Poštnina plačana v gotovini.
L.
Štev. 3.
1931




........................

iv;

£
'Vrrf-.V:-.

r #
■ ^-M i
v • & ■
I ' •
•"i«
1 &
HP



, v
"ifll .-v


llu'

v * ' Vv'


/
^ SLOVENSKI
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUiTVA
2A SLOVENIJO
Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (tO lir. 5 50 šilingov).
Vsebina:
Čebelarski pouk v osnovni šoli......33
O krizi v čebelarstvu .........34
Letno poročilo opazovalnih postaj .....	35
Mesečna navodila...........38
Opazovalne postaje..........41
Računski zaključki za leto 1930 ...... 43
Društvene vesti ............44
Vesti iz podružnic...........46
Drobiž...............47
Kupim 50 — 60
močnih, garantirano zdravih čebel v A.-Ž. panjih. STRAHINJIČA v Krškem, Slovenija.
Ponudbe na DANILA
Mala borza za med, vosek in čebele.*
Martin Lovrenčes, sodar, Filova 66, p. Bogojina v Prekmurju, proda 350 kg finega ajdovca. Cena po dogovoru.
Ivan Soklič, Zalog št. 21, pošta Dob pri Domžalah, proda 30—40 panjev kranjičev, z mladimi maticami, in 7 prašilčkov, najraje vse skupaj. Cena po dogovoru. I. Žen v Soteski, p. Straža pri Novem mestu, proda 16—20 obljudenih kranjičev.
"Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba.
Objava vodstva blagovnega oddelka.
Dne 22. marca t. L, na dan našega občnega zbora, bo Blagovni oddelek ves dan odprt. Vhod iz veže v hiši Vošnjakova ulica štev. 4.
S tem bo udeležencem občnega zbora omogočen oseben nakup čebelarskih potrebščin. Zaradi točne in nagle postrežbe prosimo, da zborovalci zaželjeno čebelarsko orodje naroče po možnosti že v naprej po dopisnici ali pa s pismom, da ga bomo mogli pripraviti in spakovati.
Založili smo beležnice za panj iz finega belega kartona z natisnjenim besedilom in razpredelnicami za vse potrebne beležke, ki jih vesten čebelar dela med letom. Cena komadu je 25 par.
Dovolimo si ponovno apelirati na vse slovenske čebelarje, da podpirajo naše društvo z nakupom prvovrstnih čebelarskih potrebščin in zajamčeno pristnih satnic po konkurenčnih cenah le pri društvenem Blagovnem oddelku v Ljubljani, Vošnjakova ulica štev. 4.
Po istih cenah kot pri Blagovnem oddelku se dobijo vse čebelarske potrebščine tudi pri Čebelarski podružnici za Maribor in okolico v Mariboru (v poslovnih prostorih tamošnje podružnice Kmetijske družbe).
Vosek v zamenjavo za satnice bomo sprejemali le do dne 20. aprila 1931.
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14
Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljali na »Čebelarsko drušlfo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4
V Ljubljani, dne 1. marca 1931. / Številka 3. Letnik XXXIV.
Čebelarski pouk v osnovni šoli.
T šoda — Jesenice.
Vse te izobraževalne edinice so našega kmeta privedle do take vsestranske izobrazbe, da ga lahko stavimo za zgled drugim našim državljanom. Vendar je naš kmet kljub izobrazbi, pridnosti in žilavosti po večini velik revež, ker ima premalo zemlje, ki bi ga mogla dostojno preživljati.
Važna ponoga našega kmetijstva je gotovo čebelarstvo. Zgodovinsko znano je, da je Slovenec že od pamtiveka z vso ljubeznijo gojil čebele. Ta ljubezen je bila tako iskrena, tako globoka, da je prešla v narodne popevke in v narodna rekla. Naši pradedje si sploh niso mogli predstavljati količkaj veljavne kmeti;e, če ni bilo pri njej primernega uljnjaka s pestro poslikanimi panji-kranjiči.
To je bila kmetska idila, kmetska poezija!
In slovenska čebela? Znana je po svoji marljivosti, po svojih dobrih lastnostih sirom čebelarske zemlje in menda ni napačna trditev, da se je Slovenec po njej uravnal svoje življenje, pred vsemi naš kmet.
Toda napredni tok časa je silno izpre-menil vse človeško življenje. Tudi čebelarstvo je izgubilo mnogo privlačnosti- O tem pričajo premnogi zapuščeni čebelnjaki. Menda hočejo oni činitelji, ki so spravili
o najnovejših vesteh pripravlja ministrstvo prosvete odlok, na podlagi katerega bodo morale vse osnovne šole 1 postaviti šolske čebelnjake in pričeti s poukom o čebelarstvu. Take in slične vesti so objavili pred nedavnim časom skoro vsi slovenski časopisi, bodisi politični, bodisi strokovni- Ker pa niso naše šole še do danes dobile uradnega obvestila, ne vemo, koliko je resnice na teh vesteh in kdaj se uresničijo. Zaradi tega upamo, da se ne pregrešimo preveč in da nam bo odpuščeno, če to vest natančneje premotrimo ter si ogledamo njeno solnčno kakor tudi senčno stran.
Priznati moramo, da se naše oblasti, posebno tiste, ki se bavijo z izobrazbo, to je naše šolske oblati, prizadevajo s hvalevredno vnemo, da bi pomnožile in dvignile izobrazbo našega naroda čim višje.
Klic po kmetijskih nadaljevalnih šolah gre od vasi do vasi. Strokovne srednje kmetijske šole ustanavljajo po vseh krajih, kjer količkaj kaže, da bodo uspevale. Tečaji za kmetska dekleta in kmetske mladeniče se porajajo liki gobe po dežju.
šolske čebelnjake med šolske zadeve, poživiti ljubezen do čebel v našem kmetu, da bi jih zopet tako ljubil, kakor so jih naši predniki. — Če pa hočemo doseči nekaj trajnega, moramo pričeti pri otroku. Baš v otroku moramo zbuditi ono ljubezen do čebelic, da jo bo spoznal do potankosti, da bo vedel ceniti njeno življenje, njeno korist. Šola bodi zato ono torišče, kjer se lahko največ doseže.
Dobro je! Odobravamo in podpišemo takoj! Toda tega smotra ne bomo nikdar in nikjer dosegli, če postavimo pri vsaki šoli še tako moderen in lep uljnjak. Sam uljnjak poln najmočnejših A-Ž panjev, ne bo dvignil našega čebelarstva, ne bo prinesel tistih koristi posameznim šolskim občinam, kakršne si mislijo oni činitelji, ki so spravili to vprašanje na svet.
Za tak poskus je treba znanja in veselja, a tudi časa in denarja. —
Oglejmo si naše podeželske šole! V onih za naše čebele naravnost idealnih krajih, kjer imajo vsega v izobilju, to je v naših planinskih vaseh in vasicah, so navadno enorazrednice, največ dvorazred-nice, kjer službujejo najpogosteje učiteljice. Ali moremo zahtevati od že itak pre-obrlemenjenih učiteljic še, da bodo svoj pičli prosti čas žrtvovale delu v čebelnjaku?!
Mnenja sem, da pustite osnovne šole v miru, pustite ji vsaj možnost, da vrši lahko
svojo vzvišeno nalogo, da nauči mladino dobro čitati, računati in pravilno pisati. Ne nalagajte ji vseh mogočih bremen, ne uvajajte v snovne šole vseh mogočih poskusov, temveč dajte našim otrokom priliko, da se vesele čim dalje zlate brezskrbne mladosti!
Prepričani smo, da imajo že vse one naše osnovne šole, kjer službujejo učitelji-čebe-larji, lastne uljnjake, kjer prostovoljno naj-skrbneje goje svoje ljubljenke in dosegajo v svojem šol. okolišu prav dobre uspehe med odraslo mladino in tudi brez državne podpore.
Če pa hoče naša vlada storiti kaj dobrega in trajnega v prospeh našega čebelarstva, ji bomo hvaležni vsi čebelarji, stori pa naj to na nekak naslednji, način:
1.	Zaščitinajnašmedsp osebnim zakonom, zlasti naj nastavi čim višjo carino na uvoz tujega medu;
2.	vsaki čebelarski podružnici naj da toliko denarne podpore, da si bo mogla postaviti primeren skupni čebelnjak v tuji paši*;
3.	gmotno naj podpre naše čebelarsko glasilo;
4.	vsako leto naj pošlje nekaj najboljših čebelarjev v izobrazbo v one kraje, kjer je čebelarstvo na višku razvoja.
* V .planinskih kraljih bi si premnoge čebel, podružnice rade postavile v planinah skupne čebelnjake, .da bi tja postavili čebele v pomladno pašo..
O krizi v čebelarstvu.
P. Močnik,
Vse toži o krizi in čudno bi bilo, ako bi čebelarji ne tožili. Kakor drugi producenti tako tudi mi naših pridelkov ne moremo vnovčiti. Cene medu so tako nizke kakor še nikoli. Pred vojno je bil 1 kg medu vreden 1 kg masti ali surovega masla — in danes? Da morajo cene vsem pridelkom pasti, čim bolj se oddaljujemo od svetovne vojne, je umevno. Stemsebomomo-raližesprijaznitiinnašečebe-larstvo nižjim dohodkom prilagoditi.
Guštanj.
Glavni pritisk na cene izvajajo proizvajalci v južnih delih naše domovine, ki so posebno oblagodarjeni z ugodnimi pašnimi razmerami. Poleg tega je med iz teh krajev svetel, naš pa teman. Padec cene provzro-ča tudi večja naša produkcija. Pomislimo samo na to, da smo v povojnih letih, pod spretnim vodstvom Čebelarskega društva zelo napredovali in da zaradi boljšega načina čebelarjenja posebno pa zaradi A-2 panja mnogo več medu pridelamo. Izvoz pa je minimalen! Tudi nas ni zadela že več
let nobena slaba letina. Obča gospodarska kriza sili kmečkega čebelarja, da pod ceno spravlja svoj pridelek na trg. Med da za vsako ceno, samo da hitro dobi nekaj di-naičkov. Ti momenti podiraio ceno medu.
Najboljši konsumenti našega medu so uradniki in delavci. Radi slabih dohodkov so pač tudi porabo medu omejili. Kaj čuda potem, ako prodajajo razni trgovci v Ljubljani med po 12 Din kg, medičarji pa ga plačujejo kmetom-čebelarjem po 7—8 Din kg. Razumljivo je, da postane čebelar pri takih razmerah malodušen in zahteva od-pomoči. Nekateri čebelarji, posebno neorganizirani, ne razmišljajo mnogo o tem, ampak se z razmerami, kakršne so, sprijaznijo. Nekateri pa so mnenja, da bo pomagala zadruga. Dvomljivo! Pri takih razmerah si skoraj posameznik laže pomaga nego zadruga, to pa radi tega, ker je vsak sam primoran iskati kupca doma, zadruga pa ga more najti le v inozemstvu, ako noče cene medu še bolj znižati.
