Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
i
Wk
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst. Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Leto XXXIX. - Štev. 24 (1953)	Gorica - četrtek, 11. junija 1987 - Trst	Posamezna	številka Lir 700
PSMSlBVfl okrožnica O Marin Sv. oče odprl Marijino sveto leto
Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 1987, je papež Janez Pavel II. izdal svojo šesto okrožnico s pomenljivim naslovom »Redemptoris Mater« (O Odrešeni-kovi Materi) in s podnaslovom »Blažena Devica Marija v življenju potujoče Cerkve«. Geslo, ki si ga je sedanji papež izbral ob nastopu svoje službe in se glasi »Totus tuus« (Ves tvoj), je že dalo slutiti, da bo imela božja mati Marija posebno in vidno vlogo v njegovem pontifikatu. V svojih okrožnicah in drugih listinah ali nagovorih se Janez Pavel II. pogosto sklicuje na Marijino vlogo v zgodovini človeštva in Cerkve, pa tudi vsakega posameznika. Sedaj je te vidike Marijine vloge poglobil.
V	uvodu je nakazan glavni razlog za izid okrožnice o Mariji: približevanje letu 2000, ko bo krščanski svet obhajal spomin na Kristusovo rojstvo pred dvema tisočletjema. Prvi Kristusov prihod je zaznamovan z adventom - pričakovanjem, v katerem je bila ravno Marijina vloga nenadomestljiva. Tako naj tudi to pomembno obletnico človeštvo obhaja z Marijo in se z njo pripravlja na poglobitev svoje vere, upanja in ljubezni. Ob njej, ki je globoko doumela in živela povezanost in predanost svojemu Bogu, naj bi ljudje spoznali, kako morajo to povezanost in predanost živeti tudi sami. V zunanji okvir te priprave sodi tudi Marijino leto, ki se je pričelo na Binkošti, 7. junija letos, in bo trajalo do praznika Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1988.
Okrožnica o Odrešenikov! Materi je, sodeč po prvih vtisih in odmevih, zelo enovita in razumljiva. V njej ne smemo iskali teološke razprave o Mariji, marveč je njena naloga predvsem oznanjevalna. Nagovoriti hoče človeka-vemika, da v Mariji in njenem življenju, v »romanju v veri, upanju in ljubezni« tudi sam spozna svojo pot vere, upanja in ljubezni. Okrožnica je izrazito biblična in koncilska. V svetopisemskih poročilih, tolikokrat na videz tako skromnih, okrožnica odkriva bogastvo Marijinega življenja, njene poklicanosti in predanosti vloge, ki jo je imela v času Kristusovega življenja in ki jo ima danes. Koncilski nauk o Mariji — prikazan je zlasti v dogmatični konstituciji o Cerkvi — pa je v tej okrožnici dobil poglobljeno razlago in dopolnitev.
Poleg uvoda (št. 1-6) ima okrožnica še tri jasno in pregledno zasnovane dele. Prvi del (7-24) govori o Mariji v Kristusovi skriv-
nosti. Okrožnica se pomudi ob svetopisemskih besedah: »Milosti polna«, »Blagor ji, ki je verovala« in »Glej, tvoja mati«. Marijino življenje je življenje vere in iz vere.
V	tem je zgled hoje za Kristusom, ki ga je spremljala tako v njegovem zemeljskem življenju in delu kakor tudi v notranjem spoznanju. Marija je »romarica« vere (v veri), s čimer kaže pot vere Cerkvi in posamezniku.
Drugi del (25-37) ima naslov Božja Mati v središču potujoče Cerkve. Zlasti v tem delu je poglobljen koncilski nauk o Marijini vlogi v zgodovini božjega ljudstva in vsega človeštva. Mati Kristusa je tudi mati Kristusovega skrivnostnega telesa, Cerkve. Marija je v mnogih krščanskih Cerkvah že od preteklih stoletij tako navzoča, da kristjane združuje v isti veri in v zaupanju v njeno materinsko priprošnjo.
Tretji del (37-50) govori o Marijinem sredništvu. Za kristjane je edini srednik Jezus Kristus, vendar pa njegovo sredniš-tvo ni izključujoče (ekskluzivno); vanj je včlanjena tudi Marija od trenutka, ko je sprejela božje povabilo, da svetu posreduje Kristusa, prek Kane Galilejske do konca časov. Na neki način je ona tista, ki vedno znova svetu posreduje in rojeva Kristusa. V tem je tudi njena svojska materinska vloga. Po njej spoznavamo Kristusa, toda šele v Kristusu spoznavamo in sprejemamo njeno poslanstvo in sredniš-tvo.
Sklep okrožnice (51-52) predvsem ovrednoti Marijino leto, ki naj bi bilo nova postaja v življenju in romanju vernika in krščanskega občestva na poti v tretje tisočletje in v pričakovanju dovršitve.
Kakor v okrožnici ne smemo pričakovati teološke razprave o Mariji, take je tudi ne smemo presojati zgolj z ascetičnega vidika. Njena zasnova je veliko bolj celovita. Odkriva nam božji odrešenjski načrt, ki ga Bog na poseben način izpolnjuje v Kristusu in njegovi Materi; odkriva nam vlogo Cerkve in Marijino mesto v njej; obvezuje nas k neodložljivi nalogi dela in molitve za edinost kristjanov, ki imajo v Mariji skupno mater, srednico in vzornico; vsem in vsakemu posebej pa Marija kaže pot in rast v veri, krščanskem upanju in dejavni ljubezni.
Upati je, da bomo z veseljem in duhovno koristjo brali in premišljevali vsebino okrožnice in v njej našli nove pobude za osebno in skupno rast v veri.
V	soboto 6. junija je papež Janez Pavel II. v rimski baziliki Marije Velike v povezavi s 16 Marijinimi svetišči na štirih celinah točno ob 6. uri popoldne odprl Marijino sveto leto z molitvijo petih skrivnosti rožnega venca. Te so predstavljale pet dogodkov, v katerih je moč Sv. Duha še posebej prišla do izraza: angelovo oznanjenje Mariji Devici, obisk Marije pri sorodnici Elizabeti, Jezusovo križanje, vstajenje in prihod Sv. Duha na Marijo in Jezusove učence na binkoštni dan.
Jeziki, ki so bili uporabljeni pri tej molitvi, so bili v vrstnem redu sledeči: latinščina, sedanja grščina, portugalščina, poljski jezik, francoščina, ruščina, španščina, holandščina, nemščina, arabščina, angleščina in italijanščina.
Svetišča, povezana z baziliko Marije Velike, pa so bila: v Evropi Fatima, Lurd, Naša Gospa Pilarska v Zaragozi, Knock (Irska), Marijino Celje (Avstrija), Altotting (Bavarska), Censtohova; v Aziji Our Lady of the Mount, Bombay in Naša Gospa v Manili (Filipini); v Afriki Naša Gospa Zmage v Dakarju; v Sev. Ameriki Cap de la Madeleine, Kanada in narodno svetišče Brezmadežne v Washingtonu; v Latinski Ameriki Naša Gospa Guadalupska (Mehika), Aparecida (Brazilija), Lujan (Argentina) in Caacupe (Paragvaj).
Po molitvi je papež prebral svojo poslanico. V njej je poudaril, da »smo s skupno molitvijo okrepili vezi solidarnosti s celotno človeško družino«. Pred dva tisoč leti je angelov pozdrav »Ave Marija!« odprl zgodovini človeštva novo pot. Z istimi besedami naj bi se vračali k Bogu po Mariji, saj je ona žena, v kateri se je v polni meri uresničil božji načrt. To, kar nam hoče Marija povedati, je veselo oznanilo: Bog je ljubezen. Zato naj postane rožni venec, v katerem se ponavlja »Zdrava Marija« običajna molitev krščanskih družin.
Istočasno se je začel polniti prostrani trg sv. Petra z verniki, 'ki so se želeli udeležiti bedenja in prisostvovati papeževi polnočni maši. Bedenje je vodil kardinal Dadaglio, predsednik osrednjega odbora za Marijino leto. V pridigi je sv. oče podčrtal pomen prisotnosti Matere božje v skrivnosti Kristusa in Cerkve in povabil vse vernike, da se prepustijo tej Marijini navzočnosti. Omenil je tudi rimsko škofijsko sinodo, ki je bila razglašena za lan-
ske Binkošti 17. maja in je že stopila v svojo drugo pripravljalno fazo. Po pridigi so bile izrečene prošnje v nemškem, angleškem, poljskem, italijanskem, ruskem in francoskem jeziku.
Slovesnosti odprtja Marijinega svetega leta je papež zaključil na binkoštno nedeljo z večernicami v rimskem Marijinem svetišču Božje ljubezni, v baziliki Marije Velike pa se nadaljuje mašna osmina, ki jo vsak dan zvečer opravljajo ob 7. uri razni kardinali in se bo zaključila to nedeljo 14. junija.
Reagan na obisku v Rimu
Severnoameriški predsednik Reagan, ki je prišel predčasno na vrhunsko srečanje sedmih najbolj razvitih industrijskih držav v Benetkah in prebil nekaj dni z ženo Nancy v neki vili blizu Trevisa, je v soboto 6. junija za nekaj ur obiskal Rim ter se srečal s papežem, Cossigo in Fanfa-nijem.
Najprej je v dopoldanskih urah obiskal Vatikan, kjer je ostal 55 minut. S sedanjim papežem se je že srečal 7. junija 1982, ko ZDA še niso imele rednih diplo-
Zgodovinsko ozadje znaka Sardinske akcijske stranke
±± 9 9
Znak, s katerim se bo predstavila Slovenska skupnost na letošnjih parlamentarnih volitvah skupaj z drugimi manjšinskimi strankami Italije
Ker bodo na parlamentarnih volitvah v nedeljo 14. junija tudi mnogi med Slovenci prečrtali znak Sardinske akcijske stranke (štiri glave Mavrov s prevezanimi očmi), se nam zdi prav, da volilcem povemo, kaj ta znak predstavlja in kako je do njega prišlo.
Sardinija je od leta 1323-1708 pripadala najprej aragonskemu kraljestvu, po združitvi tega s kastiljskim leta 1479 pa celotni Španiji. Že aragonski kralj Peter I., ki je leta 1096 pri Alcarazu premagal mohamedanske Mavre (Moros), je v svoj grb dodal poleg rdečega krža sv. Jurija glave štirih Mavrov s prevezanimi čeli kot znak njihovega kraljevskega dostojanstva. V 16. stol. so aragonske čete nosile ta grb na svojih praporih, prav tako pa je bil vtisnjen na bakrenih kovancih savojskega kralja Karla Alberta leta 1842. »Kraljevina Sardinija« je namreč leta 1708 po porazu Špancev s strani Angležev pripadla savojski hiši.
