Kteri je najpridnejši?
Minulo je že pač nad štirideset let, kar se je vršila prelepa zgodbica, ki vam jo bom zdaj-le povedal. Spo-ročil nam jo je gospod. ki ima dobre olročiče enako rsifl. kakor jaz, — iz Bavarskega. Tam je živel višji tnik, ki se je bil še 1. 1812 ruske vojske vdeležil in uesno roko zgubil.
Po lej grozovili vojski  podal se je v pokoj  in je na tihern sam za-se živel, skrbeč le za svojo ljubeznjivo J ženko in za svoje  dobre   otroke.   Njegovi   trije  otroci: " Avgust, Mina in Nežica s predobro materjo so mu bili najljubši in najdražji zaklad na zemlji.   Kri   in   živ-ljenje bi bil rad dal, ko bi bilo treba, za njihov blagor.
Bili so pa zares prav dobri in Ijubeznjivi otroci. liuzcvitali so se kakor rožice. Oboje, kar obeta pri otrocih najlepše nade, nadarjenost in pridnost, se je pri njih totzalo v najlepši luei. In ker so imeli v svojem mladern srčicu čisto ia mirno vest, bili so verlno jasni in veaeli, če so se igrali, ufiili ali kaj druzega delali.
Najsrečniša pa je bila ta Ijuba družinica, kedar so bili zvečer vsi skupaj. Tedaj so se vsedli oče v svoj rahli naslonjač in kaj brali ali pa pripovedovali tako živahno in lepo, da so otroci kar z odprtinii uslmi po-slušali. Avgust je stal na desni in vedno v očeta upiral svoje pazljivo oko; Mina se je vsedla na levo, pa če je le mogla, tako blizo, da je večkrat naslonita svojo glavico na očetovo koleno ali pa njegove roke se okle-nila; Nežica, najmlajša, pa je najraje videla, če so jo l.jviba mama Se pestovaje nekoliko ponegovali. — Večkrat !f pa tudi smel kteri izmed otrok kaj brati iz svetega >ma. In potlej so jih oče izpraševali, kaj so brali; pa ^n^lagali so jim, Ce niso mogli česa prav razumeti.
8
Prav prava zgodba, ki sem si jo namenil povedati, se pa še le zdaj-le prične; toraj le zvesto poslušajte!
Nekega večera je Avgust, kakor po navadi, spet bral zgodbe svetega pisma. Vsa družina je sedela poleg mize in vsi so pazno poslušali, ker Avgust je znal silno lepo brati. Besede je natanko izgovarjal in loeniee vselej prav obračal: pazil je na vejice, klicaje, vprašaje itd. — Bral je ravno o egiptovskem .ložefu, da ga je oče bolj ljubil. kakor vse njegove brate in mu dal napraviti pisano suknjico.
»Oče!« pravi Avgiist, ko je prebral zgodbo, — »oče! ali Vas smem nekaj vprašali?« — »Kaj pa, ruoj sin?« prijazno odgovore oče, radovedni, kaj neki hoče Avgust. »Povejte nam, Ijubi oče, kterega imate pa Vi najraje izmed nas treh?* vpraša Avgust ter meni, du gotovo nobenega druzega ne. kakor njega. — >Jaz se ravnam po oeaku Jakopu«, odgovorijo oče; »najprid-niši mi je najljubši.* — »Kteri izmed nas pa je naj-pridniši?« vpraša Minka tako radovedno, da se jej vidi res njen obrazek kakor živ vprašaj.