Kljub tem žalostnim razmeram je še neka točka, ki nam kolikor toliko more pomagati preko klanca, in to je — vose k. Voska pridelamo premalo in je bila radi tega ukinjena carina na uvoz. Našemu naprednemu čebelarstvu bi prav nič ne bilo v škodo, ako bi ga usmerili na pridelovanje voska. Že sedanja cena, ki se giblje med 35—45 Din kg je ugodna in bi se dala kriza omiliti z večjo pridelavo voska. Način če-belarenja v kmečkih panjih je itak primeren normalni pridelavi voska, toda tudi v A-Ž panjih ga lahko pridelamo
več. Treba je le, da pospešimo rojenje, ne pa zabranjevati. Posebno manjši čebelarji bi se lahko bolj vrgli na pridelovanje voska, ker se prehod v manjših obratih laže izvrši. Na ta način bi polagoma krili domačo potrebo voska, da bi ga ne bilo treba uvažati in bi pridelek medu omejili ozir, izboljšali razmerje med povpraševanjem in ponudbo ter končno še izboljšali našo trgovinsko bilanco, ki je tudi glede voska pasivna. Pri večji pridelavi voska bi ga lahko celo izvažali. Pridelovanje voska in vnov-čevanje bi morale prevzeti podružnice, da bi dobiček ostal njim ne pa prekupcem. S tem bi zadovoljili naše člane, jim pomagali iz hude krize in še privabili marsikaterega čebelarja v organizacijo, Dosedaj se je vedno trdilo, da obstoja moderno čebelarstvo v veliki produkciji medu. Moje mnenje je, da je največja umetnost to, da si čebela-renje urejamo po razmerah tako, da nam tudi v slabih časih kaj donaša. Res je sicer, da z veliko množino pridelka brez večjega dela zaslužimo enako, vendar pa je malo čebelarjev, ki bi pridelek medu tako zelo mogli dvigniti; večina čebelarjev tega ne more.
Za sedaj je torej potrebno, da čebelarska organizacija posreduje ukinitev prostega uvoza voska ter omejitev uvoza s primerno carinsko postavko. Stvar čebelarjev pa bo, da zmanjšajo pridelek medu, povečajo pa pridelek voska. Želeti bi bilo, da se k preorijentaciji še kdo oglasi.
Letno poročilo opazovalnih postaj«
Josip Verbič, Ljubljana.	Dalje,
i m s k i mir imenujemo od srede decembra do 6. oziroma 26. ja-
bele vse presledek
neprostovoljno, zaradi nizke zračne topline dalj časa trajajoče bivanje čebel pozimi v panjih. V zimi 1928/29 je trajal od 57 do 148 dni. V opi-sovanem letu pa so če-zimske mesece letele. Najdaljši ko niso zapustile panjev, je bil
nuarja. O pravem zimskem času ne moremo govoriti. Tudi prvega spomladanskega splošnega trebeža, ki ga čebelarji večkrat tako težko pričakujejo, ni bilo. Čebele so se pogostoma a po malem trebile. To nam je bilo všeč. Z vsakim izletom se je manjšala skrb, da nam ohole na griži, katere smo se od prejšnjega leta s strahom spominjali.
Zimske hrane so si zadosti nabrale čebele same na ajdi. Ajdovec je zelo primeren živež za proizvajanje telesne toplote, še bolj pa za prehrano zalege. Ima to svojstvo, da je tudi kristaliziran precej mehak in da baje rajši in bolj obilo vsrkava zračno vlago nego kostanjev ali cvetlični. Zadnji primer bo treba še preizkusiti. Vsrkavanje vlage ima važno vlogo pri prvem zaleganju, ko čebele potrebujejo mnogo vode in navadno zaradi mraza ne morejo iz panjev. Primešanega mu je tudi mnogo cvetnega prahu, ki je za proizvajanje krmilnega soka nujno potreben. Sladkor ga zatone more nadomestiti.
Od 23 postaj jih je 15 prezimilo čebele na čistem ajdovcu, 1 (Cerknica) na cvetličnem, 4 na cvetličnem in ajdovem, 1 (Sv, Gregor) na cvetličnem in hojevem, 1 (Guštanj) na cvetličnem, smrekovem in ajdovem medu in 1 (Sv. Duh) na medu (kakšnem?) in sladkorju. Vse čebele so ob ajdovcu ali cvetličnem medu in ob mešanici obeh izborno prezimile. Tudi pri Sv. Gregorju so dobro prezimile, čeprav so imele hojo v panjih. Koliko je je bilo, ne vemo.
Guštanj pa, ki jih je zazimil na medu, ki je bil deloma pomešan s smrekovcem, je imel grižo. Pri Sv. Duhu, kjer so nezadostni naravni hrani, ki ni določno označena, dodali nekaj sladkorja, se je tudi pojavila griža. Ker oba poročevalca nista vedela vzroka bolezni, si moremo misliti, da čebelam hrana ni ugajala. Čebelam pri Sv. Duhu sladkor gotovo ni škodoval, ker na njem čebele prav dobro pre-zimujejo. Če ni bilo kakega drugega zunanjega vzroka, smemo sklepati, da je vplival na njih zdravje slab med.
Vse čebele so bile s hrano tako založene, da so prebile z njo do konca aprila. V panjih, ki so zavoljo lakote poginili, nismo čuli ničesar.
Poraba zimske zaloge v času od 1. septembra do 31. marca je razvidna iz leve strani razpredelnice. Bila je v posameznih krajih zelo različna. Najbolj je nihala razlika oktobra in marca, najbolj
pa je bila izenačena novembra. Iz razpredelnice se vidi, da so čebele porabile zaloge v oktobru več nego v novembru, ko so je zaužile najmanj. Od decembra pa je poraba zopet naraščala in dosegla višek marca meseca. Poraba medu je torej bila kljub izredni zimi prav redna. Lep zgled pravilnega padanja in naraščanja porabe nudijo podatki iz Cerknice, Sv. Gregorja, Krke in Sv. Duha,
Najmanjša poraba znaša 3-60 kg, največja 8'40 kg, povprečna pa 5'97 kg. Bojazen čebelarjev, da bodo čebele zaradi mile zime preveč zajedle, je bila neopravičena. Po mojem mnenju se jim zaloga najbolj manjša pri nenadoma nastopajočih in pogosto se menjajočih toplinskih razlikah.
Zdravje čebel, o čemer je bilo že nekaj povedano, je bilo v zimskem času prav dobro. Mrtvic, ki se jih ob slabih zimah mnogo nabere na dnu panjev, je bilo zelo malo. Poročevalec iz Št. Vida n. Lj. jih je naštel v svojih panjih po 30 do 300. Čebele so jih ob pogostih izletih sproti odnašale iz panjev. Čebelarji, ki so imeli v panjih podloženo lepenko, so že januarja odstranjevali poleg žrtev mraza in starosti tudi škodljivi voščeni drobir.
Gotovo se je marsikdo čudil, da se ni to leto pojavil niti en primer nalezljive noseme, ki je prejšnjo zimo tako kruto žela po čebelnjakih. Pričakovali in bali smo se te bolezni, ker smo vedeli, da marsikdo, ki so mu prejšnjo zimo pomrle družine zaradi tega, ni panjev tako temeljito oznažil, kakor je treba pri kužnih boleznih, in da je bil marsikak sat iz okuženega panja potisnjen v zdravo medišče ali pa celo v plodišče. Vendar je ostalo vse zdravo. Izkazala se je resnična domneva, ki sem jo zapisal v lanskem poročilu, da so trosi noseme neškodljivi v panjih, ki imajo primerno zimsko hrano. Silna množina se jih razvije navadno le v prebavilih čebel, ki se hranijo s hojevim ali listnim medom. Zelo redkokdaj se pojavi nosema iz kakega drugega, še nepojasnjenega vzroka. Trditi smemo zato, da se te bolezni dobro branimo, ako skrbimo poleg
vsestranske skrajne snage tudi za primerno zimsko hrano.
Resno svarim čebelarje, da bi po tej izkušnji vse kužne bolezni vrgli v en koš in jih smatrali glede nalezljivosti za enake. Hude posledice bi si nakopali, ako bi pri kugi in gnilobi zalege tako lahkomiselno ravnali s satovi in panji, kakor so nekateri v preteklem letu pri nosemi.
Poletna doba.
Vreme in razvoj rastlinstva. Kadar čebelarji govorimo o razvoju rastlin, mislimo vedno na čas, ko so v najlepšem
cvetju. Takrat imajo za nas največjo vrednost. Cvetje je v popolni odvisnosti od vremena. To oživlja in uničuje ter pospešuje in zavlačuje razvoj. Ta vpliv se je posebno jasno pokazal marca in aprila leta 1930.
Cvetna doba prvih spomladanskih cvetlic se največkrat zavleče od januarja do maja. V tem letu pa so bile vremenske razmere take, da so si resa, leska, telohi, zvončki in jetrniki marca meseca obenem odele pražnjo obleko in brez znatnih ovir odcvitali. April je bil tudi zelo topel. Njegova povprečna zračna toplina je znašala
Opazovalni panj
je izgubil dkg									je izgubil		—, pridobil +		dkg		So
	1. 1929			1. 1930				I. 1930							»O js a
v kraju	-O O o	B ai > o fi	E v o tt> -T3	.5. "CT cu 3 C .2.	^ c« 3 M -O ^	[S o 1» n! B	<« o. 3 ^ C/)	'C a ra	.2. <u B	.2. '5	.2. "3	« 3 •ao > i«	B CL» "a V)	as 3 "S t/i	" « > Si B "o 'c 10 o a, <N
1. Ljubljana . .	40	25	35	30	100	150	380	— 250	— 130	+ 515	+ 135	+ 1090	— 360	+ 1000	200
2. Vič pri Ljubli.	50	30	30	50	150	200	510	— 170	— 130	+ 730	— 10	+ 890	— 170	+ 1140	500
3. Št. Vid nad Lj.	20	-	40	50	100	170	380	— 110	— 200	+ 705	— 470	+ 1120	- 350	+ 695	110
4. Tacen p. Šmar															
goro . .	115	45	45	105	135	245	690	— 55	— 295	+ 730	— 155	+ 1235	— 615	+ 845	290
5. Škofja Loka .	55	40	105	80	85	125	490	+ 55	— 215	+ 1880	— 235	+ 635	— 480	+ 1640	310
6. V i r m a š e pri															
akofji Loki .	125	70	85	85	135	160	660	— 285	— 65	+1180	— 130	+1240	— 595	+ 1345	180
7. Blej. Dobrava	225	60	55	100	95	120	655	— 160	—	+ 1170	— 390	+1070	— 125	+ 1565	230
8. Boh. Bstrica .										+ 2115	+ 180	+ 235	— 250	+ 2280	370
9. Dob . .	70	60	80	80	230	160	680	— 200	— 5	+ 1390	+ 30	+ 710	— 240	+ 1685	70
10. Rova na Gor.	45	30	40	70	100	285	570	+ 55	— 60	+ 1880	— 295	+ 1005	— 405	+2180	60
11. Breg-Križe .	60	30	50	80	100	70	390	— 190	— 60	+ 520	—	+ 770	— 380	4- 660	64
12. Cerknica	55	25	50	70	120	140	460	+ 65	+ 75	+2055	— 180	+ 40	— 190	+1865	250
13. Sv. Gregor pri															
Ortneku . .	100	42	58	64	80	180	524	+ 50	— 170	+1740	— 120	— 74	- 92	+1334	55
14. Krka ....	110	40	50	85	140	150	575	— 115	+ 1315	+ 1315	— 410	+ 1215	— 325	+2995	65
15. Vavčja vas p.															
Semiču . . .	75	50	75	70	150	305	725	— 140	+ 595	+ 1510	— 355	+ 1325	— 185	+ 2750	160
16. Novo mesto .	100	40	90	70	90	170	560	— 95	-j-1005	— 20	— 680	+ 1450	— 335	+ 1825	275
17. Ptuj ....	260	195	80	125	—	140	800	+ 105							
18. L o k o v e pri															
Mozirju . . .	—	—	—		—	—	—	—	—	—	—	+ 95	— 145	—	—
19. Sp. Ložnica p.															
Žalcu . . .	125	45	35	■	100	225	620	— 80	+ 180	+ 885	+ 40	—1460	— 390	+ 2095	70
20. Orehova vas															
pri Mariboru	100	85	100	85	120	185	675	— 175	— 30	— 610	—	+2300	?	+2705	*) 156
21. Sv. Duh na															
Ostr. vrhu . .	40	50	110	135	190	315	840	— 370	-f- 155	+ 635	+ 65	+ 25	— 180	+ 330	50
22. Vržej pri Ljut.	125	15	45	45	115	175	520	— 320	-j- 210	— 345	— 165	+2300	— 170	+ 1510	540
23. Cezan'evci	170	60	90	70	130	320	840	— 280	+ 60	— 780	— 40	+4600	?	+3560	*)-
24. Guštanj . . .	35	15	75	70	195	255	665	— 25	+ 465	-+ 1858	— 500	+ 200	— 260	+ 1738	210
25. Jarenina . .	—	40	40	50	100	130	360	+ 150	+ 480	200	+ 260	+ 590	?	-1-1280	*)-
26. Nedeljica pri															
Turnišču . .	~~ 1	45	175		215	315	750	— 105	+ 465	— 335	— 75	+47E0	- 400	+4330	150
*) Končno število nezanesljivo.
