ENOTEN NASTOP
Opredelitev stabilizacijskih problemov v ozdih terja dogovor vseh zaintereslranlh
o možnih rešitvah
Uresničevanje programa ukrepov in aktivnosti, ki jih je sprejela skupščina mesta Ljub-Ijana. terja kar najbolj enoten na-stop vseh dejavnikov v mestu. V okvira tefa aktivnosti je bil na mestnem svetu zveze sindikatov Ljubljana sprejet dogovor o obi-skih v posameznih organizacijah združenega dela, v katere se bodo vkljueevali tudi predstav-niki dnižbenopolitičnih organi-zacij. gospodarske zbornice in izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana. Obiski bodo še ta mesec, organizira pa jih gospo-darska zbornica.
V pogovoru bodo obravnavali zadeve. ki so v tem času najak-tualnejše. Mednje vsekakor sodi izvajanje izvoznih načrtov. pro-blematika najemanja blagovnih kreditov. možnosti za nove izvozne programe ter nadomeš-čanje uvoženih surovin in repro-dukcijskega materiala z doma-čim. Nadalje bo tekla beseda o proizvodnji.           problematiki
oskrbe s surovinami in o likvid-nosti. posebno v prihodnjem letu. Prav tako bodo ugotavljali izvajanje dogovorjcnih investi-cij. možnosti gledc združevanja akumulaci je za skupnc naložbc z namenom. da bi po potrebi hi-trcjc prestrukturirali gospodar-stvo. politiko ccn itd. Posebna pozornost pa bo namcn jena or-ganizacijam združenega dela, ki
poslujejo z izgubo oziroma na meji rcntabilnosti.
Namen pogovorov ni le v tem, da se posebej informiramo o že znanih težavah. tcmveč gre za žcljo, da se skupa j dogovorimo o konkretnih nalogah, ki morajo biti opravljenc v posamezni or-
ganizaciji združenega dela ter istočasnov vseh drugih organih oziroma organizacijah. Zato vclja poskrbeti. da bo v teh po-govorih vsak problem natančno opredel jen ter spre jet dogovor o možnih rešitvah.
Nadaljevanje na 3. strani
*MJ»
•1
(Nadaljevanje s 1. strani)
V okviru te akcije bomo obiskali delovno organizacijo GIP Gradis, sozd Hmezad — delovno organizacijo Jata, sozd Emona — delovno nrga-nizacijo Mesna industrija Zalog ter ŽK Žito — tozd Mlini.
VINKO FRANJO
• Večji izvoz, a manj deviz
Papirnica Vevče je največji izvoznik v naši občini, saj proda na tuje kar polovico vseh svojih izdelkov. Največ kupcev je iz držav zahodne Evrope. Bližnjega vzhoda, nekaj pa tudi u dežel Azije in Afrikc. »Letos so možnosti za prodajo zunaj naših meja še težje kot prejsnja lcta, saj sve-tovna kriza vpliva tudi na naš izvez,« je povedal direktor Papirnice Vevče Stane Er-menc. »Vzdrževati izvoz je izredno težko delo. Treba je imeti določene navade, se dr-žati dogovorjenega, rokov, hitro reševati reklamacije. biti poccni in kakovosten...«
Letos naj bi v Papirnici Vevče izvozili 35 tisoč ton raznih papirjev in tapeft kar je sicerpo količini 7 tisoč ton več kot lani. vendar pa dolarski izkupiček najbrž ne bo vcčji. V zadn jem času so sc cene to-vrstncmublagu nasvctovnem trgu zniževalc in čeprav letos spct rahlo rastejo, ni pričako-vati, da bodo vrednostno po-vcčali izvoz.
Do pollctja so izvozili za približno 9 niilijonov in 371 tisoč dolarjcv. ocenjujejo pa, da bo ob koncu lcta ta številka znašala okoli 22 do 23 miHjo-nov dotarjev. V primerjavi z istim obdobjem lani se je izvoz v prvih Sestih meserih letos zmanjšal za 4 odstotke, letni načrt pa so uresničili le 44-odstotno. Vendar pa je znesek, ki so ga v tem času iz-tržili za prodajo na tuje, kar 38 odstotkov manjši od lan-skega. To, da izvoznega plana v prvih letošnjih šestih mese-cih niso izpolnili v celoti. gre pripisati pomanjkanju naročil v januar ju in fcbruarju pa tudi nekoliko slabši oskrbl jenosti z rezervnimi deli.
