GLAS GORENJSKE "LETO VIII. ST. 26 KRANJ, 25. JUNIJA 1955 10 let OZN V torek ob 23. uri po našem času se je začela v San Franci-scu proslava 10-letnice ustanovitve Organizacije združenih naradov. Ob otvoritvi proslave je govoril podpredsednik države, v kateri je proslava, predsednik ZDA Eisenhower. Vseh 7 nadaljnjih dni po o-tvoritvi pa bodo govor:!! ?~fi posameznih državnih delegacij, funkcionarji OZN in drugi gostje. Skupno bo govorilo 70 govornikov. Državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Po-povič pa je govoril v sredo. Računajo, da bo vsak dan govorilo po 15 govornikov. V San Franciscu vlada slovesno ozračje. Toda vse bolj kot to pa je pomemben duh mirnega sožitja, ki si vse bolj utira strmo in skalnato pot v miselnost predstavnikov nekaterih držav, ki so do pred kratkim kazali vse prej kot željo po mirnem in aktivnem sodelovanju med narodi, ne oziraje se na njihovo družbeno ureditev. Med številnimi narodi, člani Organizacije združenih narodov, med tistimi, ki si nikoli več ne žele krvavih vojn, med tistimi, ki si želijo sodelovati z vsemi, vendar na osnovi načela aktivne koeksistence, sodelovanja in nevmešavanja v notranje zadeve posmeznih držav, so nedvomno med prvimi narodi Jugoslavije. Naše delo, naša vloga in ugled, ki ga uživamo v tej svetovni organizaciji, pa samo potrjuje pravilnost, resničnost in iskrenost naše zunanje politike. Nam ob strani, v borbi za pravice malih narodov do soodločanja v vseh stvareh, še prav posebno pa v tistih, ki se tičejo njih samih, pa stoje poleg mnogih drugih, naši azijski prijatelj Indija in Burraa. Organizacija združenih narodov je v 10 letih svojega obstoja dosegla nedvomno precejšnje uspehe. Oči vsega svobodoljubnega sveta so zato uprte še nadalje v to organizacijo, ki bo nedvomno dosegala v bodoče še nove zmage, seveda ob iskrenem, nedvoumnem in aktivnem sodelovanju vseh, ki jim je o-hranitev miru na svetu eno izmed glavnih stremljenj. Eden izmed glavnih pobornikov miru v svetu pa bo še nadalje ostala Jugoslavija. r Kie so vzroki za pomanikanie kredita - Kakšne so možnosti za nadaljevanje gradnie V sredo je bil na Jesenicah posvet investitorja za gradnjo in ureditve postaje se je poja- LRS, tako dobljena sredstva pa nove železniške postaje na Jesenicah, predstavnikov ljudskega vila nova, najresnejša ovira: bi šla za železniško postajo m odbora mestne občine in ljudskih poslancev s tega področja, zmanjkalo je denarnih sredstev. Jesenicah (ter tudi za maribor- na katerem so razpravljali o nadaljnji gradnji železniške po- Po grobih predračunih bi za dokončanje stavbe potrebovali staje na Jesenicah. Med drugimi so posvetu prisostvovali repub- dokončanje stvbe potrebovali Druga možnost pa je, da bi liški poslanec in član CK ZKS Mirko Zlatnar, predsednik O- še najmanj 150 milijonov di- sprostili del amortizac jskega krajnega ljudskega odbora Milan Kristan, zvezni poslanec narjev. Povečanje investicijske sklada republiške direkcije že- Franc Arh, republiški poslanec Zvone Labura, predsednik vsote opravičuje direkcija že- leznišk n transprotnih podjetij, LOMO Jesenice Maks Dolinar in drugi. leznic s podražitvijo gradbenih ki znaša približno 2,5 milijard del od leta 1953 za 26% in in- in je 95% tega sklada name- Kmalu po vojni so delovne ga jezerca. Med gradnjo samo stalacij za približno 150%. Razen njenegi samo za usposoaljanje brigade začele z odstranjeva- se je naletelo na več ovir. Prva tega je do povečanja investi- transportnih sredstev. 150 mi- njem ruševin zaradi bombardi- ovira je bil nesporazum glede cijske vsote prišlo tudi zaradi lijonov (kolikor je potrebnih za ran j a močno poškodovane bivše načrta. Glavna direkcija želez- opravičljivih naknadnih po- dograditev jeseniške postaje) ne železniške postaje na Jesenicah nic v Beogradu je predvidevala pravk gradbenih projektov. predstavlja niti 3% celotnega !n s kopanjem temeljev za no- gradnjo postaje po svojem na- Delno krivdo za ta nepredvl fonda in bi ta dodelitev ne po- vo zgradbo. Zaradi mehkega te- črtu, direkcija železnic v Ljub- deni zastoj pa na investi_ rušila osnovnih namembnih rena se je pričetek gradnje za- ljani pa se je ogrevala za na- torja( bi moral že lanjko le- proporcev tega sklada, vlekel vse do leta 1952. Inve- črt »Slovenija - Projekt«. Sele to revidira!ti predračun in vso- Na posvetu je bilo končno stitor, t. j. Jugoslovanske dr- Po dalj časa trajajočem prere- to lani 0^«^ 80 mi^anov sklenjeno, da bo posebna dele- žavne železnice, je poveril kanju je bila odobrena gradnja ^ na potreb 230 ^ gacija dkyrSBiomti glavni direk_ gradnjo jeseniške železniške po- po ljubljanskem načrtu. jonov Pri sprejemanju repub- ciji jugoslovanskih železnic in staje gradb. podjetju »Primor- In danes? • f liškega družbenega plana za Zveznemu izvršnemu svetu tre- je« iz Ajdovščine. Slednje je Postaja Je skoraj dograjena leto 1955 tudi msQ do konca rflz nutno da bodQ imelo velike težave s kopanjem in bi morala biti izročena pro cistm ^^me, ali je dovolj časno določili še naknadna no- in zidanjem temeljev, ker sto- metu ze ao 29. novembra t. L, sredstev za dokončanje "gradbe. trebna sredstva za dokončanje ji postajališče na nasipu bivše- toda pred zadnjo fazo gradnje Na posvetovanju v sredo so po predhodnih informacijah na republiškem Izvršnem svetu prisotni ugotovili, da dodatnih Pretekli petek, 17. junija je na letališču v Lescah pristalo sredstev ™ j* mo& đoniti niti prvo potniško letalo. Potniški, 28 - sedežni avion oznake * republiških niti iz zveznih »YTJ-AKB« je priletel iz Skopi ja in pristal v Lescah točno, eno minuto pred sedmo uro zvečer. Vodil ga je pilot Avgust Gro- železnišk: cah. postaje na Jeseni- Javorniška mladina je razvila prapor * Obramba vere ali kapitalističnih interesov? Za solidno preskrbo s sadjem in zelenjavo * OD ROGA DO GLAVNEKA »Mladinska knjiga« je izdala * Po končanem nogometnem prvenstva PIONIR Pomenek s tujcem Mika Klinar: BEG J MNOŽIČNE ORGANIZACIJE V CERKLJAH PRIPRAVLJAJO proslavo obletnice osvoboditve Za prihodnji teden priprav- obrtniki iz Cerkelj in okolice, ljajo vse množične organizacije le nekateri se še ne zavedajo virov. Rešitev je treba iskati v lastnih sredstvih železnice. pilot Stanislav Gjorgjevič in radiotelegrafist Milan Prva rešitev je v tem, da re- na območju bodoče cerkljanske velikega pomena taksnih raz- Vukobratovič. vidirajo udeležbo posameznih komune veliko slavje ob 10. ob- stav za razvoj obrti njihovega republiških direkcij železnic letnici osvoboditve. kraja. Med prvimi 28 potniki |je na 17.55 uri, v soboto zjutraj ob pri centralnem investicijskem 25. junija bo ob 16. uri otvo- Tudi gasilci bodo sodel ali novi letalski postaji izstopil 8. uri pa bo imelo odhod iz fondu skupnosti Jugoslo/anskih ritev razstave izdelkov učencev , h o* • •• kIh član Izvršnega sveta Slovenije Lesc. Vendar upravni odbor železnic, ki znaša za letošnje osnovne šole, gimnazije in va- , Pr° ava^ 26• J1"11^ bodo Boris Ziherl in pomočnik ko- Alpskega letalskega centra mno- leto 5 milijard. Ker republiška jenske šole in prva obrtna raz- 14' uri velike gasilske vaje mercialnega direktorja JAT go dela na tem, da bi veliko direkcija Bosne in Hercegovi- stava, ki bo odprta od 25. ju- vseh d™5^ Občinske gasilske Svetislav Vukosavljevič ter celo potniško letalo ostalo tudi ne verjetno ne bo mogla iz- nija do vključno 3. julija, vsak zveze Cerklje, dva Libanonca in štirje Angle- preko sobote in nedelje v Le- črpati predvidene udeležbe pri dan od 8. ure zjutraj do 18. ure Zaključek tedna proslav pa ži. Potnike je na letališču pri- scah. V tem času bi ga upo- centralnem investicijskem fon- zvečer v šolskem poslopju. Na bo tvorila slovesna akademija čakalo precej ljudi, v imenu rabljali za lokalne izlete in o- du, bi lahko povečali udeležbo razstavi ■ sodelujejo skoraj vsi 3. julija. Alpskega letalskega centra pa glede okolice po lastni želji iih je pozdravil predsednik ALC potnikov — izletnikov. Prav go- Danilo Bračič ter drugi člani u- tovo bo ta novi način tudi ena pravnega odbora. izmed oblik pospeševanja tu- Ob pristajališčni stavbi je ča- rizma in razvoja letalstva, kal že Putnikov avtobus, ki je Nova letalska proga ima di-Dotnike po ogledu moderne refctno povezavo Lesce—Zagreb zgradbe odpeljal takoj naprej —Beograd—Skoplje. Čeprav dona Bled. S tem je Bled dobil kaj visoka letalska tarifa, bo tudi po letalski progi povezavo marsikateri potnik ob trezni z ostalimi večjimi kraji v dr- primerjavi s ceno na železnici žavi in inozemstvom. Po seda- uvidel, da mu je potovanje z njem voznem redu bo letalo letalom ceneje, pristalo v Lescah vsak petek ob L. J. Zakaj pozabljamo na skupnost? NekaS ugotovitev ob delitvi dobička v naših podjetjih za leto 1954 526 tarifnih pravilnikov na Gorenjskem Nehaj šievilU i% analize o novih tarifnih pravilnikih Veliko dela in truda je bilo treba vložiti v upostavljanje tekstilni od 13.000 do 32.000 in novega plač nega sistema pri nas in sestavljanje novih tarifnih v kovinski od 12.000 do 26.000 pravilnikov v podjetjih, ki naj bi zajamčili pravilnejše nagra- dinarjev. Zaradi tako velikih jevanje delavcev v naših gospodarskih organizacijah in sicer razponov v prejemkih uslužna osnovi delovnega učinka. Novi tarifni pravilniki so že vsi beneev v podjetjih pa lahko potrjeni, izdelane pa so že tudi prve analize delovanja teh in pride do precejšnjih težav, še njihovega učinka na delovno storilnost. Te analize imajo go- prav posebno, če jih primerjamo tovo še določene pomanjkljivosti, ker je po enem mesecu še s prejemki uslužbencev enakih težko dajati oceno novega plačnega sistema, kar bo sčasoma kvalitet in sposobnosti v držav-mnogo laže. ; ni upravi. In upoštevati je treba, da imamo v državni upravi raz- Na področju Gorenjske (v ra- RAZPONI V POSAMEZNIH mer0ma boljši in strokovno us- PANOGAH posobljenejši kader kot v pod- trjeni. Na osnovi poročil bilanč- Prav verjetno se ni nihče Iz- dovljiškem in kranjskem okraju) je bilo skupno izdelanih 526 Osnova novega plačnega si- jetjih. tarifnih pravilnikov in prav to- stema je v tem, da je bilo Zanimiva pa je nadalje ugo- liko jih je bilo tudi potrjenih. itreba s pravilnimi razponi v to • AU V industriji je bilo sestavljenih prejemkih zagotoviti predvsem j ©tja predvidela v tarifnih pra- Zaključni računi gospodarskih danji, ki vidijo le »svoje« pod- če bi kupili kak avtobus ter organizacij in podjetij na Go- jetje, ki mislijo le nase in na tako olajšali marsikateremu dere,, jskcm so v glavnem že po- svoj položaj. lavcu.se prav posebno v zim- liko jih je bUo tudi potrjenih. treba g pravilnimi irazponi v tov^Uev, da so industrijska pod nlh komisij. ,ki so pregledovale med članov delavskih »vetov, pa bi morda sezidali stanovanj- 80 tarifnih pravilnikov, v kme- kvalificiranemu in vodečemu tilnikih za letošnje leto 27.481 poslovanje podjetij za lansko- upravnih odborov ali vodstev skl četvorček (ki stane 9 mili- tljskih zadrugah 71, v gostin- kadru v podjetjih in gospodar- delovnih mest. v maju pa so letno obdobje, so po tovarnah podjetij ob delitvi dobička ne- *™™J*n™^ »g™ stvu 113, v trgovini 105, v obrti skih organizacijah take prejem- izplačala plače po novem tate izvedeli s kakšnim uspehom koliko ram.slil gotovo so bili stanovanj »ki problem za st.ri 148 kmetijska posestva pa so ke, ki bodo zagotovili povečanje rifnem pravilniku 25.863 delav-(predvsem finančnim) je pod je- taki primeri (izredno osami je- družine?« sestavila 12 tarifnih pravilni- fizične proizvodnje na osnovi Cem Po tarifnem pravilniku tje zaključilo lansko poslovno ni) in pogledal nekoliko čez Ne draRi tovariši na to ni kov. večje deiOVne storilnosti. Toda znašajo prejemki industrijskih leto. In ravno na osnovi teh pri- plot svojega žepa. Nihče ni po- ninče pomislli. Najnižja postavka prejemkov opaziti je, da so v nekaterih delavcev 301,873.000 dinarjev kazov so tudi Izvedeli kolik je mislil, alii bi bil ta dobiček (od ^ le |h del|tvah dobička po tarifnem pravilniku znaša podjetjih za posamezne enako mesečno, dejansko pa so izpla-ustvarjeni dobiček in ko ikšen katerega.bo posameznik dobil le ^ ^ ^ na Go kem t dinarj kvalificirane delavce postavljali čali v maju 216,470.000 dinarjev, inesek bodo lahko razdelili med nekaj tisočakov nalož cr,.kam ialnteres|ra de,ovnih kolck- najvišja pa 40.000 dinarjev se kaJ različne ra*P°ne ^veiem Približno 1.500 delavcem manj. delavstvo. drugam, vendarle bolj koristen SDi0šne komunalne in WL h» 1«, n kov- Tako visokokvalificirani kot V začetku junija je na Go- (proti delitvi dobička je bil v llvov za *Plo*ne. komunalne m pravi, da bo znašalo razmerje renjskem nastopil čas delitve neki tekstilni tovarni v Kra- druK« P°trebe mest a" kom»- v prejemkih teh dobičkov. V nekaterih pod- nj„ le .ekretar tovarniškega "alni,h skupnosti. Večinoma je 1;8 jetjih * dobiii delavci že «1- komiteja ZKS in direktor pod- T^T'T™^ UJlH K, kot pa jih je predvideno po delavec v lesni industriji lahko tarifnih pravilnikih. To se pra- letosnjem letu prejema od 9152 do 15.000 di- vi, da je precej več kot 15^ mi- narjev, v živilski industriji od lijonov dinarjev bilo izplačanih stvari ~~v Drvi VT*U domena Ko srno uveljavljali nov plač- 10.400 do 11.400 dinarjev, med- na račun premij in nagrad. rinajsUi plačo za lansko leto. jetja, ki pa ■ svojimi predlogi ,skih od5orov in predvsem ni »istem, so mnogi, ki so pe- tem ko v tekstilni od 9.776 do stvar nadaljnjega proučevanja Razen tega pa so bile razde- nista mogla prodreti). Na to ^ Ljudski odbori 'siimi^čno gJLedali nanj trdili, 19-760, v kovinski pa spet od pa je, ali se je za toliki znesek ljene nekaterim vodilnim usluž- prav gotovo "i nihče Pomislil. ^ morajo prcskrheU stano. da se pravzaprav v bistvu ne 9 150 do 15.600 dinarjev. Kot vi- premij, ki so jih prejeli delav- bencem se posebne nagrade v suer bi marsikdo rekel: »Poča IM>praviti ceste itd. bo nič spremenilo in da se pre- °imo M kriteriji sila različni. ci, tudi dejansko povečala pro- razmeroma visokih zneskih, za kajte, tovariši! Ne prenaglimo ^ ^ Vendar je vprašanje, če je taka izvodnja in dvignila delovna njih trud in požrtvovalnost pri se! Posvetujmo se! Kaj pa če Naloga delavskega upravlja- jemki tudi ne bodo povečali. vlfc^^aijiicira_ storilnost Constitorialis« izdala odlok o izobčenju Perona in njegovih sodelavcev iz katoliške cerkve. To je bil hkrati signal za oboroženi upor nekaterih argentinskih mornariških enot proti zakoniti Peronovi vladi. 