10-7° C (1. 1929. le 7-6° C). Ker je imel poleg tega več stanovitnih, jasnih dni, je prisilil rastline, ki krasijo navadno maj, da so pred časom odprle cvetje. V aprilu so cvetele vrbe, češnje, slive, hruške, regrat, borovnice, divji kostanj in še več drugih. Za maj ni ostalo toliko cvetja kot druga leta, pa še to je trpelo zaradi mrzlega, nestanovitnega in deževnega vremena. — Za vzor lepega poletnega meseca nam bi mogel služiti junij. Njegovi maloštevilni deževni dnevi so bili pravilno porazdeljeni na ves mesec. Enak mu je bil začetek julija. Cvetoče rastlinje po travnikih, drevoredih in gozdovih je v tem času neovirano in neprekinjevano razkazovalo žuželkam svojo krasoto in vabilo v svoje, s sladkimi in vonjavimi sokovi napolnjene čaše. Majhno konkurenco so jim delale smreke, jelke in druge rastline z nedišečo mano. Žal, da je na jelki ni bilo toliko, kakor so čebelarji pričakovali in želeli. V drugih dneh julija in v prvi polovici avgusta ni bilo vreme povsod enako. Na mnogih krajih so bili viharji in nevihte, ponekod pa pomanjkanje moče. Ajda je imela povsod
dobro namočeno zemljo in se je krepko razrasla. V drugi polovici avgusta, ko je cvetla, je bilo po vsej banovini suho vreme. Zato je koncem meseca ajda že izgubila svojo svežost in je ni več dobila. Kmalu po prvem septembru je zapihal za-padnik, za katerim je nastopil dalj časa trajajoč dež.
Razvoj čebel. Ker ni bilo pravega zimskega miru, se je začelo porajanje novih čebel zelo zgodaj, že januarja. Februarja so bile po panjih že lepe ploskve zalege. Zaradi vsestransko ugodnih pogojev so matice še hitreje, izdatneje in nepretrgoma vršile svojo nalogo v naslednjih dveh mesecih. Zalega se je širila, čebele so se množile in konec aprila so bili že mnogi panji godni za rojenje. Slab začetek in neugodna prva polovica maja sta razvoj čebel ustavila, rojenje zavrla in odrinila na poznejši čas. Roji v začetku maja so bili le v Dobu, Vavpčji vasi in Guštanju, drugje so se vrstili od srede maja do konca junija. Naravnega razmnoževanja če-belnih družin ni bilo mnogo. Matice so se dobro prašile	(Konec prih.)
fČTOVO
immm
Mesečna navodila.
Fr. D. Jug — Brezje.
April — Maj.
razširjenje zalege, kajti v spomladanskem času ne gre rada preko obnožine, to pa zaradi tega, ker ima gnezdo obliko krogle, da čebele laže ogrevajo zalego. Ako opazimo, da je krog čebelnega gnezda že več ko preveč obnožine, storimo prav, ako dva sata z obnožino, k'i v njih še ni zalege, pomaknemo bolj na kraj plodišča, na njuni mesti pa denemo prazne sate, da matica lahko neovirano stavi zalego.
ko je zgodnja spomladanska paša dobra, t. j. na te-lohu, resju, leski in vrbi, naberejo čebele mnogo obnožine ter jo na-< kopičijo, posebno na Gorenjskem, kar na debelo okoli zalege. S tem nekako zajezijo matici pot za
Ko cveteje češnje in drugo sadno drevje, t. j. proti koncu aprila meseca ali v začetku maja, je treba tudi celo čebelno plodišče povečati, namreč prestaviti nekoliko satov zalege iz plodišča v medišče. Kdor je pa prezimil čebele v medišču A.-2. panja, bo pa moral matico z nekaj satov zalege prestaviti v plodišče.
Pri večanju čebelnega gnezda se moramo predvsem ozirati tudi na temeljne zakone v razvoju čebelne zalege. Vsi zale-ženi sati namreč so celota in drug z drugim v tesni zvezi. Ako čebelar vzame za-ležen sat iz sredine gnezda in ga prestavi drugam, na njegovo mesto pa dene praznega, naredi s tem veliko zmedo, ker je gnezdo razdvojil. Zaradi tega moramo pri spomladanskem večanju čebelnega gnezda prazne sate le pridevati gnezdu, ne pa jih vmes vtikati. Ni pa to tako važno v poletni dobi, n. pr. julija in avgusta meseca, ko je v panju že samo na sebi toliko toplo, da čebelam ni treba še po-sebe zalego ogrevati.
Kakih 8 dni pred prestavljanjem pregledamo vse plemenjake, kako v njih napreduje zalega. Ako najdemo katerega, da je zaostal za drugimi, t. j. da ima manj zalege in manj živali ko drugi panji, mu lahko že sedaj pomagamo s tem, da ga ojačimo z zalego iz drugih močnejših panjev, in sicer na ta način, da odvzamemo kakemu močnejšemu po en sat pokrite zalege in jo pridenemo gnezdu slabejšega panja. Tako lahko spravimo do prestavljanja vse panje do enake moči.
Povečanje čebelnega plodišča ali prestavljanje. Vsi sestavi panjev s premičnim satjem imajo navadno tako urejene prostore, da lahko takrat, ko so čebele na višku razvoja, začasno predenemo del čebelne zalege v medišče ali pa v naklado. A.-Ž. panj ima to lepo prednost, da lahko prestavimo zalego iz prenapolnjenega plodišča v medišče, ki je tesno združeno s plodiščem, pri tem pa moramo nastali prazni prostor v plodišču in medišču dopolniti s praznim satjem.
Kdaj naj plodišče razširimo, oziroma prestavimo zalego v medišče ali v naklado, ni mogoče določiti časa. To mora vedeti in določiti le vsak posamezni čebelar za svoje panje. Čebelarji v visokih legah in v mrzlem podnebju n, pr, ne morejo prestavljati ob istem času kot čebelarji v milih in zavetnih legah. Vendar izvršujemo to opravilo v naših krajih v normalni pomladi od srede aprila meseca dalje, v mrzlem podnebju in v krajih, kjer je slaba spomladanska paša, pa šele maja meseca.
Za pravilno izvršitev tega opravila so potrebni štirje pogoji: 1. da je plodišče že jako živalno, t. j., da so že vsi sati s čebelami gosto zasedeni; 2. da je vsaj 6 do 7 satov zaleženih; 3. da je v naravi že stalna, primerna toplota in da niso noči več hladne; 4. da je v naravi takrat primerna paša.
Ako bi se paša ravno takrat pretrgala, bi morali panj, ako ni založen s hrano, pitati. Zato ob taki priliki ne kaže plodišča povečavati. Ako se paša pretrga samo za nekoliko dni, še ni to nikaka ovira za prestavljanje, ako bi se pa za več tednov, bi bila pa občutna škoda.
Kako naj prestavimo zaležne sate?
Vsak sestav panjev s premičnim satjem ima nekaj svojega, vendar so v bistvu temeljna pravila za prestavljanje pri vseh sestavih približno enaka. Zato bom na tem mestu opisal le prestavljanje v A.-Ž. panju.
Ko smo ugotovili, da je panj goden za prestavljanje in da so za to vsi pogoji, tedaj en dan poprej odstranimo iz medišča vso zimsko odejo. Ako smo imeli čez zimo matično rešetko v panju, odstranimo deščice, s katerimi smo jo imeli prekrito. Ako je pa ni bilo v njem, odstranimo ločilno desko in potisnemo na njeno mesto rešetko. Paziti pa moramo, da ni med plodiščem in mediščem kake večje odprtine, da bi se mogla skozi njo matica splaziti v medišče.
Ko imamo vse pripravljeno, pričnemo s prestavljanjem. Najprej čebele malo zakadimo, a ne preveč, in odstranimo okence
od plodišča. 9 praznih satov moramo že poprej pripraviti. Nato nekoliko razmaknemo obljudene sate v plodišču ter izvlečemo najprej krajni sat. Pregledamo ga, če je na njem matica. Če je ni, ga postavimo začasno na kožico. To ponavljamo še z drugimi sati toliko časa, da najdemo matico, ki jo denemo s satom vred na posebno kožico. K temu satu pristavimo še dva sata s pokrito zalego, na vsako stran enega.* Drugo zaleženo in nezaleženo satje zložimo vse v medišče, prazni prostor v medišču pa izpolnimo s starejšim satjem. Nato zapremo medišče z okencem. V plo-dišče denemo one tri zaležene sate z matico vred, ki smo jih že poprej dejali na stran. Poleg teh denemo na vsako stran še po tri lepe prazne sate s samim čebel-nim delom; le v skrajni sili, če nam satja primanjkuje, smemo dejati na vsako stran vmes po eno celo satnico. Na novo urejeno plodišče je takole:
0—0—0—3—1—2—0—0—0
Številke pomenijo zaležene sate, ničle prazno satje s čebelnim delom, križci pa, da na to mesto lahko vložimo, ako nam satja primanjkuje, satnice. Matici, ki je sedaj v zmanjšanem gnezdu, je na razpolago zopet dosti praznih celic za zaleganje ter v nekoliko tednih lahko zaleže vse dode-jane prazne sate.
Po izvršenem delu panj zopet dobro odenemo, kajti sedaj potrebujejo čebele še več toplote, ker smo jim bivališče povečali. Žrela v medišču pa še sedaj ne odpremo, da se v medišču navadijo na novo pot skozi rešetko do spodnjega žrela.
Kdor pa prezimlja čebele v medišču A.-Ž. panja, ima pri prestavljanju še enostavnejše delo. Ako je imel prazno satje vso zimo v plodišču, je sedaj že po čebelah
V izrednem primeru pa, da matice na satju ne najdemo, je ostala gotovo na kaki panjevi steni v plodišču. — Tedaj storimo s satjem vse tako, kakor sem zgoraj opisal. Tri zaležene sate določimo za plodišče, druge pa denemo v medišče. Drugi dan pregledamo najprej plodišče. Ako najdemo v njem matico, pustimo vse tako, kakor smo prejšnji dan uredili; ako smo jo pa našli v medišču, jo ujamemo in prenesemo v plodišče.
zasedeno. Na dan prestavljenja ga poberemo iz plodišča in ga zložimo na kožico. Nato uredimo v panju matično rešetko in poiščemo sat z matico ter ga predenemo v plodišče, poleg njega pa denemo še dva sata s pokrito zalego. Drugo prazno satje pa uredimo tako, kakor sem zgoraj opisal.
