Drr. A. Jehart: Nekai o pctovanju v svitopisemske dežele. »Potovanje —? Pa t takih dragih časib —? Tega pač ni treba —? Kje bodete pa denar dobili—?« Tako čujemo tega in onega ugoTarjati. Da vas pomirim, Tam bom na vsa ta huda Tprašanja lepo po vrsti odgovoril. Prepričan semji da bodete še preden Tse preberete že navdušeni pristaši moje misli. — Vsak rokodelčič mora potovati, da se razgkda po svoji stroki. Tudi profesor Sv. pisma je rokodelec, njegovo orodje so knjige, njegova stroka je razlaganje Sv. ipisma, delo njegovega truda pa je izobrazba mladih duhovnikov. Kdor pa hoče razlagati in učiti St. pismo, ta si mora ogledati svetopisemske dežele. Kakor veste, nam podaje Sv. pismo Božje razodetje. Bog pa nam razodetih resnic po večini ni podal zbranib in sestavljenih, kakor jih imamo danes na primer zbrane v katekizmu, ampak, bi dejal, t okvirju zgodorinsikih dogodkov. Zgodovina človeštva in posebič zgodovina Izraelcev je nositeljica, je posoda Božjih obljub in Božjega razodetja. Izraelci pa so živeli v deželah, ki so čisto drugačne nego naše, v deželah, ki jih imenujemo »Jutrrjvo«, »svetopisemske deželc« Gore in doline, vode, rastlinstvo in živalstvo, vse je drugačno. ^judje tam drugače živijo, drug jezik govorijo. Njihovo življenje in obnašanje, njihovo delo in opravilo, — vse se je razvilo pod yplivom njibove rroče domorine. Kajti svetopisemske d«žele ležijo v vročem pasu ali pa vsaj čisto blizu njega. Življenje in mišljenje Izraelcev in njihovih potom-  cev Judov in drugih narodov, ki jih še omenja Sr. pis- mo, pa odseva iz vsake strani Sv. pisma. čisto drugačno ije nego smo ga vajeni mi, nepojmljivo, tuje, Tečkrat |nerazumljivo. St. pismo je zares pismo, pisano t dalj- 'nib krajih in naslovljeno na vse človeštvo. Pa je iudi pismo iz davnih časov! Dogodki, ki so nositelji Božjega razodetja, ?o.se vršili yeč tisoč let pred nami. že zdavnaj so se sretopisemska mesta podrla t prah in razvaline, sto- in stoletja so valovela črez nje, vojske so jih teptale, čas je nasul več metroT visoke rušeTine na zidove, nekateri kraji so brez sledu izginili, drug€ spet šele t najnov«jšem času s trudom izkopa- Tamo \z sipin.  In o teh daljnih krajih in darnih dobah govori Sr.' pismo. Dan na dan bi naj svetopisemski učenik vse to razlagal, pa teh krajer sam še nikdar videl ni! Le slabo nadomestilo bi bilo, kar so drugi videli in izkusili. To bi se reklo, gledati in opisovati svet, kakor sc vidi skozi tuja očala. In tuja očala ne svetijo dobro! Sam mora vse videti, potem bo s pridom učil in šele tcdaj bodo imcle njegove besede pravo vrednost in veljavo. Kcr je študij svetopisemskih krajev take ražnosti, so sx. Oče t posebni okrožnici toplo priporočali vsem, ki se bavijo s Sv. pismom, naj vsaj enkrat v življenju potujejo t te dežele. In ogledati si mora vse. V Palestino pojdc, hodil bo po slopinjah Gospodovih, prisluškoval bo hribom, dolinam, šuštenju oljčnih gozdov, šumenju Jordana, skušal bo zvedeti, kaj pripovedujejo o Gospodu in o Njegovih besedah, ki so tod donele. Opazoval bo življenje. Jutrovec se je malo izpremenil od svetopisemskih časot scm, kultura se ga ni mnogo dotaknila. Današnji orientalec živi več ali