Dobri oče ne odgovorijo precej, marveč odprejo svojo tobačnico in nosijajo ter nekoliko pomislijo. Ka.j naj bi bili pa tudi odgovorili? Ko bi bili rekli: »Minka je najbolj pridna«, bi bila Minka prevzetna, onadva bi jej bila pa zavidna: in tako bi bilo tudi pri onih dveh: in vendar so bili očetu vsi trije jako ljubi. Pa Bog jim pošlje dobro misel. — »To se ne da precej povedati«, se glasi očetov odgovor, »kajti le tisti, ki zmiraj naj-pridniši ostane, mi je najljubši. Kako pa bi mogel to že naprej vedeti o kteremkoli izmed vas, ljubi otroci'?< — *Saj oče Jakop tudi ni naprej vedel, če bo .Jožef oslal najpridniši; in vendar mu je bil najljubši* —• reče prebrisani Avgust. — Očetu je bilo znano, da Avgust ni bil nikdar predrzen v govorjenji in da je le vsled otroške Ijubezni tako vprašal. Zato iiiso bili kar nič hudi. marvef: reko ljubeznjivo: »Otroci! sami morate to raz-soditi! Sedem dni vam odločim v poskušnjo, in pollej mi boste sami povedali, kteri je bil najpridnisi in kterega imava jaz in mati najrajše. Ali hočete?«
»Da, da, oLe, hoCemoU zakličejo veselo otroci v eni   sapi   in  ploskajo z rokami v znamenje,   kako  zelo
H^U^sec- ta poskušnja. Kajti vsi so imeli najboljs^H voljo, Dogu in starišem toliko veselja storili, kolikor jitn ¦ je bilo le mogoče.                                                                B
»Jako me veseli«, pravijo oče, »da ste vsi z mojim nasvetom tako zadovoljni. Zdaj vam bom pa še povedal, kako se vam je tega lotiti- Vsaki izmed vas  si  napravi M knjižico in naj   natanko  in  vestno  vanjo  zapisuje vse, V kar je dobrega in hralnega storil v Lem tednu. Cez osem dni ob lej  le uri.  kakor  nocoj,  bomo  vse prebrali  in « pollej boste sami sodili,  kdo je  druge prekosil.   Da se I mi nimate bahati in lagati, tega vam še praviti ni treba. fl Kdor bi kaj tacega storil, tega bi nie več ne imel rad.« I Se tisti večer so šli dobri otroei na delo; narediliH so velike, debele zvezke, da jih bodo vse popisali z do-brimi  deli.   Fotem gredi)  z  najboljšimi  sklepi   v  svojo spalnjco. Tani pokleknejo — vsak poleg svoje posteljice — in opravijo  tiho                            sleljici obešen, in se
znepopisljivo pobož-     ^^^fr'*    l'^° 'n mimo k po-nostjo svojo večerno    LLpew0    e^u sPrav'Jo- Le še molitev. Potlej polju-     ^^L«3^     stari pa prelepi  po-bijo še sv. križ,  ki     <&^^^         zdrav: »Hvaljen bodi M je bil pri vsaki  po-                            Jezus Kristus!— Na V
veke. Amen!« se sliši in nekaj minut potem  že sladko spančkajo ti prisrčni otroci.                                                «
Oče in mati pa še ostaneta v sobi. Tudi ona skle-™ neta, ta teden še posebej paziti na svoje dobre otroke. Potlej pa skupaj molita prav  goreče, naj   bi  jima  ljubi ¦'g ohranil najljubši zaklad na zemlji — njune tri pridne ovroke v poboJcnosti in nedolžnosti ne le teh osem dni, marveč dolgo dolgo — do slarih dni; in  še  potlej,  ko bosfa ona že v lihi zemlji počtvak in zadovoljno  se v/. jpbes nanje ozirala.
Wtf Kmali je v hiši vse pospalo. Le še angelji so čuli. IHT preljubi moji mladi ditatelji, ko bi vi vedeli, kako radi prebivajo sveti angelji v taki krščanski hiši in kako prijazno se oko nebeškega Očeta na njo ozira! Kajti: »Pobožnih kristijanov hiša je Božja hiSa, <n« vsako srce v nji je altar!*  —                                   ¦
Vem. da bi zdaj že radi izvedeli,  kako  so  otroci svrtin nnlopfi izvršpvnli: veni, da bi radi skrivaj nekoliko^
pogledali, kaj neki zapisujejo v svoje obširne zvezke, ki so si jih oni vefier napravili ? Vendar vam hočem raje kar konec naznaniti, kako se je odločevalo zadnji — osmi večer.
Z drhtečim srcem se bližajo ljubeznjivi  otročiči k • mizi, vsak svoj zvezek v roki držeč. Kaj so  neki  zapi-sali? Cujte!
»Toraj pokaži«, pravijo oče po večerji najprej Avgustu, »s č-em se imaš izkazati, kako si obrnil ta odločilni teden?«
Komaj je že fiakal Avgust, da sme pokazati svoj široki zvezek, kteremu je še moral nekoliko popisanih pol »priklade« pridejati. Oče z velikim zanimanjem pre-gledujejo pisauje; vrli sinek pa kar očesa ne odvrne od njih in ves obraz se mu tako žari, kakor bi bil že popolnem prepričan, da zdaj zdaj se ga bodejo oče oklenili okrog vratu in zaklicali: »Preljubi moj sin Gustelj! ti si zmagal, U si mojemu srcu najljubši!«
In res je dobri deček teden tako lepo obračal, kolikor je le mogel. Jaz vam ne morem tukaj vsega povedati, kar je bilo zapisano v njegovem zvezku in \ »prikladi«, le nekterih reči omenim, da boste ljubez-njivega Gnsteljna še bolj čislali.