Na kaj moramo pri prestavljenju še posebno paziti?
1.	Da ne prestavimo čebel prezgodaj, ko ni v panju še toliko mladic, da bi zmogle obojno zalego negovati in ogrevati v plodišču in medišču.
2.	Da ne prestavimo prepozno: ako so čebele že razstavile matičnike in jih je matica že zalegla, tedaj smo čas za prestavljanje že zamudili. Čebelna družina se že pripravlja na rojenje, ko panj še ni na višku in le težko ji bomo rojenje zabranili. Ob taki priliki moramo še posebno paziti, ko prestavljamo zaležene sate, da odstranimo in izrežemo vse zaležene mat č-nike. S tem zadržimo rojenje za kakih 10 do 14 dni.
3.	Da prestavimo, oziroma povečamo plodišče vsaj 14 dni pred glavno letno pašo, da se mlade čebele, ki so bile prestavljene v medišče še v zalegi, do tedaj izležejo, da bodo imele prostora za odlaganje medu. Kdaj se glavna paša prične, to mora vedeti vsak čebelar za svoj kraj, ker je to v raznih krajih različno.
4.	Osmi dan po prestavljanju moramo natančno pregledati vse sate v medišču, če so mogoče čebele na kakem satu potegnile matične piskrce. Zgodi se tu pa tam, da se tisti del prestavljenih čebel, ki je v medišču, čuti trenutno brezmatič-ne, potem pa zastavijo na mladi zalegi na kakem satu matičnike ter hočejo izpod-rediti svojo matico. Ko to opazimo, poglejmo še plodišče, če ni mogoče ob matico. Ako jo najdemo, in če je zalega v redu, odstranimo v medišču vse nastavljene matičnike. Kajti tega ne smemo dopustiti, da bi čebele v medišču imele svojo matico, ker bi bila družina s tem razdvojena ali pa bi dobili prezgodnji roj.
5. Paziti moramo tudi na matico v plo-dišču, da pravilno zalega. Če bi se splazila skozi rešetko ali kako drugo odprtino v medišče, jo spravimo zopet nazaj v plo-dišče. Ko se prične rojilna doba, moramo vse panje redno tedensko pregledati. Najbolje je, da si za to že naprej določimo kak dan v tednu, katerega se tudi stanovitno držimo. Le tedaj nam bo mogoče imeti v rojilni dobi plemenjake v oblasti.
Panje, ki so bili prestavljeni, zadržujmo z rojenjem toliko časa, dokler niso na
višku razvoja t. j., da so že vsi dodani prazni sati v plodišču zaleženi. O tem več prihodnji mesec.
6. Po preteku osmih dni po prestavljanju moramo ob lepih solnčnih dneh odpirati tudi žrela v medišču, da trotje lahko iz-letijo na prašenje, sicer bi bili jetniki, ker se skozi rešetko ne morejo splaziti v plo-dišče. Zvečer moramo gornja žrela zopet zapreti, da se čebele sčasoma ne navadijo zgoraj izletavati, to bi motilo delo v plodišču.
Opazovalne postaje.
Jos. Verbič, Ljubljana.
Mesečno poročilo za januar 1931.
Naše ljubke živalce so že na mnogih krajih prekinile zimski mir in kar po večkrat preizkusile krila. Ni jih toliko silil iz panjev čut za vzgledno snago kakor blesk solnčnih žarkov. Tu in tam se je pojavila tudi potreba, da prineso vode za žejne dojilje mladine. Že vso zimo trajajoča zmerna zračna toplina, izdatni opaži in dobra naravna hrana so v panjih zbudili nagon, da so začele pomalem gojiti zalego.
Ljubljana. Tu so se na nekaterih panjih g. urednika in g. vodje blagovnega oddelka žejne čebele nabrale na končnicah in bradah pred žrelom v tolikih gručah kakor poleti, ko prisedajo. Ko sta jih napojila s snežnimi kepami, ki sta jih namočila v vodi in postavila na brade, so se zopet vrnile v panje.
Vič p. L j. 19. januarja je izletavalo dve tretjini panjev. Po malem pa so jih čebele ves čas zapuščale in padale pred čebelnjakom na tla.
Tacen pod Šmarno goro. Tukajšnja podružnica je naredila na novega leta dan izlet na Šmarno goro. Člani so se med potom in pri okrepčevanju pogovarjali le o čebelah.
Škof j a Loka. 17. januarja so čebele po 51 dneh zopet letele.
Virmaše pri Š k o f j i Loki. Čebelarji so večidel medu že na drobno prodali.
Dob. Čebele so zaradi mile zime začele zgodaj zalegati. Zadnji dan meseca sem dobil na bradi mrtvo letošnjo mladico.
Sv. Gregor pri Ortneku. Hud veter je povzročil, da ni bilo niti enega izleta.
Novo mesto. Čebelarji so med že precej oddali. Letos je bilo zaradi nizke cene večje povpraševanje po njem.
Leskovec pri Krškem. 21. januarja so čebele dobro letele. 28. januarja sem jih pregledal in zapazil, da je končni levi panj na levi strani na dnu moker in skrajni levi sat plesniv. (Prosim pojasnila, zakaj.) Plesnivi sat sem posušil, dno mu izbrisal in seno, s katerim je bil panj na levi strani zatlačen, odstranil. Upam, da bo sedaj red.1
L o k o v e p. M. Čebele so ves mesec tudi ob koncu, ko je zapadlo 15 cm snega,
1 Leva stran panja je bila premrzla. Vodeni hlapovi, ki se delajo pri dihanju čebel, so se na njej in na bližnjem satu zgoščevali. Voda je odtekala na dno, sat pa je splesnil. Tak sat, tudi presušen ni več za rabo. Napačno je, da ste seno odstranili. Sedaj se bo leva stran še bolj ohlaje-vala in zgoščala še več vodnih hlapov. Opaž bi bilo treba zboljšati.
zelo silile iz panjev. Mnogo jih je ostalo v snegu. Nisem jim mogel pomagati. Če sem jim zaprl žrela, so se vznemirjale, če sem jih pustil odprte, so pa izletavale.2
- Čebele so bile žejne. Dali bi jim bili o pravem času vode, za silo kepo snega pred žrelo, pa bi bilo kmalu dobro.	Glav. por.
Cezanjevci. Ker zima ni bila posebno huda, nisem še zadelal panjev s slamnicami.
N e d e 1 j i c a. Tukajšnji čebelarji imajo še precej medene zaloge, kupčija pa popolnoma počiva.
Mesečni pregled za januar 1931.
Kraj	Višina nad umnem m 1	Označba opazovanega panja	Panj je teže										Zračna toplina					Dni je		bilo		
			pridobil v			izgubil		v	v mesecu čistih dng		največ pridobil		najvišja	najnižja	srednja mesečna	J-'c JH N	deževnih	snežnih	oblačnih	■fl a v. <a "o a	-a 'a «	1 vetrovnih J
			i.	2.	3.	1.	2.	3.														
			mesečni tretjini dkg						pridobil	porabil	dkg	dne	C'									
1. Ljubljana . .	305	A,-Ž.	—	—	—	20	25	25	—	70	—	—	+11	— 9 ,+ 0-4		—	5	4	16	10	5	4
2. Vič pri Ljublj.	298	A.-Ž.	—	—	—	30	20	25	—	75	—	—	+11	— 8	+ 0'3	2	7	5	19	9	3	9
3. Št. Vid nad Lj.	314	A.-Ž.	—	—	—	25	20	15	—	60	—	—	+ 8	— 12	— 1'3	—	9	6	14	15	2	9
4. Tacen p. Šmar.		A.-Ž.																				
goro ....	314		—	—	—	25	35	30	—	90	—	—	+ 10	— 9	+ 1-1	2	4	5	21	7	3	7,
5. Škofja Loka .	349	A.-Ž.	—	—	—	20	25	25	—	70	—	—	+10	— 8	+ 2'1	2	5	4	21	4	6	14
6. Vir maše pri		A.-Ž.																				j
Škofji Loki .	361		—	—	—	15	20	30	—	65	—	—	+ 6	— 7	+ 2'0	1	2	4	15	12	4	14
7. Blej. Dobrava	57?	A.-Ž.	—		—	15	35	25	—	75	—	—	+ 7	— 9	+ 2-0	9	5	1	19	1	11	3'
8. Boh. Bistrica .	540	A.-Ž.	—	-	—	—	—	—	—	—	-	—	+ 7	— 9	+ 0'8	2	5	6	19	9	3	14
9. Dob ....	305	A.-Ž.	—	—	—	20	30	30	—	80	—	-	+ 9	— 1	+ 0.7	2	3	3	17	11	3	12
10. Rova na Gor.	350	A.-Ž.	—	—	—	25	25	25	—	75	—	—	+ 9	— 7	+ 0'9	2	4	3	17	9	5	4
11. Breg-Križe .	483	A.-Ž.	—	—	—	20	20	20	—	60	—	—	+ 8	— 8	— 1-4	0	6	4	8	14	9	7j
12. Cerknica . .	575	A.-Ž.	—	—	—	25	35	25	—	85	—	-	+10	— 8	+ 0'0	0	6	6	19	7	5	19
13. Sv. Gregor pri																						
Ortneku . . .	736	A.-Ž.	—	—	—	22	12	54	—	88	—	—	+ 9	— 6	+ 0-4	0	7	8	17	6	8	19i
14. Krka ....	300	A.-Ž.	—	—	—	30	45	30	—	105	—	—	+ 13	— 9	+ 1-3	1	3	3	18	8	5	14
15. Vavčja vas p.		A,-Ž.																				1
Semiču . . .	280		—	—	—	20	20	15	—	55	—	—	+ 12	- 7	+ o-i	3	5	3	28	3	—	15
16. Novo mesto .	180	A.-Ž.	—	—	—	20	20	30	—	70	—	—	+10	— 6	+ 3'2	3	4	5	18	13	—	5
17, Leskovecp.Kr.	186	A.-Ž.	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	+ 11	— 7	+ 4-1	4	5	6	11	9	11	15l
18, L o k o v e pri																						
Mozirju . . .	465	A.-Ž.	—	—	—	15	30	25	—	70	—	—	+14	— 9	+ 2'i	11	2	8	14	14	3	16
19. Sp. Ložnica p.		A.-Ž.																				j
Žalcu ....	252		—	—	—	25	35	40	—	100	—	—	+ 10	— 11	— 0-7	3	2	5	12	16	3	16
20. Orehova vas																						
pri Mariboru	270	A.-Ž.	—	—	—	40	50	35	—	125	—	—	+ 9	— 7	+ 1-5	3	3	8	29	2	—	19
21. Sv. Duh na																						
Ostr. vrhu . .	536	A.-Ž.	—	—	—	25	10	30	—	65	—	—	+ 8	— 13	— 2-0	3	—	7	12	15	4	5
22. Vržej p. Ljut.	176	A.-Ž.		—	—	—	—	—	—	—	—	—	--	—	_ _	—	—	—	—	—	—	1
23. Cezanjevci	182	A.-Ž.	—	—	—	—	—	—	—	90	—	—	12	— 9	+ 0-8	1	5	5	17	12	2	12
24. Guštanj . . .	398	A.-Ž.	—	—	—	20	50	—	—	70	—	—	+ 3	— 15	+ 3'0	1	—	5	20	2	9	5
25. Jarenina . .	262	A.-Ž.	—	—	—	—	_	60	—	60	—	—	14	— 7	+ o-i	3	2	4	16	12	3	30
26. Nedeljica pri	170	A.-Ž.																				
Turnišču . .			—	—	—	75	70	55	—	200	—	—	+ 10	— 8	+ 1-6	5	4	3	15	7	9	"1
Satnicc
so že na razpolago. — Pošljite voseh v zameno!