16. junija, nekaj ur po objavi vatikanskega odloka o eksko-munikaciji, so naščuvani mornarji ob podpori nekaterih enot mornariškega letalstva napadli vladine stavbe v Buenos A>re- ru. Krvavi upor, za katerim je stal Vatikan v želji, da na vsak način ohrani svoje majajoče se pozicije, je terjal nad 260 človeških žrtev Suhozemske enote, zveste vladi, so kmalu zadušile revolto. Pomenila je kulmna-cijo nekaj mesecev trajajočega spora med katoliško cerkvijo lin Peronom. V Argentini spet vlada mir . . . MRAČNO OZADJE Deset let vlade generala Perona je za Argentino oomcmvlo boj za neodvisnost od tujega kapitala, za osamosvojitev in prosperiteto te bogate južnoameriške države. To so bili leta, ko je delovni človek, »de-scamicados«, »brezsrajčnik«, kot so ga zaničljivo imenovali domači in tuji kapitalisti veleposestniki, prvič v Argentini dosegel vsaj del svojih pravic. Peronu se je — z zakonsko zaščito delavskih organizacij, za §č|Ho dela. razvitim .sitetemom socialnega skrbstva in zlasti 3 karitativno-socialno dejavnostjo njegove žene Eve — posrečilo pritegniti na svojo stran pre-težen del argentinskega delavskega razn?da. Velike zasluge ima tudi za razvoj prve argentinske razredne sindikalne organizacije — Generalne konfederacije dela (Confederation General diel Trabajo, CGT). Ker so interesi argentinskega delavskega razreda in Peronovi U i i pretežno istovetni, CGT danes pomeni osnovno družbeno silo Peronovega režima in ga v boju s cerkvijo podpira brez oridrž-kov. MEDENI MESEC NI TRAJAL DOLGO V prvih letih Peronove vladavine je bil njegov naj resnejši nasprotnik združena radikalno-kapitalistična opozicija. Zato je Peron kot spreten politik, upoštevajoč ogromno moč in vpliv katoliške cerkve v tej osem-najstmilijonski državi, z njo sklenil zvezo. Ob volitvah 1945. leta mu je do oblasti precej pomagala ravno katoliška cerkev. Primas Argentine, kardinal Co-pello, in Peron sta vodila politiko zveze med katoliško cerkvijo in »Novo Argentino«. Tako je Peron s pomočjo delavstva, čigar interese je resnično zastopal, in s pomočjo cerkve, kateri je kot plačilo podeljeval razne privilegije, zmagal na volitvah. Ko je prišel na oblast, je Peron izdal zakon o obveznem verskem pouku v vseh osnovnih in srednjih šolah in se s tem odpovedal tradicionalnomu a i i>ontinskemu načelu o tako imenovanemu laiciziranem pouku (necerkvenem pouku ne-cerkvenih predmetov). V ustavi iz leta 1949. pa je bila katoliška vera proglašena za državno religijo. Za predsednika in podpredsednika vlade velja določilo, da morata biti katoličana. Z raznimi drugimi privilegiji, ki jih je cerkev bodisi že imela, bodisi pa dobila od Perona in njegovega predhodnika Ramiresa, je daleč presegla pravice vseh ostalih cerkva. Ni ji bilo treba plačevati dohodnine, visoka duhovščina je prejemala državno vzdrževalnino. Z ogromnimi nepremičninami, kapitalom, vloženim v številnih bankah, in s pravo armado več kot 8 tisoč duhovnikov in nad 13 tisoč redovnikov in redovnic ter z gosto mrežo lastnih šol in vzgajališč, predstavlja katoliška cerkev v Argentini zaskrbljujočo silo. NOVA STRATEGIJA SVETE STO I. K I Politika katoliške cerkve se je v zadnjih desetletjih pričela oblikovati v novi smeri. Danes se ne bori samo za ohranitev starih organizacij. Z ozirom na sodobni družbeni razvoj si energično prizadeva organizirati katoliške politične stranke in posebno katoliške sindikate, kjer koli je 1k> mogoče. Prav tu je iskati pravi vzrok spora med katoliško cerkvijo in Peronom. »Nacionalistična revolucija« iz 1943. lata je nt.in.liila današnji argentinski sistem. Med drugimi spremembami, ki jih je povzročila, je odpravila katoliške sindikate. Lani pa je kato- liška hierarhija pričela akcijo za ponovno organiziranje svojih sindikatov. Hkrati je tudi poizkušala organizirati krščansko politično tjtranko. To je bilo Peronu dovolj. Dolgopričakovani trenutek je nastopil. Dogodki so si sledili s filmsko naglico. Spor med cerkvijo in Peronom se je čedalje bolj ostril. Od znanega Peronovega govora pred argentinskimi množicami v Buenos Airesu 10. novembra 1954. — tja do krvavega upora je preteklo zgolj sedem mesecev. PUOTIUDAREC Med tem je Peron, ki je neprestano ponavljal, da je njegov napad usmerjen le na nekatere katoliške kroge, ne pa na cerkev kot tako, ftnerjlčnc odvzel katoliški cerkvi v Argentini vrsto privilegijev. Obtožujoč določene katoliške elemente, do so v želji organizirati lastne sindikate in politične stranke nameravali razbiti CGT, sta jih Peron in generalni sekretar CGT Eduardo Vulctich proglasila za razdiralne in označila kot rušilce državnega sistema. Policija jih je pozaprla. Zakoni n laizaciji pouka, o civilnem zakonu in o ločitvi zakona, ki so bili toplo sprejeti od argentinskih množic, ,so v bistvu zgolj logično nadaljevanje vrste prej,njih /akonov, ki so jih napredne države že pred desetletji uvedle in s katerimi je Peron hotel vpeljati v Ar gsntino sodobnejšo zakonodajo. Po pjjgCfVl zamisli naj bi vsi ti zakoni pripravili teren za sprejetje nove ustave, po kateri naj bi bila v Argentini cerkev ločena od države. Za razliko od Perona sta Vatikan in katoliški tisk v svetu že od prvega dne skušala dati sporu videz spopada iwd državo in cerkvijo. Z osvoboditvijo državnega šolstva cerkvenega nadzora tako imenovanih »duhovnih svetnikov«, z obdavčenjem vse cerkvene lastnine, z odvzemom subvencij vsem cerkvenim šolam in s predlogom o ločitvi cerkve od države, kar bi neogibno odvzelo cerkvi vrsto dnlgill predpravic, je spor dejansko dobil značaj ostrega konflikta med državo in cerkvijo. Junijski dogodki so bili samo njegov ne ravno najsijaj-nejši happy end. Nominalni voditelji upora, mornariški oficirji, večinoma sinovi argentinskih veleposestnikov in kapitalistov, so bili le /vištevalci dolgo pripravljene katoliške reakcije, ki bi prej ah 111■ i morala izbruhniti v tej ali oni obliki. Kapitalistični elementi so to pot vnovič podprli Vatikan, ker so v Peronovi Argentini s specifičnim državno-kapitalističnim sistemom, ki teži k razvoju dežele, neodvisnosti in razvitemu sistemu sociaJ neiga skrbstva, prav tako kot cerkev prizadeti in v strahu za svoje pozicije in kapital. Povezano...t. katoliške cei kve s kapitalom se je pokazala še enkrat. Svetovna oblast, moč denarja sta važnejši od duhovne Ce ne gre drugače, jo j* treba braniti tudi s krvjo. Vatikan žrtev ne bo predstavil v resnični luči kot branilcev političnih interesov katoliške iik laihije, ki se jo skušala vmešati v notranje zadeve t" juz.no ameriške dežele, temveč Jih bo slavila kot hi anilce svete kato liske vere«; iz njih bo koval poldtlčen kapital — »svetnike za nadaljnje kljubovanj«-, napredku. zaradi česar bi bilo lahko pri marsikaterem dojenčku kar si bodi zamujenega. Pismo iz Tovariš urednik, 4. junija sta v našem mestu praznovala zakonca Gregor Golar in njegova žena, rojena Burnik, 50-let-nioo svojega skupnega zakonski :;a življenja. Oba jubilanta sta doma z Gorenjske, in sicer iz Senicd pri Medvodah Pred 55 leti sta prišla v Ham-born, kjer sta ostala vsa leta, tudi v najtežjih dneh vojne in pomanjkanja ter zvesto stala drug ob drugem v vseh lepih, veselih — pa tudi težkih in grenkih trenutkih — njunega iz-seljeniškega življenja. Ker sta zakonca zelo priljubljena med izseljenci in doma-činli, sta zsa vifcoko obletnico skupnega življenja prejela nešteto pisem in čestitk od prijateljev Slovencev in Nemcev V soboto se je zbralo vse sorodstvo — hčerka in sin z družinama (žal je mlajši sin v II. svetovni vojnd padel), sosedje in prijatelji — in v veselem razpoloženju preživeli dan in proslavili jubilej. Naj omenim še, da sem bil lani v Jugoslaviji, kjer sem se naročil tudi na »Glas Gorenjske«, krt ga vsak teden z veh kim veseljem in zanimanjem prehi ram. Letos obišče Jugoslavijo okoli 200 vestfalskih in porurskih Slovencev — mojih prijeteljev in znancev — in zelo ml j« žal, da ne morem iti tudi Jaz z njimi ter še enkrat obi«KJ»*i lepo kraje moje in vaše domovine Prav lepe in iskreno pozdrave pošiljam vsem bralcem časopis.« »Glas Gorenjske-» llamlmrn, IG. junija — Iva" Kočar. ALI SMO DOBILI ODGOVOR NA VPRAŠANJE: Kako izboljšati preskrbo s sadjem in zelenjavo na Tako bi ne smelo biti! Verjetno ni trgovinske stroke, v kateri bi bilo poslovanje tako zamotano, kot je to v sadni trgovini. V nobeni stroki namreč ni poslovanje zvezano s tolikim poslovnim rizikom in izgubo zaradi hitre pokvarljivosti blaga. Toda ne smemo gledati le senčne strani dela v tej stroki. V sadni trdovini so tudi velike možnosti za uspešno poslovanje, seveda pod pogojem da je vodilno osebje v tej stroki gibčno in iznajdljivo. ALI JE REORGANIZACIJA V TEJ STROKI USPELA? Od lanskoletne reorganizacije trgovske mreže smo si mnogo obetali in še več pričakovali. Kljub precejšnjim uspehom reorganizacije, katerih nikakor ne moremo in no smemo zanikati, pa le-ta le ni izpolnila vseh naših pričakovanj. Morda lahko to trdimo v največji meri prav za sadno trgovino na Gorenjskem. Pred reorganizacijo je bilo na Gorenjskem le eno podjetje, specializirano v sadni stroki — »Sadje«, ki je bilo grosistično in hkrati detajlistično. Od tega podjetja je bila odvisna vsa Gospodarske novice iz vse domovine GOSPODARSKI SPORAZUM Z BURMO Na Brionih so podpisali ta teden protokol o sporazumu, ki se nanaša na gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Burmo. Protokol določa med drugim razširitev blagovne menjave med obema deželama. Dosežen je bil sporazum o uvozu 50.000 ton riža letno iz Burme v 5 letih. Dogovorjeno pa je tudi znatno povečanje izvoza naše tovarniške opreme v Burmo. JUGOSLAVIJA SODELUJE PRI IZGRADNJI NAJVEČJEGA POSPEŠE- VALNIKA NA SVETU Jugoslavija bo sodelovala v izgradnji laboratorija za Jedrsko znanost v b'-ižiiii Ženevskega jezera v Švici. V laboratoriju bodo postavili največji pospeševalnik za protone na svetu. K izgradnji laboratorija, ki ga gradi 12, v Evropskem svetu za jedrsko raziskovanje včlanjenih držav, bo Jugoslavija prispevala 40.000 dolarjev. V laboratoriju bo lahko delalo okrog 60 znanstvenikov iz včlanjenih držav ter okroj 300 ljudi iz vrst pomožnega osebja. preskrba s sadjem in zelenjavo na Gorenjskem. Skladno z osnovnim principom reorganizacije — ustvariti konkurenco in tako omogočiti potrošnikom cenejši nakup sadja in zelenjave — je bila reorganizirana tudi trgovina te stroke. »Sadje« je OiiSuU V. GORENJSKI SEJEM vikati od 19. t. io 9. i. ms postalo izključno grosistično podjetje, medtem ko smo od dotedanjih poslovalnic tega podjetja ustanovili dve manjši sadno - zelenjavni podjetji »Zelenjava« in »Povrtnina«. Dobili smo tako dve novi podjetji in upali smo, da bo šlo sedaj na bolje, da bo več blaga po nižjih cenah itd. Toda . . . Zaradi reorganizacije se preskrba Gorenjske s sadjem in zelenjavo ni prav nič izboljšala (količinsko), čeprav se je promet v posameznih poslovalnicah vendar nekoliko povečal, to ps zarsrdi večje zainteresiranost, maloprodajne mreže. Zakaj? Kljub reorganizaciji je ostalo na Gorenjskem le eno grosistično podjetje »Sadje«, medtem ko sta novi zelenjavna podjetji v Kranju, izključno maloprodajni! Ker pa nimata normalnih pogojev za redno poslovanje, jima je tudi vsaka konkurenca onemogočena. To trditev nam dokazujejo naslednja dejstva: podjetji nimata lastnih prevoznih sredstev; upravi podjetij nista ločeni, temveč imata skupne poslovne prostore; nobeno izmed podjetij nima lastnega ..skladišča; skupni knjigovodja in slednjič — obe podjetji se oskrbujeta z blagom pri istem grosistu — podjetju »Sadje«. Zaradi tega tudi jasno izhaja, da so njih maloprodajne cene, že v naprej določene. To pa zaradi tega, ker je pri obeh nabavna cena pri grosistu enaka. KAKO NAJ BI BILO V PRIHODNJE Ali torej lahko sploh govorimo o kakšni konkurenci v sadno - zelenjavni stroki na Go- renjskem, oziroma v Kranju? Po mojem mnenju za sedaj o tem, kljub reorganizaciji trgovske mreže, ne moremo govoriti. To pravzaprav umetno »reor-ganizacijsko tvorbo«, njeno neučinkovitost (dve maloprodajni podjetji odvisni od istega grosi-sta). ki doslej ni mogla ustvariti večje konkurence in ki pravzaprav v taki obliki nima opravičenosti nadaljnjega obstoja, je uvidela tudi Trgovinska zbornica in ostali gospodarski organi. Zato je sklicala sestanek predstavnikov vseh sadno - zelenjavnih podjetij, da bi proučili položaj in nekaj ukrenili. Na tem sestanku sta si nasprotovali dve stališči. Zastopnik podjetja »Sadje« je predlagal, naj bi se detajlistično podjetje »Povrtnina« likvidiralo (zaradi izgube 15.000 dinarjev v prvem tromesečju letos) te.r njene prodajalne dodelile podjetju »Sadje«, ki bi na ta način ublažilo zimsko — mrtvo sezono s prodajo konserviranega sadja in zelenjave, pa tudi za prodajo blaga slabše kakovosti po nižjih cenah. Zgodi se namreč, da gre večkrat precej, hitro pokvarljivega blaga v nič, Obrtno-industrijski sejem blago za široko potrošnjo ker ge nitti »Zelenjava« Uiti »Povrtnina« nočeta odkupiti. Zastopnik podjetja »Povrtnina« pa je trdil, da ima podjetje vse pogoje za nadaljnji obstoj, da je omenjena izguba še iz časa mrtve sezone in da jo bodo pač sedaj nadoknadili. V razpravi pa je zmagala tretja varianta. Navzoči so sklenili, da bo sadno - zelenjavna trgovina na Gorenjskem in še posebej v Kranju v prihodnje izgledala takole: grosistično podjetje »Sadje« bo dobilo še eno prodajalno (eno prodajalno, ki pa