V	drugi polovici 19. stol. pa so nekateri sardinski znanstveniki, gnani od novo-vzbujene narodne zavesti, vzeli štiri glave Mavrov kot simbol štirih sodnih okrožij, judikatov imenovanih, ki so vodili v zgodnjem srednjem veku obrambne boje zoper saracensko brodovje. Mavri so postali sužnji, zato so jim prevezo na čelu spustili na oči. In v tej napačni verziji je leta 1921 Sardinska akcijska stranka ob svoji ustanovitvi te štiri slepe Mavre (bator moros) sprejela kot svoj znak, leta 1952 pa tudi novoustanovljena avtonomna dežela v svoj grb. Trenutno pa se dela na to, da se obveza čez oči zopet nadomesti s prvotno prevezo na čelu. - jk
matskih odnosov z Apostolskim sedežem. Ti so bili vzpostavljeni 10. januarja 1984.
V pozdravu je Reagan izrazil svoje zadovoljstvo, da bo papež čez nekaj mesecev (od 10. do 19. septembra) spet prišel v ZDA, mu zagotovil molitev ob skorajšnjem potovanju na Poljsko, izrazil svoje občudovanje za pogumni poljski narod, ki si želi svobode in ostaja kljub nasilju močan
v	veri. Izrekel je tudi upanje, da v bližnji bodočnosti pride do sprememb v vseh tistih državah, ki ovirajo svobodno češčenje Boga. Sedanji papež pa je po Reaganovih besedah zgled svetu po svojem velikem pogumu, pobožnosti in življenjski sili, s katero vrši svojo službo.
V odgovoru je Janez Pavel II. poudaril potrebo graditi družbo na verskih in moralnih vrednotah. Vsi smo božji otroci, zato moramo delati za skupni blagor. Kjer je odsotna resnica ali volja delati skupno, prihaja do razhajanj, ki ovirajo pot do prave pravičnosti in resničnega miru.
Po tem srečanju se je Reagan z ženo odpeljal v vilo Castelporziano, kjer sta ga sprejela predsednik države Cossiga in predsednik vlade Fanfani. Sledilo je kosilo, ki se ga je poleg omenjenih udeležila še Fanfanijeva hčerka Maria Pia.
Zaurnjena ouadba zoper »Nouo revijo«
Borčevska organizacija »Josip Preskar« iz Zagreba je sprožila kazenski postopek zoper pisce in urednike 57. številke »Nove revije«, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. V ovadbi je rečeno, da so se gori omenjeni pregrešili proti 114., 133., 134. in 136. členu kazenskega zakonika SFR Jugoslavije.
Javno tožilstvo SR Slovenije pa je ovadbo zavrnilo, češ da kljub nekaterim nesprejemljivim tezam v posameznih prispevkih ni zaslediti pozivanja ali ščuva-nja k rušenju državne ureditve in k protiustavnim spremembam. Prav tako obtoženi niso ustanavljali tolpe ali kakšne druge skupine zoper temelje sedanje socialistične samoupravne družbe.
Kar pa se tiče članka Ivana Urbančiča, ki da je sejal narodnostno mržnjo, češ da Crna gora in Makedonija nista zmožni samostojnega življenja, ker ju mora ekonomsko vzdrževati zvezna država, pa javno tožilstvo meni, da avtor ni s tem zanikal obstoja Makedoncev in Črnogorcev in zato ne pade pod člen 134 kazenskega zakonika, ki kaznuje dejanja narodnostnega sovraštva, razdora ali nestrpnosti.
■ Rimska policija je zajela pet teroristov, ki pripadajo do sedaj skoro nepoznani skupini Rdečili brigad: Enote komunističnih borcev (Unita comuniste com-battenti). Vodja skupine naj bi bil Fran-cesco Maietta. Dobili so ga sredi kupa razglasov in spiskov predvidenih žrtev, med katerimi so poleg sodnikov, časnikarjev, političnih in vojaških osebnosti tudi omahljivci in skesanci iz vrst Rdečih brigad. Ob aretaciji so pri njem našli pištolo, s kakršno je bil marca letos ubit letalski general Giorgeri. Ubil naj bi ga bil Daniele Manella, ki so ga tudi ujeli. Bil je uslužbenec notranjega ministrstva, torej zelo blizu podatkom o protiteroristični dejavnosti.
■ Med Iranom in Vel. Britanijo je prišlo do nenavadnega diplomatskega spora. Povzročila ga je aretacija iranskega diplomata Ahmeda Gašemija, ki so ga zasačili v Manchestru pri kraji v neki trgovini. Kmalu nato je iranska policija v Teheranu ugrabila in pretepla drugega najvišjega britanskega diplomata v tej državi Edwarda Chaplina. V odgovor je britanska vlada zaprla iranski konzulat v Manchestru ter izgnala pet njegovih uslužbencev, vključno Gašemija. Iranci so nato sprožili povračilni ukrep: izgnali so pet britanskih diplomatskih predstavnikov, med njimi Chaplina.
Razgiban teden pred nedeljskimi volitvami
Končuje se kratka, a intenzivna volilna kampanja za predčasne volitve novega italijanskega parlamenta, ki bodo v nedeljo in ponedeljek.
Če so bile na vsedržavni ravni v ospredju polemike predvsem med strankami dosedanje vladne večine, v prvi vrsti krščanskih demokratov in socialistov, je bila za naše kraje, in še bolj za Tržaško, značilna »volilna kampanja na koži Slovencev«, kot se je nekdo izrazil. Po eni strani marsikatere skupine trdijo, da nas je Slovencev tako malo, da nič ne pomenimo in da ne zaslužimo posebne zaščite, po drugi strani pa se zdi, da smo najhujši problem in da grozijo Trstu in »vzhodni meji« bilingvi-zem, privilegiji za Slovence in diskriminacija za Italijane.
V	tej luči se je izkazalo, da ije Slovenska skupnost s svojim volilnim nastopom avtentično izpričala življenjsko voljo slovenske manjšine. Odklonila je sicer raven razprave o naših vprašanjih, ki je značilna za večino »prispevkov«, vendar je želela s svojimi argumenti opozoriti na resnično vsebino slovenskih zahtev.
Tak jasen program je bil tudi osnova volilnega sporazuma s Sardinci, Francozi m drugimi, ki so se povezali zato, da bi povečali parlamentarno zastopstvo manjšin v italijanskem parlamentu. Izgledi takega povezovanja so izredno zanimivi. Ravno o tem vprašanju so za okroglo mizo razpravljali nekateri kandidati in drugi
predstavniki SSk na prejšnjem »ponedeljkovem večeru« Društva slovenskih izobražencev v Trstu po odprtju razstave političnih lepakov, ki jih je v zadnjem desetletju izdelal za slovensko stranko grafik Edi Žerjal.
Za SSk pa je osnova sporazuma seveda obveza, da bodo parlamentarci zavezništva v novem parlamentu predložili in podpirali naš predlog o globalni zaščiti Slovencev.
SSk je tudi v preteklem tednu nadaljevala s sestanki po sekcijah, zadnje dni pa je imela vrsto shodov na prostem po naših trgih in vaseh. Nadaljevale so se televizijske in radijske volilne tribune na javnih omrežjih RAI, tudi na vsedržavni ravni, in zasebnih postaj. O pobudah SSk je poročal slovenski in italijanski tisk. Tudi sama stranka je izdala še drugo deželno informativno številko glasila Skupnost, mladinska sekcija pa svoje glasilo Beseda in dejanje.
Na volilno kampanjo opozarjajo tudi lepaki, ki visijo v skoraj vseh krajih, kjer v deželi strnjeno živimo Slovenci. Mladinski sekciji iz Trsta in Gorice sta med drugim ponesli lepake v Kanalsko dolino, Rezijo, Tersko dolino in v beneške vasi.
Gotovo pa sodi med viške kampanje obisk, ki ga je v Trstu in Gorici opravil koroški slovenski politik, poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle. Predsednik Koroške enotne liste je imel skup-
no s pokrajinskim tajnikom SSk v Trstu Zorkom Harejem, deželnim tajnikom Ivom Jevnikarjem, nosilcem liste za poslansko zbornico v Trstu Bojanom Brezigarjem in kandidatom za senat v Gorici Andrejem Bratužem shod na trgu Goldoni v Trstu. Uspel je zelo dobro in pritegnil pozornost sredstev javnega obveščanja.
Sobotni dan se je nadaljeval s sestankom v »Soščevi hiši« na Proseku, kjer se je pod vodstvom deželnega podpredsednika SSk Rafka Dolharja razvil živahen razgovor, ki se ni omejil na bližnje volitve. Dr. Smolle je jasno poudaril misel, da je temeljnega pomena za vsako manjšino, da ima svojo politično organizacijo, ki mora usmerjati oz. iskati pot za vso narodno skupnost. Taka organizacija, ki ima jasne pojme, a tudi veliko fantazije in delavnosti, pa lahko išče uspešne povezave tudi z drugimi manjšinami ali prijateljskimi silami, vedno na podlagi jasnih obvez in programov.
V	ponedeljek je Karel Smolle sodeloval pri uspešni volilni manifestaciji, ki je bila v Hotelu Palače v Gorici. Tudi tja je prinesel solidarnostni pozdrav in voščilo koroških Slovencev. O bližnjih volitvah in tudi o nekaterih dilemah, ki so se predstavile na Goriškem, pa so govorili deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, goriška kandidata Andrej Bratuž in Damjan Paulin ter tržaški kandidat Bojan Brezigar.
I. J.
Tempora labuntur... Čas beži f/j/IMIl/IMI Pater Pij - padre Pio
(Od našega domovinskega dopisnika)
NEKAJ ZADEV
V	»ENOSTRANKARSKI DEMOKRACIJI«
Leto sedeminosemdeseto se je v deželi bratsko združenih narodov in narodnosti začelo precej mirno in z rutinirano utečenostjo, kajti »vse nam je jasno«; samoupravnega socializma in neuvrščene zunanje politike nam tako rekoč nihče ne more ogroziti; tistim pa, ki bi z nacionalističnimi izpadi radi ogrozili v NOB skovano bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, mora postati jasno, da njihovemu rovarjenju naši ljudje, pod vodstvom Zveze komunistov, ne bodo nasedli...
Že lani, še posebej pa takoj po novem letu, smo začeli množično razpravljati o spremembi jugoslovanske zvezne ustave, pa tudi republiških ustav. O ustavnih spremembah so govorili borci, mladina, delovni ljudje in občani. Bilo je veliko govorjenja, pa čeprav še nihče ni imel najmanjšega pojma o tem, kaj bomo zdaj spet spreminjali v ustavi.
To mirno, ustaljeno ozračje, ki ga je sem in tja prekinil le Bojan Križaj s svojimi slalomskimi zmagami za svetovni pokal ali pa Mateja Svet s smučarskimi kolajnami iz Crans Montane.... To mimo ozračje in to na debelo zasneženo pokrajino, ki jo je stresal oster mraz, je 20. februarja začelo pretresati zelo burno dogajanje, ki se do danes, ko je sneg že zdavnaj skopnel in so listi na drevju že zrasli, še niti malo ni poleglo. Dogodki so se vrstili s filmsko naglico: na kratko smo to dogajanje strnili v naslednje besede: »številka 57, plakat, konflikt Rupel-Vidmar, scenarij ob odhodu štafete, scenarij ob prihodu štafete, Mikulič in vojska, labinska stavka, ljubljanske pisateljske tribune, protijedrske demonstracije, kulturni škandal v Mariboru.« To je strnjen pregled telegrafsko naštetega toka dogodkov, ki se je pripetil do danes; kaj bo prinesel »jutri«, pa je popolnoma nemogoče napovedati — kvečjemu je moč napovedati končni razplet.