V šoli je iz vseh predmetov, kar je bil vprašan, znal prav dobro; gospocl učitelj so mu še posebej za-pisali v pohvalnico: »Izgled za vse učence!« — Kako je bil pa tudi priden! Na vse zgodaj — že ob petih, — ko je solnce vzhajalo, se je že učil na vrtu. Ko se je začelo daniti, tiho — prav tiho vstane, da bi ga Minka in Nežica ne zapazili, se tiho obleče, pobožnu opravi svojo jutranjo molitev, stisne bukvice pod pazduho. počasi in skrbno odpre in zapre vrata in po prstih gredc se zmuzne na vrt. — Tam na vrti je imel neizrečeno prijeten prostorček, in oh! zjutraj se da tako lahko in vspešno učiti! Solnce ga je pozdravljalo s svojimi prvimi žarki, ptički so mu peli prelepo jutranjico — on pa se je učil na vsa usta! Pa nikar ne mislite, da se je še k-zjutraj začel učiti. 0 ne, že zvečer je skoraj vse znal; zjutraj pa je vse od prvega do zadnjega ponavljal, da mu je šlo tako gladko, kakor voda. če se jez odpre.

11
Pa tudi sicer je bil neizrečeno priden. Natančno, hil.ro in veselo je vse storil, karkoli so mu stariši rekli. VeC strani je bilo popisanih z malimi darili, ki jih je revežem razdajal ali pa svoje vrstnike ž njimi razveselil. Njegov hranilniček je bil ves izpraznen, še celo prelepo novo desetico ,je podaril.
Zapisal je tudi na eni strani, kako ga je nekikrat njegov součenec zmerjal, ko je šel v šolo in ga še celo tepel, čeravno mu ni bil nič žalega storil. In vendar ga ni gospodu učitelju zatožil, marveč je na tihem zanj molil očenaš in si mislil: »Odpustim ti iz ljubezni do Jezuška, božjega Deteta!«
Tudi je spoznal, da je nekikrat hudobnega tovariša zarad grdih reči posvaril, in ker ni svarilo niC pomagalo, učitelju povedal, pa le zato, da bi se deček poboljšal in da ne bi še druzih pohuj.šal. — Zapisal je tudi še to le lepo dejanje: »Učenec, ki je sedel poleg mene v klopi, je imel v čisto ozkem zaprtih nekaj kebrov; meni pa so se živalice smilile in sem mu dal za nje dva krajcarja ter jih domu grede izpustil, naj prosto in veselo okrog letajo. *
Tacih dobrih del ni imel vrli Avgust nič menj nego dve in petdeset zapisanih v svojem sošitku. Vse je storil v enem tednu. Na koncu je pa še zapisal prelepe be-sede: *Tudi obljubim Bogu in svojim dobrim starišem, da bom zmiraj priden ostal ter bogaboječ, pošten in pcr-božea človek. Bog daj, da bi prišli vsi v nebesa: jaz, moji preljubi stariSi in moji dobri sestrici.«
Dobremu očetu so stopile solze v oči, ko so bili prebrali zadnje vrstice. Mati, Minka in Nežica so zvesto poslušale ofieta, ki so počasno in razločno brali, ter so veselo prikimovale blagemu Avgustu. Pa •—• pa oče nočejo še razodeti svoje sodbe. In Avgust mora še čakati, naj se mu še tako težko zdi. Kajti zdaj je prišla Se vrsta na Minko, in to po vsej pravici, ker se ni moglo še vedeti, če onadva otroka nista še več dobrega storila, kakor pridni- bratec.
Zato se zdaj ljubeznjivi oče obrnejo do Minke: *Kako pa ti, dete moje?« Urno pomoli Minka svoj zvezček in nekoliko obledi. Glasno jej bije srčice. Toda
ko ofie odprejo njeno knjižico in začnejo enako glasnoM in razločno brati, kakor poprej Avgustovo, se jej zopet obrazek razvedri in razjasni,  ker vest jej je  rekla,  da ¦ vsaj toliko je dobrega storila kakor bratec.                   M
Toraj poslušajte; kaj je pa Minka v svojo knjižico zapisala?  Prve  vrstice  so   se  začele z lastno   obložbo. Tako-Ie se je bralo: »Lenobo pri učenji, sladkosnednosJ in radovednost, s ktero sem že tolikrat svoje ljube slariše™ razžalila; jezo in tiho kljubovanje, ki sem ga večkrat v srcu čutila zoper njihove ukaze, — sem te dni zatirak in sem trdno sklenila, teh grdih reči  se  za  vselej   od-vaditi.c
»To je prav! tojelepo! Ijuba moja Minka!« sežejo
mali v besedo, stegnejo se čez  mizo  in  stisnejo Minki
roko vsled                     _iai»u-                  kor  na   trnji
so dobri ma-   <^^^HKHhJ^B[^^->      bi hotelvpra-
Avgust!   Ka-                         ~^^~                »Cakaj. da
še dalje zveino. Sodba še ni izreCena. Če se Minkti poboljša. spolni s tem le svojo dolžnost in nič več.« Zdaj zopet zvedavo poslušajo. Glasno spet berejo, kai je Minka dalje napisala.