Račun stroškov in dohodkov upravnega oddelka za 1. 1930.
Stroški	Din	P	Dohodki	Din	P
Stroški za Si. Čebelarja v 1.1930: tisk.....Din 43.607'— klišeji . . . . « 2.586'50 poštn., odprava in vezava « 7.670'95 oglasni davek . « 59'— pisanje naslo-			Članarina za 1. 1930 ...... Podpora banske uprave za list Oglasi............ Razne podpore........ Nabava inventarja...... Obresti v P. H. v Ljubljani . . . Primanjkljaj.........	79.533 5.000 77 7.237 1.000 295 15.823	38 50 01
vov in uprava lista ....<• 1.500'—	55.423	45	/		
Nagrade: uredniku . . . Din 5.500'— sotrudnikom . « 5.160'50 tajn. in biagaj. « 5.600'— poročevalcem opazov. postaj « 3.482'—	19.742	50	/		1
Vrnjena preplačana članar. 1.1930 Tečaji in predavanja..... Upravni stroški........ l-otnine in sejnine...... Vezava knjig za knjižnico . . . Odpisi od inventarja.....	1.656 15.628 7.708 6.323 1.347 1 137	44 50	/		
	108.965	89		108.965	89
Bilanca upravnega oddelka za leto 1930.
Aktiva	Din	P	Pasiva	Din	P
Gotovina na ček. rač, P,H. v Lj.	8.567	96	Upniki............	42.295	40
Dolžniki za leto 1930 .....	11.800	—	Čisto imetje konca 1. 1930 . . .	8.007	56
Inventar (po odpisu);					
opazov. postaje Din 8.305'—					
čebelar, muzej . « 7.630'—					
drugi inventar . « 7.615'—	23.550	—			
Knjižnica..........	4.500	—			
Zaloga starih letnikov in klišejev	1.885	—			
	50.302	96		50.302	96
Račun izgube in dobička sklada za čebelarski dom za leto 1930.
Stroški	Din	P	Dohodki	Din	P
Prebitek..........	8.509	31	Obr. posojila bi.odd. do 31. XII 30 Obr, vloge v Mest.hr. do31. XII. 30	7.459 31 1.050 | —	
	8.509	31 |		8.509 | 3!	
Bilanca sklada za čebelarski dom dne 31. XII, 1930,					
Aktiva	Din	P	Pasiva	Din	P
Vloga v Mestni hranilnici . . . Posojilo blagovnemu oddelko	17.250 155.000	—	Imatje 24. III. 1930 Din 163.740 69 pnbitek . . . « 8.509'31	172.250	
	172.250	—		172.250 | —	
Josip Verbič, s. r., predsednik.	Mirko Dermelj, s. r. blagajnik.
Pregledala in v redu našla: V Ljubljani, 11. jan. 1931.	Anton Sluga, s. r. Josip Kobal, s. r.
Društvene vesli.
Polovično vožnjo k občnemu zboru dne 22. marca nam Generalna direkcija drž. žel. žal zopet ni dovolila. Ljubljanska direkcija drž. žel. bi nam sicer lahko dovolila polovično vožnjo le za povratek, toda pod takimi pogoji, ki jih ne moremo izpolniti. Zahtevajo namreč društveno legitimacijo s sliko. Zato svetujemo vsem podružnicam, da pošljejo na občni zbor take delegate, ki itak uživajo znižano vožnjo.
Občni zbor. Na občnem zboru, ki se bo vršil letos dne 22. marca ob 10 dopoldne v Ljubljani v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cesti (nasproti sodišča), bomo obravnavali zelo važne društvene zadeve. Prosimo in želimo, da se občnega zbora udeleži kar največ čebelarjev.
Poravnajte naročnino!
Vsem podružnicam. Uprava lista je priložila prvi številki »Slov. Čebelarja« položnico za plačevanje članarine. To se je storilo zato, ker bi zahtevalo preveč dela in časa, ako bi položnice dodajali le direktnim naročnikom, tajništvu pa preveč stroškov, če bi jih moralo pošiljati po pošti. S tem smo hoteli ustreči tudi naročnikom, ki so od podružnic oddaljeni. Sedaj lahko vsak član pri najoližnji pošti plača članarino. Na položnico je treba napisati pripombo, da je pošiljatelj član te ali one podružnice. S priložitvijo položnic uprava nikakor ni hotela jemati podružnicam članov. Zato je bilo napačno, da ni hotel neki podružnični blagajnik vpisati člana v imenik, ker je plačal članarino naravnost glavnemu društvu. Svetujemo blagajnikom, naj pogledajo stare imenike in pregledajo, kdo je že članarino plačal in kdo še ne. Imena članov, ki podružnici še niso plačali članarine, naj prijavi podružnični blagajnik po dopisnici glavnemu blagajniku, ki bo radevolje sporočil, kdo je članarino že plačal in kdo še ne. Znesek 5 Din, ki pripade podružnici, naj odtegne blagajnik pri prihodnji pošiljatvi članarine ali pa pri obračunu konec leta. Na ta način bo dobila podružnica vse člane in vse zneske, ki ji pristoje.
ZAPISNIK
o seji ožjega odbora osrednjega društva, ki se je vršila dne 18. decembra 1930.
Navzočni: g. predsednik Verbič, in gg. Arko, Babnik, Bukovec, Okorn, Raič, Dermelj in 2ni-deršič.
Dne 18. decembra 1930 se je vršila zadnja seja odbora Čebelarskega društva v tem letu. G. predsednik je pozdravil vse navzočne, ugotovil sklepčnost in otvoril sejo. Prav prisrčno je pozdravil tudi novega člana odbora, našega zaslužnega in uglednega čebelarja g. Antona Žnideršiča, ki je bil po sklepu širšega odbora z dne 9. nov. 1930 kooptiran v odbor. G. Znideršič se je za pozdrav in izvolitev lepo zahvalil in izjavil, da bo sedaj, ko se je preselil sem, rad pomagal odboru in društvu po svojih močeh. To je odbor z veseljem in zadovoljnostjo vzel na znanje.
Tajnik je prebral zapisnik o zadnji seji, ki je bil odobren, in došle dopise, med katerimi so bili najvažnejši:
1.	Dopis Kmetijske družbe, s katerim je vabila g. urednika Bukovca k sodelovanju pri skupnem listu. Vabilo je g. Bukovec odklonil.
2.	Dopis zaradi ustanovitve podružnic v Mot-niku, Trebnjem, Žužemberku, Št. Jerneju in Ska-ručni. Odbor je dovolil njih ustanovitev, če so krajevni činitelji za to in če bo dovolj članov priglašenih. Zaradi podružnice v Skaručni pa naj se vprašata za mnenje podružnici v Tacnu in Vodicah kot sosednji podružnici.
3.	Poročilo o anketi železničarjev čebelarjev, ki se je vršila dne 29. in 30. novembra 1930 v Bel-gradu, zaradi pospeševanja čebelarstva med železničarji.
4.	Dopis novomeške podružnice zaradi ustanovitve čebelarske zadruge. Glede te točke je odbor sklenil, naj se skliče na dan 8. januarja 1931 po-ssbna seja, ki bo obravnavala o tem. K tej seji naj se povabijo še gč. ravnatelj Zadružne zveze dr. Jožko Basaj, banski uradnik Franc Gorkič in strokovni učitelj Ludovik Puš.
Odbor je obravnaval zadevo tiska »Slov. Čebelarja« za leto 1931. Ker so bili nekateri čebelarji mnenja, da je izdatek za tisk »Čebelarja« previsok, je tajnik to pot pisal eni tiskarni v Maribor, dvema v Celje in osmim v Ljubljani, naj pošljejo svoie ponudbe za tisk v letu 1931. Od vseh teh tiskaren so se odzvale le štiri, med katerimi je Jugoslovanska tiskarna stavila najugodnejše pogoje. Odbor je zato oddal tej tiskarni tisk za leto 1931.
Odbor je napravil še tele sklepe:
1.	Glede očitkov g. Puša, strokovnega učitelja na Grmu, ki so bili objavljeni v 11. številki iz leta 1930, je odbor sklenil, da bo podal v »SI. Č.« primerno izjavo.
2.	Deputacija, obstoječa iz gg. predsednika Ver-biča, urednika Bukovca in tajnika Dermelja, se pokloni novemu banu g. Marušiču in ga obenem prosi naklonjenosti.
3.	Prva številka »SI. Č.« naj se tiska v 2800 izvodih.
4.	Gosp. Bukovec je predlagal, naj založi blagovni oddelek »Beležne liste« za panje. Sprejeto!
5.	Gosp. Bukovec je nadalje predlagal še nabavo močnih platnenih vreč za stiskanje satja. To naj preskrbi blagovni oddelek. Sprejeto!
6.	Blagajnika upravnega in blagovnega oddelka naj skleneta blagajniške knjige z 31. decembrom vsakega leta.
7.	Po poročilu g. prof. Raiča o članku, ki je bil objavljen v »Pčelaru« štev. 11 iz leta 1930., je odbor sklenil, da se poročilo v celoti objavi v »SI. Č.« s pripombami odbora, ki jih sestavi g. Okorn. »Pčelaru« pa naj se pošlje uradni popravek, ki naj ga sestavi g. Bukovec. Savezu se pošlje poročilo g. Raiča s primernim dopisom,
8.	Savez naj se naprosi, da pošlje nov osnutek čebelarskega zakona, ki je bil predložen kmetijskemu ministrstvu, ker ga naše društvo še ni prejelo, dasi je predsedstvo Saveza na seji v Brodu obljubilo.
9.	Savez naj se naprosi, da naznani, kaj je z vseslovanskim čebelarskim kongresom, ki se bo letos vršil v Belgradu.
10.	Bivšemu uredniku g. Frančišku Rojini se dovoli brezplačna pošiljatev »SI. C.«
11.	Mestnemu magistratu naj se pošlje prošnja za črtanje trošarine na med in vosek. Enak dopis naj se pošlje tudi Savezu, ki naj na to opozori ministrstvo.
12.	Mestnemu magistratu naj se pošlje tudi prošnja, naj dopusti na ljubljanskem trgu prosto prodajo prvovrstnega, sortiranega in točenega medu in naj ne predpisuje cen, ker je konkurenca itak velika in cene v primerni višini.
ZAPISNIK
o izredni seji osrednjega društva z dne 5. januarja 1931.
Navzočni: Kot gosta gg. dr. Josip Basaj, ravnatelj »Zadružne zveze«, in Franc Gorkič, banski uradnik v Ljubljani, odborniki: g. predsednik Ver-bič in gg. Arko, Bukovec, Puš, Raič, Znideršič in Dermelj.
Po sklepu ožjega odbora z dne 18. dec. 1930 je bila sklicana ta seja z edino točko: Ustanovitev čebelarske zadruge. Ker so to zadevo podružnice že mnogokrat obravnavale na svojih zborovanjih in je stavila predlog o njej novomeška podružnica, je bilo potrebno, da se odbor o njej posvetuje enkrat v posebni seji, da se stvar končno uredi. K seji sta bila povabljena tudi gosp. ravnatelj dr. Basaj kot strokovnjak v zadružnih zadevah in g. Franc Gorkič, ki je čebelarsko zadrugo že vodil v Gorici. Kot poročevalec je sodeloval g. Ludvik Puš.