ŠTEVILKA 57
Plaz se je sprožil, kakor rečeno, 20. februarja. To je dan, ko je izšla 57. številka Nove revije, ki je odtlej sploh ne imenujemo več s celim imenom, marveč o vsej aferi z njo, govorimo le še o »številki 57«. To je obenem dan, ko Jože Smole skliče tiskovno konferenco, na kateri obsodi pisanje »številke 57«.
Samo za osvežitev spomina bodi na tem mestu pristavljeno, da naša družba sama sebe imenuje »demokratična«. Pa četudi gre komu še tako težko v glavo, kako je mogoča demokracija pod oblastjo ene same partije. In tu je težava: »Številka 57« je pokazala, da pri nas demokracija in samoupravni socializem vendarle ne moreta in ne moreta prav shajati drug ob drugem. Pa vsemu temu navkljub, se »številka 57« v glavnem ukvarja z odgovori na vprašanja, kako bi v takem enopartijskem sistemu vendarle uvedli nekakšno demokracijo in ne poskuša s predlogi o uvedbi večstrankarskega sistema. Eden od člankov sicer govori o »civilni družbi«, ki da se na Slovenskem ne razvija, marveč le sledi bolj ali manj dobrohotnim spremembam partije. Tina Tomlje, nekdanja ljubljanska županja, pa je 27. februarja, na seji slovenske SZDL, ki je bila iv celoti posvečena »številki 57«, izjavila, da se »Zveza komunistov ne bo odrekla svoji zgodovinski funkciji«, Jože Knez je na isti seji izjavil, da »ta incident v Novi reviji ne sme biti prepreka na poti nadaljnje demokratizacije v naši družbi«. Dr. Ciril Ribičič je pripomnil, da avtorji prispevkov v »številki 57« »spregledajo preobrazbo partije v zvezo komunistov kot silo znotraj sistema«. In to kljub temu, da je Spomenka Hribar v »številki 57« dokumentirano pojasnila, da se partija nikakor še ni »prelevila« v zvezo komunistov ali, kot pravi: »(Slovenska) partija mora formalnopravno in dejansko postati Zveza komunistov (Slovenije). Torej mora se-stopiti s piedestala avantgarde... Sestop partije s piedestala avantgarde bi komunistom sicer vzel Nad-človeško avreolo in ideološko sakralizirano nedotakljivost, toda hkrati bi "dobili” dostojanstvo po človeški meri in vsakemu človeku izvorno nedotakljivost in dostojanstvo.« Treba pa je pripomniti, da je Spomenka Hribar v tem sestavku vendarle nakazala tudi možnost uvedbe večstrankarskega sistema, kar je tudi pomemben premik pri zavzemanju slovenskih kulturnih delavcev za uvedbo resnične demokracije. Hribarjeva se v pr-
vi	vrsti zavzema za svobodne volitve, do katerih ne more priti, če partija ne bo se-stopila s piedestala avantgarde.
Malo dalj časa smo se zadržali pri obravnavi dogodkov v zvezi s »številko 57«, vendar pa še zdaleč nismo povedali kaj posebno veliko. In dogajalo se je zares veliko. Že omenjena seja slovenske SZDL je pokazala, da se utegne dogoditi še kaj takega, v kar zdaj še ne moremo verjeti. To, da so se oligarhij ske vladne klešče toliko razprle, da so med njihovimi čeljustmi svobodno dihali tudi avtorji člankov »številke 57« in uredniki revije, vsekakor pomeni nov val popuščanja partijskih »vojvod« nekemu neoprijemljivemu ljudskemu vrenju, ki se čuti »v zraku«.
Mnogi so primerjali »številko 57« z Memorandumom SANU (gre za dokument, ki so ga izdelali neakteri srbski profesorji beograjske univerze - op. ur.); med temi je bil tudi Branko Mikulič, predsednik zvezne Vlade, ki je pred svojim nedavnim obiskom v ZR Nemčiji, v intervjuju, ki so ga z njim imeli reporterji »Spiegla«, izjavil, da sta Memorandum in »številka 57« poskus razbijanja jugoslovanske federacije...
ALI RED LAHKO VZPOSTAVI LE VOJSKA?
Mikulič je v omenjenem intervjuju tudi nekaj govoril o tem, da bo »družbeno ureditev« v Jugoslaviji »branil« tudi z vojsko. Nekateri so v tistih dneh že kar pričakovali vojaški puč, večina se je tej pre-mierovi izjavi posmehovala, kajti vsak ve, da bi vsakršen večji poseg proti lastnemu ljudstvu sprožil nesluteno energijo, ki se desetletja nabira in ki bi v konsekvenci razplamtel v državljansko vojno. Od tod posmeh Mikuličevi diletantski izjavi o »vojaškem ukrepanju«.
Po skopi logiki pridemo tako do ugotovitve, da nam v danem trenutku tudi vojska ne more »koristiti«. In vendar nekdo bi nam moral »koristiti«, nekdo bi nam, če nam je nebo naklonjeno, vendarle moral pomagati. Če je bila »številka 57« poskus osvetlitve najrazličnejših slovenskih težav z najraznejših zornih kotov ljudi, ki to problematiko raziskujejo in niso obremenjeni z nikakršnim ideološko-propa-gandnim napihovanjem, se kaj lahko primeri, da o Memorandumu, še zlasti pa o manj znanem »Predlogu za vzpostavitev pravne države« (Predlog za upostavljanje vladavine prava), Srbi rečejo isto, kot mi govorimo o primeru »številke 57«. Skratka: lahko bi nastala določena zmeda v mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji. Toliko bolj zato, ker v Sloveniji »Predlog za vzpostavitev pravne države« poznamo, »Memoranduma« pa ne. Vendar to, kar naj bi »Memorandum SANU« obravnaval, vzbuja v Sloveniji nelagodje in strah pred velikosrbstvom — morda celo ne dovolj utemeljeno: »Memoranduma« ni v Sloveniji videl skoraj nihče.
Posredoval: V. Slemenski
V	ponedeljek 8. junija je bila v dvorani Palače Hotela v Gorici predstavitev manjšinske liste in njenih kandidatov za parlamentarne volitve. Deželna SSk je s tem hotela predstaviti javnosti, tisku in občilom javnega obveščanja sploh program in vodilne smernice te koalicijske liste.
Najprej je deželni tajnik SSk Ivo Jev-nikar obširno obrazložil politično izbiro SSk za politične volitve, nato pa predstavil kandidatno listo za poslansko zbornico v goriško-videmskem-pordenonsko-bellun-skem okrožju, katere nosilec je dr. Damjan Paulin, občinski svetovalec SSk, na nji pa kandidirajo še drugi slovenski predstavniki. Z Goriške sta še prof. Marija Ceščut, občinska svetovalka v Sovodnjah in dr. Maks Gergolet, občinski svetovalec v Doberdobu. Za senat pa v goriškem okrožju kandidira prof. Andrej Bratuž, občinski odbornik v Gorici, tudi kandidat za poslansko zbornico.
Gost zborovanja SSk je bil slovenski državni poslanec v avstrijskem parlamentu dr. Karel Smolle. Prinesel je predvsem pozdrave koroških Slovencev in izrazil solidarnost s Slovensko skupnostjo pri tej politični izbiri. Smolle je nato govoril o svojem parlamentarnem delu na Dunaju, o odnosih med manjšinami v Avstriji, o stikih z Južnimi Tirolci in o perspektivah novih alternativnih izbir nasproti politiki vsedržavnih strank. Dr. Smolle je še posebej podčrtal pomen samostojnega nastopanja manjšine (sam je tudi predsednik Koroške enotne liste KEL, ki nastopa na volitvah na Koroškem kot volilni izraz NSKS. Nekaj misli o pomenu manjšinske povezave je nato še izrazil Andrej Bratuž.
B Severnoameriški predsednik Reagan je iz zastražene Vile Condulmer pri Trevisu, kjer je preživel nekaj dni pred beneškim vrhom, po televiziji in radiu imel ob 40. obletnici Marshallovega plana (5. junija 1947) dvanajstminutni govor, naslovljen na mladi rod v Sev. Ameriki in Evropi, v katerem je povzel glavne zamisli omenjenega širokopoteznega gospodarskega načrta, ki je dobil ime po generalu Georgeu Marshallu, takratnem državnem tajniku, kateri ga je orisal med obiskom univerze Harward. Šlo je za finančno pomoč 13 milijard dolarjev evropskim državam, ki so izšle iz zadnjega vojnega spopada gospodarsko oslabljene. Z njim se je okoristilo 15 držav, zavrnile pa so ga na ukaz Moskve vse tiste vzhodnoevropske države, ki so bile od nje odvisne, med njimi tudi Jugoslavija. Države, ki so bile deležne omenjene pomoči, so se morale nato redno sestajati in vsklajevati svoje razvojne načrte. Tako je prišlo leta 1952 da načrta Schuman, francoskega državnika, ki je o-mogočil nastanek Evropske skupnosti za premog in jeklo, katere naslednica je današnja Evropska gospodarska skupnost.
■ Na otoku Šri Lanki (bivšem Cejlonu) je vlada, ki jo sestavljajo budistični Sin-galezi, sprožila ofenzivo zoper hinduistične Tamilce, ki zahtevajo avtonomijo in se tudi z gverilo borijo zoper vladne čete. Ker so ostali tamilski gverilci po ofenzivi vladnih čet na polotoku Jaffna odrezani od ostalega sveta, jim je zvezna indijska vlada sklenila poslati živež in zdravstveni material z neoboroženimi ribiškimi ladjami, toda šrilanška mornarica jih je prestregla in zavrnila. Nato je vlada v New Delhiju tovor prenesla na transportna letala, ki so ga v spremstvu bojnih letal, odvrgla na Jaffno. Vlada Šri Lanke se je pri tem omejila na protest zavoljo kršenja svoje suverenosti.
■ Argentinski parlament je sprejel zakon, ki pomilošča vse tiste vojake od podpolkovnikov navzdol, ki so v času borbe zoper levičarski terorizem v državi »zgolj izvrševali ukaze«. Kot znano, je tedaj prišlo do številnih ugrabitev, mučenj in umorov, ki so ostali nepojasnjeni. Razprava je bila zelo razburljiva in zakon je bil sprejet le s pičlo večino, saj so mu nasprotovali tudi vladni poslanci.