manj še vedno tako, liakor ga nam slikajo Evangeliji. Iti pa mora tudi v Egipt in na Sinaj, po sledovih Izraelovih. štiristo let so živeli Izraelci v Egiptu, štirŁdeset let v puščairi sinajski. Pet Mojzesovih knjig goTori o teh dogodkih. Nadležni faraoni so večltrat vpadii y dežele izraelske, egiptovska kultura ni ostala br€z Tpliva na njihor razvoj. Egiptovski hieroglifi, sklesani v slcak in na spomenike in pisani na »papirosc, nam pripovedujejo o življenju in mišljenju EgipčanoT notcr nazaj do četrtega stoletja pred Kristusom. j\4arsikaj zanimivega se najde t teh starodaviiih slovstvenih spomenikih, kar je velik« važnosti tudi za razumeTanje Sv. pisma. Tudi k Rudečemu morju bo šel in poiskal mesto? kjer so po vsej verjetnosti Izraelci potovali črezenj. In t Sinajsko puščavo in pa na samo goro Sinaj bo tudi treba iti in še dalje po sledovih Izraela. Lastna izkušnja in lastno. naziranje tch krajev bo mnogo pripomogla k rešitvi marsikaterega še nerešenega vprašanja r Mojze soTih knjigah. Obiskal bo dežele onstran Jordana, dežele Idumejcey, Moabičanov, AmonitOT. Ostanki teh ljudstev še danes žive pozabljeno pastirsko življenje med srojimi griči, prav kakor nekdaj ob času Davidovem. Tudi t Damask pojde in si pogleda »Ravno ulico«, kjer je molil izpreobmjeni Paul, in na Libanon k cedram, ki jih toliko hvali Sv. pismo. Na visokem gorskem sedlu Libanona še danes stoji par ceder, 2—3 tisrVS let starib, ki so Salomonove čase videle —. Nazadnje pojde tudi še Babilon in v Ninive. Mnogo govori Sv. pismo o leh krajih. V sivi davni dobi, 5—6 tisoč let pred nami so tod živeli narodi, ki so danes po- polnoma izginili. Velikanska mesta so pozidali, trgovina je cvctela, obrt, poljedelstvo, celo lepe umetnosti so gojili. Kdo se ne spominja babilonskega stolpa, ki, vsaj delonia, še danes stoji, komu ni zr.an kralj Nabuhodonozor in o Ninivah in preroku Joni ste tudi čuli. In vsi ti kraji vslajajo dandanes iz sipin in ruševin dolgih tisočletij in pod lopato in motiko pridnih raziskovalcev se razgrinjajo našim začudenim očem tempeljni in palače, tlakane ceste in hiše, ki so stale ko so Evropo krili še pragozdi in močvirja. In stotisoči klinopisnih.tablic, glinastih, v ognju žganih plošč s klinasto pisavo, prihajajo na dan iz sipin, kjer so ležale tisočletja in čakale na bistroumne učenjake naših dni, ki so po dolgem trudu končno rcšili zagonetne klinopise. In te tablice nam pripovedujejo o življenju pradavnih dob in potrjujej0. kar nam Sv. pismo poroča o njih. Se več bi vam rad povedal, kaj vse bi si bilo treba ogledati, pa gospod urednik že sega po škarjah in vi me vprašujete: »Tako potovanje bo trajalo silno dolgo in bi stalo strašno denarja! Denarja pa ni!« — Prcdvsem vas moram opozoriti, da se dandanes tudi po Jutrovem lahko naglo potuje. Angleži, ki so po vojni vse te kraje dobili v svoje roke, so speljali celo vrsto železnic, p'osebno po Palestini. Iz Egipta prideš v 14 urah črez puščavo v Jeruzalem, koder je svojčas sv. družina morala potovati 7—8 dni. Iz Jeruzalema se v 4 urah pripelješ v Nazaret, kamor si prej potreboval dva dni. Iz Nazarela v Damask poluješ šest ur, iz Damaska prideš tudi v šestih urah črez Libanon v Beirut. Razen železnic vozijo dandanes po dobro udelanih cestab turislovski avtomobili na vse strani. Svojčas si potoval z vegljastim vozičkom cele ure do Jeriha in do Mrtvega morja, danes te pripelje tja avto v manj ko eni un. Iz jeruzaierna vozi po giaaki cesii avio par ur v  Nazaret. Prej si z vozom rabil par dni. Zarana se od pelješ iz Jeruzalema, si ogledaš vse znamenitosti Sa marije in Galileje, pa si zvečer spet doma v svojem sta nu v Jeruzalemu.  