Izvoz pa poleg deviz pri-naša tudi precejšnje težave; do konca juli ja so ustvarili za 128 milijonov in 777.435 di-narjev izvoznih spodbud. iz-plačanih pa so dobili le nekaj več kot 29 milijonov dinarjev. Obcnem pa jim Udružena beogTadska banka za čas od 25. marca do 24. juni ja ni pla-čala izvoznih računov za Iran. Ker je ta država njihov naj-večji kupec (kar polovico vsega izvoza gre tja), je to se-veda hud udarec za to de-lovno organizacijo. Direktor Stane Ermenc pravi: »Papir-nica Vevčc spada med dobre gospodarje. Kako torej razlo-žiti delavcem, da je treba ve-
liko izvažati, hkrati pa prav
zaradi izvoza stojijo stroji. ker ni zaslužcnega denar ja. ni surovin...«
Vevška papirnica polcg tega. da je velik izvoznik, tudi preccj uvaža. »Vse napore bomo vložili v to. da bomo zman jšali odvisnosl od uvoza. Tudi naši razvojni pro-grami so tako usmerjeni in raču-nami), da se bo prav zaradi ra-zmerja izvoz-uvoz v bodoče našc gospodarsko stanje bistveno po-pravilo. Čeprav več izvažamo. kot uvažamo. jc za razmerc. v ka-terih delamo, udelcžba pri ustvarjenih devizah prenizka. Zato smo si prisil jeni pomagati s čas >vnimi ali blagovnimi krediti. cla zagotovimo ncprckinjcno oskrbo ssurovinami. Ti krediti pa so dragi zaradi plačila obrcsti in tcčajnih raztik od najema do vra-čila.«
DARJA JUVAN
Težave Gradisa v tujini
Že vrsto let se GIP Gradis iz Ljubljane zelo aktivno vključuje v izvozna prizadevanja našega go-spudarstva. GradLsovi gradbcniki mi že prcd 18 leti začeli tlclati v ZR Ntmčiji v sodelovanju z naj-večjim nemškim in evropskim gradbemm podjeljem Phillip Holzmann. Leta 1478 pa se je GradLs prvir pojavil tudi na ira-škem tTŽišču, kjer je samostojno in v sodclovanju z tirugo sloven-sko gradbeno operativo prevze-mal najzahtevnejša gradbena dela. Manjša dela su bila oprav-
Ijena tndi v Avstriji, Frandji, Li-biji in ItaU^.
Lanskoletni izvozni uspehi so narekovali izredno zahteven plan za letošnje lcto, ki pa po vse j ver-jetnosti ne bo urcsničen. V Gra-disu še vedno niso uspeli zagoto viti toliko izvoza, da bi nadome-stili izrcdno uspešen Ianskoletni nastop na potresncm področju iuga Italije. kjcr je bilo izvoženo več kot 100.000 kvadratnih me-trov montažnih hiš. Prav zato je lctošnja iz;vozna bilanca v nevar-nosti in če ne bodo že ta mcsec rcalizirani nckatcri pogovori o novih poslih, bo treba narediti rcbalans izvoza in ga uskladiti s SISEOTOM.
Plan izvoza blaga za letošnje leto znaša 443 milijonov dinar-jcv, storitev pa 670 milijonov di-narjev. Prav sedaj potckajo po-govori (i prodoru izdelkov kovin-sk<> predelovalne industrije (bc-tonarnc in asfaltni finišerji) Gra-disa v Alžirijo in Marriko v obliki koopcracije z alžirskim partner-jcm. pa ludi v nckaterc dežele SEV.
Nastop na inozemskem trgu in izvajanje investicijskih del se iz dncva v dan zaostruje najmanj iz treh razlogov: 1. močnejša kon-kurenca drugih držav, 2. slabšajo se pogoji, pod katerimi tuji inve-stitorji ponujajo gradnjo novih objektov. ob istočasni nesposob-ncisti nckatcrih dežel, v katerih gradimo. da plača jo svoje obvez-nosti in 3. togost našega sistema, ki s številnim in dostikrat nepo-trebnim administriranjem omc-juje hitrejši blagovni izvoz. Dosti jc ncdorcčenih stvari, predvsem v zvezi z uvozom blaga za izvoz. C.P.