■ Filipinski kardinal Jaime Sin je na tiskovni konferenci opozoril na tri boleče zadeve, ki pestijo državo. So to prostitucija, hazardne igre in češčenje hudiča, združeno s človeškimi daritvami, ki se po otočju vedno bolj širi. »Ne sme se več k temu molčati,« je vzkliknil kardinal, »vsak si mora vzeti nase svojo odgovornost.« Pri tem je omenil tudi sedanjo predsednico Aquinovo, češ da se premalo prizadeva za prenovo moralnega reda v družbi.
Nastopil je tudi nosilec liste za poslansko zbornico na Tržaškem Bojan Brezigar, devinsko-nabrežinski župan. Tudi on se je zlasti zavzel za aktivno prisotnost SSk v sedanjem političnem trenutku.
Sledila je debata, v katero je poseglo več navzočih volivcev in somišljenikov. Vsekakor je srečanje SSk pomenilo lep doprinos za poglobitev in obrazložitev sedanje volilne izbire.
Pobuda naših visokošolcev, združenih v organizacijah SMReKK in UNIFAX, da povabijo na srečanje in razgovor vse rojake, ki so kakorkoli angažirani v slovenski narodni skupnosti v italijanski republiki, je bilo prav posrečena. Saj so se v mali dvorani Kulturnega doma zbrali prav številni udeleženci z vseh področij ustvarjanja in vseh političnih teženj. Privabilo jih je sporočilo, da bo razgovor o »Dilemah slovenskega volilca danes«. Pa tudi imena referentov, ki so zagotavljali, da bo debata na višini in kar najbolj nepristranska. Med referenti so namreč bili sociolog prof. Darko Bratina, sociolog in sourednik »Doma« iz Benečije, Ferruccio Cla-vora, profesor in pisatelj Alojz Rebula, publicist Marko Tavčar, slavist Ivan Verč. Zajeti so bili vsi kraji, kjer Slovenci v Italiji bivamo z izjemo Kanalske doline.
Po predstavitvah so referenti prebrali vsak svoj referat, nakar se je začela debata. V referatih so predavatelji vsak s svojega stališča obdelali sedanje stanje rtaše narodne skupnosti. Vsem je bila vid-
Papež Janez Pavel II. se je v svojem zadnjem obisku v Apuliji ustavil tudi v kraju S. Giovanni Rotondo, kjer je živel in umrl kapucin padre Pio.
Rodil se je 25. maja 1887 v kraju Pie-trelcina in dobil pri krstu ime France-sco. V noviciat h kapucinom je vstopil leta 1903. Privzel si je redovno ime fra Pio. V duhovnika je bil posvečen sedem let kasneje v Beneventu. Skoraj vse svoje redovno življenje je bil v redovni hiši San Giovanni Rotondo. Kmalu po novi maši so se na njegovem telesu pojavili znaki Kristusovega trpljenja, ki so trajali do smrti in mu povzročali silne bolečine. Umrl je 23. septembra 1968.
Bog je obdaroval p. Pija z izrednimi darovi. Prav zaradi njih je moral veliko trpeti. Predstojniki ga niso vedno razumeli. Leta 1922 so mu prepovedali opravljati duhovniška opravila razen sv. maše. Leta 1931 so mu prepovedali vsak stik z ljudmi, kar je trajalo dve leti. Polagoma se je stanje normaliziralo.
P. Pij je bil velik spovednik. Računajo, da se je pri njem spovedalo okoli pet milijonov ljudi. Zgodaj zjutraj je daroval sv. mašo, pri kateri je doživljal Kristusovo prisotnost in trpljenje, zato je trajala skoraj dve uri. Potem se je podal v spovednico. Ljudi, ki so želeli pri njem opraviti spoved, je bilo toliko, da so morali pogosto čakati po več dni, da so prišli na vrsto.
Ker je sam toliko trpel duševno in telesno, je razumel trpljenje bolnikov. Zato je leta 1947 započel gradnjo velike bolnišnice, ki je bila dokončana leta 1956. Dal ji je ime: Dom za lajšanje trpljenja. Bolnišnica je imela sprva 300 postelj.
Misijonar Ludvik Zabret napoveduje svoj obisk
Misijonar Ludvik Zabret, ki je ekonom v velikem salezijanskem zavodu v Indiji, v katerem je noviciat salezijanskih kandidatov, sporoča v zadnjem pismu z dne 11. maja: »Zelo mi je žal, ker letos nisem mogel za Veliko noč pisati nikomur. Dalj časa sem bil v bolnišnici. Sedaj mi je bolje. Ta mesec tudi zaključujem delo v Na-siku. Dobil bom kako drugo manj zahtevno in odgovorno delo. Če Bog da, se poleti vidimo.«
Srečanje predstojnic ženskih redov
Od 11. do 14. maja so se v Rimu zbrale na skupnem poglobitvenem srečanju vrhovne predstojnice ženskih redov. Prišlo jih je skoraj 900. Zastopale so več kot 900.000 redovnic vsega sveta. Poslušale so predavanja o poslanstvu redovniškega življenja v Cerkvi in svetu, 14. maja pa jih je sprejel papež Janez Pavel II.
Omenil jim je posebne stiske sedanjega časa. Ponekod ljudi tarejo lakota, bolezni, drugod visok odstotek nezaposlenih, mamila, marsikje so kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, oskrunjeno človekovo dostojanstvo. Je pa še druga vrsta bede, ki se je redovnice same dobro zavedajo — nravstveni nered v sodobnem človeku, relativizem, ki razjeda človekovo notranjost, verska brezbrižnost, nevera.
Njihova naloga je zbujati spoštovanje do vsega svetega pri ljudeh, utrjevati smisel življenja, pričevati za bogastvo notra-
no pri srcu naša usoda kot narodne skupnosti v Italiji, vsi so pa tudi, vsaj molče, priznavali, da živimo razbiti in ločeni. Zato je iz referatov in kasneje iz debate izhajala misel, da bi se vsi na kak način združili. Kot zgled takega sodelovanja je Ferruccio Clavora postavil Slovensko Benečijo, kjer so danes vsi Slovenci složni. Nekdo pa je očital bivši SDZ, da je bila sovražna do matične domovine in s tem seveda najbolj škodila narodni slogi. Pavšalna sodba, ki ne upošteva stvarnosti. SDZ ni bila sovražna do domovine, temveč kritična do režima. Režim oz. partija pa ni slovenski narod in ne slovenska domovina.
Ni tu mesto za kako kritično debaLo, temveč le ugotavljamo, da je bilo tisto srečanje potrebno in koristno, če ne zaradi drugega, da so se videli, srečali, pozdravili in demokratično spregovorili ljudje iz različnih političnih taborov in različnih kulturnih usmeritev, ki so se vsi čutili Slovence, živeče v italijanski republiki.
Kmalu se je pokazalo, da je premajhna in so jo povečali. Število postelj se je podvojilo. Sedaj ima bolnišnica 945 postelj in 25 različnih oddelkov. Opremljena je z najmodernejšimi aparati. Tako je preskrbel ubožni sin sv. Frančiška za svojo deželo prepotrebno bolnišnico. Denarna sredstva so zbrali njegovi številni prijatelji po vsem svetu. Istočasno z novo bolnišnico je p. Pij začel ustanavljati molitvene skupine. To pobudo je odobril že papež Pavel VI.
P. Pij privlači tudi po smrti. Številni romarji prihajajo vsako leto v San Giovanni Rotondo. Začel se je proces, da bi bil p. Pij razglašen za blaženega. Zato mu gre naslov božjega služabnika.	SZ
Pater Pij v razgovoru z verniki
nje posvetitve Bogu, živeti in delovati iz tega bogastva. Njihova apostolska dejavnost naj bo vedno v skladu s prvotnim namenom lastne redovne družine, kot si ga je zamislil ustanovitelj. Od novih oblik apostolata pa jim je priporočil le take, ki se ujemajo s prvotno dejavnostjo ustanovitelja in nameni, ki jih je odobrila
Cerkev.
Stališče ameriške Cerkve do z Aidsom okuženih oseb
O nalezljivi spolni bolezni Aidsu so dva dni razpravljali tudi v Chicagu (ZDA). Na konferenco je prišlo 700 specialistov, ki skušajo priti tej bolezni do dna, navzoči pa so bili tudi predstavniki Cerkve.
Nadškof kardinal Joseph Bernardin je povedal, kakšno je stališče katoliške Cerkve v ZDA do ljudi, ki so zboleli za to boleznijo. Predlagal je, naj se izogibajo »površnih in ponižujočih« rešitev. Prva skrb Cerkve je poskrbeti za te bolnike, ne pa jih obsojati.
Kardinal je tudi odklonil beg pred to boleznijo v »varno spolnost« (uporaba kondoma), saj je to v nasprotju s stališčem Cerkve, ki brani poln človekov duhovni in splošni razvoj. Marsikatero prenagljeno in zasilno rešitev narekujejo zgolj trgovski interesi, ne iščejo pa bistvenega odgovora. Cerkev pa v svoji pastirski skrbi uči, da je spolnost zunaj zakona škodljiva in zavira poln človeški razvoj.
■ Med Dunajem in VVashingtonom je prišlo do novega trenja. ZDA so izgnale Martina Bartescha, romunskega Nemca, ki je bil med zadnjo vojno paznik v koncentracijskem taborišču Mauthausnu v Zg. Avstriji. Tam naj bi bil ustrelil judovskega časnikarja Alfreda Ochshorna, ki se je boril v Španiji na strani republikancev. Barlesch je Jeta 1955 prišel v ZDA in poslal severnoameriški državljan. Zanimivo je, da mu je ameriška vlada dovolila zapustiti državo z rednim potnim Ustom, ki naj bi ga oddal po prihodu v Avstrijo. Seveda avstrijski vladi ni bilo všeč, da se je Bartesch zatekel prav v to državo in je sklenila neljubega gosta poslati v ZDA nazaj, toda iz VVashingtona so ji odgovorili, da ga ne sprejmejo, ker da se je Bartesch prostovoljno odločil za Avstrijo.
■ Jugoslovanska vlada je zaskrbljena zavoljo ukrepov, ki so jih sprejele Italija, Madžarska in Bavarska za prehod meje do jugoslovanskih državljanov. Tako je italijanska vlada napovedala obvezno izpolnjevanje obrazcev, ko kdo od Jugoslovanov obišče Italijo; Madžarska zahteva na meji obvezno zamenjavo dinarjev, Bavarska pa potrdilo v zvezi z boleznijo Aids ob vstopu v to deželo, če nameravajo Jugoslovani ostati tam več kot tri mesece.
PrtMtN nanišhske tiste i Geriči
Vsi smo bili zastopani v Kulturnem domu
RAZNE NOVICE
Pinsnla dcžrtie Shmske skanBsii
Prejeli smo s prošnjo za. objavo:
Uvodnik »Slovenskim volilcem v premislek«, ki ga je Katoliški glas s takim poudarkom objavil v zadnji številki, je marsikoga presenetil in zahteva nekaj pojasnil Slovenske skupnosti. Zato vas kot deželni tajnik naše stranke prosim, da jih objavite.