je vse prej kot to, ima že v Pretšernovii ulici), medftem ko se bosta podjetji »Zelenjava« in »Povrtnina« (brž ko bodo dejanske možnosti to dovoljevale — skladišče, embalaža, prevozna sredstva) združili v podjetje, ki bo razen prodaje na malo tudi grosist. Tako bomo imeli nja f.onnjskem dve podjetji, ki bosta prodajali sadje in zelenjavo na drobno in na debelo. Kaže. da v trenutem položaju res ni bilo moč najti boljše re- šitve. Edino tako bo možna resnična konkurenca. Seveda pa je treba dati novemu grosistič-nemu - detajlističnemu oodjet-ju enake možnosti poslovanja in tudi enako tehnično opremo kot podjetju »Sadje«. Samo tako bo namreč to podjetje tudi zaživelo, ker drugače bo le nedonošenček in že v naprej obsojeno na propast. IN KONČNO: KAJ PA POTROŠNIKI Zdi se mi, da dostikrat ob takih razpravah vse premalo mislimo na potrošnika, čeprav so tudi navedeni ukrepi namenjeni v prvi vrsti njim. Tu predvsem mislim na s^oso^"^* in gibčnost odgovornih ljudi v teh naših podjetjih, kajti potrošniki smo odvisni izključno od njih. Toda zdi se mi, da se prav ti ljudje dostikrat ne zavedajo svoje odgovornosti. V poslovalnici se večkrat kaj hitro zgodi, da cena nekemu sadju ali zelenjavi kar čez noč poskoči. Zato poslovodja največkrat niti ne vpraša uprave podjetja. Dostikrat se zgodi, da dobi v poslovalnico tudi hitro pokvarljivo blago, ki je bilo že dolgo na poti in kateremu so »ure štete«. Denimo, da za to blago ni tolikšnega povpraševanja, da bi bilo ponudbi zadoščeno. Blago se kvari, gnije, nastaja škoda. Pametno bi bilo in hkrati gospodarno, da bi blagu hitro znižali cene ter ga prodali, da ne bi šlo v nič. Toda ne! To je daljši postopek: treba se je prej posvetovati z upravo podjetja itd., itd., medtem pa.. . Te, ravno te gibčnosti kot pri zvišanju cen, ni opaziti tudi pri zniževanju. To je eno izmed mnogih slabosti, ki bi se v naši sadno - zelenjavni trgovini dale odstraniti Strokovno ocenjevanje obrtniških izdelkov • J5ao popmi nt IdunkJ in to v korist potrošnika. Zato je naloga tako podjetij kot Trgovinske zbornice, da zastavijo vse sile za vzgojo sposobnega in kvalitetnega prodajnega osebja, ki bo v prvi vrsti in predvsem imelo pred očmi potrošnika in s tem koristi vse naše skupnosti. I. AUSEC Lahko trdimo, da je smučanje doma na Gorenjskem. Znani so tekmovalci iz zgornje Savske doline, zlasti pa se ponaša Mojstrana s precejšnjim številom domačinov, ki so si priborili v zadnjih tridesetih letih mnogo priznanj — lovorik vseh vrst. Zato si bo morda vsak tudi mislil da cenijo v Mojstrani in na Dovjem to športno panogo mladi in stari. Toda, žal ni tako! Društveni furnkcionarji se trudijo kako bi vzgojili čim več mladine v dobre športnike in da bi smučanje postalo čimbolj množično, kar pa nekaterim ni prav. Menda si ti celo sneg lastijo, češ da je njihov ter da je smučanje zapravljanje časa in da naj namesto takega športa primejo smučarji raje za delo. ,Prav gotovo take pripombe in govorjenje ni na mestu saj vemo da je iz Mojstrane in njene okolice precej takih smučarjev, ki se vsak dan potijo ob vročih plavžih jeseniške Železarne. No, in tako se je začelo. Okrog vasi se dvigajo vrhovi, ki so po jesenski in spomladanski smuki daleč okrog poznani, zlasti pa Vrtaška planina. Na tej planini je pastirska koča in tudi hlev za živino (menda samo za nekatere). Smučarjem ta koča pozimi ni dostopna in na številne prošnje, ki so bile poslane na menjajoče se odbornike in odbore Kmetijske zadruge Dovje — Mojstrana, navdušeni smučarji niso bili uslišani. Zato so bili smučarji prisiljeni in so se odločili da bodo v bližini te koče zgradili svojo skromno postojanko vsaj t» silo. Pri tem pa je nastalo spet vprašanje ali jim bo živinorejski odsek kmetijske zadruge dovolil gradnjo, kajti planina je »njihova« in če bodo sploh zato imeli sredstva. Prav gotovo bi vsega tega ne bilo potrebno, če bi odborniki kmetijske zadruge še enkrat vse dobro premislili in uvide'i da je smučanje, zlasti mladini, potreben in koristen šport za zdravje in da je po delu razvedrilo tudi potrebno. Zaka.i ne bi v juniju, juliju in avgustu kraljeval v tej idili pastir, ki pase živino na planini, od novembra do maja pa prevze'i v oskrbo kočo smučarji. Trud, ki M) ga pripravljeni vložiti smučarji za zasilno kočo naj bi Kmetijska zadruga združila s svojimi finančnimi sredstvi in bi tako lahko cba prostora v koči dostojno opremili, kar bi bilo v veliko veselje smučarjem in zadovoljstvo pastirju, ki sedaj leži na deskah in si kuha na razpadlem štedilniku. Hrastar Franc Slov. Javornik Obrtna zbornica v Kraniu je nagradila najboljše vajence Ob zaključku šolskega leta in ob vajeniškem dnevu je Obrtna zbornica v Kranju nagradila in pogostila najboljše učence vseh letnikov vajenskih šol kranjskega okraja. V soboto, 18. junija je 34 najboljših obrtnih vajencev o-biskalo tovarno »Iskra«, kjer so si ogledali vse obrate in izdelke. Ker večina od njih še ni imela predstave o obratovanju tako velike tovarne, je bil za-nj£, zlasti pa za vajence kovinske stroke, ogled podjetja »I-skra« nadvse zanimiv in poučen. Po ogledu je bilo pripravljeno skupno kosilo v restavraciji »Jelen«, pri katerem sta navzoče pozdravila predsednik obrtne zbornice Drago Šiling in inšpektor za strokovno šolstvo Vilko Kus. Tov. Šiling je razdelil navzočim vajencem tudi knjižne nagrade s posvetilom zbornice. Vajenec III. letnika Piskernik se je v imenu vseh nagrajencev Na potovanju z nakelškimi zadružniki HociAteiA- Im- ftujetm uzlet (Nadaljevanje in konec) Toplo sonce nas je že zgodaj prebudilo in Sv. Nikola se nam je v jutranjih urah zdel s svojimi weekend hišicami in dolgo plažo še vse lepši in mikav-nejsi. Na poti v Piran so nas vseskozi spremljali slavoloka za Zlet v Kopru. Pod staro piransko trdnjavo leži nekdanje mesto patricijev in ribičev — Piran. Po ozkih in temačnih ulicah n1 preveč prijetno hoditi, zato je človeku nekako lepše, ko stopi na glavno ulico in vidi Pred seboj znamenito piransko bi i 1.1'u Prav prijetna in k: atkočasna je od tu pot v Portorož. To mesto je eno največjih in najlepših letovišč. Portorož — mesto veselja, vrtnic in južnih nasadov! Po široki serpentmast i cest i je vedno bol i ostajal za nami, še zadnji ovinek in na ravni cesti v Koper ko nas spremljali natovorjeni os!| ki to kmeti i / polnimi lei bal i češenj. V Kopru smo ostali kaki dve Uri. Radovedneži smo seveda morali hitro na ogledovanje. Toda kdor je bil že kdaj na morju ga Koper ni preveč pre fcenetil, saj so si obmorski kra Ji t ii< katerimi i/ jemami tako »lični . . . Morje, ob njem Čolni ' mrežami, mesto / ozkimi u 'leami in značilnimi pi imo? .ki ni hišami, ki se ti na prvi po-gl«d zdijo zanemarjene, iz glav n'h ulic pa mnogo stranskih °zkih odcepkov . V Kopru je **daj v«e mrgolelo, vse je bilo v znamenju burnih priprav na Zlet »Partizana«. »V Lipico gremo«, je povedal tov. Zupan, organizacijski vodja zadružnikov. Da, v Lipico, vendar marsikdo ni vedel, da so znameniti lipicanci dobili ime prav po tem kraju. V masivni in dobro ohranjeni stavbi, ki je bila zgrajena že leta 1703 in tudi vse od tedaj služi isitim namenom, imajo svoje lepo urejene hleve. Upravnik z>.rebčarne na Lipici nam je razkazal vse značilnosti in zanimi-voMl državnega posestva. V lepih visokih hlevih imajo v posebej ograjenih prostorih mlade žretoee, ki jih vzgajajo v dobre tekmovalne konje. Lipicanci so zasloveli po svojih izrednih sposobnostih že daleč p-koli. In res imajo ti konji že na prvi pogled -nekaj posebnega, človek bi skoraj rekel — prisrčnega. Kar nismo •■> morji i ločiti od njih in pogled nanje, ko so bili razvrščeni od naj-..vet le j ".«■)>,;, <),, temnega, je bil res lep. Mladi, komaj 3 leta : Ratosta je ponosno gledal radovedne opazovalce. Tudi zunaj jih je bilo mnogo. Ne samo zaradi tega, ker je bilo vreme lepo, upravnik nam je povedal, da so čez vse leto zunaj, v ograjenem prostoru _ celo pozimi v snegu. Odprl nam je leso, ml pa smo se začudeni pogledali, kajti običajno so žrebci bolj muhasti. »Lahko greste mednje, doma či so kot otroci«, nam je dejal z rahlim nasmeškom. Spočetka malce nezaupljivi smo se kasneje med lepimi žrebički prav dobro počutili. Pomešali smo se mednje in nekatere — tiste s sladkorjem seveda — so mladi žrebički kar težko pustili proč. Videti je bilo kot da so se srečali že stari (prijatelji. Ogledovanja še ni bilo konec. V posebni zgradbi — hlevu, so bile močne kobile. Njihova u-soda je bolj klavrna. Ko jih na v Postojni smo se ločili, eni so si šli ogledat Postojnsko jamo, drugi pa Zadružno mlekarno na Vrhniki. Postojnska jama je s svojimi znamenitimi kapniki skoro vsakemu več ali manj znana, zato bi raje kaj več povedala o Zadružni mlekarni na Vrhniki. Mlekarna sama sicer ni kdo ve kako velika, proizvodnjo sira so za nekaj časa celo opustili in govorilo se je> že o tem, da bi podjetje likvidirali. Vendar vrhniški zadružniki upajo, da jim bo sedaj zmanjšana a-mortizacija le omogočila, da bodo svojo delo nadaljevali. Kar je vrhniškim zadružnikom najbolj uspelo je prav gotovo u- M<,i iskrimi lipicanci nam je bilo posebno prijetno Lipici navadijo vožnje jih poš- metno osemenjevanje. To ose- ljejo drugam, v druge republi- menjevanje je doseglo take u- ke in celo v inozemstvo, spehe, da na Vrhniki in bližnji Našo nadaljnjo pot so tu in okolici skoro več ne gojijo bi- tam kratkočasili počasni voli s kov. Nakelški zadružniki bodo v polnimi vozmi češenj. tem čim bolj mogoče sledili Na naslednji postojanki — Vrhničanom. V središču mesta nas je po zdravil Cankarjev spomenik. Po ozki nekoliko strmi ulici smo se napotili na Klanec. Klanec št. 1 — vendar tu danes nihče ne prebiva, čeprav je bilo včasih tu več otrok kakor kruha. Ta borna rojstna hiša .slovenskega pisatelja Cankarja je danes spremenjena v muzej. O-hranjeni rokopisi in risbe v temačni kamri pa govore, da kljub temu ta hiša ni bila pretesna, da je v njej zrasel eden največjih mož. Naši tovariši, ki smo jih pustili v Postojnski jami, so bili že za nami in treba je bilo naprej, da bomo do večera doma. Kar mimogrede smo bili v Ljubljani. Močan naliv dežja pa nam je naznanil, da smo že doma — na Gorenjskem. Ob koncu pa še nekaj besed o organizaciji in namenu ekskurzije. Kot že rečeno nakelški zadružniki organizirajo že tri leta izlete zgodaj pomladi, ko še ni toliko dela, običajno pred košnjo. Na teh izletih se seznanjajo z drugimi zadružniki in z načinom njihovega dela. Razen tega si na izletu naberejo novih moči in elana za svoje nadaljnje delo. Na letošnjem izletu je bilo skupaj 71 zadružnikov iz Nakla in Dupelj. Prav gotovo ni bilo med njimi nikogar, ki z izletom ne bi bil zadovoljen. Reči moramo da je organizator tovariš Zupan, s sodelovanjem nekaterih članov ter »Putnika« svojo nalogo izvršil najbolje in v največje zadovoljstvo vseh. Disciplina je bila taka kot jo le redkokdaj zasledimo na takih izletih. Zato je razumljivo, da so zadružniki na tem izletu mnogo pridobili. Morda bi bilo koristno, če bi jim sledili tudi zadružniki drugih krajev! L. JEGLIČ prisrčno zahvalil zbornici za njen trud pri vzgoji obrtniškega kadra, za pogostitev in nagrade ter obljubil, da se bodo v bodoče pri svojem delu še bolj potrudili. Gotovo bo vsem vajencem, ki so se udeležili tega sprejema, ostal ta dan v prijetnem spominu. M. Koloradski hrošč sredi Kamnika Medtem ko so v kamniškem okolišu velike priprave za zatiranje koloradskega hrošča s škropljenjem, se je hrošč uta-boril takorekoč sredi Kamnika in prav uspešno skrbi za svoje potomstvo. Na zemljišču, ki ga je tovarna »Titan« razdelila v obdelovanje svojim delavcem, že 14 dni pobirajo hrošče. Nekateri so jih nabrali in uničili že lepo število, drugi pa so pustili, da so se na njih razplo-dile ličinke, ki požrešno uničujejo krompirjevo listje. Zal pa astnikov ogroženega krompirja nihče ni pravočasno obvestil ali pa opomnil na odgovornost, ki jo imajo do skupnosti. Tov. Ivan Juteršek je še isti dan, ko je našel ličinke koloradarja, poškropil krompir, drugi pa jih sleherni dan obirajo. To ni tako zamudno delo, saj imajo posamezniki nasajenega komaj 30 do 50 kvadratnih metrov krompirja. Pri pregledu pretekli ponedeljek popoldne so ugotovili, da je na neki 30 kvadrat, metrov veliki površini cela farma koloradarja. Skoro vsak d'ugi krompirjev grm je bil okužen. Organizacija borbe za zatiranje koloradskega hrošča bo u-spešna samo v slučaju, če bo vsaka okužba takoj prijavljena. V primeru, ki smo ga navedli, je bilo premalo vestnosti pri obveščanju o najdenih hroščih. Zdaj, ko se je okužba tako razširila, bo teže zatreti nevarnega škodljivca. Jeseničani! senioah, Prešernova a II, J* »dprta vsak torek in potek od 8. do 10. ur« dopoldne — Podružnice, sprejem« aeve staree-nike, oglase, objave, reklama, mhvale in oeetitke. Radovliičani! Poslužujte se podrui. »Glasu Gorenjske«, ki je v Radovljici na Linhartovem trgu it. 8 In je odprta vsak torek in petek od 15. do 17. ure. Lahko pa tudi, 6e si telite kaj posebno hitro, vsak dan. Tam kupite »Glas Gorenjske« aH izročite oglase, objave, sahvale, čestitke In reklam«. OHJ^% COBFVJ4KF 44514 Od petka do petka QD ROGA\ DO GLAVNIKA Tik pred formiranjem komun Priprave za formiranje komun se nraA farmi bližajo koncu. Zvezna ljudska skup- preO 10 Mil I" ščina je 16. t. m. sprejela zakonski akt, s katerim formulira sklep, da bo komunalni sistem pričel funkcionirati 1. septembra letos. S tem v zvezi je v skupščini podal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj obsežen ekspoze o komunah — osnovnih celicah družbene ureditve — v katerem ocenjuje to akcijo kot eno najpomembnejših faz v razvoju socializma pri nas. Postavitev ljudskega odbora komune na položaj osnovnega organa oblasti in osnovne družbeno - ekonomske celice delovnih ljudi, predstavlja nadaljno izgradnjo in izpopolnitev tistega političnega sistema, kateremu osnove so bile dane že pred petimi leti, ko so tovarne prevzeli v upravljanje delavci. Prehod na komunalni sistem je rezultat pozitivnega razvoja samoupravnih oblik, političnih odnosov, sprememb v našem gospodarskem sistemu (ki so nastale neposredno pod vplivom delavskega samoupravljanja) in prenosa večjih samoupravnih kompetenc na okraj, mesto in občino. Delavski sveti niso dali samo velil; d"*ol za razvoj in povečanje proizvodnje, temveč so postali tudi šola splošnega socialističnega družbenega samoupravljanja. Iz njih so zrasli tudi kadri, brez katerih bi se pravilno funkcioniranje samoupravne komune komaj dalo misliti. Samoupravljanje se je razširilo in prispevalo mnogo pozitivnega tudi na mnoga druga področja družbenega življenja: v šolstvo, kulturne ustanove, zdravstvo itd. Da se novi sistem še bolj poglobi in razširi, da se naredi še večji "in odločnejša korak v demokratizaciji naše države, prehajamo na uvedbo komun. Prav zato je eden največjih pomenov komunalnega sistema pritegnitev novtih tiđočev državljanov k vodenju osnovnih družbenih problemov in v tem, da se še bolj razširi družbeno samoupravljanje. Komuna pa bo obenem združevala tudi proizvajalce in potrošnike. To je novi element, ki bo omogočil, da se bodo preko komun vsklajevali obči individualni interesi državljanov, kajti zadovoljitev vrste potreb komunalnega standarda in druge potrebe državljanov bodo odvisne od sredstev, s katerimi bo komuna razpolagala, — ta sredstva pa bodo ustvarjali delovni ljudje komune sami. »Ta ukrep bo nedvomno še bolj povezal našega delovnega človeka z organi njegove oblasti in z mehanizmom družbenega upravljanja. Še bolj bo razvil njegovo socialistično aktivnost in ustvarjalno iniciativnost . . .