat, v drugem okolju, ne samo na nedeljski osrednji ptujski pustni povorki in na nekaterih okoliških pustnih prireditvah, potem pa bi se nanje pozabilo. Kot je povedala Sanja Veličkov-ic, ki se je kot edina Ptujčanka predstavila s svojimi modeli na tej reviji, je pri teh skupinah izbirala like, ki so bili predvsem izvirni. Pri sestavljanju rdeče niti tokratne predstavitve v klubu Gemina XIII. hotela Primus ji je bilo toliko lažje, ker je nagrajene pustne skupine poznala že od prej, saj je kot članica komisije Kurentovanja tudi sodelovala pri njihovem ocenjevanju. Poudarek pri izbiri je bil tudi na predstavitvi v generacijah, da so nagrajene pustne kostume nosili otroci in odrasli, kar je zelo pomembno, če želimo na Ptuju razširiti tradicijo maskiranja, da ljudje ne bodo oblačili mask samo zaradi odhoda v karnevalski šotor, ampak bo pust v njih živel vse pustne dni, da si bodo ves ta čas oblačili šemska oblačila. Lepo bi bilo, če bi Ptujčani začeli tekmovati, koliko mask in maskiranih Ptujčanov bomo videli na karnevalu v nedeljo oziroma v času pustnega dogajanja, ki mora biti živahno vse dni, ne samo v torek, ko se v resnici še dogaja pravi pust, pravi Sanja Veličkovic. Na reviji so nastopili metulji, pavi, čebelica Maja, pajki, štorklje, sončnice, ježi, lokvanji, majhne in velike veverice, lego city, miki miške in lutke iz glasbene skrinjice iz občin Markovci, Videm, Gorišnica, Juršinci in MO Ptuj. MG S predstavitvene revije najboljših karnevalskih mask ptujskega kurentovanja v zadnjih letih Črna kronika Moška napadla policista 2. februarja sta policista Policijske postaje Podleh-nik opravljala naloge javne varnosti v civilnih oblačilih na prireditvenem prostoru v šotoru v Lancovi vasi. Okoli 4.20 jima je 24-letni moški prijavil, da ga je pretepel 26-letni moški. Policista sta pričela postopek s 26-le-tnim moškim, ko je do njiju od zadaj pritekel njegov prijatelj iste starosti in ju pričel udarjati. Zatem je policista napadel še 26-letni moški. Policista sta uporabila fizično silo, da sta se ubranila napadalcev. V pomoč jima je priskočil policist Policijske postaje Gorišnica, ki sicer ni bil v službi in se je tam nahajal po naključju. Policisti so moška obvladali in pridržali. Pri tem sta bila policista Policijske postaje Podlehnik lahko telesno poškodovana. Oba moška bodo kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu. Zagorel avtomobil 4. februarja ob 20.30 je v Moškanjcih zagorel osebni avtomobil. Vozilo je zagorelo, medtem ko ga je lastnik zapustil, v njem pa sta ga čakala njegova partnerica in sin. Zgoreli so motor, pokrov motorja, branik, luč, blatnik in pnevmatika. Požar so pogasili gasilci. Premoženjska škoda znaša približno 10.000 evrov. V tovornjaku skriti prebežniki 31. januarja okoli 14.30 so delavci v podjetju v Slovenski Bistrici odprli nakladalni prostor tovornega vozila srbskega registrskega območja. V notranjosti so se nahajali štirje moški, trije državljani Sirije in državljan Afganistana. Eden je bil mladoleten. Ugotovili so, da so tujci iz matičnih držav preko Grčije prispeli v Srbijo. Tam so se na neugotovljeni način vkrcali v tovorno vozilo, ne da bi voznik za to vedel, in na tak način vstopili v Slovenijo. Za pot iz Grčije so plačali 2000 evrov na osebo. Zaprosili so za mednarodno zaščito, zato so jih policisti nastanili v azilnem domu v Ljubljani. 4 ne vii« kara« pomaranča, el* d ra vi 3 a, ptiij Napoved vremena za Slovenijo Se Polona (9.) v soncu odtaja, "4/y ^ 5 " mokrem poletju gob preostaja. vsak delovnik od 11. do 15. ure Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, v alpskih dolinah do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C. Obeti V petek bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo oba dneva pihala šibka burja. Foto: MG