Mislim, da je osnovno vprašanje, ki se postavlja slovenskemu volivcu na nedeljskih volitvah, a sploh ob vsaki volilni preizkušnji, predvsem naslednje: kako naj svoj glas koristno uporabim, da okrepim ideale in programe, za katere se zavzemam; kako naj svoj glas uporabim, da koristim svoji narodnostni skupnosti, slovenski manjšini v Italiji?
SSk je po globokem premisleku in po številnih posvetih — pa čeprav v zelo kratkih rokih, ki jih določa zakon — v svojih pristojnih organih prevzela odločitev, ki je naši. javnosti dobro znana. Odločili smo se za zavezništvo med strankami manjšin na podlagi jasnega programa.
Ta program zadeva naš zaščitni zakon.
V	sporazumu je rečeno, da bodo vsi izvoljeni parlamentarci podpirali naš zakonski predlog za globalno zaščito in da nam bodo pomagali tudi v drugih, splošnejših vprašanjih, ki zanimajo naše prebivalstvo in na katere bomo izvoljene sproti opozarjali. Gre za volilno zavezništvo z manjšinskimi strankami Sardincev, Valdostan-cev, z avtonomistično skupino iz Kalabrije, ki to točko sprejema.
Ne gre za nobeno vključitev SSk v druge stranke, za vtopitev v kako vsedržavno ali krajevno stranko. Sardinska akcijska stranka je sicer najmočnejša stranka v koaliciji in je dala na voljo svoj znak, da ni bilo treba izbirati podpisov za predložitev kandidatnih list po vseh okrožjih v državi, ni pa edina!
Čudno se mi zdi, da se neko zavezništvo sodi le po enem televizijskem intervjuju, medtem ko je bilo televizijskih in radijskih nastopov veliko (tudi naših, v slovenščini in italijanščini, po vsedržavnih o-mrežjih!), da ne govorim o poročilih, ki jih je objavila naša stranka. Končno smo z istimi Sardinci že sodelovali na prvih in drugih evropskih volitvah, ko ni bilo posebnih pripomb.
V	vašem uvodniku je med drugim trditev, da je Sardinska akcijska stranka levo usmerjena in da torej lahko pomaga komunistom na oblast. Najprej je treba ugotoviti, da ni marksistična stranka. V Italiji, a tudi drugje, so komunisti vključeni v »edino zveličavno« avantgardo proletariata, v svojo partijo, kjer ni narodnih delitev, temveč prevladuje razredna izbira.
Tudi na Sardiniji je tako. Če se sardinski narodni avtonomisti ponekod skupaj s socialisti in laiki vežejo s KPI, so drugod v upravnih koalicijah tudi s Krščansko demokracijo. A da bi te stvari sodili, bi morali pobliže poznati tudi stališča, ki jih imajo te vsedržavne stranke do sardinskih vprašanj. Le ideološko sklepanje je površno. Saj je tudi Krščanska demokracija svojčas sklepala »zgodovinski kompromis« s komunisti ter jih privedla v vladno večino in v preddverje vladne oblasti!
Samo mi Slovenci moramo biti »dosledni«. Ali bo naših desettisoč glasov reševalo »demokracijo« ali pa uvajalo »komunizem« v Italijo? Ali moramo mi žrtvovati svoje narodne koristi (predloga SSk o globalni zaščiti ne bodo v parlamentu vložili ne demokristjani ne komunisti ne socialisti), da »rešujemo« državo pred domnevnimi grožnjami?
Ko bi se SSk res odločala za povezavo s komunisti, bi bilo najbolj loigčno, da
Slovenski kolovrat na Sardiniji
Ko so morali predstavniki strank na pristojnih sodiščih vlagati liste kandidatov za parlamentarne volitve, se je pojavil v Trstu prijazni 61-letni Sardinec Gianni Atzori iz Oristana. V razgovoru je povedal, da se zanima za sardinsko jezikoslovje in da tudi piše v svoji materinščini. Beseda je dala besedo. Omenjeni so bili slovenski fantje, ki so med zadnjo vojno trpeli na njegovem otoku v «posebnih bataljonih«. Pokazalo se je, da marsikje še živi njihov spomin, večkrat kot svetla točka v temnih časih. Atzori je na prošnjo naših predstavnikov zapisal spominski utrinek, ki nam ga je Slovenska skupnost Poslala v objavo.
Poletje leta 1942. Sardinija.
Prešlo je obdobje množičnih shodov na ll§u. kjer je veliki boben fašističnega režima skušal netiti s čedalje bolj neumnimi gesli vse bolj mlačno bojno vnemo, in vsakdanja stvarnost je postajala za celot-
bi glasovali kar za slovenskega komunista, ki ima zajamčeno mesto v parlamentu (demokrščanska stranka nikoli ni poskrbela za kaj takega). A v resnici ne gre za to. SSk vztraja pri svojem temeljnem načelu, da moramo hoditi svojo samostojno pot, da moramo Slovenci v Italiji voditi samostojno politiko, če se hočemo ohraniti kot skupnost. Vtapljanje v vsedržavnih strankah je po našem mnenju negativno ali celo pogubno. Na tej poti smo za parlamentarne volitve našli prijatelje, ki podobno mislijo in s katerimi smo se povezali zaradi solidarnosti med manjšinami!
A še nekaj o odnosu Krščanske demokracije do slovenske manjšine. V vašem uvodniku pravilno piše, da je na Tržaškem in v videmski pokrajini njen odnos do Slovencev zelo slab, boljši pa da je na Goriškem. Ko pa gremo na parlamentarne volitve, se moramo vprašati, kakšen je odnos te stranke kot celote do nas. Že De Mitove izjave v Trstu prejšnji teden so zgovorne. A Krščanska demokracija je najmočnejša vladna stranka vse od konca vojne v Italiji. Če še nimamo zaščite, je prva odgovornost njena. Če ni bil ratificiran Londonski sporazum, če nista bila izpolnjena ustava in Osimski sporazum, ima ravno tako največjo odgovornost tisti, ki je imel največjo oblast.
A še to. Je res na Goriškem tako boljše? List »Messaggero Veneto« je 4. junija objavil članek, v katerem poroča, da se je 14 kandidatov na Goriškem pismeno obvezalo z »Lego Nazionale«, da se bodo borili proti »bilingvizmu«, »diskriminacijam« Italijanov in »privilegijem za manjšino«. Kaj to pomeni v nacionalističnem žargonu, Slovenci dobro vemo. Pod te oznake pade 90 % naših zahtev! O kandidatih Krščanske demokracije na Goriškem pa je dobesedno zapisano: »Poslanca Luciano Rebulla in Giorgio Santuz ter kandidat Erminio Tuzzi so zagotovili, da bodo z obnovljeno zavzetostjo sledili vodilom svoje stranke proti vsaki obliki bi-lingvizma, in to v skladu s tem, kar je pojasnil deželni tajnik Bruno Longo.«
Mislim, da je prav, če slovenski volivec tudi o vsem tem »v svojem srcu premisli in voli po lastni pameti in vesti«, kot pišete.
Ivo Jevnikar, deželni tajnik SSk
OPOMBA. Popolnoma razumemo stališče SSk kot stranke. Toda vodstvo naj upošteva tudi stisko tistih običajnih volilcev SSk, ki se bojijo prevlade komunistične partije v Italiji. Slovenci smo se s partijo že dovolj opekli, zato se nekateri bojijo tudi mlačne vode. (K. H.)
Novi upravni svet Slovenskega stalnega gledališča
Izvršni odbor sestavljajo: predsednik Jože Pirjevec, podpredsedniki Darij Jagodic (zastopnik tržaške občine), Saša Rudolf (zastopnik tržaške pokrajine) in Ace Mer-molja; tajnica Marija Ferletič in blagajnik Silvij Tavčar. Člani upravnega sveta pa so Jože Cej (zastopnik goriške pokrajine), Marija češčut, Jole Namor, Klavdij Palčič, Savina Remec, Renzo Rucli, Nada Sanzin, Boris Slama, Albert Strajn, Edvin Švab, Zora Tavčar, Igor Tuta, Salvatore Venosi ter Ivana Placer in Livij Valenčič kot zastopnika sindikata. Nadzorni odbor: Silvij Mesesnel, Vladimir Vremec in Silvana Malalan.
Umetniški svet: Miroslav Košuta (ravnatelj in umetniški vodja), Nada Pertot, Alojz Rebula, Janez Povše, Miran Košuta, Aleš Berger, Filip Benedetič in Ivanka Hergold.
no prebivalstvo vedno bolj dramatična in težka. Za nas Sardince je bilo vse to še izostreno zaradi osamljenosti, ki je bila iz dneva v dan hujša. Kar je prihajalo s »celine«, je bilo namenjeno italijanskim vojakom in nemškim četam, ki so v velikem številu stražile naš otok.
Za nas, civilno prebivalstvo, ni bilo enega samega tovora katerega koli blaga. Skušali smo se preživljati s pridelki naše zemlje, z živino in pa z ribami iz ribnikov in notranjih vod, na morje se namreč ni bilo mogoče odpraviti, ker je bilo dobesedno posejano z minami. Predli smo volno in jo tkali za izdelovanje oblačil, iz bobov pa smo pripravljali neke vrste pijačo, ki smo jo sladkali s suhimi figami, ker sladkorja nismo imeli.
V	tem tako izrednem trenutku naše zgodovine je prišla v naše mesto, v Oristano, ki je bilo takrat majhno središče z nekaj več kot 20.000 prebivalcev, zopet nova skupina vojakov, ki so bili nekako posebni: takoj smo jih krstili za »Slovence«, ker so prihajali s področij onkraj meje. Go-
Spominska maša v Rižarni
Tudi letos nas je v nedeljo 7. junija ta spominska maša povezala v skupni molitvi z brati, »ki so s krvjo si vrata v svobodo odprli«, kot je zapisala pesnica Ljubka Šorli. Srhljivo prevzame človeka »božji molk«, ki lebdi sredi cementnih zidov tega zloveščega spomenika. Odprte, zevajoče celice turobno govore o trpinčenju žrtev, nad katerimi se je razdivjala oholost zatiralca. In kje naj bi iskali odgovor na žgoča vprašanja, neizbrisno vtisnjena v širino in globino gluhega zidovja?
Hvala dr. Humarju, ki je osmislil vse to gorje s pogledom na Kristusa. Potem ko je z »gore blagrov« za vse čase razglasil večno veljavni blagor ponižanih, trpečih, lačnih in žejnih pravice, tudi sebi ni izbral drugačne poti — pripeljala ga je do Kalvarije. Brez števila oseb mu je sledilo po vseh taboriščih. Med njimi p. Kolbe, Edith Stein, poleg tisočev in tiso-čev bratov in sestra, čeprav brez avreole svetništva.