G. predsednik Verbič je najprvo pozdravil oba gosta in se jima zahvalil za njuno požrtvovalnost, nato pa še druge navzočne. Podal je kratko poročilo o zadrugi ter omenil točke, ki se bodo obravnavale, in sicer:
1.	Zakaj naj ustanovimo zadrugo?
2.	Obratna glavnica.
3.	Vodstvo zadruge,
4.	Rentabilnost.
K prvi točki je poročal g. Puš v glavnem naslednje:
»Kriza je tako velika, da jo čutimo vsi čebelarji. Treba je zato našim članom pomagati. Vse panoge si skušajo omiliti položaj z ustanovitvami zadrug. Tudi naše društvo naj bi tako ravnalo. Zadružne pomoči naj bi bil deležen vsak čebelar, ki bo v zadrugi. Zadruga bo morala obdržati cene medu na določeni višini in iskati odjemalce, da s tem odpravimo krizo.«
G. Gorkič je izjavil, da je načelno za zadrugo. Toda zadruga ne bo rešiteljica krize in čebelarjev. Pred leti smo ustanovili iz istega vzroka zadrugo v Gorici. Propagirali smo prodajo medu,
držali ceno medu, toda drugi so prodajali med ceneje in s tem provzročili, da so medene zaloge zadruge ostale nerazprodane. Drugi tak primer se ;e pripetil v Murski Soboti. Tam se je g. Pavlic zelo zavzel za prodajo medu in pomoč čebelarjem. Zbral je več medu z dobro nado, da ga bo mogoče po primerni ceni prodati. Cene pa niso bile ustaljene in so baš takrat zelo padle. G. Pavlič je prišel zato v velike težave. Če že hočemo ustanoviti čebelarsko zadrugo, svetujem, naj še malo počakamo, da se cene ustalijo, in kupna moč, ki je sedaj zaradi nestalnih cen padla, zopet dvigne.
G. Znideršič je bil mnenja, da je treba najprvo ugotoviti, ali je pri nas nadprodukcija medu ali ne. Kakor vemo, preostaja pri nas le ajdov med, ki ga je jako težko prodati. Drugega medu pa doma celo primanjkuje. Rad bo pomagal pri ustanovitvi zadruge, toda dvomi, da bo mogla zadruga držati cene, pomagati čebelarjem in rešiti krizo. Ako bodo cene medu pri zadrugi previsoke, bodo trgovci lahko dobili med ceneje od drugod. Pred vsem pa je zelo važno, da dobimo izborno vodilno moč, ki bo uspešno vodila vse priprave. Naloga zadruge bo zelo težka, kajti poleg drugih težkoč bo morala onemogočiti prekupčevalce, to po ne bo lahko.
G. ravnatelj dr. Basaj je poročal: Pravila, ki jih je čebelarsko društvo že pred lnti sestavilo, so dobra in v redu, le glede davščin bo treba nekaj izprememb in izpopolnitev. Poslovnik novomeške podružnice bo treba obravnavati šele poten, ko bodo pravila sprejeta in odobrena. Pravilnik bo treba dobro predelati, ker je od njega odvisna izvedba zadruge in njeno poslovanje. Vprašanje je, če je zadruga potrebna. Jaz je vam ne prigovarjam in ne odgovarjam. Mislim pa si, da je odbor s svojim strokovnim delom preobložen in se ne more ukvarjati še z gospodarskimi zadevami. Razbremenitev odbora govori za to, da se izvoli poseben odsek, ki bi delal z ljudmi, ki so gospodarsko izobraženi in vneti za gospodarsko delo. Konkurenca trpi bolj zaradi anarhije nego zaradi krize. Drug drugega tlači. Treba bo dvigniti veljavo pridelkom. To bomo dosegli s sor-tiranim blagom. Pri nas pa tega nimamo, vse je mešano. Med se dobi po 9 Din, zahtevajo pa zanj tudi po 20 Din. Torej je tudi pri cenah nered. Če bomo hoteli izvažati, bo treba vse to prej urediti. Vsaka zadeva ima svoje dobre in slabe strani. V splošnem vidimo, da discipline ni niti med za-drugarji. Zaloge medu se ne bi smele kopičiti v skladiščih. Med bi se nlačeval članom le z akontacijo. Deleži bi morali biti v začetku veliki, da bi čebelarje navezali na zadrugo. Deleži naj bi se plačevali v obrokih. Zadruga mora poslovati gibčno. Cen ni navajati v časopisih. Glavna skrb pripravljalnega odseka pa naj bi bila izbera osebe, ki bo zadrugo vodila. Ene in iste zadruge uspevajo in propadajo le zaradi vodilnih oseb. Propagando za zadrugo bo treba zanesti do zadnjega čebelarja, to pa bo mnogo veljalo. Dalmatinski med so prodajali na Dunaju v lekarnah le zaradi izredne propagande. Končno še poudarjam, da je zadrugo lahko ustanoviti, a težko voditi. Če boste dobili osebo, ki jo bo dobro vodila, bo vse gladko šlo, sicer pa bo vse tvegano.
G. ravnatelj Basaj je nadalje dodal še nekaj pojasnil glede našega blagovnega oddelka za primer, če bi ga morali zaradi visokih davščin iz-premeniti v zadrugo.
G. predsednik Verbič je izjavil, da bo treba še enkrat sklicati sejo in obravnavati, ali se naj ustanovi zadruga ali ne. Po vzorcih medu, ki jih
čebelarji pošiljajo, vidimo, da še vedno nismo na tisti stopnji čebelarjenja, da bi bili zmožni za svetovni trg pripravljati primerno blago. Vsak zahteva le svetel med, ki ga pa pri nas ni. Vodilno osebo (strokovnjaka) za zadrugo pa ni lahko dobiti. Deleži bi morali biti najmanj po 100 Din.
G. Bukovec je prosil, da bi se že na tej seji odločilo glede zadruge. Ali naj jo ustanovimo, ali pa naj ustanovitev odložimo, da pridejo drugi časi. Nikar ne delajmo prevelikih obljub, ki lahko zapeljejo člane v zmoto. Mi tudi z zadrugo ne bomo mogli pomagati vsem članom, nobenemu ne moremo obljubiti spričo sedanjih razmer takojšnje pomoči. O čiščenju medu naši čebelarji še mnogo premalo vedo. Dokaz temu so vzorci, ki jih dobivamo. Od 21 vposlanih je bilo le pet dobrih. Zadruga bo zadela na veliko konkurenco. Mi imamo le eno sedmino čebelarjev organiziranih, vsi drugi pa bodo delali, kar bodo hoteli. Nisem proti zadrugi, ampak razmere so take, da je treba previdnosti.
Vodja blagovnega oddelka g. Arko je poročal, da bo najbrže treba blagovni oddelek zaradi davščin izpremeniti v zadrugo, toda ne v zadrugo, ki bi morala vnovčevati med. Kolikor ga bomo mogli prodati, ga bomo prodali, tudi več kot do sedaj, toda vse brez večjih špekulacij. Če pa bi hoteli imeti poleg blagovnega oddelka še oddelek za prodajo medu na debelo, pa bi morali določiti še poseben odsek in njegovega vodjo. Tudi sedanji lokal, ki je že itak premajhen, ne bi več zadoščal potrebam in dobiti bi morali druge prostore, to pa bo v zvezi z večjimi stroški.
G. Bukovec je omenjal, da bi se v tem primeru k blagovnemu oddelku priklopil še oddelek za vnovčevanje medu.
G. Puš pa je bil mnenja, da dveh oddelkov ni treba.
G. Bukovec je poudarjal, da bi morali potem sklad za »Čebelarski dom«, ki je naložen v blagovnem oddelku, spraviti na varno.
G. prof. Raič je naglašal, da ne bo šlo drugače, kot da gremo stopnjema. Izhod naj bo naš blagovni oddelek. Če bo ta uspeval, naj bi ga potem razširili. Če bomo začeli takoj na veliko, bomo doživeli polom.
G. Bukovec je pripomnil, da dobiček blagovnega oddelka ne bo mogel kriti izgube zadruge.
Odbor je razmišljal, kdo bi prevzel vodstvo nove zadruge, če bi jo ustanovili, in končal sejo z naslednjim sklepom:
Blagovni oddelek Čebelarskega društva se preosnuje v Čebelarsko zadrugo, ki prevzame vsa aktiva in pasiva blagovnega oddelka in jamstvo za izposojeni sklad za čebelarski dom.
Namen zadruge bo, da uvede poleg dosedanje kupčije s čebelarskimi potrebščinami in z nadrobno prodajo medu še intenzivneje prodajo medu na debelo. Čebelarsko društvo bo obstalo še nadalje.
G. predsednik Verbič je nato odločil, da se ta sklep priobči v »SI. Č.« Predložil se bo na občnem zboru v odobrenje. Občni zbor pa naj potem odloči, ali se zadruga ustanovi ali ne.	Tajnik.
Dodatek: Podpisani podajam kot blagajnik in varuh sklada za čebelarski dom protest proti zgoraj omenjenemu sklepu odbora. Varnost sklada, naloženega v trgovini, ni povsem zadostna. Zaupam popolnoma v sedanje vodstvo blagovnega oddelka. Vendar bi bilo želeti, da bi blagovni oddelek začel polagoma vračati izposojeni denar, kar je tudi namen sedanjega vodje g. Arka. Če se bo pa blagovni oddelek spremenil v zadrugo, bodo nastopile povsem druge kupčijske in prodajne razmere, ki bodo varnost izposojenega denarja še bolj zmanjšale. Iz tega vzroka sem proti omenjenemu sklepu ter predlagam in prosim, naj vrne blagovni oddelek v trenutku, ko se bo izpremenil v zadrugo, ves izposojeni denar z vsemi obrestmi vred skladu za čebelarski dom.
M. D e r m e 1 j, blagajnik.
Vesli iz podružnic.
Ljubljanska podružnica ima prihodnjo odborovo sejo v torek, dne 10. marca v običajnem lokalu in času.
Podružnica v Ribnici je imela občni zbor dne 28. decembra 1930. Udeležba je bila nepričakovano velika. Predsednik je podal obširno poročilo o delovanju v preteklem letu. Odbor je smatral, da je potrebno, da pred vsem prouči pašne razmere in druge prilike, od katerih je odvisen razvoj čebelarstva v ribniški dolini. Treba je nabaviti orodje in stroje, ki so nujno potrebni za moderno čebelarstvo. Poskrbeti je treba tudi za strokovno izobrazbo članov. Postaviti moramo skupen čebelnjak za kostanjevo in hojevo pašo ter vzrejevališče za matice. Odbor je del tega načrta že izvršil. Podružnica si je nabavila topil-nik za vosek, čistilnik za med in točilo, in sicer z denarjem, ki ga je prinesla čebelarska veselica. Glede prve točke programa je pripomniti, da je dvakrat prosila osrednje društvo za opazovalno postajo, a ni dobila določnega odgovora, češ, da ni nobene tehtnice na razpolago. Pripomnil je, da bi moralo društvo gledati na to, da so opazovalne postaje enakomerno porazdeljene, a ne tako kot sedaj, ko imajo nekatere podružnice po dve in celo po tri opazovalnice, druge pa nobene. Prav tako je kritiziral postopek osrednjega društva glede predavanj. Predavatelje je treba po-
šiljati tja, kjer so najbolj potrebni, in to je gotovo v najmlajših podružnicah, med katerimi je tudi naša. Zaprosili smo takoj ob ustanovitvi za predavatelja. Dobili ga nismo. Na drugo prošnjo nam ga je hotelo društvo poslati, toda ob tako neprimernem času, da smo ga morali odkloniti.