»Desetega maja nisem bila bolna, ko nisem hotela Knesti svojega jabelka in južnice. Hudo sem bila sieer lačna, pa sem prosila mater, naj mi kaj dajo, da po-nesem revni bolni vdovi, ki je tam za pristavo. In zdaj sem skrivaj pridejala še svoj kruh in svoje jabelko, da bi tudi ubogi otroci kaj dobili, — pa sem nesla._ Oj, kako je bila vesela ubožica! Gotovo več ko desetkrat je po-navljala: »Bog plačaj, Bog plačaj!« Jaz pa sem to storila iz ljubezni do Jezusa. — Za svoje dobre stariše, za bratca in sestrico sem vsak dan trikrat molila. da bi je ljubi Cog blagoslovil in z vsem dobrim  oveselil;   pa še
obljubila sem, da bom zmiraj tako  delala,   dokler  bo^^ živa. — Staremu slepcu, ki prosi tam ob novi cesti, sem vsaki dan kaj dala iz svojega hranilnička, da naj tudi moli za mojega očeta in  mater,  in  zame,  da  bi  bila
av pridna in bogoljubna. — Kar je pa še ostalo, na-fl menila sem bratcu Ciusteljnu za godovno.«-                      S
Tako in enako je šlo dalje  in  dalje in  med  po-M slednjimi listi je bil  vtaknen   »spoininek  pridnosti«,  kifl ga je bila poprejšnji  dan  dobila  od  gospoda  kateheta, ™ kakor nalašč  za  dobri   konec  vsemu  druzemu.   Vsega skupaj je  bilo  petinpeldesef   številk  dobrih   in   hvalnih dejanj, ki si jih je bila  pridna  Minka   med  tednom  v knjižico zapisala.                                                                  M
Zdaj bi   bili vi   morali  videH  dobro  Minko,  kako™ jej je srce utripalo samega straha, kakšna bode  sodba, - kako se je s svetlimi očesci na očeta ozirala, — kako h jim je že med branjem zmiraj bližje pomikala in šef slednjič nanje naslonila, da bi jo Ijubi oče kar brž kot najpridnišo objeli in na srce pritisnili. — Ali ko bi bili Jeli osupnenega Avgusta,  ki  si je že med  branjem ¦itaje rekel: »Ali leh lepih reči moje sestrice ne bode koli  konec?  Oh,  zakaj  nisem  tudi jaz  še  teh  lepih ¦janj svojim pridejal!?«                                                    fl
Pa ne  pomaga nič.  Oba, Mina  in Avgiisi. morata™ čakati; kajti oče so bili pravičen roož in niso  sineli puprej sodbe skleniti, predno se niso o vseh  treh  pre-™ pričali, kaj so dobrega storili v odločilaem tednu.  Mala^ Nežica Se ni bila na vrsti,  čeravno  se onima  dvema tako male deklice pač ni bilo treba bati.
Nežica je bila ves čas na onem koncu mize ter je tiho in mirno ofieta posluSala. Se ve, da bi bila tudi j ona rada največji ljubljenček očetov; pa kakor je  bilajB " majlina. je vendar spoznala, da bratu in  seštrici,  kiH i toliko dobrega storila, ne more bili kos. Gotovo jejH to  hudo  dejalo;   vendar  si  je  mislila:   »Ko   bodemB nistla, bodem tudi zmiraj boljša in pridniša,  kakor sta™ \vgus! in'Minka; in potlej me bodo  dobri   oče  golovo -iko radi imeli. kakor onadva«.
»No,  kako?  pokaži,   Nežica!«  jej   zakličejo  oče, kako pa je pri moji najmlajši punčki?« In Nežica pri-J • se sramožljivo svoj zvezček in spet teče na svoj prostoi*B
ter skrije svoj obrazek v roke ... Oče začnejo obračati liste ler obračajo in obračajo,  gledajo sem ter tje, pflj
—  vcelem zvezku ni bilo nobene črkice.  Kakij" so se vsi začudili!   Že  so  hoteli oče  malo  samoglavko nejevoljno okregati, zakaj ni nič zapisala. Toda slučajwM najdejo na zadnji strani vendar-le nekaj zapisanega. Bilff so le nektere vrstice. Kaj pa je bilo zapisano? Uganitt ljubi olroci! kaj je bilo zapisano?