Zaman bi iskali drugačnih odgovorov kot jih daje Cerkev. Ves njen obstoj je povezan s krvavim pričevanjem. Tako v preteklosti kot danes se Cerkev, je dejal dr. Humar, neizprosno zavzema proti teptanju človeškega dostojanstva, za pravice do življenja od spočetja do smrti.
Večina prisotnih pri maši je bila med starejšimi. Med udeleženci sta bila tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka in tajnik deželne SSk Ivo Jevnikar. - F. V.
Letošnje srečanje bolnikov, invalidov in starejših
Vršilo se bo v nedeljo 14. junija ob 17. uri v Bazovici. Najprej bo v cerkvi somaševanje, ki ga bo vodil lazarist in urednik revije »Prijatelj« Jože Zupančič iz Ljubljane. Med mašo bo delitev zakramenta sv. maziljenja, po njej pa bo v Slomškovem domu kratko predavanje ob barvnih slikah in družabnost.
Ta srečanja prireja tržaška Duhovska zveza že deveto leto zapovrstjo in so velikega pomena za bolne in zdrave. Za bolne, ker se ob oltarju duhovno okrepijo in v družbi razvedrijo, za zdrave pa, ker se ob bolnikih lahko naučijo sočustvovanja, razumevanja, potrpljenja in nesebičnega razdajanja.
Mnogi bolniki in starejši ljudje bi se radi udeležili tega srečanja, če bi zanj vedeli in bi imeli koga, ki bi jih tja spremljal oz. peljal. Zato jih obvestimo o tem srečanju, če še ne vedo zanj, in jim omogočimo udeležbo. Naredili bomo veliko dobro delo in razveselili sebe in druge.
Dolina
V	nedeljo 7. junija popoldne so nastopili v dolinski cerkvi združeni pevski zbori iz Komna, Štanjela, Štjaka, Dutovelj, Sežane, Tomaja in Senožeč; pevce je vodil mladi komenski duhovnik Andrej Vouk.
Vsakemu glasbeniku povzročajo združeni zbori neko negotovost ali pa nudijo dvomljivo kvaliteto, kar pa ne velja za te pevce. Sicer je bil nedeljski nastop že peti ali šesti, tako da so pevci že dosegli neko ustaljenost, ki je opazna: pri moških ni nikake grobosti, ženski glasovi so registrsko kar homogeni in tudi prijetni, saj so povečini mladi glasovi; vsi skupaj pa so že pri zadovoljivi zlitosti.
Pevci so si s svojim sposobnim dirigentom vzeli odgovorno nalogo; pričakujemo,
vorili so polomljeno italijanščino, prepoznavali pa smo jih, ker so bili veliko višji in močnejši od naših vojakov. Pravilo se je, da so se znašli na Sardiniji, ker so jih imele italijanske komande za nezanesljive, tu pa, povsem osamljeni, ne bi mogli ustvarjati problemov. Nastanjeni so bili za postajo v neke vrste lagerju, kjer so bivali tudi angleški vojni ujetniki.
Toda naši »Slovenci« so uživali svobodo, ki je Angležii niso imeli. Nihče se ni zmenil zanje, naloge niso imeli nobene, trpeli pa so hudo lakoto, kajti mislim, da so dobivali en sam obrok hrane na dan, povsem nezadosten za življenje, zato so hodili ves dan okrog in skušali na kak način dopolniti svojo skromno prehrano.
Imel sem priložnost, da sem med njimi spoznal nekatere, ki so zahajali v očetovo mizarsko delavnico, kjer so z velikim dostojanstvom ponujali svoje delo v zameno za nekaj hrane. Spominjam se predvsem nekega Jakoba Koclija (za priimek nisem gotov), ki je nekaj mesecev delal v naši delavnici. Bil je mož pod tridesetim
da jo bodo nadaljevali, saj je to njihovo prizadevanje važen kulturno-glasbeni dogodek za ta del Krasa; zato naj le uporabljajo nekatere priložnosti med letom za skupne nastope, ki bodo gotovo poplačali njihov trud.
Nadaljnje vaje in seveda nastopi jih bodo spopolnili. Kar bi jim priporočal posebej, je pažnja na končne besedne zloge, da ne bodo preveč odsekani, marveč zaokroženi, pa večja discipliniranost pri moških, kar pomeni večjo pozornost na dirigiranje.
Pevci so v Dolini nastopili z velikonočnimi, Marijinimi in evharističnimi skladbami. Posamezne točke je povezoval Sandi Škapin, pri orglah pa je spremljala dr.. Milena Trosar-Kostadinovič.
Med nastopom je dr. Lojze Škerl poudaril pomen in namen Marijinega leta, ki se je prav ta dan začel, kot izreden čas za vernega in nevernega, saj nas Marija stalno uvaja in vodi k uresničevanju tistih duhovnih vrednot, ki so skupne vsem ljudem dobre volje. Dolinski župnik in dekan Rudi Bogateč pa se je vsem zahvalil za prijetni popoldan.
Dolinska župnijska skupnost je pripravila vsem gostom in nastopajočim zakusko, kar je vse prisotne še bolj povezalo. Hvaležni smo pevcem s Krasa in jim čestitamo za njihov nastop, ki naj jim bo v vzpodbudo za nadaljnje delo.
Dušan Jakomin
Gropada
Vsakoletna Marijanska procesija v Gro-padi ob izteku majnika je že prišla v tradicijo. Tako se je 1. junija zvečer kljub muhastemu deževnemu vremenu zbralo veliko vaščanov, ki so najprej prisostvovali najsvetejši daritvi, nato pa krenili z Marijinim kipom in prižganimi svečami ob petju litanij in odpevov po vasi. Vaščani samo so dostojno poskrbeli tudi za okra-šenje in razsvetljenje oken.
Temu uvodu (skoraj bi rekli župnijskemu) v Marijino leto, oklicano na binkoštni predvečer, je zavzeto prisostvovala skoraj vsa vas — v mislih pa imam le ženski spol in otroke, saj ni bilo razen šestih fantov, ki so nosili Marijin kip, nobenega predstavnika moškega spola. Naj bi Marija izprosila, da bi tudi moški prišli do spoznanja pravih duhovnih vrednot. Potrebna pa je tudi naša goreča molitev, da si izprosimo tiste vere, ki so jo imeli naši predniki.
Mačkolje
Praznik češenj. Letošnji Praznik češenj je bil že petindvajseti po vrsti. Zato so se za ta srebrni jubilej Mačkoljani še posebno skrbno pripravili.
Praznovanje se je pričelo že v soboto 30. maja, v nedeljo popoldne pa je bil bogat kulturni spored. Novost je bil dramski prizor, ki ga je napisala neutrudna kulturna delavka Ljuba. Prizor »Crješnje na prodaj« je na izviren način predstavil trdo stvarnost naših prednikov, ko so nekoč, zlasti žene in matere, ki so že itak nosile skrb za številne družine, morale trdo delati tudi na polju, poleg tega pa na glavi nositi težke jerbase v mesto in tam prodajati svoje borne pridelke, da se je družina lahko preživljala. Prizor je bil učinkovit in zares prijeten, zato vse priznanje avtorici in domačinkam, ki so ga tako prepričljivo izvedle.
Sledil je nastop treh domačih pevskih
letom, z veliko ročno spretnostjo, ki mu je omogočala opravljanja najrazličnejših del. Spominjam se, da je za predenje volne izdelal poseben kolovrat. Ta stroj so potem posneli v mnogih primerkih.
Kadarkoli smo mogli, smo ga imeli pri nas na kosilu in nas mulce je zabavalo, kako je jedel morske lipane in žvečil tudi koščice. Njegove otroke smo poznali po sliki, ki nam jo je večkrat pokazal. Svojim tovarišem je pomagal z izdelovanjem cokel, ki so jih rabili kot čevlje. Pri nas doma smo ga vedno sprejemali s spoštovanjem in naklonjenostjo.
Kasneje so naši prijatelji »Slovenci« iz ginili, kot so se bili prikazali, v vrtincu izgubljene vojne, ki se je že iztekala. Našemu prijatelju Jakobu je gotovo uspelo, da se je vrnil domov, kajti dobili smo glas o njem.
Mnogo let, dokler so bili moji starši še živi, je bil spomin na Jakoba prisoten v naši družini; košček človečnosti, ki se je po čudnem naključju znašel v našem svetu.
iHmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiimiimiimiiiiiiiiii!
14. junija poteče 45 let, odkar je
msgr. MARIJAN ŽIVIC
župnik v Bazovici
pel novo mašo v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Ob tem jubileju mu hvaležni verniki iskreno čestitamo in voščimo, da bi ga Bog še dolgo let ohranil med nami, da bi nam kazal pot k veri, upanju in ljubezni.
imiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiii
zborov in glasbene šole, kot gost pa je spored popestril tudi moški zbor »Fantje izpod Grmade«, ki je zelo občuteno zapel vrsto pesmi. Slavnostni govornik je bil dr. Stanko Janežič iz Maribora, ki se je rad vrnil v naše kraje ter z njemu lastno prepričljivostjo spodbujal nas zamejske Slovence, da ostanemo zvesti materinemu jeziku in svetinjam, ki so nam jih posredovali predniki.
K uspešnemu poteku praznika je veliko pripomoglo lepo vreme, narava v vsej spomladanski bohotnosti, glasba in petje, ki je odmevalo v prijetni večer. Prireditelje je treba pohvaliti za dobro organizacijo in da vedno poskrbijo tudi za kulturni spored, kajti brez njega bi tudi jedača in domača kapljica manj teknili. - D. S.
Z GORIŠKEGA
Prvo srečanje dekanijskega pastoralnega sveta - Štandrež
V zadnjih tednih je goriški nadškof p. Bommarco prisostvoval srečanjem dekanijskih pastoralnih svetov goriške nadškofije, ki so tako začeli uradno delovati. Slovenski verniki so razdeljeni na dva dekanata: štandreškega in devinskega. Štan-dreški pastoralni svet se je prvič sestal pretekli ponedeljek 8. junija zvečer v mali dvorani Katoliškega doma. Vsaka župnija naj bi poslala dva zastopnika, a so nekateri umanjkali.
G. nadškofa je najprej pozdravil štan-dreški dekan in župnik v Sovodnjah Marjan Komjanc, nakar je p. Bommarco pojasnil smisel dekanijskih svetov. Svoja izvajanja je začel s pozdravom v slovenščini, nato pa nadaljeval v italijanščini. Povedal je tudi, kakšne svfete ima pri vodstvu škofije (svetovalci, duhovniški, škofijski pastoralni in gospodarski svet). Pastoralnega in gospodarskega naj bi imeli tudi vsaka dekanija in škofija.
Sledil je razgovor, v katerem so zastopniki župnij iznesli svoje misli, želje in predloge. Poudarili so, da je versko življenje po naših župnijah zavoljo svojskih razmer precej različno od italijanskih. Prav tako bi bilo prav, ko bi se italijanski škofijski duhovniki, pa tudi pastoralno aktivni laiki naučili slovenščine, ker le tako bodo mogli doumeti našo miselnost, kulturo in preteklost. Je res protislovno, da se italijanski duhovnik v misijonih nauči jezika prebivalstva, med katerim deluje, tu pa tega ne smatra za potrebno. G. nadškof je vse misli in pomisleke pozorno sprejel in skušal nanje tudi odgovoriti.