Predsednikovo poročilo je bilo soglasno odobreno.
Istotako sta bili soglasno sprejeti tudi tajni-kovo in blagajnikovo poročilo ter poročilo revizorjev.
Kljub temu, da podružnica ni prejela od nikoder nobene podpore, se je v preteklem letu dvignila na višino, ki ji je lahko v ponos.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Mihelič Stane za predsednika, Jereb Jože za podpredsednika, za odbornike pa: Anica Gradišarjeva, Brinšek, J. Šmalc, Šile Polde, A. Češarek. Revizorja: I. Arko in I. Pakiž.
Novoizvoljeni predsednik je takoj otvoril debato o združitvi kmetijskih listov in o združitvi čebelarskega društva s Kmetijsko družbo. Soglasno je bil sprejet sklep: Mi čebelarji imamo popolno pravico, da sami sklepamo o tem, ali naj se združi »Slov. Čebelar« s »Kmetovalcem« in naše društvo s Kmetsko družbo. Nihče nima pravice na kakršenkoli način kratiti naših pravic do samostojnosti in do lastnega glasila, dokler se
naše delovanje giblje v mejah zakona. Mi hočemo še nadalje ostati samostojni. Ako pa hoče Kmet. družba v svojem glasilu poročati tudi o čebelarstvu, bo s tem storila samo svojo dolžnost, ki jo ima do članov, ker jih bo poučevala tudi o čebelarstvu, ki koristi kmetijstvu. Zakaj naj preneha »Slov. Čebelar«? Morda zato, ker se hoče družbi naročnikov? Motil bi se tisti, ki bi to mislil. Naročniki se pridobivajo le z delom za stvar! Zato smo odločno proti vsaki izpremembi. Mi hočemo izpolnjevati obveze napram našemu glasilu in osrednjemu društvu, dokler jih bo to izpolnjevalo napram nam, t. j. dokler bo ono upoštevalo naše upravičene želje, med katerimi je tudi ta, da ostanemo samostojni.
Po tej točki smo prešli na delovni načrt za bodoče leto. Stavljenih je bilo več samostojnih predlogov, ki so bili vsi sprejeti.	Tajnjk.
Podružnica v Radovljici je imela redni letni občni zbor dne 11. januarja. Potekel je ob običajno živahnih razpravah. Poročila so obsegala odborovo delovanje, ki je veljalo čebelarski na-redbi in zadrugi. Število članov je padlo od 28 na 23. Blagajna izkazuje prirastka 252 Din 92 par. Nje stanje je znašalo dne 31. decembra 1930 2301 Din 45 par. Za skupno kuhanje voska ni soglasja, ker čebelarji kuhajo vosek vsak sam zase. Novemu odboru predseduje Žnidar Franc iz Nove vasi, tajnik in blagajnik pa je Franc Resman iz Radovljice. Drugi odborniki so: Vari Jože, Pre-šern Jože, Resman Jakob in Avsenek Anton, — Zbor se je soglasno izrekel proti združitvi »Čebelarja« z drugimi listi kmetijske stroke.
Na prihodnjem sestanku bo predavanje.
Tajnik.
Breznica. Redni letni občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 28. decembra 1930. Navzočnih je bilo 65% članov, kar je jako častno število! Po običajnih točkah dnevnega reda smo izvolili stari odbor, za delegata pa upravitelja Schiffrerja. Občni zbor se je pomudil tudi pri točki o skupnem glasilu. Naši vrli Janševi nasledniki so soglasno sklenili, da skupno glasilo odločno odklanjajo in hočejo biti sami svoji. Hočemo svoj strokovni list še izpopolniti, ne pa ga reducirati na eno stran! Ako se uvede skupno glasilo, izjavljajo, da se podružnica raje razide-Pravi, odločni in umestni sklepi! —- Lanska čebelarska letina je bila od »muh«, tako slabe že več desetletij nismo imeli. Vsakdo žalostno sedi pred svojim čebelnjakom in »na tihem solze briše«! Pa o tem, g. urednik, in še o marsičem drugem več ob drugi priliki, če nimate prevelikega svinčnika in preobsežnega uredniškega koša! (Lepo prosim! Urednik.)
Podružnica na Robu je imela redni občni zbor dne 4. jan. Račun za 1. 1930. izkazuje 1623.39 Din dohodkov, 1590 Din pa izdatkov. Podružnica si je nabavila novo stiskalnico za satnice za A.-Ž. panj, za nemško mero pa jo imamo že odprej, tako da je velikim in malim čebelarjem ustreženo. Podružnica je prejela od bivšega oblastnega odbora podporo 1000 Din, za katero smo kupili stiskalnico. Zbor je soglasno potrdil stari odbor. Med drugim je bilo sklenjeno, da stiskalnici posojamo edinole članom. Član naj bo vsak čebelar! Podružnica je štela lansko leto 13, letos pa ima 17 članov. Čebelarska letina je bila pri nas srednja, ker ni hoja medila.	Peterlin F.
Drobiž.
Naš prijatelj iz Beograda je zadnje čase zelo slabe volje. Zlasti si beli glavo, kako bi dokazal svojo posebno naklonjenost »Čebelarskemu društvu za Slovenijo«. V 1, letošnji številki »Pčelara« izjavlja, da nima ničesar proti društvu in da tudi nikdar ni kaj imel. Pravi, da je bila vsaka vest, ki jo je objavil »Pčelar« o našem društvu »tačna, a svaka napomena opravdana«. Naš prijatelj omenja tudi, da ne more prezreti, ako prinaša »Slov. Čebelar« netočnosti in neresničnosti, ne prinaša pa, kar bi moral. V dokaz za to navaja, da je »Slovenski Čebelar« objavil v lanski 12. številki vest, da je na osiješkem kongresu nekdo govoril proti A,-Ž. panjem. Ta vest je izmišljena, pravi naš prijatelj. Na kongresu nihče ni nastopil proti A.-Ž. panju.
K temu pripominjam, da je uredništvo »Slov. Čebelarja« dobilo o proslavi 50 letnice »Hrvatsko-slavonskega pčelarskega društva v Osijeku« in o kongresu »Zveze« dve poročili: od g. R. Horvata iz Zagreba in od g. Tomaža Novaka iz Grabrovnika, p. Strigova. Objavili smo popolnejše poročilo g. Horvata, od poročila g. Novaka pa samo vest glede A.-Ž. panja. To poročilo se glasi doslovno takole:
»Tu je predaval g. Jovanovič o svojih košni-cah, koje su bile doposlane iz Beograda, da su one najbolje i da su jih izumitelji najbolje sve izračunali za svako sposobnost. Bile so to amerikanske Dadanblatt i predlagal je neka bi se uveljavile u našoj državi. Tu je rekel gosp. dr. Bosek, da se moramo ozirati i na našo bračo Slovence, da neka se bi okvir barem nekaj približal, da bi meril 26 X 43 cm, da se pri A.-Ž. panju za 2 cm okence manj potisne vanj, a glede panja pa najsi bo kakor komu drago, to se ne čuje. Sada g. X.1 predlaga i medju drugim svoju košnicu i grozi žal, da nema Slovencev, da bi se grabili za A.-Ž. košnico. Veli g. X., da Slovenci samo tulijo, koliko meda imajo od A.-Ž. košnice, a samo pogledajte na izložbu, koliko imaju Slovenci meda na velesejmu, kada je jihov panj naj-bolji za med. Na to nije odgovarjal nitko, onda sam ja nedaleko sedeči škripal zubmi. Da bi ja smel, bi mu ja povedal, koliko mi imamo meda.«
Toga poročila nismo objavili zaradi tega, ker nam je bilo na razpolago popolnejše po-
1 Ime izpuščam, ker ga ni potrebno spravljati na dan.	A, B.
ročilo g. Horvata. Niti trenutek nismo dvomili o resničnosti navedb g. Novaka. Osebno ga niti ne poznamo, samo to vemo, da je pri-prost kmečki čebelar, ki ni imel vzroka pisati neresnice. Prosimo ga tem potom, naj pojasni, kaj misli o očitkih »Pčelara«.
Avg. Bukovec.
Na sodbo s »Čebelarskim društvom za Slovenijo« kliče v 1. letošnji številki beograjskega »Pčelara« njegov urednik g. Jovan P. Jovanovič.
Piše, da so vsi jugoslovanski čebelarski listi objavili točna poročila o delu kongresa »Zveze« v Osijeku, le »Slovenski Čebelar« ni izvršil tega tako, kakor bi bilo treba. Njegovo poročilo obsega le pol strani. Tudi ni bil objavljen sklep »Zveze«, da se nobeno društvo, ki je včlanjeno v »Zvezi«, ne sme naravnost obračati do višjih državnih oblasti, marveč le po »Zvezi«. Ker ni objavil tega »Slov, Čebelar« in ker za sklepe kongresa nočemo vedeti, se je pripetilo, da je deputacija »Čebelarskega društva za Slovenijo« izročila predsedniku vlade g. generalu Živkoviču ob priliki njegovega obiska Slovenije prošnjo za pomoč, to bi se pa spričo sklepa »Zveze« ne smelo storiti.
Gosp. Jovanovič pravi, da naj se »Čebelarsko društvo za Slovenijo« prav nič ne jezi na uredništvo »Pčelara« ako pride zaradi tega greha pred sodišče »Zvez e«, pač pa naj se jezi na tiste, ki se nočejo ozirati niti na dolžnosti in obveze proti »Zvezi« niti na sklepe kongresa.
Gosp. Jovanovič, za božjo voljo, kdo pa Vam je poveril varuštvo nad našim društvom? Ali Vas je vodstvo »Zveze« pooblastilo, da vršite nadzorstvene posle nad našimi koraki in si celo dovoljujete groziti z »Zvezinim« sodiščem? Ako je odbor našega društva kaj zagrešil, priznavamo samo vodstvu »Zveze« pravico, da ga pozove na zagovor. Vam pa kratkomalo odrekamo pravico, da nastopate v nelepi vlogi grozilca in se čudimo, da jo vršite s toliko vnemo in radostjo. Pa menda ne iz same ljubezni do slovenskih čebelarjev? Kaj pa, ko bi raje pometali pred lastnim pragom, ko si že tako zelo želite reda in točnosti?
Pravite, da je treba spoštovati obveze in dolžnosti do »Zveze«. Čudno, da Vam prihaja to v spomin šele sedaj! Slovenski čebelarji so točno vršili svoje dolžnosti. Ako se delegati niso udeležili kongresov v Skoplju in Osijeku, je bilo vzrok slabo stanje društvene blagajne. Dokler ne plačamo zadnje pare dolga, ki
znaša konec leta 1930. okroglih 30.000 Din, ne moremo pošiljati delegatov na zborovanja. Mislimo, da nam tega ne more zameriti noben človek in da je naše stališče popolnoma pravilno, pa če je to g. Jovanoviču všeč ali ne.
Glede očitka društvu, da prezira sklepe »Zveze«, pa vprašamo: Ali ni bila dolžnost »Zvezinega« vodstva, da pismeno prijavi našemu društvu sklepe osiješkega kongresa? § 16, »Zvezinih« pravil pravi: »Izvješče o radu i djelovanju Saveza prilagat če se postoječim pčelarskim listovima u istom narečju, kojim je list štampan.« Zakaj ne poslujete po teh določilih in s tem tudi onemogočite očitke, ki so bili zapisani v »Pčelaru« ?