« je ob koncu svojega govora v skupščini dejal tovariš Kardelj. 21. junija je bil v Beogradu I. kongres sindikata tekstilnih in usnjar- CiM/JjLnf tolrclllnih skih delavcev Jugoslavije, ki je bil JinUlRui IcKSllinili ustanovljen z združitvijo dosedanjega j. iicftirir HnlflVrOV sindikata delavcev in uslužbencev U3I1JUI. UClUVlC? tekstilnooblačilne industrije ter sindikata usnjene in gumijeve industrije Jugoslavije. Razen 400 delegatov, ki so bili izvoljeni na posebnih kongresih obeh sindikatov pred združitvijo, sta kongresu združenega sindikata prisostvovala tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in podpredsednik Ivan Božičevič. Na kongresu je bilo sklenjeno mnogo pozitivnega, kar bo nedvomno prispevalo še k večji dejavnosti sindikalnih organizacij v omenjenih industrijah. Z obiska pri loških glavnikarjih JL e večkrat me je zanimalo, i ko sem hodil mimo proda- ^m jaln in videl v izložbenih oknih razstavljene glavnike raznih oblik in velikosti, kje jih izdelujejo, še bolj pa kako. Da večernih urah pilili, rezali, brusili in obdelovali kravje rogove, dokler na bil izdelan ličen glavnik. Od vseh teh številnih izdelovalcev glavnikov, so do danes to obrt, ki je značilna za Delo v Bernikovi delavnici več le na grobo in približno Prav tako si tudi ne predstavljajte iz tega opisovanja, da je bil glavnik res tako hitro izdelan. Ce bi hoteli narediti samo en glavnik od roga, t. j. od začetka do konca, bi potrebovali prav gotovo najmanj mesec dni. KJE JIH PRODAJAJO IN KUPUJEJO Pri Kisov cu izdelujejo 24 raznih velikosti in oblik glavnikov, od prašnikov (mri jim pravimo glavniki za uši) do vlasnikov, s katerimi se najraje lišpajo mlada dekleta. Kot izdelava tako je tudi prodaja glavnikov danes precej drugačna kot nekdaj. Včasih so jih v cajnah nosili na trg kot branjevke (največ v Ljubljano) in jih prodajali za skromne krajcarje, danes pa jih od njih kupujejo naši največji grosisti iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Novega Sada itd. Skoraj bi tahko trdili, da so vsi roževina-sti glavniki, ki jih lahko kupimo pri nas, izdelani od pridnih rok, le treh obrtnikov iz Loke. KAJ PA Z ROZEVINASTIMI OSTANKI Vprašanje skoraj ni na mestu ker je preveč tistih, ki se zanimajo za take vrste odstankov. Pri obdelavi ro-ževine v glavnike ostane precej teh; večjih, manjših in tudi roževinastega prahu. Večje koščke roževine predela tovarna gumbov v Kamniku v gumbe, roževinast prah, ki nastane pri brušenju, pa je odlično gnojilo. Vso ostalo roževino, kar je ni dobre in uporabne niti za glavnike niti za gumbe ali gnojilo, pa za med »poglocLa j o« tovarne kleja. Med tem ko sem vse to videl in slišal sem bil s smradom segrete roževine že čisto prepojen, tudi želodec sem le s težavo obvladoval in čeprav so mi povedali, da je ta duh za zdravje bolj koristen kot ne, sem bil vseeno vesel, da sem prišel na svež zrak in toplo sonce. Ce mi ne verjamete, pa poskusite še vi. Prav gotovo bodo tudi vam radi pokazali, kako se iz govejih rogov delajo glavniki. FaBo jiih delajo tudi na Gorenjskem, to verjetno ve le malokdo, razen tistih, ki so doma v Škof j i Loki. ali njeni okolici. KRATKA ZGODOVINA GLAVNIKARSTVA VLoka so že pred mnogo leti izdelovali glavnike in glavnikarska obrt je že nekdaj škofjeloškemu predmestju, zlasti pa Puštalu, dajala precej zaslužka. Zaradi hitrega napredka tehnike in razvoja industrije, zato seveda tudi velike konkurence, je ta obrt kmalu skoraj izginila. Ze leta 1936 so bili na vsem loškem ozemlju med 716 obrtniki samo še trije glavnikarji. Od takratnih malih kmetov iz loške okolice, zlasti iz Puštala in menda tudi Zabndce, ki jih obdelovanje svoje žemljice ni popolnoma zaposlovalo, so .v DRUŽINSKI POMENKI Z otrokom pri zobozdravniku Učinek nepravilne vzgoje se nikjer tako pogosto in jasno ne pokaže kot pri zobozdravniku in otroškem zdravniku. In vendar ta obisk čaka vsakega otroka. Starši bi se morali zavedati, da je tudi zdravljenje mlečnih zob nujno potrebno. Ze v drugem, a najkasneje v tretjem letu starosti naj se o-trok navadi na čiščenje zob pred nočnim spanjem, in od časa do časa naj jih mati sama pregleda. Kakor hitro opazi kako okvaro, naj začne s psihološko pripravo za obisk pri zobozdravniku. Otroka mora o-svobodi.ti strahu in ga prepričati o potrebi zdravljenja. Vsak dan lahko neprisiljeno napelje razgovor na zdravnika, ki popravlja zobe in pridnim otrokom napravi celo srebrne plombe. Oče naj omeni še otroke, ki hodijo v šolo in smejo že sami k zobozdravnilku. Mimogrede se lahko spomni tudi sosedovega fantka, ki ima že popravljene zobe itd. Pri dečkih bomo n. pr. zbudili zanimanje za stol, na katerem se lahko dvigaš in spuščaš. Ko otrok nato pride v ordinacijo, je vsa njegova pozornost osredotočena v novo okolje, ne pa na morebitne bolečine,-ki ga čakajo. Rade volje bo sedel na stol, o katerem smo mu že pri- GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik- Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Tel. uredništva: št. 475, uprave: št. 190 / Tek. rač. pri KB Kranj štev. 61-KB-1Z135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna ... 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din povedovali in radovedno ogledoval instrumentarij. Dobro se obnese praksa, da se zobozdravnik prvikrat omeji samo na pregled in se pri tem prijazno pozanima, kateri zob otroka boli, kadar je bonbone. Tako sd ustvari otrokovo zaupanrje in zanimanje, ker ve tudi marsikaj zabavnega povedati. Njegovo delo bo potem lahko normalno potekalo. Na taik način že v naprej preprečimo otroku odpor. Zal je le premalo mater, ki storijo to pravočasno. Velikokrat že od začetka vse pokvarijo, ker v otrokovi navzočnosti izjavljajo, da mora njihov ubogi fantek že tako zgodaj k zobozdravniku ipd. Ko pripeljejo otroka v ordinacijo, opozarjajo zdravnika, naj »lepo« dela, da ga ne bo bolelo, saj je revež že tako dovolj pretrpel. Ob takih besedah res ne moremo zahtevati od otroka, ki mu je mati vzgled vsega, da bo z zaupanjem gledal na zdravnika — tujca. Tudi za novo okolje je že večkrat slišal, da je vezano na neke neznane bolečine. Prav tako nimajo prav starši, ki otroka pripeljejo v ordinacijo s pre- RECEPT SIROVI TRIKOTI Pripravimo 25 dkg moke, 25 dkg margarine, 25 dkg sirčka, 1 iajce, M** soli in malo marmelade. V presejani moki razdrobimo margarino, obojemu dodamo pretlačen sirček in sol ter vse skupaj hitro pregnetemo " »^M« ko testo, ki naj počiva na hladnem tri ure. Potem to testo zva-Ijamo za nožev rob na debelo, ga zrežemo na kvadrate (6 cm) nadenemo z marmelado, h ta preganemo v trikot, ki ga ob robeh stisnemo In obrežemo s kolescem. Trikote namažemo z raztepenim Jajcem in spečemo. varo. Otrok ima v tem že izkušnje, zato v njihove Izjave n,ima zaupanja .in upravičeno sumi v nekaj neprijetnega. Starši se navadno izgovarjajo s prezaposlenostjo, če jih kdo opozori na nepravilno vzgojo. Pomanjkanje časa pa ne sme biti izgovor. Kje pa so potem vzeli čas za slabe vzgojne metode, katerih posledice se tako neprijetno in jasno kažejo ob najbolj nepravem času. Ure, ki so jih uporabili za razvajanje in milovanje svojih otrok, ko mu vse popuščajo, bi lahko izkoristili v pozitivnejšem smislu. S šoloobveznimi otroci nI tako težko. Ti so zajeti v sistematične preglede in zdravljenje v ambulantah. Z njimi je lahko delati, ker prihaja do izraza kolektivni duh. Ti otroci se sku šajo že junaško zadržati, ker je včasih že najmanjši sled solza pr(i sošolcih v čakalnici zelo slabo ocenjen. Seveda je tudi njihovo zadržanje odvisno od domače vzgoje. Moda Loko in njeno okolico, obdržali le še trije: Bernik, Hafner in Žitnik. Seveda so se ti trije precej modernizirali in njihovega načina izdelovanja glavnikov sploh ne moremo primerjati z nekdanjim obdelovanjem — »motorji« na nožni pogon in samo ročnim obdelovanjem. Pred kratkim so poskusili izdelovati glavnike iz polivinila in njemu sorodnih mas, vendar pri tem niso uspeli. Zato so ostaii pri starem — glavnike še nadalje izdelujejo iz govejih rogov, kot so jih njihovi predniki nekdaj. KAKO JIH DELAJO PRI KISOVCU Obiskal sem Bernikove, po domače pravijo »pri Ki-sovcu« in si ogledal njihovo delavnico. Pri njih dela glavnike vsa družina; oče že 35 let, pomagajo pa mu že vešči te obrti, njegovi trije mladi sinovi. Ko sem vstopil v delavnico, ml je skoraj zmanjkalo sape. Taksen smrad in duh je bil, kakršnega bi le malokdo prenesel. Predstavljajte si kako smrdi, če vržete roževino v ogenj. Skoraj nič manj pa tudi »pri Ki-sovcu«, seveda ne po vsem stanovanju, temveč samo v delavnici. Kot radoveden otrok, tako sem tudi jaz enega izmed mladih glavnikarjev obsipaval z vprašanji, na katere mi je zelo rad dajal pojasnila. V pičle pol ure mi je povedal vso »dolgo pot« od roga do glavnika. Prav gotovo bo to zanimalo tudi vas. KAKO JIH IZDELUJEJO Glavnike izdelujejo samo iz roževine; to je govejih rogov, katere dobro prekuhajo, da se dz roga lahko odlušči kost. S tem ko ga skuhajo in še segrejejo nad ognjem, postane rog zelo mehak, skoraj tako prožen kot gumi. Vsak rog morajo potem po dolgem prežaga-ti in segretega z rokami iztegnejo. Da postane ta roževina ki Je še vedno kriva, ravna in čimbolj gladka, jo dajo za 14 dni v močne železne »oreše* — »kveče« jim pravijo. Gladke in ravne rožovlnaste plošče dobro presušijo, tudi po več dni, da vidijo če so bile dovolj dolgo v »kveči« in če se ne bodo več krivile. Prav zaradi slabega »prešanja« izrečemo večkrat marsikatero kletvico, ker se nam je glavnik ukrivil.Te roževlnaste ploščice nažagajo v še manjše, ki Imajo približno obliko kakršno bo imel izgotovljen glavnik. Tako nažagane konce roževine namočijo spet za en dan v vodo, da se roževina malo omehča ker jo je potem laže obdelovati. V te ploščice vžagajo zobe in jih z raznimi brusi brusijo in gladijo, končno pa še s posebnim mazilom poli raj o in — glavnik je gotov. Razumljivo vam mora biti, da nisem mogel opisati vse »poti« niti do večjih podrobnosti, tem- Od surovine do končnega izdelka Skrb za mladino - je naloga skupnosti! Prejšnji teden je bila v Kranju skupščina Zveze prijateljev mladine za Gorenjsko, katere se je udeležilai tudi (tovari-šrica Ada Krivic — predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Na skupščini je bila analizirana dosedanja dejavnost društev, ki so bila najbolj aktivna v Kranju, Tržiču in deloma v Skofji Loki in Jesenicah. Temnomodra šport, obleka za lepe dneve dopusta. Trikotna rutka z belimi in rdečimi progami okoli vratnega izreza Ji daje nadih svežine in živahnosti. I>opi*ej|f> T „Glas Gorenjske** Ta organizacija je mam reč še dokaj mlada in pri mnogih ljudeh se čuti nerazumevanje za njeno dejavnost; ne dobiva zadostne pomoči od ostalih družbenih organizacij, največje nerazumevanje pa se kaže v tem, da se sleherni otepa dati kakršnokoli materialno pomoč, ki pa je prav Društvom prijateljev mladine nujno potrebna, da Lahko razvijejo svojo dejavnost. V Kranju na primer ni primernega [prostora, kjer bi se lahko zbirali vajenci in ostala mladina, ni prostora, kjer bi u-vedli vzgojno posvetov a lniico, ni prostorov za otroška Igrišča, kri so kranjskim ipionirjem res nujno potrebna. Prostorov torej ni, na drugi strani je pa v Kranju polno gostiln, ki po sanitarnih predpisih sploh ne bi smeli biti javni lokali. Tja seveda zaha-j-a tudi mladina, saj končno nima drugega prostora, posledica tega pa so slabi vplivi na mlade In slično. Pričakujemo razumevanje oblastvenih forumov in družbenih organizacij, tako v Kranju kot v ostalih središčih komun na Gorenjskem, da res pomagajo pri izbiri dn uvedbi primernega prostora, da bo delo 1)1'M laže zaživelo. V dejavnost DPM, tako v Kranju kot drugod bo tneba pritegniti nove sodelavce, predvsem take, ki so zainteresirani na vzgoji našo mladine. Z novim šolskim letom bo dejavnost, pionirske orplar«V.aoije prenesena na šole. To bo (nedvomno omogočilo, da ibo lišilo I pionirji Šlo v širino, saj se z njimi da organizirati marsikaj. Preko najrazličnejših krožkov jim že v inV.adih letih vzbudimo ljubezen do dela, navajamo jih za posamezne dejavnosti v družbi, seznanjamo z zgodovino bojta za osvobodi t li&no, kar vse bo vplivalo na mlade pi'>nirie. ■ da p" tam'jo dobri mladinci Prosvetni