Vsekakor je razgovor potekel v prijetnem vzdušju in je upati, da se bo to vzdušje še bolj utrdilo v prihodnjih srečanjih na škofijski in krajevni ravni.
Ronke
Spomladanski romarski izlet smo letos imeli zadnjo nedeljo v maju. Obiskali smo Marijino svetišče Nostra Signora della Co-rona na strmem pobočju nad dolino reke Adiže blizu Verone, ki je že iz 13. stoletja. Spremljal nas je dr. O. Simčič, ki je daroval romarsjo mašo, katero je dopolnil s primernim petjem ženski zbor. Po ogledu nekaj turističnih točk ob Gardskem jezeru in še zgodovinskega dela Verone smo se zadovoljni vrnili domov.
V nedeljo 7. junija so pri slovenski maši v cerkvi sv. Lovrenca trije otroci iz naše skupnosti prvič prejeli sv. obhajilo. Isti dan je bila tudi zaključna šolska prireditev v prostorih kina Excelsior, na kateri sta sodelovali tudi šoli iz Štandreža in Doberdoba.
Naj omenimo še predstavitev dveh slikarjev iz Pirana (Paolo Zamar-Zoppa, ki se je rodil v Ločniku pri Gorici in Franc Železnik iz Ljubljane), ki je bila v soboto 30. maja v galeriji »II Cardo«. Priložnostni govor je imel pesnik A. Pregare, ki je tudi v slovenščini recitiral nekaj svojih poezij. Med slovensko publiko je bila tudi sestra umetnika Zamarja, ki je dobila lani v Miljah prvo nagrado na vsedržavnem natečaju za narečno poezijo. - K. M.
★
Spreobrnitev je vedno osebna zadeva, ker jo mora vsakdo uresničiti na svoj način in je ne more prenesti na nikogar drugega. (Nadškof Al. Šuštar).
Hill................Hill.....I.....IIHIIIIIHIIIIHIHI..............Illllllll.....lili........IIIIIH.......Illllllllllllllll .........................................................................................................Illllll.....IIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIHIHIHIHIII...............Illlllllllllllllllll......Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll........Illlllllllllllllllllllllllllll.......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIHIHIIIIHI
Glas Korotana 1987
, ..............................
V prostorih Katoliške knjigarne v Gorici je bila predstavitev 12. številke Glasa Korotana. Pri predstavitvi sta bila navzoča p. Ivan Tomažič kot prvi pobudnik revije in njen izdajatelj, ter prof. Jožko Šavli kot tisti, ki v Glasu Korotana vedno največ sodeluje. Tudi v zadnji številki je tako. Njegova razprava o vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju obsega kar 77 strani.
Za uvod je p. Tomažič pojasnil, kako je nastal Glas Korotana in kako se je razvijal. Sprva je bil glasilo visokošolske-da zavoda Korotan na Dunaju, prav kmalu pa je revija prerasla okvire zavodskega glasila, ko je začela objavljati razprave o najstarejši slovenski zgodovini, pri čemer je največ sodeloval ravno prof. J. Šavli, bivši gost v Korotanu.
Pričujoča številka je 12. in prinaša predvsem študijo o vojvodskem prestolu, kot smo že omenili. V prejšnjih letnikih pa so obdelani drugi simboli iz stare slovenske zgodovine in sicer Slovenski klobuk, Slovenski grb-panter, Lipa kot prastari slovenski simbol. Glas Korotana je objavil razprave o Venetih, ki naj bi bili prastari Slovenci. Ta razprava je zanetila posebno vroče debate v celotni slovenski javnosti. Omenimo naj še eno razpravo iz Glasu Korotana in sicer tisto o vojvodskem prestolu, ki se prav tako hrani na Koroškem.
Pri predstavitvi je prof. Šavli osvetlil vsebino svoje razprave in razčlenil svojo študijo. Toda za sedaj razpravo samo omenjamo z namenom, da se k njej še povrnemo.
V reviji so še drugi članki, med temi beseda p. Tomažiča, ki pojasnjuje, zakaj je pustil vodstvo Korotana in obdržal zase samo zavod za visokošolke Koper.
Glas Korotana je naprodaj v Katoliški knjigami in tudi v tržaških knjigarnah.
PRISPEVAJTE ZA NOVO TELOVADNICO V GORICI!
S TEM POMAGATE OHRANITI NAŠ ROD ZA PRIHODNJE TISOČLETJE.
Seja ZSKP
Druga seja Zveze slov. katol. prosvete po nedavnem občnem zboru in zadnja pred poletnimi počitnicami je bila v ponedeljek 1. junija.
Glavna točka na dnevnem redu je bila zaključni nastop glasbenih šol 11. junija ob 20.30 v Katoliškem domu. Da ne bi bilo nesoglasij, je bil vsaki šoli odmerjen čas za nastop po številu učencev, ki obiskujejo šolo.
Odborniki ZSKP so nato razpravljali tudi o tem, da bi v bodoče bila lahko zaključna prireditev tudi v kakem drugem kraju in ne le v Gorici. Zaradi vsklajanja dela in specifičnih problemov glasbene šole je odbor predlagal sklicanje širšega sestanka vseh odgovornih te šole, ki naj bi bil pred začetkom prihodnjega šolskega leta.
V Rupi in na Peči nastaja folklorna skupina. Odbor je z veseljem sprejel to novico, saj so v našem zamejskem prostoru take skupine redke.
Da bi okrepili že vzpostavljene stike s Slovenci v Parizu, ima Zveza v načrtu razstavo slikarke Savinškove, ki tam živi in dela.
V oktobru so na programu Primorski dnevi na Koroškem in koncert ljubljanskega zbora v Gorici.
Program, ki so ga društva predstavila za prihodnje mesece kaže, da se delo med počitnicami ne bo popolnoma ustavilo. Glasbene šole imajo svoje notranje nastope, v Štandrežu je bil Praznik Špargljev; v Števerjanu bo imel 14. junija v domači cerkvi koncert zbor F. B. Sedej, dramska skupina PD Štandrež pa bo 13. junija nastopila v Štanjelu. Pevske nastope bosta imela še zbor M. Filej in zbor Hrast, 3. in 4. julija bo v Števerjanu Festival domače glasbe, v avgustu pa bo zbor Hrast priredil za svoje člane počitniške dneve v Žabnicah.
V Štandrežu zaključili Praznik špargljev
Tudi drugemu delu Praznika špargljev v Štandrežu je bilo vreme naklonjeno. Zato tudi uspeh ni izostal.
V nedeljo 7. junija je odprl kulturni program štandreški mladinski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai, Še prej pa je
bilo nagrajevanje slikarskega ex tempo-re, katerega so se udeležili mladi otroških vrtcev, osnovnih šol ter dijaki srednjih. Razdeljeni so bili v štiri skupine. Prva dva iz vsake skupine sta prejela lepe pokale, ki so jih poklonili ZSKP, goriška pokrajina, goriška občina, turistična ustanova, podjetje bratov Tabaj iz Štandreža, mesnici Faganel in Leban, market »S. An-drea« iz Štandreža ter Centrogros iz Gorice.
Med najmlajšimi je najlepše risala Irena Špacapan, nato Denis Frandolič in Martina Marvin. Za prvi in drugi razred osn. šol so bili nagrajeni David Mučič, Giulia-na Pavio in Dimitrij Ferletič. V skupini tretjih, četrtih in petih razredov je prvo nagrado prejela Serena Mučič, drugo Robert Mučič, tretjo pa Sara Budal. Za nižjo srednjo pa Katja Ferletič in Katja Klanjšček. Posebno nagrado je prejel 4. razred štandreške osnovne šole »Fran Erjavec«.
Pevski del programa je obogatil mešani zbor Rupa-Peč, ki je pod vodstvom Dimitrija Rejca zapel štiri pesmi. Člani dramske skupine PD Štandrež so v zasedbi Božidar Tabaj, Marko Brajnik in Silvan Zavadlav ter v režiji Mire Štrukelj prikazali sodobno in aktualno igro »Človeška pamet«, ki obravnava nesmiselno oboroževalno tekmo velesil, vseeno katerih.
Praznik špargljev se je zaključil pozno v noč ob veseli glasbi in v prijetnem razpoloženju.
Števerjan
Otroški vrtec v Števerjanu slavi letos 25 let neprekinjenega delovanja. V maju 1957 je tedanja občinska uprava zaprosila ministrstvo za javna dela v Rimu za finančno pomoč, v juniju 1960 se je začelo z gradnjo in 7. maja 1961 je župan Podver-šič poslopje vrtca izročil svojemu namenu.
Nova stavba je bila več mesecev zaprta, ker ni bilo še na voljo domačih vzgojiteljic. Nato je občina sklenila pogodbo z ustanovo ONAIRC iz Trenta, ki je prevzela vodstvo vrtca in namestila osebje. V aprilu 1962 je začel vrtec redno delovati. Vpisalo se je 19 otrok, njih vzgojiteljica pa je bila Marija Plahuta.
Ker je potekal pouk predvsem v italijanščini, se je župan Slavko Klanjšček obrnil na vodstvo Šolskih sester v Trstu, da one prevzamejo pouk, kar so rade storile. Dne 28. februarja 1967 je pogodba z ustanovo ONAIRC prenehala in občina je s sestrami sklenila novo pogodbo. 1. aprila istega leta so sestre vrtec prevzele in ga vodijo še danes. Višek v številu je bil dosežen v šolskem letu 1977/78, ko je bilo otrok kar 43. Sprejet je bil z veseljem vsak otrok ne glede na jezik ali narodno pripadnost.
Vzgojiteljice polagajo ves čas važnost na besedni zaklad in spoštovanje vaškega narečja. Pri sestavljanju programov se upošteva razvojna stopnja otrok in okolje, iz katerega prihajajo. V kolikor je mogoče, vzdržujejo sestre tudi živ stik s starši.
Otroci pripravljajo svojo prireditev vsako leto za Božič in Dan mater. Večkrat so jim prišli na pomoč tudi otroci krajevne osnovne šole. Te prireditve nudijo otrokom priložnost, da vzljubijo domačo pesem in besedo.
Ob 25-letnem jubileju vrtca v Števerjanu se sestre zahvaljujejo staršem za sodelovanje in zaupanje, vsem prijateljem ustanove pa za stalno pomoč in podporo.
Misijonar Ivan Štanta na dopustu
Minilo je 25 let, kar je začel Ivan Štanta iz Mirna, član lazaristovske misijonske družbe, svoje misijonsko delovanje na Madagaskarju. Njegovi predstojniki so ga za ta srebrni jubilej nagradili z izrednim dopustom. Na delavno mesto se bo vrnil v drugi polovici septembra.