Gospod Jovanovič govori samo o obvezah, ki jih imajo čebelarska društva do »Zveze«, niti z besedo pa se ne dotakne obvez, ki jih ima »Zveza« do včlanjenih društev. Ali ni precej čudno, da opozarja na obveze nas, ko niti »Zveza« sama ne pozna svojih dolžnosti? Na osiješkem kongresu so se kršila določila § 9. »Zvezinih« pravil, ki se glase: »Mesta predsednika in obeh podpredsednikov zavzemajo vedno zastopniki vseh treh plemen« (Srbov, Hrvatov in Slovencev), Na omenjenem kongresu se pa ni postopalo po teh določilih, — »Zveza« je kršila določila § 9. tudi na »sjed-nici« v Pragi, ki je bila sklicana nepravilno. Tam je eden izmed srbskih delegatov enostavno predlagal, naj ostane vodstvo »Zveze-še nadalje v rokah srbskih čebelarjev, dasi bi bilo moralo tisto leto preiti na hrvatske čebelarje. Ta predlog je bil v nasprotju s pravili in bi ga takratno predsedstvo »Zveze« sploh ne smelo dati na glasovanje, pa se je le zgodilo in so se s tem kršile pravice, ki so v pravilih vsem trem plemenom zajamčene. Praško spočetje pa je rodilo osiješko dete in sedaj g. Jovanovič nam bere levite!
Kar se tiče očitka, da je »SI. Č.« objavil samo pol strani dolgo poročilo o delovanju »Zveze«, pa izjavljam, da mi je prav žal, da poročilo ni moglo biti daljše in me bo prav zelo veselilo, ako mi bo v bodoče mogoče kaj več poročati o »Zvezinem« delovanju. To pa ni odvisno od mene, marveč od »Zveze« same.
Preden zaključim te vrstice, pa moram gospodu beograjskemu tovarišu zagreniti veselje še z ugotovitvijo, da sem storil svojo dolžnost, tudi kar se tiče objave predloga g. Paulina. Opozarjam ga na objavljeno beležko v lanskem »SI. Č.« na str, 176.
O spomenici, ki jo je izročilo naše društvo g. predsedniku vlade, se pa pomenimo prihodnjič.	Avg. Bukovec,
Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč.
Cenili čebelarskega orodja in potrebščin,
blagovnega oddelka »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani«, Vošnjakova ulica 4, nasproti vrta gostilne pri Novem svetu, veljaven od 1. marca 1931 za društvene člane.
Št.
Predmet
Cena
Din
1
la
2
3
4
5
6 6a
7 7a
8
8a 9
9a 10 11 12 12a
13 13a
14
15
16
17
18
19
20 20a 21
23
24
25
26
27
28
29 29a
30
31
32
33 33a
38
39
40
41
42
43
44
45 45a
46
A. Panj in njega deli.
A.-Ž. panj na 9 satnikov in z verando, najsolidneje izdelan..........
A.-Ž, panj na 10 satnikov in z verando, najsolidneje izdelan........
Kovinski deli za A.-Ž. panj:
Palica, napol jeklena,pocinkana, 38 ali 40 cm (za 9 ali 10 satnikov) .....
Nosilec za matično rešetko......................
Tečaj (pant) za vrata, desni ali levi...................
Sklepna spona (šarnir) za brado, 1 par.................
Mreža, žična, pocinkana, za 1 okence..................
Mreža, žična, pocinkana, m2.....................
Zapah za okence, 1 par (desni in levi)..................
Vijak s polokroglo glavico, za zapah za okence..............
Polzaporica, velika, za vrata.....................
Polzaporica, manjša, za zaklopnico in deščico pri okencu...........
Blazinica za polzaporico, iz žice....................
Blazinica za polzaporico, iz železne pločevine.............. .
Vijak, lesni, za šarnirje in pločevinaste blazinice..............
Rinčica z vijakom, Ia, zelo močna, za okence...............
Matična rešetka, nemškega fabrikata, navadna, za 1 panj..........
Matična rešetka, nemškega fabrikata, navadna, m2.............
Matična rešetka, nemškega fabrikata, Iaa, za en panj............
Matična rešetka, nemškega fabrikata, Iaa, m2...............
Matična rešetka, sestavljena iz kovinskih palčic, »Tiger« 24 X 13 cm......
Matična rešetka, sestavljena iz lesenih palčic, za en panj..........
Kvačice, pocinkane, 1 kg......................
Razstojišče iz pločevine namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov........
Satnik za A.-Ž. panj, nezbit................. . , . ,
Zapah za žrelo, lesen, s peresom (sistem »Trink«).............
Zapah za žrelo, kovinski, enostranski..................
Zapah za žrelo, kovinski, dvostranski ..................
Babica (vijak za montiranje kovinskega zapaha na panj) ....	....
Kovinski deli za A.-Ž. panj so;
6 kom. št. 2; 2 kom. št. 3; 2 kom. št. 4; dva para št. 5 (ako je brada pri medišču nepremična, potem le en par št. 5); 2 kom. št. 6; dva para št. 7; 4 kom. št. 7 a; 1 kom. št, 8; 4 kom. št, 8 a; 3 kom. št. 9 ali 9 a (1 za vrata in 2 za zaklopnico pri verandi) potrebno število št. 10; 2 kom. št. 11; 1 kom. št. 12, ali št. 13, ali št. 15, ali 2 kom. št. 14; % kg št. 16 ali 8 kom. št. 17.
B. Pripomočki za pomirjenje čebel, oziroma za varstvo proti piku.
Brizgalna za roje, izredno močna...................................
Razpršilnik za vodo, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo . ... i.....
Čebelarsko pokrivalo (kapa) iz žične mreže, s tikanino...........
Čebelarsko pokrivalo (kapa) z žimnatim vložkom .............
Pajčolan, navaden.........................
Pajčolan z žimnatim vložkom ... .................
Čebelarske rokavice iz gumija, vrhnji del iz tkanine............
Čebelarske rokavice cele iz gumija.............. ....
Čebelarska pipa (Dathejeva)................... .
Kadilnik na meh ^Smocker« ....................
Samokadilnik »Vulkan«.......................
Euskol, kadilo za čebele, navaden, zavojček 9 kosov............
Euskol, kadilo za čebele, nemški fabrikat, zavojček 9 kosov.........
C. Satnice in potrebščine za žičen je.
Deščica za pritrjevanje satnic .....................
Kolesce za utiranje žice .......................
Luknjač (strojček) za napravo lulknjic v satnike..............
Šilo za vrtanje luknjic.................
Svetiljka za zalivanje satnic in gretje kolesca (»Gratze«)..........
Svetiljka za gretje kolesca......................
Topilnik za vosek s svetiljko za zalivanje satnic (brez cevke)........
Cevka za zalivanje satnic ..,..,,,..............
Garnitura za zalivanje satnic (1 kom. št. 44 in 1 kom. št. 45).........
Žica, fina, domačega izvora, 1 vreteno ................
275 290
1 1 1 1 4 36 1
1 8 88 14 140 10 10 16 2 1 1 2 2
120 28 37 37 30 39 60 75 51 63 135 6 9
6 18
49
3 45
9 24 6 30
4
št.
Predmet
•Cena
Din
47
48
49
51
52
53
54
55
56
57
65
66
67
68
69
70
71
73
74
75
76
77
81
82
83 83a
84 84a
85
86 87
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98 101 102 107 107a 107b
114
115
116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126 127
Žica, najfinejša, originalen pločevinasti zvitek ..............
Satnice, 1 kg..........................
Satnice v zameno za vosek, 1 kg, odštevši kalo..............
D. Pripomočki za delo v panju in izven njega.
Klešče za A.-Ž. panj ........................
Klešče za prečno satje.......................
Zaklopna kožica za odlaganje satov..................
Sipalnik »Ideal« (»Stojkovič«) za A.-Ž. panj...............
Sipalnik, lesen za A.-Ž. panj, na 9 ali 10 satov..............
Strgulja za snaženje A.-Ž. panja . ...................
Omelce za čebele.........................
E. Potrebščine za pitanje.
Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine...... ..........
Balon (»Gerstung«) za 1 1, za pitanje v medišču.............
Podstavek, odprt, za »Gerstungov« balon................
Podstavek, zaprt, za »Gerstungov« balon ................
Cevka za pitanje..........................
Nož (rezilo) za izrezanje odprtine v slamnici za Gerstungov podstavek.....
Zamašek za odprtino v slamnici za Gerstungov podstavek...... . . . .
F. Matica.
Barva za označevanje matic (garnitura štiri barve)............ .
Kletka za matico pri označevanju...................
Matičnica (kletka), raznih vrst, od Din 2-— do...............
Matičnica (kletka) za razpošiljanje po pošti ................
Pinceta (kleščice) za prijem matice ....................
G. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska.
Stojalo s podstavkom za odkrivanje satja................
Vilice za odkrivanje satja......................
Nož za odkrivanje satja .......................
Lopatica za ikidanje strjenega medu, počrnjena.............
Nož za izipodrezavanje satja v kranjičih.................
Nož za izpoidrezavanije .prizidkov nad satnilkii v A.-Ž. porazu........
Točilo najnovejšega sistema za 3 sate................ .
Čistilnik za med z dvojnim sitom ....................
Čistilnik za med, švicarskega sistema, za večji obrat............
Sito, dvojno, za čiščenje medu.................. .
Ploščica iz celuloida za po-smeimamlje medu................
Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec................
Posoda za med, pločevinasta, za % kg (za pošiljanje po pošti)....... .
Posoda za med, pločevinasta, za 1 kg (za pošiljanje po pošti)........
Posoda za med, pločevinasta, za 2 kg (za pošiljanje po pošti)........
Posoda za med, pločevinasta, za 25 kg.................
Posoda za med, pločevinasta, za 25 kg, znotraj vernirana..........
Posoda za med, »Slovenija« iz pozlačene pločevine, za Vi kg.........
Posoda za med, »Slovenija«, iz pozlačene pločevine, za 1 kg.........
Posoda za med, »Slovenija«, iz pozlačene pločevine, za 5 kg (za pošiljanje po pošti)
Kozarec za med, brez pokrova, za % kg........... ....
Lonček iz prepariran ega papirja za 6 dlkg medu ... .........
Lonček iz prepariraneiga papirja za % kg medu.............
Etiketa, večja, enobarvna, 5 komadov.................
Etiketa, manjša, enobarvna, za razne vrste medu, 7 komadov.........
Etiketa, dvobarvna, za razne vrste medu, 5 komadov............
H. Razno.
Gonilo za točilo, najnovejšega sistema (tip Gratze)............
Železo, povprečno, za gonilo (tip Gratze)................
Štula, odtočna..........................
Odvijač za vijake, navaiden Din 3.—, boijlši...............
Šablona za zabijanje kvačic .....................
Zabijac za kvačice.............'............
Tehtnica za opazovalni pianj . ....................
Stiskalnica za satnice .......................
Načrt za Pavlinovo stiskalnico ....................
Pitalnik za dunajski panj......................
Čebelarski znak (pozlačena čebelica) ..................
Past za trote...........................
Knjiga Anton ŽnAderšič »Naiš panj«..................
Beležnica za panj...............................
6 65 10
28 25 40 110 25 10
16 8 8 10 3 12 5
18 4 10 3 20
135 24 10 20 10 10 g-,, i
130 380 60 3 3
3
4 6
38 40
4
5 12
3
1 1 1 1
200 30 60 5 12 12 748 950 35 35 5 40 40