kader bo prav sigurno pripravljen vložiti del inaporov za delo s pionirji, ki pa nq sme biti podaljšek šole. Sedanja dejavnost je bila usmerjena tudi na reševanje drugih, za življenje mladine važnih (problemov. Marsikdaj se ugotovijo razne nepravilnosti, toda merodajni forumi na stvari ne reagirajo takoj, ko so z njimi seznanjeni. Zelo dobro so na primer (uspevala predavanja za starše v Kranju, Skofjd Loki, Tržiču, Jesenicah in drugod. Zone v Tržiču so se kar v lepem (številu navezale na vzgojno posvetovalnico, kjer so dobile mnogo koristnih nasvetov. Tudi Kranj ima opremo za vzgojno posvetovalnico, toda prostora še do danes ni. Mnogo je še problemov, ki sodijo v okrilje dejavnosti Društev mladino in s primerno pomočjo se bodo taki problemi ilahko tudi u Mesno reševali. Skupščina je bila mi H jenja, naj se DPM najprej osnujejo, v centrih komun, kasneje pa Im) matično društvo delalo na tem, da se ustanovijo tudi v drugih krajih. Začeto delo bo orle i iti rano na priprave za »Teden O" trnka«, ki bo v mesecu oktobru-Te-snejšc sodelovanje z oir.atu zaci jo Ljudi k<- m'adino bo ko-ri t no v leni. da e bodo posa mezni problemi lahko skupaj reševali, mladina pa bo lahko aktivno sodelovala pri delu * pionirji. Skupina funkcionarjev okrajne zveze l'M je v teh dneh obiskala okrajno organizacijo v Mariboru, kjer so sd tovariši pridobili koristnih izkušenj «a delo na najrazličnejših področjih. Ob koncu je bilo izvoljen0 predsedstvo Okr. zveze prijateljev nnladine Gorenjske, katerega fpredsed. je Ivo Majdič — direktor Zavoda za socialno W' varovanje, (sekretar pa Marjan Rožič — sekretr OK LMS Gorenjske. —It glas <;o III ms k:v Knjige za 10. obletnico osvoboditve Nove izdaje »Mladinske knjige" Lep uspeh jeseniške glasbene šole Državna glasbena šola na Je- je bila minulo soboto zvečer v senicah, ki obstoja šele po osvo- Mestnem gledališču, druga pa boditvi, svoje delovanje iz leta v ponedeljek zvečer v Delav-v leto vidno izboljšuje. Ima 6 skem domu. Obe lepo obiskani razredov in nad 150 gojencev, produkciji je otvoril pevski zbor ki se uče violine, violončela, predšolske mladine, ki je nav-mlajših src. Celo v svetovnem Saša Vuga se je s svojo 'knjd- ka vsa knjižica je prepletena z kontrabasa, klavirja, •pihal in dušil navzoče s svojo ljubkost- čutom in ostrim opazovanjem posredno pripovedovanje in pre- tU. Saša Vuga s posebno topU- otrokove duševnosti ustvaril ta- pričljiva dokumentarnost. . no opisuje domače ljudi in nji- ko realistične podobe in ,pred- Knjigo je opremil in tilustri- hovo hrepenenje po svobodi ter stave otroškega sveta, da ga ral znani partizanski grafik odporj kfi ga spričo tujčevih lahko mirno imenujemo poeta Ivo Subic. dejanj ne more prikriti. Skrat- 40-letnici naše osvoboditve se bodo na svoj način oddolžile tudi slovenske knjižne založbe. Tako je pripravila in še pripravlja Mladinska knjiea za to obletnico več otroških del s te- "mat.iko osvobodilne borbe. Ena merilu je malo pesnikov, ki bi žico »Škorenjček Matevžek« obtožbo zasužnjenja in otroškim teh je tudi pred kratkim izšla se znali s tako iskrenostjo in uvrstil med vidnejše mladinske veseljem nad svobodo. Ribičičeva povest »Rdeča past«, prisrčnostjo poglobiti v otroško pisatelje »Škorenjček Matev-Josipa Ribičiča »Rdeča pest« srce in v svoje stvaritve vplesti žek« je na pol pravljična, na je povest o otrocih — borcih, tako jasne predstave, dojemljive pol resnična povest prigod mla- kakršne so se resnično dogajale v dneh osvobodilnega boja in so marsikomu od nas znane ne le iz napisane literature, temveč tudi iz lastnih izkušenj. Pisatelj je v glavnem junaku te zgodbe in v skupini njegovih tovarišev prikazal vse tisto tipično, kar je mlade "ljudi vodilo na pot njihovih očetov; prikizai pa je na način, ki je na iboli dojemljiv otroškemu razumevanju tudi vse značilno dogajanje ti- tistim, katerim so pesmi name- dega junaka s Tolminskega, njene — otrokom. Pa ne samo Pravljična zato, ker je preple-to, v njegovi poeziji zasledimo tena s fantastičnimi podobami celo otroški ritem igre in rajanja, rimo in melodično vezavo. Povedati moramo še nekaj besed o ilustracijah Nikolaja Pir-nata. Vsaka pesem je poudarjena z značilnimi dojemljivimi ilustracijami, ki , prav gotovo vplivajo na otrokovo razpoloženje. Posebno razveseljiv je in osebami. Dogaja se v dneh fašistične pkupacije Primorske in med vojno, ki jo je kot za- Literarno ceno pa dajejo Vu-govemu »Škorenj čku Matevžku-plastični opisi in lep, včasih celo iskan jezik, doživetje otroške duše ter s toplino opisani ljudje, dogodki in stvari. Akademski slikar Gvido Bi-rolla je knjigo opremU s po- postavljeni slovenski otrok pod sebno učinkovitimi Uustracija-Italijo pisatelj tudi sam obču- mi. trobil ter glasbene teorije. V jo, zaključil pa ju je godalni letošnjem šolskem letu je bil orkester. Vmesne točke so iz- na šoli tudi godalni orkester, vaj ali gojenci vseh razredov, v ki so ga sestavljali gojenci sa- glavnem violinisti in pianisti, mi ter pevski zbor predšolske Kot izreden talent je treba o- mladine. Lepe učne uspehe so meniti violinista, gojenca VI. r. dokazovali gojenci tudi z inter- Tineta Miheliča iz Boh. Bistri- nimi ter javnimi produkcijami, ce. Schubertovo »Čebelica* Je V teku šolskega leta so bile or- zaigral intonančno ter tehnično ganizirane 4 interne produkcije naravnost mojstrsko. Med vid- — predvsem za starše, koncem ne talente spada tudi Astrida šolskega leta pa 2 javni pro- Ažmanova, gojenka VI. razreda dukciji. Prva javna produkcija Uspel koncert v Radovljici stih let. o katerih današnji zdravi) vedri> široki in otroSko otroci brez živega posredništva glasm humor. težko dobivajo pravo predstavo. Zato je treba njim vse tisto, kar so medvojni - otroci takrat preživeli in storili, prikazati čim Je P° osnovi *» pripovednem Nova , knjiga Vide Brestove »Orehovo leto in prvi odred« Mešani pevski zbor »Anton Tomaž - Linhart« iz Radovljice je pod vodstvom tov. Toneta Dolinska priredil v soboto zvečer v dvorani mestnega kina so bUe pesmi Cirila Preglja, va »Moravska narodna«, Kra-Mirka Koha, dr. Gojmira Kre- molceva »Prelepa je Selška doka, Hugolina )Sattnerja, Matije lina« ter »Gorenjska ko-*p*ni- Tomca, Emila Adamiča, Oskarja Deva, Vinka Vodopivca, Lu- prepričljiveje in jasneje, 'kajti osvobodilna borba je v naši zgodovini svetal dogodek, ob katerem se mladi ljudje ne samo poglabljajo v ljubezni do domovine, temveč ustvarjajo tudi svoj lastni moralni kodeks. Skoraj istočasno je pri Mladinski knjigi izšla tudi knjiga Branka Jurca »V pasti« Knjiga obsega tri povesti: »Zaseda« »Kangljica« in »V pasti«. Zgod- načinu namenjena najmlariišam koncert narodnih, partizanskih ke Kramolca, Antona ForsreTja bralcem. Avtorica v kratkih anekdotah pripoveduje s svojo prisrčno toplino in z velikim posluhom tisto, kar otroke posebno zanima. f To drobno knjižico bodo mladi bralci nedvomno vzljubUi, saj jim pripoveduje o rožah, drevesih, živalih, ki priskočijo na pomoč v stiskah in zagatah, o dobrih kmečkih — partizan-bice so i pisane preprosto, za skih mamicah jn končno o ma- in umetnih pesmi. Na sporedu in Karla Pahorja. Zbor je samozavestno nastopi' s Pregljevo »Mlado Gardo«. Zelo je občinstvu ugajala precej zahtevna Tomceva »Vlahi«, A- violinskega odseka, ki je zaigrala Akolale »Koncert v a molu«. Opaziti je bilo mnogo kvalitetnega delovanja, ki se na jeseniški glasbeni šoli iz leta v leto izpopolnjuje. Le-ta vzgaja že vrsto gojencev, ki so šoli naravnost v ponos. Kakor prva je tudi druga javna produkcija več kot uspela. Obe sta številne poslušalce navdušili in dali priznanje vodstvu šole ter predavateljskemu zboru, ki svoje ca«. Spored je bil pester in dela dobro izbrana. Zbor, ki šteje okoli 60 pevcev in pevk, je od zadnjega na- poslanstvo — vzgojiti dobre lju-stopa znatno napredoval. V bitelje glasbe in povečati šte-zadnjih tednih so veliko vadi- vilo glasbeno izobraženih poslu-li 'in je bila udeležba na pev- šalcev, v polni meri izpolnjuje, skih vajah, kljub majhnemu in Državna glasbena šola na Jese-damičeva »Lovska« in »Nocoj se neprimernemu prostoru, velika, nicah bo praznovala prihodnje V pritličnih prostorih Mest- mi je sanjalo«. V zboru je nastopilo nekaj pre- leto 10-letnico svojega delova- Razstava Jugoslovanske grafike v Kranju nega muzeja so prejšnjo sobo- Med odmorom so nastopili tri- oej obetajočih pevcev, ki bodo to, 18. junija odprli razstavo- je plesni pari v lepih gorenjskih sčasoma skupno s starejšimi mladino dojemljivo in z določeno vzgojno poanto. Gotovo bo zbirka povesti razveselila naše mlade bralce, jim dala verno sliko razmer v okupirani Ljubljani in jim prikazala včasih res težko, nevarno, odpovedi polno življenje in požrtvovalno delo otrok za osvoboditev naše zasužnjene domovine. 1 KnU'go je s preprostimi, a okusnimi podobami Alenka Gerlovičeva. Založba Mladinska knjiga je tudi izdala Zupančičevega »Cicibana«.* ki je prvič izšel že leta 1915, vendar to pot opremljenega z novimi ilustracijami Nikolaja Pirnata. lih kurirjih in pogumnih otrocih, ki so preživeli vojno in bili sami priče njenih tegob in stisk. Največja privlačnost vseh desetih zgodbic je prav gotovo ne- sodobne jugoslovanske grafike, narodnih nošah s folMornimi Razstavljenih je 52 del najvid- plesi. Ta točka je zelo poživi- nejših predstavnikov naše gra- la celotni spored. Vsi plesi so fične umetnosti. bili izvedeni v pristnem gorenj- Izbor gradiva sta pripravUa skem temperamentu. Le škoda, »Savez likovnih umetnika da ni nastopilo več parov. Ze- FLRJ« in »Društvo likovnih li so siln aplavz občinstva, ki umetnikov LRS«. Raztsava bo je skoraj docela napolnilo ve- pevci ustvarili harmonično u bran pevski zbor. Sušnik nj a in bo pripravila vrsto kvalitetnih glasbenih prireditev, ki bodo za glasbeno dejavnost na Jesenicah vsekakor velikega pomena. odprta do 2. julija. Šolska rammtmva v Podhresjah V nedeljo 19. junija sem obi- sivom sami preparirali. Med lo- skal v Podbrezjah razstavo »10 banjami je zlasti zanimiva ve- ilustrirala let socialistične šole«, ki (prika- lika lobanja divje svinje. Z zuje. razvoj in stanje domače šo- razstave so razvidni tudi nasto- liko dvorano. Ob začetku drugega dela sporeda je najmlajša pevka poklonila pevovodju Dolinšku šopek rdečih nageljnov. V drugem delu sporeda ,so bile med najboljšimi Adamiče- IZ KAMNIŠKE GIMNAZIJE Že tretji rod maturantov le v 10 letih svobode. V prvem prostoru je prikazano šolsko in izvenšolsko delo učiteljev Franca Cvenklja in Francke Debeljak ter izdelki otrok od I. do VI. razreda osnovne šole. V po-Zupančičev »Ciciban« ni ena sebnem oddelku je prikazano izmed knjig, ki jo mladi in stari tudi delo pionirske organizaci-bralci hitro preberejo in nanjo je, ki zlasti uspešno dela v pri-pozabijo^ temveč nam danes ta rodopisnem krožku. Tu so ra-»Ciciban« pomeni pravo klasično zen drugega razstavljene šte-mladinsko knjigo. vilne lobanje živali, ki so jih Zupančič je s svojim tenkim učenci pod učiteljevim vod- IVER HRISTICEVA »OHRIDSKA LEGENDA« NA DUNAJU Beograjski balet je nekaj dni gostoval na Dunaju. Prv večer se je predstavil s Hri »tičevo »Ohridsko legendo«, GLEDALIŠČE IZ TRSTA NA FESTIVALU V LJUBLJANI Na ljubljanskem festivalu je nastopilo tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta. ki je s svojimi pristnimi ju- Na poletnem gledališču v goslovanskimi plesi in svoj- Križankah so z uspehom upri-stveno glasbo vplivala zelc zorili »Primorske zdrahe«, ugodno na dunajsko o">čin- Občinstvo je posebno prese-stvo. netila okusna scena, živahna Za drugo predstavo v okvi in razgibana igra; v veliki ru dunajskega festivala pc meri pa je k uspehu pripoje beograjski balet pripravil mogel tudi akustični prostor. Prokofjevo »Romeo in Juli Igralci so s svojo sproščeno Gorenjski plesni ansambel na Bledu V minulem tednu je gostoval Gorenjski ansambel narodnih plesov DPD »Svoboda« z Jesenic na Bledu. Nastopil je pred številnimi gosti — Nemci in Ho-landci, in žel izredno odobravanje. Folklorna skupina DPD »Svoboda« z Jesenic je nedvomno najboljša folklorna skupina na Gorenjskem, saj se je povzpela na naravnost zavidljivo višino, za kar ima največ zaslug njen učitelj Slavko Novak iz Beograda. Program zajema gorenjske, bunjevačke, vojvodinske in jugoslovanske narodne plese ter narodne pesmi, ki jih ob spremljavi salonskega orkestra pojeta Pavla Kleče va in Lado Rotar. Z istim programom so nastopili jeseniški plesalci v nedeljo zvečer tudi v Mestnem gledališču na Jesenicah, predvidoma pa bodo go-stovaU fte včkrat na Bledu in tudi drugje. Na gimnaziji v Kamniku je bilo ob koncu šolskega leta 772 dijakov. Razred je dokončalo 508 ali 65.8%, popravni izpit ima 206 dijakov, 58 pa jih bo ponavljalo razred. V višjih razredih je uspeh 75,7%. Najboljši dijak v nižji gimnaziji je Marija jKotnik I. b, v višji pa Miklavž Zvokelj VII. b. V osmem razredu je bilo letos 21 dijakov. Od teh je v junijskem roku polagalo višji tečajni izpit 15 dijakov. Predsednik ma-turitetne komisije pa je bil univ. prof. dr. ing. France Av-čin. Odlična dijaka Marija Au-ersperg in Božidar Ravnikar sta bila oproščena polaganja ustnega izpita. Maturo so z uspehom ja«. Tudi za to delo so Du-najčani jugoslovanske umetnike lepo nagradili. Jugoslo vanski veleposlanik Drago-mir Vučlnič je po predstavi priredil vvcčan sprejem. Nt njem je bilo poleg naših za , stopnlkov: direktorja beograjskega Narodnega gledali šča Milana Bogdanoviča h direktorji Opere Danona tudi okoli 200 predstavnikov dunajskega kulturnega, po litičnega in družbenega živ ljenja. FRANCE MIHELIC JE RAZSTAVLJAL V PARIZU Jugoslovanski akad. slikar Krati-.' Mihelič je razstavljal nvojo grafiko v Parizu. Razstavo je organizirala naša agencija v Jugoslovanski galeriji. Razstava je v Franciji .