Misijonarju iskreno čestitamo in se z njim Bogu zahvaljujemo za vse dobro, ki ga je opravil na Madagaskarju v teh dolgih letih.
S.K.P.D. »F. B. SEDEJ« - ŽUPNIJA SV. FLORJANA IN MARIJE POMOČNICE
vabita na KONCERT CERKVENIH PESMI
ki ga bo izvajal mešani zbor »FRANČIŠEK B. SEDEJ« iz Števerjana Dirigent: Tomaž Tozon Nedelja 14. junija ob 19. uri Župnijska cerkev v Števerjanu
Koncert mešanega cerkvenega zbora »F. B. Sedej« - Števerjan
Pevski zbor iz Števerjana se že dalj časa pripravlja na samostojen koncert, ki ga bo imel v domači cerkvi 14. junija ob 19. uri. Spored bo obsegal samo cerkvene pesmi. Števerjamski zbor sestavljajo v glavnem mladi pevci in pevke, ki se redno zbirajo na tedenskih vajah. Zbor je zadnji dve leti naredil velik kakovosten skok, saj je dolgoletnemu dirigentu Hermanu Sreberniču prišel na pomoč član Slovenskega okteta Tomaž Tozon.
Nedeljski koncert bo zaključil serijo letošnjih zunanjih nastopov; na programu je še registracija za Radio Trst A. Sicer pa zbor poje pri bogoslužju v domači cerkvi in se je kot vsako leto posebej pripravil za Božič, oljčno nedeljo in Veliko noč.
Nedeljski koncert bo vodil Tomaž Tozon, na orgle bo spremljal Herman Sre-bernič, celotni program pa bo povezoval župnik g. Anton Lazar. - ž
Skupina odgovornih za mladinsko pastoralo v goriški in tržaški škofiji vabi na
poletna duhovna SREČANJA ZA MLADINO LIVEK NAD KOBARIDOM
1. teden: od 28. junija do 5. julija;
2. teden: od 2. do 9. avgusta
STRŽIŠČE POD ČRNO PRSTJO
1. teden:	od	5.	do	12.	julija
2. teden:	od	12.	do	19.	julija
3. teden:	od	19.	do	26.	julija
4. teden:	od	26.	julija	do 2. avgusta
5. teden od 2. do 9. avgusta
6. teden: od 9. do 16. avgusta
V teh dveh krajih so srečanja za mlade od 14. do 18. leta.
PRI ŠOLSKIH SESTHAH PRI SV. IVANU
V TRSTU (za dekleta od 16. leta dalje)
od 17. do 19. julija
MIRENSKI GRAD
(za mlade od 18. leta dalje)
od 28. do 30. avgusta Prijave in informacije:
— za Tržaško: s. Dominika (tel. 567851)
— za Goriško: Marjan Markežič (tel. 83515)
Prijavi se čimprej in povabi prijatelje, ne bo ti žal!
Šport:
Izključeni zavoljo verskega
prepričanja
Sovjetska komunistična mladinska organizacija Komsomol je izključila tri študente medicine, ker so javno povedali, da so verni. Moskovski mladinski partijski list Moskovski komsomolec je ob tem očital sovjetskim oblastem in Komsomolu preveliko mero strpnosti do mladih in popuščanje v znanstveno-ateistični dejavnosti.
Zahvala
Moški zbor »M. Filej« se toplo zahvaljuje ustanovam, zborom, organizacijam in prijateljem za čestitke, voščila, darila in prispevke ter vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je jubilejni koncert ob 20-let-nici zbora lepo uspel.
OBVESTILA
Nabirka za naše vzgojne zavode. Ker je
prihodnja nedelja 14. junija poletna kvatr-r.a, so nabirke pri slovenskih božjih službah na Goriškem in Tržaškem za Alojzije-višče in Zavod sv. Družine v Gorici ter za Marijanišče na Opčinah. Velikodušno prispevajmo!
Skupna zaključna prireditev glasbenih
šol iz Doberdoba, Jamelj, Krmina, Gorice, Štandreža in Števerjana, ki jo prireja ZSKP - Gorica, bo danes 11. junija ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
V cerkvi sv. Ivana v Gorici bo v ponedeljek 15. junija ob 20. uri sv. maša za pok. prof. Mirka Fileja ob novi obletnici njegove smrti (12. jun. 1962) in za umrle člane zbora »M. Filej«.
Uredništvo »Planike« razpisuje natečaj za naslovno stran glasila goriških skavtov za leto 1987-88. Risbe naj bodo črno-bele na formatu 22x33 cm; najboljše bodo nagrajene prvi dan tabora izvidnikov-vodnic. Pri natečaju lahko sodelujejo tudi nečlani skavtske organizacije.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu vabi k maši za duhovne poklice, ki bo v četrtek 18. junija ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu.
Duhovne vaje za slovenske duhovnike bodo 31. avgusta, 1. in 2. septembra v Domu »Le Beatitudini« v Trstu. Vodil jih bo univ. prof. dr. Anton Trstenjak. Prijave sprejemata g. Jože Kunčič, župnik v Sv. Križu pri Trstu, tel. (040) 220332 in vodstvo Doma, tel. (040) 566244.
Naši fantje deželni prvaki v prvenstvu Under 14
01ympia je povsem zasluženo dosegla deželni naslov Under 14. V nedeljo je odigrala kar tri tekme in sicer proti Slogi iz Trsta, Lavoratore fiera iz Vidma in Mani agu iz Pordenona.
V prvi tekmi so naši prepričljivo premagali Slogo iz Trsta in dobesedno gospodarili na igrišču. Drugo tekmo so plavi zmagali po treh setih. Prvi niz so si zagotovili z mirno igro in malo napakami. V drugem nizu so nekoliko popustili in tako po nerodnem izgubili lepo priložnost. Tretji set so si naši zagotovili v končnici in zmagali s tremi točkami razlike. Popoldne so odigrali še zadnjo tekmo in sicer proti Maniagu. Sledilo je nagrajevanje.
Pri tem gre pohvala vsem igralcem in trenerju, saj so odlično branili slovenske barve. Nastopili so: D. Domi, J. Terpin, M. Belloni, D. Braini, S. Kosič, M. Čotar, M. Lutman, M. Gus; trener Metod Tušar.
Pokrajinsko prvenstvo MinivolIey
Prejšnji teden so v sovodenjski telovadnici uspešno nastopili tudi najmlajši odbojkarji 01ympie. Vse tri naše ekipe so se dobro odrezale. Prvi dve uvrščeni (Soča in OIympia) se bosta udeležili deželnega finala v Lignanu meseca septembra. Nastopili so: Sfiligoj B., Pintar M., N., M., Faganel D., M., Marega A., Povše I., Žerjal I., Komjanc E., Mastroianni M., Di Battista N., Mikluš, Posillipo U. Poleg 01ympie in Soče so nastopali še Val, Briški grič, Naš prapor in Torriana.
Mio MU
Spored od 14. do 20. junija 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder:	»Potovanje v Tadžetakomo«.
11.45 Vera in naš čas. 14.10 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in gostom.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; liki iz naše preteklosti. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček - Janez Bitenc: Srečanje z novo pesmico. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kvartet violončelov. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo!
15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Flavtistka Daniela Brussolo in kitarist Igor Starc. 18.00 F. Frančič: »In ne rečeš ne!«. Monodrama.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 O razvoju filma v Sloveniji; opoldanska rubrika. 13.20 Primorska poje. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Flavtistka D. Brussolo in kitarist I. Starc. 18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; hiša in vrt. 14.10 Iz šolskega sveta.
16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Naša pesem 1986. 18.00 Zgodbe Lipeta Kosca.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Hiša in vrt; od Mont Blanca do prostega plezanja. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik. 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno. 17.10 Naša pesem 1986. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka; oddaja iz Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Naš lepi okrogli svet«. 14.30 Klepet ob glasbi.
16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Sklepno srečanje glasbenih šol Primorske. 18.00 Mario Uršič: »Franc in njegovi«.
DAROVI
Za Katoliški glas: mama Dalka ob 4. obletnici Edija Vecchieta 10.000; Ivan Us-sai 83.000 lir.
Za Katoliški dom: Ivan Ussai 100.000 lir.
Za katoliški tisk: Št. Br. 100.000 lir.
Za novi tlak v cerkvi sv. Mihaela na Vrhu: N. N. 100.000; Federico Pellegrin 20.000; družina E. P., Vrh 100.000 lir.
Za Sv. goro: ga. Furlan, Trst 150.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: ob krstu Toma Kravanja 15.000; skavti TS 30.000; bolniki 60.000; ob pogrebu Jožefa Caharija 40.000; v spomin pok. Rudija R. 30.000; ob pogrebu Pavla Mozetiča 40.000; N. N. 20.000; Sumberaz 10.000; Venier 15.000; Toff. 2.000; G. J. 15.000; Radovič 10.000; za kapelo v Kamnolomih 135.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ileana Gio-vannini-Meucci ob birmi hčerke Gerte 100.000; M. K. v spomin svojih dragih 100.000; družina Bercč-D’Aronco 100.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 10.000; Ada Škabar 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Edvin Forčič ob krstu hčerke Tine 50.000; Danica Marc-Rebula in Zdravko Forčič ob istem krstu 50.000; N. N., mesečni dar za nove lestence 300.000; Marija Križman v spomin na moža Albina 10.000; druž. Carli ob krstu Aleksandre in Sare 20.000; razni
117.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Rafael, Karmela in Štefanija 150.000 lir.
Za misijonsko župnijo v Keniji, za katero skrbi tržaška škofija: birmanci pri birmi v Rojanu 560.000 lir.
Za m. Terezijo iz Kalkute: Elvira Škabar
100.000 lir.
Za misijone: Marija Malnig 50.000 lir. Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
1945
MAJ
t
1987
JUNIJ
42. OBLETNICA VETRINJSKE TRAGEDIJE
ali
NAŠ SPOMINSKI DAN
Te dni mineva že 42 let, kar so Angleži v Vetrinju na Koroškem predali 11.700 domobrancev in nad 3.000 civilnih beguncev v roke slovenskim partizanom, ki so jih potem, brez vsake sodbe, pobili v Kočevskem Rogu, Teharjah, Podutiku, Škofji Loki, Krimski jami... — krajih trpljenja in krutega brato-morstva.
Spomnimo se vseh teh padlih slovenskih mož, fantov, žena in deklet, ki so ljubili svoj narod in svojo deželo, pa jim zmagovalci niso namenili niti skromnega spominskega kamna na grob.
VEČNA VAM SLAVA — JUNAKI DOMOBRANCI ... Slovenec že mori Slovenca — brata...
... Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi...
(F. Prešeren, Krst pri Savici, Uvod) * * *
V soboto 13. junija ob 8. uri zvečer bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici maša zadušnica za padle domobrance in vse žrtve stalinistične revolucije.
Vabimo vse preživele nekdanje domobrance, četnike in ostale rojake, da se udeležijo žalnega obreda.
Nekdanji domobranci