Angleški vojni avto vozi iz Beiruta črez Libanon in  črez puščavo k Eufratu in Tigrisu ter v Babilon. Dva dni  potrebuje za pot, ki #so zanjo moral prej žrtvovati tri  tedne napornega jezdaijenja in nočevanja po nesnažnih, samotnih vaseh. Kdor štcdi s časom, štedi z denarjem! Res staneta  železnica in avto tudi nekaj, pa daleč ne toliko kakor hrana in stanovanje, voz in konj pri počasnem poto vanju. Umeli bodele torej, dragi bravci, da ni taka reč, če hoče kdo prepotovati in si ogledati kraje in dežele, ki smo jih gori našteli. Koliko časa bi torej potreboval, vprašate? Za potovanje samo morebiti mesec dni. Ker pa je svetopisemskemu znanstveniku treba potoma tudi študirati jezik domačinov, arabščino, ki je sorodnica svetopisemske hebrejščine, ker se je treba na važnih mestib vendarle nekaj dalje pomuditi, in ker si je treba končno tudi ogledati in si preštudirati knjižnice, ki leže v znanstvenih središčih orienta, v Kairi, Jeruzalemu, v Bei rutu, — bi narastel čas na 3—4 mesece. In — stroški?  Stroški so seve veliki. Izračunal sem si po podatkih, ki jih imam od znancev iz Kaire in Jeruzalema, da bi stalo trimesečno potovanje okroglo 75.000 dinarjev. Je  mnogo, pa vendar ne toliko, da bi se ne dalo spraviti vkup —. Pisec čianka sam namerava potovati tekom prihodnje zime v svetopisemske dežele. Leta že se pripravlja, precej denarja si je že pribranil, nekaj pa mu ga seve še manjka. Zaupajcč na Božjo previdnost se je minulo spomlad obrnil na javnost s prošnjo za podporo. Ni se varal. Dobri dve tretjini stroškov sta že kriti, glede ostanka <pa trdno upa v Boga in v dobre Ijudi, da bo tudi kmalu krit. »Kedaj pa torej mislite odpotovati,« me radovedno vprašujete. i Meseca januarja. Pri nas je tedaj zima, na Jutrovem pa najlepša pomlad. Poletna huda tamošnja vročina nam hladnim, severnim ljudem ne stori dobro. Potoval pa bom črez Trst in Rim, kjer se oglasim v papeškem svetopisemskem zavodu ter iiekoliko poštudiram. Iz Rima pojdem črez Brindisi v Aleksandrijo. Najprvo obiščem Egipt, kolikor je važen za Sv. pismo, nato grem k Rdečemu morju in na Sinaj. Marca bom v Jeruzalemu — mesec dni — in v Palestini, aprila in de^ majnika v Siriji in v Mezopotamiji, v deželi Babilona in Niniv. S koncem majnika se vrnem v domovino. — * * * Upam, dragi bravci, sedaj ste kolikorloliko prepričani, da je tako potovanje potrebno, pa tudi izvedljivo. Bog indobri ljudje bodo pomagali. Kako, — to utegnete morebiti v kratkem kje zvedeti! Razume se končno, da bodete vi, cenjeni bravci našega »Gospodarja«, prvi in koj spotoma dol)ivali točna poročila o vseh znamenilih krajih in dogodljajih poto- vanja. To tirja že čut hvaležnosli do vseh blagih do- brotnikov. Do tedaj pa na svidenje!