•la izreden < *lmev Otvo ritve so se udeležili številni kritiki, novinarji in državniki ter izrazili pohvalne ocene in kritike. Razstavljenih je bilo 44 listov ter poseben izvirni lepak, ki Je s svojo dvobarvnostjo učinkoval lz-i'edno plastično. Pred kratkim se je France Mihelič vrnil v LJubljano. Vidnejši francoski kulturni delavci so ga povabili, da bi v prihodnje sodeloval tudi J>rl njihovih razstavah. igro prepričljivo prikazali podobo slovenske ribiške vasi v Tržaškem zalivu. To je odlomek iz življenja naših ljudi onstran meje, ki so prisrčni, naravni, polni življenjske sile ter živahnega in vročekrvnega temperamenta. GOSTOVANJE MARIBOR SKE OPERE V CELOVCU Mariborska Opera je pred nedavnim gostovala v Celovcu z opero »Prodana nevesta«, »Cavallerijo rusticano« in baletom »Srce iz lecta«. Navdušena celovška publika je svojim gostom priznala vitke umetniške sposobnosti. Navzoči glasbeni strokovnjaki in kritiki so se o slovenskih glasbenikih in Igralcih izrazili nadvse pohvalno. VELIK USPEH BEOGRAJSKE FILHARMONIJE Prejšnji teden je beograjska Filharmonija na svoji turneji gostovala v Kairu. Po tam doseženem največjem . ; • hu je nadaljevala pot v Aleksandrijo. Prav tako je na potovanju po Egiptu in Libanonu priredila še 15 koncertov. V večjih krajih Je občinstvo zahtevalo, naj dela jugoslovanskih skladateljev ponavljajo. pi pionirskega pevskega zbora na raznih proslavah. Med deškimi ročnimi deli je opaziti, da se učenci učijo tudi cepljenja in drugih sadjarskih opravil. Na posebnem mestu je darilo Narodne banke Kranj — relief Slovenije in nogometna žoga, ki so ga dobili učenci, kot drugi najboljši v kranjskem o-kraju, za varčevanje. (Posebno mesto in pozornost zavzemajo dekliška ročna dela, saj so to izdelki učenk III. in IV. razreda — ne pa izdelki kake višje osnovne šole. Zvezki in risbe prikazujejo, kako velik je lahko korak otrokovega znanja, če se poleg šole -tudi dom zaveda svoje vzgojiteljske odgovornosti. V drugem prostoru je prikazana razlika med učili, s katerimi so razpolagali takoj po o-svoboditvi in učili, ki jih ima šola danes. Med najzanimivejšimi je vsekakor diaskop, mikroskop in velik republiški relief. Razveseljivo je, da si je razstavo že prvi dan ogledalo nad 300 iljudi, kar je skoraj polovica vseh prebivalcev šolskega okoliša. Do zdaj namreč še nobene šolske razstave v Podbrezjah ni obiskalo toliko ljudi. Razstavo so si ogledali tudi številni tujci. Iz knjige obiskoval- Čeprav je sezona kulturnih Jesenicah mariborski TOTI TE-cev je razvidno, da je bil med prireditev za nami, je predvi- ATER. Prva predstava bo v De-prvimi tudi načelnik tajništva denih na Jesenicah več manjših lavskem domu, druga pa v Mest- ključeno tudi poročilo kamniške gimnazije z imeni in uspehom vseh učencev. Sprejemni izpit za peti razred gimnazije je polagalo 37 kandidatov. Izpit je z uspehom o-pravilo 'SI, popravni izpit pa ima 6 dijakov. Prvi klavirski koncert v Škofji Loki In kdo ga je priredil? Enajstletna Marija Kocjančičeva, učenka šestega razreda klavirske šole profesorice Rosande Pleiweissove. Naj naštejem nekaj skladb programa: Mozart-položili še naslednji: Cecilija Rondo, Čajkovski - Nocturno v Andrejka, Roman Dobrovolje, ^ molUj Kozina - Dive rtimento Darinka Drolc, Jože Križišnik, Milica Malešič, Valentin Par-dubsky, Anton Ručigaj, Pavla Stare, Irena Sušteršič, Zdenka Skerjanc, Helena Trstenjak, A-malija Ziherl in Ivanka Zvab. Z njimi zapušča kamniško gimnazijo že tretji rod maturantov. Zavod bo nekatere težko pogrešal, ker so se z uspehom uveljavljali v športu, pri mladem odru in v raznih krožkih. Kamniškemu zborniku, ki bo izšel proti koncu junija, bo pri- SPK OLO Clrum. itd. Skoraj dve uri je igrala mala pianistka — in to ne da bi gledala na note! S tem je pokazala, da ima razen odlične tehnike, talenta in veselja do klavirske igre tudi zelo dober spomin. S svojo visoko tehniko je briljirala in vzbujala pri številnih poslušalcih občudovanje. Njena čustvena poglobitev še ni tako močna, kar lahko upravičimo z njenimi leti. Največ čustvenega odnosa je izrazila v Pahorje vi »Slovenski suiti«, medtem ko sta se tehnika in otroška igrivost v največji meri pokazali pri Beet-howenovi skladbi »Devet variacij« in pri Chopinovem »Palčku«. Končno se nam le obeta dobra pianistka, na katero bomo lahko ponosni in ki bo vsaj od časa do časa razgibala glasbeno življenje v Skofji Loki. Želimo ji, da bi s pridnim Kranj tov. Janez in večjih prireditev, ki bodo se- nem gledališču. — Nastopajoči, učenjem in skromnostjo dose- VRSTA KULTURNIH PRIREDITEV Jeseničani še niso zaključili sezone zono podaljšale do julija. V ne- med katerimi je tudi B. Pod- deljo, 26. t. m. bo gostoval na PISMO IZ MENGŠA Večer Slovenske Moderne Proslavam 60-letnice Slovenske Moderne so se pridružUi tudi Mengšani in se s tem častno oddolžili spominu velikih ustvarjalcev slovenske kulture: Ketteja, Murna, Cankarja in Zupančiča. prozo Ketteja, Murna, Cankarja in Zupančiča. Vsem navzočim bo umetniško doživetje tega večera ostalo še dolgo v spominu. Pred prireditvijo so na hiši, kjer se je rodila in živela pesnica Franja Trojanšek - Zorana, Dne 13. junija so v gimnaziji odkrili ob 20-letnici njene smrti spominsko ploščo. Zorana je v venskega ženstva, ki je izhajalo v Trstu. Čeprav ni sledila zgle priredili intimen večer recitacij iz del naših modernistov, na katerega so povabili člana Mestnega gledališča iz Ljubljane Alenko Svetelovo in Janeza Ro-hačka. Za uvod je tovariš Gor-jup podal obširnejši referat o pomenu naše Moderne In orisal značilnosti posameznih njenih predstavnikov. Poudaril je, da pesmi in ji dajal nasvete za iz- krajšek, so vzbudili med Jeseničani izredno zanimanje. 9. in 10. julija predvideva večjo prireditev DPD »Svoboda« Jesenice. V spomin na razpust predvojnih društev »Svoboda« bodo razvili društveni prapor. Na slovesnost je povabljena tudi DPD »Svoboda«-center Iz Trbovelj in sicer mešani pevski zbor »Slavček« in mladinska godba na pihala. Sprejem gostov bo 9. julija. Po sprejemu bo kulturna prireditev in razvitje_jjru-štvenega prapora. 10. julija pa bo skupen izlet trboveljskih in gla tisto virtuoznost, da bo odrasla, lahko šla tudi v svet. Radi bomo spremljali njeno rast in njeno nadaljnjo umetniško pot. času Moderne priobčala svoje jeseniških delavcev-kulturnikov pesmi v »Slovenki«, glasilu slo- na Planino pod Golico Prireditve ne bodo samo na dom Moderne, Je bila preko Jese|nlcah. Gledališka družina Murna vendarle povezana z njo. Murn je zahajal na njen dom, jeseniške DPD »Svoboda« pripravlja gostovanje po Primor- pomenrita Prešeren in Moderna dva najvišja vrhova, ki sta na- " kuj ževnost dvignila na ev- ne j šega mesta v našem slovstvu, ropsko raven. Nato sta tovari- je vendarle prav, da smo se s šica Svetelova in Rohaček z spominsko ploščo oddolžUi nje- občutkom recitirala pesmi in nemu spominu. kjer sta skupno prebirala njene skJ. pevski zbor gostovanje po Štajerski, folklorna skupina pa gostovanje po nekaterih krajih Gorenjske in Slovenske Koroške. Vse te prireditve bodo vidno obogatele letošnjo sezono kulturnih prireditev na Jesenicah. popolnitev njene poezije. Čeprav Zorana ne zavzema vid- Razstava o delu učencev defektnih šol Združenje učiteljev posebnih šol LRS je te dni odprlo posebno razstavo o 10-letnem razvoju šolstva za gluho, slepo, invalidno, duševno nerazvito in moralno ogroženo mladino. Na razstavi so prikazani vzgojni uspehi, metode in sredstva; osvetljeno je delo, življenje in vzgoja ter prizadevanje naše socialistične družbe za zdravo rast in usposabljanje te mladine. Obiskovalec dobi vpogled v delo vseh tovrstnih ustanov v Sloveniji. Razstava je odprta na Zavodu za gluho mladino v Ljubljani od 18. do 26. junija. Po končanem nogometnem prvenstvu Ocenjevalne moto tekme v Podnartu Drugo leto bomo prvaki" pravijo eni — drugi pa Priboriti si moramo vstop t I. republiško ligo To pot, ob zaključku nogomemega prvenstva za leto 1954-55, smo kranjski nogometni kibici spet zadovoljni. Kako bi ne bili, saj so nogometaši z levega brega Save četrti v zapadni skupini I. republiške lige, nogometaši kluba »Mladost« — z desnega brega Save — pa prvaki Gorenjske nogometne podzveze. Zanimalo me je, kaj pravita predsedruka nogometnih klubov »Triglav« in »Mladost« k temu uspehu kranjskih in stražiških nogometa"ev, kako so si priborili tako visoka mesta in kaj lahko prič .kujemo od njih v prihodnosti. DRUGO LETO MORAMO BITI PRVAKI Tako pravijo nogometaši NK »Triglav« po končanem letošnjem prvenstvu. Naj mi »žogobrci« iz Siražišča ne zamerijo, če bom pisal prej o njihovih sosedih, najbližjih »sotrpinih« pri »pojanju« za napih- Tovariš Ogorelc, predsednik NK »Triglav«, je pripomnil k temu uspehu takole: »Za ta dvis, ima največ zaslug disciplina tako posameznikov kot vodstva nogometni kluba. Prav gotovo pa Ui bilo tako disciplino težko doseči, č? ne bi iz klubov pravočasno izločili tiste, ki so povzročali nedisciplino in ki tudi niso imeli Avto - moto društvo Podnart, ki je bilo ustanovljeno šele v začetku tega leta in ki je zajelo okoliš Podnarta, Ljubna, Podbrezij in Krope, je na ocenjevalnih tekmah, ki so bile redno trenirajo (žal to niso vsi, sednik kluba, »vendar pa je to preteklo nedeljo, pokazalo že ki so registrirani kot aktivni veliko manjši problem kot sred- prav lepe rezultate svojega do-nogometaši). Poleg prvega mo- stva, zaradi katerih smo več- sedanjega dela. Ocenjevalnih štva so z uspehom zaključili krat v velikih zagatah, letošnje prvenstveno tekmovanje tudi B-moštvo, mladinci in w pionirji, ki tekmujejo v Gorenjski nogometni podzvezi. Pionirji — čeprav najmlajši — so si edini priborili v svoji sku-iini naslov najboljšega. Prav zaradi velikega števila mladih, katerim vodstvo kluba posveča veliko pozornost, lahko kranjski voženj se je udeležilo 24 moto- r.avijači od naših »žogobreov« v prihodnosti pričakujemo še veliko več. Prvenstvenega tekmovanja za nekaj časa ne bo. Kljub temu pa bodo nogometaši tudi čez po- njenim usnjem po zelenem igri- pravega odnosa do športnika - [ctje pridno trenirali ob nede" šču, ki pa je večkrat tudi pre- amaterja. k >t so gledalci tako EJ ETSlJSKI lahko prršh cej drugačno. Kranjčani smo se žalostno držali po prvem delu tekmovanja — jesenskem, saj so se kranjski fantje z vsemi štirimi moč smo tudi mi veseli, da imamo danes v prvem moštvu same mlade nogometaše, Kranjčane, ki se borijo za svoj klub z velikim poletom in z vsem srcem. no držali za rep lestvice. Prav kar Je Prav gotovo velik delež gotovo se je le največji opti- Pri uspehu, ki so ga dosegli na- mist upal takrat v mislih pred- a nogometaši v zadnjih mese- stavljati, da se bo v drugem pih. Disciplino bomo še poostri delu tekmovanja tako zasukalo, skoraj za 180 stopinj. V jesenskem delu tekmovanja so s; Kranjčani priborili le 3 točke, medtem ko so v spomladanskem delu izgubili samo 4 točke! To jim je zadostovalo, da so si osvojili četrto mesto v zahodni skupini najboljših nogometašev Slovenije. li. dobili nevega trenerja, če prav je tudi tov. Klemene nudil nogometašem orecej pomoči, in zato lahko uiamo, da izjava samih nogomeiašev. da bodo pri- ži-šča, bodo prav gotovo druge- ljah bom gledalci lanko pi na svoj račun, ko jih bomo gledali v prijateljskih srečanjih z močnejšimi klubi, zlasti z onimi, ki tekmujejo v hrvaško -slovenski ligi. PRED NAMI JE EN SAM CILJ — TEKMOVATI V I. REPUBLIŠKI LIGI Velika zahteva, bodo mislili nekateri, tisti pa, ki poznajo nogometaše iz Stra- Naj vas slika ne zapelje! Čeprav so dobre volje, jim prav gotovo noge drgetajo, ko so se slikali med vožnjo v Piran Pred, kratkim je bilo končano nogometno prvenstvo Gorenjske nogometne podzveze za leto 1954-55. V prvenstvenih srečanjih so skoraj vsako nedeljo tekmovali najboljši nogometaši Gorenjske in to člani, mladinci im! pionirjL Najbolj zanimivo in napeto je bilo tekmovanje A-moštev, saj smo lahko sklepali kdo bo postal prvak šele nekaj kol pred zaključkom tekmovanja. Lahko rečemo, da si je naslov najboljšega v tej skupini zasluženo priborila »Mladost« iz Stražišča, čeprav je imela nevarnega in njej skoraj enakovrednega nasprotnika v tr-žiških nogometaših. — Omeniti moramo tudi, da je tekmovanje članov potekalo v najlepšem redu. razen nekaterih izjem, ko so bili posamezni nogometaši zaradi nešportnega obnašanja izključeni. Razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo teh letos precej manj kot prejšnja leta in želimo si le, da bi bilo takih primerov v prihodnje še manj. Med tekmovanjem A-moštev je še iz nepojasnjenih vzrokov odstopil od tekmovanja nogometni klub iz Hrušice, kljub temu pa že lahko rečemo, da tako neodgovorno postopanje kluba ni niti malo na mestu. Mladinci z Jesenic so si naslov prvaka Gorenjske nogometne podzveze osvojili zasluženo, kar dokazuje že samo razmerje med danimi in prejetimi goli — 47:6! Prav tako so si z dobro napadalno vrsto in še boljšo obrambo brez prigovora priboril naslov najboljšega res najboljši pionirji, nogometaši NK »Triglav« iz Kranja. Po končanem tekmovanju Gorenjske nogometne podzveze so se moštva razvrstila na lestvici najboljših gorenjskih nogometašev takole: hodnje leto postali prvaki v svoji skupini, verjetno ni pretirana.