Kolikor lepo je le  mogla,  zapisala je Ijubeznjiva deklica te-le besede: »Odpustite, ljubi stariši, svoji Nežici, če Vas je razžalila !¦ Dobro pa, kar je storila, ni vredncw da bi se zapisalo.«                                                            ¦
»Glej, glej!«  sta zašepetala vsa začudena AvgudH in Mina in se spogledata, CeS, kako da onadva nista nl to mislila.  —   »Kako  neki«,  začne po  dolgem   molk« Avgust  nasprotovati,   »kako  neki  bi ne mogla   Nežic^ ničesa  zapisati?  Saj  sem jo  sam  videl,  kako  je tani zunaj v utici pred Marijino  podobo  tako  dolgo  klecala in molila, ter se ni liotela z nami igrati tam na travniku.*
—   »Res je, res«, povzame Minka; »in meni je izročila ves svoj prihranjeni denar, — dvajset čisto novih svetlih krajcarjev, z naročiloin, naj je nesem  ubogi  ženki,  ter ¦ne smem povetlaLi,  od  koga da so.«  —  »ln meni je vsak dan podarila  najboljsi  del svoje južnioe,  če§.  da že lahko tako izhaja do večerje.« — »In v njenem mo-lilveniku sem videla  dve  čisto  novi  podobici,  ki ji je golovo   od   svoje   učiteljice   dobila.«  —  »In   tiste  žipe, mama, ki ste jo  našli v četrtek  ubito,  tudi  ni  Nežic-ubila, ampak jaz sem jo, pa Nežica se ni nič izgovarjala ko ste ,jo tako kregali, in ni mene hotela zatožiti.«   Ii Minka še  pridene:   »Pa, kaj je še  naredila? Ko sed unkrat svoje pletenje  na  mizi v spalnici  popustila, je vstala, ko sem jaz zaspala, je vzela  pletenje v postelj; in je  pri  mesečni   svellobi pletla  najmanj štiridesetkrai na okrog, pa je vse spet nazaj položila na prejšnje meslo da bi jaz ničesa ne zapazila pa da bi me uCiteljiea bolj pohvalili.«
»In kb je bila včeraj bolna«, nadaljuje Avgust ve-navdušen, »ler je tolike bolečine trpela, se kar nič n, pritožila; še smejala se je in rekla: saj je tudi sv. Neža Se mlada morala prav veliko trpeti za Jezusa.<;   —   »In
io
meni je< . . . »Že dobro, že dobroU rečejo oče, »poglejta vendar, kara je Nežica prešla! Kar zginila je!« — Res je bila Nežica pod mizo zlezla in si je glavo z rutico za-krivala, 6a ne bi nič tega slišala, kar sta brat in sestra o njej tako hvalno hitela pripovedovati.
»K sodbi! k sodbi!« zakličejo oče ter z nožem potrkajo ob kozarec, da je glasno odmevalo. Zdaj zlečeta Avgust. in Mina Nežico izpod mize, jo vlečeta k očetu in Avgust railo zdihne: *Že čutim, oče, Nežica je zma-gala. Njen zvezčekje težji memo najinih: ona je svoja dobra dela v tihi ponižnosti zvršila.«
Zdaj zagrabi odločna Minka svoj zvezek na mizi, ga na drobne kosce raztrga in leti ž njimi skoz vrata ter vse na ogenj vrže. Urno leti Avgust za njo ter ravno tako stori. Vsi so se hoteli oeetove ljubezni vredne ska-zati. Nobenega prepira ni več med njimi. Mahoma se oklenejo vsi očeta in ga prisrčno objemajo. Oče pa gineno spregovore: *Bog vas blagoslovi, ljubi moji otro-čiči! Ke prizadevajte si za mojo ljubezen, trudite se za ljubezen ljubega Boga, najboljšega Očeta nebeškega. Vaš sveli angelj varuh naj vas nikdar ne zapusti, naj vas še dalje varuje in v nedolžnosti ohrani kakor do zdaj. Bj "ite dobri in ponižni, dokler živite, ostanite stanovilni do konca. PlacMlo vašemu prizadevanju bo večna ljubezen našega najboljšega Očeta v nebesih in sreCa brez konca in kraja.«
* *                *
Povest je sedaj pri kraji. Ce.vam je bila všeč, me jako veseli; a še bolj me bo veselilo, če boste te tri dobre otroke tudi posneraali. Bog daj!