« Nogometni klub »Triglav« ima danes preko 80 nogometašev, ki A-MOŠTVA ga prepričanja. Brez obotavlja nja lahko rečemo, da si trikrat ni prvak Gorenjske nogometne Kot je že omenjeno je v NK »Mladost« res veliko število nogometašev, članov (za A in B moštvo), mladincev in kar za štiri moštva pionirjev. Posledica tolikšnega števila pionirjev pa ciklistov, članov domačega in sosednjih avto - moto društev. Z močno udeležbo se je odzva- lo tudi Avto - moto društvo Cerklje. Tekmovali so na progi Podnart — Kropa — Lanco-vo — Zapuže — Ljubno. Prireditev je bil dobro organizirana in je vzbudila pri domačinih veliko zanimanje. V kategoriji motorjev do 250 kub. cm si je priboril prvo mesto Miha Podjed iz Avto -* moto društva Cerklje, drugo mesto pa Marjan Fister iz Radovljice. V kategoriji nad 250 krb. cm je dosegel prvo mesto Dovrtelj. član Avto - moto d'i-štva Podnart, drugo pa Miha Finžgar iz Radovljice. Mlado avto- moto društvo Podnart ima danes že 98 članov, čeprav je začelo delati brez vsakih materialnih sredstev in je šele s pomočjo ObLO Podnart lalrko nabavilo motom kolo. Začelo je potem takoj s tečajem za vozače — amaterje. Med tečajniki je dve tretjini mladincev, ki so pokazali veliko zanimanje ?a ta sodoben šport. Tečajniki prve skupine so že vsi z uspehom položili izpite. Mlado društvo si je zadale za nalogo širiti še naprej zanimanje za to panogo športa in je predvidelo za letos v mesecu avgustu še hitrostne tekme, ki jih bo priredilo v okviru proslav občinskega praznika, razen tega pa še skupinski zlet v Logarsko dolino. podzveze NK »Mladost« iz Stra- Je delen neuspeh njihovega mo- žisča, zlasti po pokazani igri v štva v tekmovanju Gorenjske letošnjem prvenstvu, res zaslu- nogometne podzveze. Zakaj? ži pravico tekmovati v zahodni Zato, ker vodstvo kluba želi u- skupini I. republiške lige. Kot streči vsem tem številnim pio- Bfll je rekel predsednik NK nirjem, ki komaj čakajo dneva, tov. Zontar, si stra- sv na V dneh od 16. do 20. junija je bilo na Savi Bohinjki, med bila dolga okoli 500 m z 19 vrat-ci, prevoziti pa so jo morali Sotesko in Boh. Belo državno dvakrat. Zadel, Ilija in Stovi-prvenstvo v kajaku in kanuju ček, vsi iz Ljubljane, so zase-na divjih vodah. Hkrati je bilo dli prva tri mesta, četrti pa je ko bodo brcali žogo za točke. Zato tudi ne more ustaliti stal- Mladost 14 11 2 1 54:22 24 Tržič 14 10 3 1 76:18 21 Ločan 14 9 1 4 59:21 19 Bled 14 7 3 4 29:27 17 Jesenice 14 6 1 7 32:31 13 Svoboda 14 3 1 10 21:77 7 Prešeren 14 3 0 11 37:58 6 H ruši ca 14 2 1 11 11:50 5 Triglav B 16 9 3 4 53:46 21 (izven konkurence) MLADINCI »Mladost« žiški nogometaši že dolgo žele tekmovati v vrstah najboljših slovenskih klubov, saj so bili že lansko leto tako blizu tega iz nedelje v nedeljo »veselja« in si niti najmanj ne domišljajo, da bi dosegli v I. repobliški ligi kakšen večji u-spen Edino kar upajo in bi radi videli je, da bi v skupini najboljših potem tudi ostali. Tudi mi navdušeni športniki — nogometni simpatizerji —jim izvedeno tudi izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo zastopala naše nega moštva, temveč se menja barve na IV. svetovnem prvenstvu v Tacnu nad Ljubljano. Veseli pa smo lahko dejstva, da tako kot Kranjčani tudi Stražišani polagajo vse nade v Za letošnje prvenstvo je vladalo precejšnje zanimanje in se je prijavilo nad 50 tekmovalcev iz 14 društev iz vse države. Pr- naše najmlajše. Prav gotovo vi dan tekmovanja so tekmovali bil Hlavaček iz Zagreba. To prvenstvo je bilo tako po kvaliteti kot po udeležbi do danes najboljše in je pokazalo, da imamo pri nas že precej dobrih kajakašev, ki so sposobni obvladati tudi tako divje vode, kakor je Sava Bohinjka in njej podobne. bomo le tako, s pravilno športno vzgojo, resnim delom ter rednimi treningi dosegli tisto, želimo, da bi se v kvalifikacij- kar si želi predvsem naša mla- Jesenice 8 7 0 1 47:6 14 Mladost 8 6 0 2 19:8 12 Ločan 8 4 0 4 21:21 8 Triglav 8 3 0 5 15:32 6 Prešeren 8 0 0 8 12:47 0 PIONIRJI Triglav 10 8 1 1 30:4 17 Ločan 10 7 1 2 24:9 15 Tržič 10 4 1 4 19:13 10 Mladost 10 3 2 5 17:10 8 Bled 10 2 3 5 10:21 7 Prešeren 10 0 2 8 5:44 2 skem tekmovanju, ki bo menda že sredi julija, uvrstili v skupino najboljših. Prav gotovo bi bili Kranjčani potem zelo ponosni, ker bi v I. republiški ligi; tekmovala kar dva naša predstavnika. »Veseli smo, ker imamo •veliko mladih, aktivnih nogometašev (preko 130) in škoda le, da še nimamo pravega trenerja, ki bi jim izpopolnjeval njihovo znanje, ki ga pri našem moštvu še vedno precej pogrešamo«, je nadaljeval najin pogovor pred- dina in vsi tdsti, ki jim je šport zabava in koristno razvedrilo. FaBo v spustu na 5 km dolgi progi 15 najboljših na nedeljskem izpod jezu v Soteski do mostu slalomu se je uvrstilo za izbir-pod Boh. Belo. Čeprav je bila proga precej težka in precej zahtevna, je tekmovanje potekalo uspešno in so se posebno uveljavili člani BD »Vir« iz Zagreba. V nedeljo dopoldne je bilo prvenstvo v slalomu. Proga je no tekmovanje za državno reprezentanco, ki je bilo v ponedeljek. Tekmovalci so morali prevoziti iK)0 m dolgo progo z velikimi ovirami dvakrat. Desetorica najboljših bo pred svetovnim prvenstvom trenirala do 26. junija v Tacnu. Gorenjski pionir KAKO SE PRIPRAVIMO na taborjenje? Pred enim tednom je bil v Radovljici zaključen turnir za mladinsko šahovsko prvenstvo Gorenjske, o katerem smo že poročali v prejšnji številki. V zadnjih kolih je bila borba za naslov prvaka zelo ostra, kar d< kazuje, da se je moral prvo-i nik Srdjan Baudck zadovoljiti z delitvijo prvega mesta in si je naslov prvaka osvojil šele v dvoboju z mnogo obe-m Sagadinom (oba iz Kranja). Prav tako sta bila skozi ves turnir zelo nevarna konkurenta za najboljšega Maly iz Radovljice in Jeseničan Krajnik. Ti štirje so si priborili pravico udeležbe na republi ?kem mladinskem prvenstvu za leto 1955. Turnir sam je potekal na dostojni višini in v pravem šahovskem vzdušju, ter so bili udeleženci tudi zelo disciplinirani, tako da sodnik Edo Roblek ni imel težjega dela. Leflfcvica po končanem turnirju je naslednja: 1.—2. Baudek in Sagadin (oba Kranj) 11,5 točk, 3. Maly (Radovljica) 11,4. Krajnik (Jesenice) 10, ki jim slede Berčič iz Kranja, Prajdič iz Žirovnice In CadeŽ iz Škofje Loke, Kopač (Jesenice) in Pevc (Šk. Loka), Konc (Žirovnica), Zeleznikar J Javornika, brata Rozman z Bleda in Oman iz Kranjske gore. Uspel telovadni nastop Prav gotovo se je že precej pionirskih odredov dogovorilo, da bodo šli letos na taborjenja in verjetno se jih za take počitnice tudi že precej pripravlja. Vsem bi dal rad nekaj napotkov, kako naj gredo taborit in kam. To sta vprašanji, ki nas vedno tudi najbolj skrbita. Zato se o njih malo pomenimo. Čeprav se je že začela sezona taborjenja, je še vedno čas, da se pripravimo za taborjenje in sii zanj izberemo primeren prostor. Seveda pa mora biti izbira prostora vzporedna z ostalimi pripravami 1'ri izbiri prodora nam lahko pomaga kak izkušen starejši tabornik in najbolje je, če ga tudi prosimo za pomoč in naj nam on izbere prostor za taborjenje. Koristno pa bo, če gredo z njim pionirji pripravljalnega odbora, lahko pa naredite na naš bodoči taborni prostor izlet celega odreda. Pri iz biri tabornega prostora se moramo dogovoriti z lastnikom prostora in upoštevati želje. Ko izbiramo prostor moramo zla- sti paziti, da je v bližini voda za kopanje. Mar ne bi bilo dolgočasno, če si ne bi mogli privoščiti tega užitka? Pazimo tudi na to, da bo okolica tabornega prostora polna raznih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ter naravnih lepot. Ostale manjše priprave, dragi pionirji, lahko opravite doma sami. Za taborjenje je važno tudi to, da so pred odhodom vsi udeleženci taborjenja zdravniško pregledani. Ne pozabimo tudi na pregled ob koncu taborjenja! Pravočasno moramo določiti prispevek za taborjenje in prav tako opozoriti posamezne pionirje, katere stvari morajo vzeti s seboj in pred odhodom vse pregledati, da ne bi ostalo kaj važnega doma. Za skupno opremo pa mora skrbeti pri pravljalni odbor. Ta mora mi- sliti na popolno kuhinjsko o-premo, menažike in pribor pa si morajo poskrbeti posamezniki. Med skupno opremo ne pozabimo na taborno lekarno, daljnogled, fotoaparat, čoln, kolo in na nešteto drugih stvari, ki nam bodo na taborjenju manjkale, če jih pozabimo. Za spanje pa bi bilo idealno, če bi lahko vsak pionir prinesel s seboj svojo slamnjačo. Torej, dragi pionirji, dobro premislite, kje boste posta"ili šotore In kaj morate vzeti s seboj, ker le tako bodo potem vaše počitnice takšne, kot si želite. Z željo, da se boste na taborjenju naužili čim več svežega zraka in da vam tudi zabave ne bo primanjkovalo vas pozdravlja v;is Kosohriu MoJ doživljaj TVD »Parttaan< iz Podbrezij je imel preteklo nedeljo uspel telovadni nastop v počastitev 10-letnice osvoboditve in v o-kviru praznovanja 30. obletnice gasilskega društva v Podbrez-jah. Društvo je v zadnjih letih po stalo eno najdelavnejših pode-/.* lskih društev na Gorenjskem. Na telovadnem nastopu, ki je bil pred preko 250 gledalci na društvenem prostoru na Trati, so sodelovala tudi bližnja podeželska društva iz Podnarta, Nakla in Ljubnega. Prireditve so se udeležili Številni predstavniki množičnih organizacij in TVD »Partizan« iz bližnje o-koliee. Na nedeljski prireditvi je nastopilo preko 120 članov telesno - vzgojnih društev »Partizan* iz vseh oddelkov. Po številu udeležencev je prednjačilo zelo delovno društvo »Partizan« iz Podnarta pred društvom iz Podbrezij in Nakla. Po skupnem pozdravu zastavi so nastopili učenci osnovnih šol iz Podbrezij in Dupelj s prostimi vajami s palicami. V prostih vajah z zastavicami bo u-spešno nastopili pionirji in pionirke društva »Partizan« iz Podnarta, ugajali pa sta tudi točki prostih vaj mladink in mladincev iz vseh sodelujočih društev. Vsi so nastopili v predpisanih krojih organizacije »Partizan«, kar do sedaj na podobnih prireditvah ni bilo opaziti. Vrsta članov TVD »Partizana« Iz Podbrezij, ki Je za vzgled lahko marsikateremu društvu iz mesta, je navdušila i vajami na drogu vse navzoče in s svojim nastopom zaključila uspel tekmovalni nastop. Po tej pri-n ditvi lahko z veseljem ugotavljamo, da je telesno - vzgojna organizacija na našem podeželju vedno močnejša in da v svoje vrste priteguje iz dneva v dan več mladine. Naravni radar Netopir je znan ponočnjak. Svoje polete skozi temo opravlja z ušesi. Med letenjem namreč spušča iz šiljastega nosu neke vrste glasove. TI zvoki se nato z veliko hitrostjo oddaljujejo od njega. Ko zadenejo na kak predmet, se zopet vručajo nazaj k netopirju, ki jih sprejema z ušesi. Po odmevu, to je višini in brzini tona netopir določi kakšen je predmet in M mu potem izogne ali pa ga na pade, če je to zanj slastna pe-etMika. Vedno se dobro spominjam, kako je bilo takrat. Star sem bil 7 let. Selili smo se iz Labor na Kalvarijo. Proti večeru smo morali prepeljati še kurjavo. Ze se Je začelo temniti, ko je avto obstal pred drvavrnico, da bi naložili še premog. Šofer, očka in mamica so šli zadnjikrat v naš« prejš nje stanovanje, midva z bratom pa svu se sukala okoli avtomobila. Šoferjev pomočnik je pa prav vneto metal zadnje koso premoga na avto, ne da bi pogledal, kako premog leti na avto. Z bratom sva se zmenila, da se bova začela loviti ln, da bo prvi lovil mene brat potem tele jaz njega, .laz sem stekel in pri tem pozabil, da ne smem teči okoli avtomobila. A bilo je prepozno. Tekel sem proti avtomobilu, ko je pomočnik ravno vrgel' veliko kepo premoga, ki je padla meni na glavo. Takoj sem zgubil zavest. Zbudil sem se šele zjutraj v postelji. Zelo dolgo sem nosil na glavi obvezo. Končno se ml je rana 1* zacelila. Se sedaj se mi na i;lavi pozna precejšnja jamica. Seveda ljudje to jamico, če me le malo bolj pogledajo, takoj opazijo in me vprašajo kaj Je to. Ze velikim sem moral povedati ta dogodek, to pot pa sem se* namenil, da ga hom napisal za mojega Kosobrina in vse moje tovan <• IVlcr (iovc »LA* OORENJMKK 147206 1377 D3-D 8617 74 8417 Iz sodnih dvoran 01 ra "i! !Lpoliazali Sfl- *80 se mm Marija Palfi je stara že okoli 64 let, doma je iz Čakovca. Ker se je ukvarjala z žepnimi tatvinami je bila zaradi tega že kaznovana. Dne 23. maja 1955 v dopoldanskih urah se je mudila na tržnici v Kranju, kjer je poskušala izvršiti žepno tatvino. Segla je že z roko v aktovko neke ženske, začela vleči iz nje denarnico, pa se ji je denarnica zataknila. Razen tega pa je bila med tem časom tudi ie opažena. Na glavni razpravi je zanikala kaznivo dejanje ter se na vse mogoče načine izgovarjala, da ni imela namena izvršiti tatvino. To pa ji ni pomagalo, ker so jo priče videle. Ob upoštevanju na eni strani njene s*arosti in nagnjenja k v soboto, 4. junija zvečer je Prepeljali so ga v ljubljansko tovrstnim tatvinam na drugi Ana Jerala iz Lesc nenadoma bolnišnico. Cestnemu ovinku v rirani, jo je sodišče obsodilo na zapustila svoj dom in odšla ne- Mostah bo treba posvetiti več- zekovem kovčku. 3 mesece zapora, katere mu je odmerilo sodišče, ga bo verjetno v bodoče odvračalo od takih dejanj. Ze nekajkrat smo brali, da so bili posamezniki kaznovani, ker so sekali v gozdovih mecesnova drevesa. Mecesnov les je s posebno odredbo zaščiten ter je za njegov posek potrebno imeti še posebno dovoljenje. Kljub temu pa nekateri sekajo macesnov les brez vsakega dovolje- nja, kar jih potem privede na zatožno klop. Tako so se morali pred kratkim zagovarjati pred sodiščem v Kranju Matevž Vreček, Mihael Stern, Jože Re-bernik in Janez Dolinšek, doma iz Možjance pri Preddvoru. Leti so v aprilu 1954 posekali v gozdnih parcelah na Možjanci 11 mecesnovih dreves. Za ta nedovoljen posek je sodišče vsakega obsodilo na mesec dni zapora. NESREČE Zapustila je 3 nepreskrbljene otroke 2 meseca zapora. Janko Mezek, doma iz Krniš v Gorenji vasi je nekaj časa stanoval pri Matiji Popitu v Tržiču. V aprilu 1955 pa se je Mezek nameraval odseliti od Popita, ker je našel drugo stanovanje. Ob odhodu pa je vzel na škodo Popita razne stvari, kot perilo in podobno v skupni vrednosti 5.000 dinarjev. Službujoči organi Ljudske milice so našli, ukradene stvari v Me- Gibanic prebivalstva na Jesenicah V času od 6. junija do 13. junija so v jeseniški bolnici rodile: Viktorija Hvala iz Pečin dečka. Alojzija Jakelj iz Dovje-g'i deklico, Olga Hriberšek iz P'ave deklico, Ana Hadaš iz Raven dečka. Marija Globočnik znano kam. Zadnje dni se je vsem ljudem, ki so z njo govorili, zdela nekako bolna, včasih je govorila celo čudne in nerazumljive stvari. Ker je že več- jo pozornost in najti možnost, da se nesreče preprečijo. Tudi na Duplici se je zgodila podobna nesreča. Motocikiist se je zvečer zaradi nepazljivo- krat odšla k svojim sorodnikom ^slj zaietel v cestne zapornice in dobil večje poškodbe, medtem ko se tovarišu, ki je sedel zadaj, ni nič zgodilo. so bili mnenja, da je isto ponovila tudi sedaj. Ker je le ni b&o že več dni domov, so o njenem odhodu obvestiili organe Ljudske milice, ki so začeli takoj s poizvedovanjem. 35-letna Ana je doma pustila 3 otroke, med katerimi ima najmlajši šele eno leto, ter moža. Organi Ljudske milice so begunko vseskozi iskali, domačini Podgore pravijo, da so jo naslednjega čil šolsko leto tudi jeseniški vr- Lep zaključek jeseniškega vrtca Z ostalimi šolami je zaklju- tedna še videli hoditi v bližnji okolici. V torek, 21. junija pa so jo našli v Savi pri Okroglem. Oblečena je bila le v kratkih hlačkah, okoli vratu pa je imela zadrgnjen pas. V obraz je bila že vsa izmaličena od o-strih skal v Savi, prepoznali so jo tec, ki vzgaja številno predšolsko mladino z delavskih Jesenic Zh, zaključek so pripravili mladi Jeseničani ljubko prireditev, ki je bila v torek zvečer v Delavskem domu. Nastopil je pevski zbor, ki je prav prisrčno zapel nekaj pes- Na Primskovem se je posestniku Petru Zupancu pred nekaj dnevi pripetila nenavadna nesreča. Zaradi zastrupitve, je moral poklati 3 goveda, od tega 2 napol breji kravi in enega bikca. Do nesreče je prišlo takole: Zupančičev sosed je barval železno mrežasto ograjo z miniumom. Z barvo pa je poškropil tudi del Zupančičevega travnika. Le-ta je travo pokosil in krmo takoj pokrmil živini. Brž po prvem obroku je živina nehala jesti, ker je nastopilo zastrupljenje s svincem, ki ga vsebuje ta barva. Sele četrti dan so nastopili znaki zastrupitve in tedaj že ni bilo več druge pomoči, kot zakol. Posestnik je utrpel precejšnjo škodo brez lastne krivde; kosil je namreč v mraku. Škodo v višini 200.000 din bo zelo težko sam utrpel. Živina namreč ni bila zavarovana. To je resen o-pomin onim, ki mislijo, da se govedu v hlevu ne more nič zgoditi in da je zavarovanje živine nepotrebno! Nov prapor gasilcev Gasilsko društvo na Duplici v kamniški občini je v nedeljo razvilo prapor. Na prireditvi so sodelovala vsa okoliška gasilska' društva in mnogo občinstva. Praporu sta botrovala direktor tovarne »Stok tov. Anton Iste-nič in tov. Anica Gregorševa. V imenu kamniške občine je zabil spominski žebelj predsednik LOMO Kamnik in ljudski poslanec tov. Janko, v imenu kamniškega gasilskega društva pa tov. Uršič. Vajenska šola v Škofji Loki je ena najstarejših v Sloveniji. Ustanovljena je bila že leta 1383. Pravi razmah pa je doživela šele po vojni PnuV ored vojno se je omejeval le na nedeljo in večerne ure. Toda, če danes pogledamo na urnik lahko vidimo, da so razredi zasedeni vsak delavnik dopoldne in popoldne. Poleg splošnih predmetov poslušajo učenci tudi strokovne predmete. Tu je možna specializacija v štirih najbolj razširjenih obrteh v okolici Loke: kovinarstvu, predil-stvu, mizarstvu in šiviljstvu. Seveda šola ne zanemarja tudi ostalih obrti. Osnovno prakso dobe ti vajenci doma. specializirajo pa se v tečajih v Ljubljani ali v Kranju. Toliko za uvod. kajti spregovoriti moramo o njihovi .celovečerni prireditvi, lahko bi jo 'imenovali tudi: »Revija dela«. Jedro prireditve so bili prizori iz vajenskega življenja. Ti so bili tudi za gledalce najbolj zanimivi, čeprav so bili zelo v naglici pripravljeni. Najboljši je bil vsekakor prizor oblačilne stroke: '»V delavnici«, za njim seveda ni zaostajal prizor kovinarjev »Sorodni poklici«. Manj pripravljena sta bila »Novo pohištvo«, preveč šolski pa je bil »Strokovni pogovor-, toda kljub temu je bil za poslušalce zelo poučen, pokazal je koliko tujk še danes uporabljamo posebno v strokovnem izrazoslovju. Ob teh prizorih so bile nanizane simbolične vaje in plesni pri-zofTTki so s svojo pestrostjo posebno poživili program. Kulturni del programa je bil sicer skop, vendar pa je vsaj pokazal, da tudi vajenci znajo zelo dobro recitirati (»Pesem delu«) in tudi depo zapeti. Večer je bila dostojna, zanimiva in celo poučna revija dela, posebno desetletnega dela vajenske šole po osvoboditvi. Tržiča dečka. Milka le po poročnem prstanu in mic. Dobri so bili tudi recita-Kosmač laseh, ki pa so ji ob dotiku že torji, folklorna skupina, balet iz Sarajeva deklico, Regina P.ratina iz Mojstrane dečka, Jožefa Sever iz Tržiča dečka. Marija Koblar z Jesenic dečka. Terezija Tratar iz Dvorske vasi dečka. Mihaela Cankar iz Blejske Dobrave deklico, Zinka Pretnar z Jesenic deklico, Ivanka Praorotnik iz Kovorja dečka. Valerija Sovdat iz Volarij ™Sf™m™°™ deklico. Rozalija Štros iz Stare Fužine deklico. Ivanka Kna-felj z Jesenic dečka, Olga Vuga iz Vedrijana deklico. Vida Kobcntar z Jesenic dečka, Cilka Kovač iz Most pri Žirovnici dečka in Rozalija Rabič iz Mojstrane deklico. izpadali. Menijo, da je morala biti že kakih 5 dni v vodi. Vsekakor A. J. pri svojem dejanju ni pomislila dovolj na nepreskrbljene otroke. Njeno psi- na skupina in drugi, ki so z izvajanimi točkami navdušili starše. Burno odobravanje je veljalo tudi vzgojiteljskemu zboru jeseniškega vrtca, ki je nično stanje je bilo v zadnjem v veliki meri pripomoglo k pra- času zelo kritično, večkrat je imela manjše živčne napade. Dokončni vzroki in način nje-še ni dognan. verjetno pa je tedaj doživela popoln živčni zlom. vilni vzgoji naših najmlajših. Kino »Krvave«, Cerklje: 25. in 26. junija francoski film 'Farmska Kartuzija<. Predstave v soboto ob 20.30 "ri in v nedeljo ob 17. in 20. uri. Kino Naklo: 25. junija ameriški film »Krvna osveta«, 26. junija angleški barvni film »Ljubezen je lepa". Predstave ob sobotah ob 20. uri. ob nedeljah ob 19. uri. Obiskali so Ravne 41 mladincev in mladink, članov kluba mladih proizvajalcev iz jeseniške Železarne, j« v soboto obiskalo svoje tovariše v Ravnah. Ze v petek popoldne so mladi Jeseničani odpotovali, vrnili pa so se v nedeljo zvečer veseli in zadovoljni. Na o-bisku v Ravnah so si ogledali tamkajšnjo železarno, jeklarno, gimnazijo in druge posebnosti tega pomembnega železarskega središča. V razgovorih s svojimi mladimi tovariši pa so izmenjali tudi misli o raznih mladinskih problemih, o delu v železarnah, sodelovanju v raznih organizacijah in drugem. Danska: Jugoslavija v vajah na orodju V soboto, 25. junija, bo v Ljubljani mednarodno srečanje članov v vajah na orodju med Dansko in Jugoslavijo. Danska ima v svojih vrstah dobre tekmovalce, saj so na dosedanjih tekmah dosegli vedno boljši uspeh od Jugoslovanov. Le preteklo leto, v Rimu, je uspelo jugoslovanskim reprezentantom premagati Dance. Tekma bo ob 16. uri na letnem telovadišču TVD »Partizan« — Narodni dom v Tivoliju. Gorenjci udeležimo se te mednarodne prireditve, ki je vključena tudi v vrsto proslav ob 10-obletnici osvoboditve. Oglaftnite t »Glasu Gorenjske" OBJAVE - OO I Nesrečni motorist • Mali oglasi Ovinek v Mostah, kjer gre cesta preko mostu v smeri proti Komendi, predstavlja stalno nevarnost. Most je nekoliko v gospodinjstvu. Gre tudi za Imrll so: Franc Medja, oseb- dvignjen in če so vozniki ne- sostanovalko. Naslov v upravi Mlajša poštena uslužbenka išče sobo v Kranju ali v bližnji okolici; v prostih urah pomaga ni rnckojonec, star 57 let, umrl na Jesenicah v bolnici, bivajoč na Jesenicah. Terenska 6; Natalija Sodja, gospodinja, stara 46 let, umrla na Jesenicah, Titova cesta 35. tam bivajoča; A- previdni je nesreča neizbež- lista, na. Ko je v nedeljo računovod- Prcklicujem bLok štev. 26650 i a Kmetijske zadruge v Zalo- izdan v Komisijski trg. Kranj gu, Slavko Merše, z motorjem z dne 2. 6. 1955. zavozU na most, mu je prihitel Prodam manjše posestvo ali nasproti drug motocikiist, ki je na Hudovernik. gospodinja, sta- premalo pazil na nevaren žara 75 let, umrla v Javorniškem voj. Nesreča je bila neizogibna. rovtU 28; Jakob Drole. osebni Merše se je pri tem trčenju ne- samo hišo s sadnim vrtom med Kranjem in Tržičem. Naslov v upravi lista. Iščem v najem primerne pro- upokojenec, star 76 let, umrl na varno poškodoval. Ima razbito store za mizarsko delavnico. — Jesenicah, Mladinska 16. lobanjo in pretres možganov Bodlo LJublJcin. Poročila poslušajte vsak dan ob 6., 7., 12.30, 15., 17.. 19 in 22 uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 uri In vsak delavnik ob 15.15 uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. ^Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 13. uri. •Pregled tiska« pa vsak dan ob 6.30 uri. Vdel.ja, 26. junija: 8.00 Otroška predstava: Sneguljčica (pri- poje Gorenjski vokalni kvintet. 20.00 »Na Gorenjskem je fletno« (pisan spored slovenskih narodnih pesmi). 20.30 Tedenski notranje - politični pregled. Sreda, 29. junija: 6 35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 16.00 Utrinki iz literature — G. Mau-passant: Vrnitev. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 »Od Triglava do Ohrida« (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov). Četrtek, 30. junija: 6 35 Pisan Polak Jurij, mizar, Kranj, Zlato polje 4. Prodam pisalni stroj še malo rabljen. Naslov v upravi lista. Prodam 18 m bakrenega kabla ovitega z gumijem na 4 faze. Naslov v_ upravi lista. Zamenjam enosobno stanovanje v centru mesta za dvosobno v centru ali okolici Kranja. Kupim tudi stare vložke za posteljo iz prave žime. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam vzidan štedilnik. Milje 15, Šenčur. Kmetijska zadruga Ljubno na 1 loterijskem ima na prodaj redila Marija Duš, glasba Bo- spored slovenskih narodnih in vprežne grablje in izruvač za umetnih pesmi. 12.00 Igrajo na- krompir. M zabavni ansambli: Trio Dorko Takoj zaposlimo 5 ključavni- Škoberne, Tamburaški orkester carjev in 1 lakirarja s p»okso. ljubijan.s/Wh »Svobod'« p. v. Zaželjeni ,samci, ker je za iste Matka Sijakoviča in Češka god- stanovanje preskrbljeno. »Elan«, ba p. v. Boruta Lesjaka. 14.30 Begunje pri Lescah. Modni kotiček. 14.40 Poje vo- Kovinostrugar — kvalificiran kalni kvintet »Anton Neffat«. ali visokokvalificiran — dobi 16.00 Utrinki iz literature — takoj službo pri Avtoprometu — C, i ovan i Verga: Psica. 20.00 »Ce- Kranj. Nastop službe takoj ali trtkov večer., domačih pesmi in 1 julija 1955. Zglasiti se oseb- jan Adamič — ponovitev). 9.05 »Po svetu poezije«: Poletje v liriki. 13.00 Pol ure za našo vas. 15.30 »Po naši lepi deželi« — Zvone Kržišnik: Slovenska Istra ob začetku sezone. 16.30 Nedelj ski roman — Marcel Giuglaris: Spoštovani gospod Lutka - nadaljevanje 17.00 Prenos mednarodne nogometne tekme Švica : Jugoslavija. 1~> Mednarodna radijska univerza — Prof. Lu-cien de Gennes: Golšna žleza — b) Prof. Marcello Piagentini: Zgradbe za družbene potrebe v Italiji Ponedeljek. 27. junija: 6 35 Igrajo Štirje flosarji. pojeta Mi-ja in Stane. 7.30 Cicibanom — dober dan! 14.40 Slovenske narodno pesmi poje vokalni kvintet »Niko Stritof«. 16.00 Utrinki U literature — Ludwig Bemel mans: Cas pomladi. 20.30 Kulturni pregled. Torek., 2H. junija: B.80 Slo venske narodne pesmi. 14 30 Za nJmlvosti iz znanosti In tehnike. 16.00 Utrinki Iz lterature — ''Vam Srimpf: Človek z berg-IJo. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.10 Slovenske narodne pesmi napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 20.45 Literarni večer: Okrogle povesti mojstra Balzaca Petek, 1. Julija: 6.38 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbe-ka. 730 Cicibanom — dober dan. 13.10 Križem skozi filme in o-perete. 16.00 Utrinki iz literatu re — Marv Cooper: Mehiška roža. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 20.45 Igra kvartet Jureta Rohežnika. Sobota. 2. julija: Pred mikrofonom so štirje fantje in Kmečka godba. 16.00 Utrinki iz literature — Anton Vodnik: Svatovska pesem. 18Č15 Z narodno pesmijo V prijeten delo-pust. 20.00 120 pisanih minut. no pri upravi podjetja Kranj. Huje 51. •Jelovica« — medzadružni lesni kombinat Skofja Loka sprejme večje število kvalificiranih mizarjev. Plača po tarifnem pravilniku. Vse informacije se dobe v podjetju. Delavsko prosvetno društvo Svoboda« Lesce pri B edu kupi za potrebe godb-j na pihala n.:;-h-dnje inštrumente normajne uglasitve: ES k'arinet. B klarinete, flauto C in oinele. Ponudbe z navedbo cene poslati na gornji naslov. Splošno gradbeno podjetje 1 ''i morje A jdo\ :a blazneža, ki |bi rad vladal svet. Zato ni nič čudnega, če je ženska z oksidiranimi lasmi zavidala brezrokemu invalidu. Morda bi celo zavidala] slepcu, (saj ga je vid, ki ga je izgubil na fronti, iztrgal tej strašni stvarnosti. — Le taiko lahko človek ubeži fronti . . . Tudi to je bil beg, Iki se je posrečil tle za ceno zdravja, za ceno amputiranih rok in nog, za ceno vida . . . — Fahrkarten bitte! Rosita se je nehote zdrznila, ko so se odprla vrata kupeja. Hitro je dala karto sprovodnici in dala sL, jih tudi Angleža, da bi čimprej bili zopet sami. Toda .sprovodnica in brezroki vojak, ki jo je spremljal, nista zapustila kupeja. Sedla sta in Rosita je komaj čakala, da bi bila postaja, kjer bi sprovodnica in neza/.eljeni potnik izstopila. Vlak se je kmalu ustavil. Sprovodnica je odšla, brezroki vojak pa je obsedel in začel ogovarjati Rosito. — Kam, liebes Freulein? jo je prostodušno vprašal. — Ne daleč, — je brezbrižno odgovorila, aU vojak je še vedno silil vanjo z vprašanji in povedala mu je, da je i { |orenj:.ke. — Aus Oborkrain? — so je začudil vojak in pristavil: — Aus dom Banditengau. — (Pod imeinom Banditengau« Je med drugo svetovno vojno zaslovela Gorenjska po vsej Nemčiji.) Rosita je predrzno pogledala vojaka in rekla kljubovalno: — Jawohl, aus dem Banditengau! Barva njenega glasu ni mogla prikriti kljubovalnosti in ponosa, da jo doma iz krajev, kjer se ie več kakor tri leta borijo partizani za svobodo svojogu ljudstva in vsega človeštvu. Vojak jo to opiiy.il in spregovoril slovensko v koroškem dialektu: — Tudi pri nas so že partizani. Rosito Je začudilo, da brezroki vojak m imenoval partizanov bandite, kakor »o jih imenovali Nemci. Vendar ni odgovorila. — Ce bi se vrnil zdrav s fronte, bi šel morda tudi jaz k nJim. Tako pa sem Invalid. — Smehljaj z njegovega obrazu je izginil.