-S« «,' /0 ; t tAx>-T} PtMKCinA itewIÄ« stene |g wtoarjew# isrofiisSua lista : M Ido , K 50*— MM. . . \ . 26*-*$t«W leta , . * 13*— £»naj Jugoslavije: ««to Ido . . . 66,— #«fi*niezBa številke «t» Stilih strameSi 60 v. $if®feištvo Lopravništvo: Majfifeor, Koroška ulica 4tt« OL — Telefon žt 220. Se«ditieii polititeli lissi mm il©f«i@ IJmÉsitwo. !«serati ali ezoaifle se rafcnujo po K IT« od «Mtredm pafltwste; pii večkratnih oeneotiib popast s,Straža” izhaja v pon-de)jek, sredo hi petes Rokopisi se ne vračajci Z tiredfiž&vom se mat* goveadi vsak des o« 11. do 12. ore iopoMnr ’ 124. Št€¥ilka. Maribor, dite 8« novembra 1920, Letnik Ml Proti razporeditvi volili. (Izjava St ankinega vodst«a) Razpored volišč za Slovenijo in zlasti za volilno okrožje Maribor—Celje je potvorba volilnega zakona in tvorba volilne geometrije, pri kateri je vodila šestilo roka Slovenski ljudski stranki protivne strankarske organizaciji. Me moremo si misliti, da bi ta razporeditev imela svoj izvor v poverjeništva za notranja dela v Ljubljani in njemu podrejenih političnih oblasti, ker je mjea namen preprozoren : zložitev večjega Števila j kmetskih občin, ležečih dostikrat v raznih žu j pnijafa in oddaljenih od volišča včasih po več I kot 2, 4—6 ur, naj bi odvrnila od volitve veliki f broj ljudi, zlasti takih, katerim bi vsieđ starost*, I bolezni, pomanjkanja obleke in obutve bilo ne j mogoče ali prav težko iti na volišče. Postopanj« Državnega odbora izrecno in direktno nasprotuje § 50 volilnega zakona, zato njegovega razporeda volišč v okrožju Maribor—Celje kot protizakoni tega ne priznamo, temveč najodiočnejše odklanjamo, da je Državni odbor odgovoren za vse posledice. Obenem obračamo pažnjo Državnega sveta, ktremu je izročena skrb nad zakoni in njihovim izvrševanjem, na protizakonito postopanje Državnega odbora. V Mariboru, 6. oktobra 1920. Todstfo Slovenske ljtdsVe stranke in Slovenske Kmetske zveze. Ustavodajna skupščina in uštava. Prva in glavna naloga ustavodajne skupščine j tro, da nam naredi ustavo. Poleg tega bo seveda mo- f rala tudi nadzorovati državno gospodarstvo in delati S postave, ki so nujno in neizogibno potrebne. Poleg j ustavodajnega dela bo morala torej izvrševati tudi posle rednega državnega zbora, toda prva in glavna naloga bo vendar izdelovanje ustave. Ni si torej treba predstavljati, da bo narodni zastopnik deloval pri-bliznq tako, kakor je svoj čas v avstrijski zbornici : zastopal koristi svojega okraja in svojih volilcev, je stal na straži narodnosti in vere — s tem se je izčr- j pavalo nekdaj v Avstriji delovanje poslanca. Sedaj no pa glavni predmet dnevnega reda — ali bo vsaj j inorai biti : izdelovanje ustave, polaganje temeljev nove države. Prvo besedo bodo imeli državniki, zgodovinarji, pravniki, ljudje, ki imajo skušnje iz uprave države, ki poznajo ustave, ustavni razvoj in ustavne j borbe po drugih državah. *■' 1 Toda istotako si tudi ni treba predstavljati, da f bo ustavodajna skupščina izgledala kot neka velika profesorska posvetovalnica, kjer se bodo popolnoma teoretično obravnavala različna ustavna vprašanja , kdor bo kaj vedel, kar je kje videl ali slišal, bo povedal svojo sol in tako se bo sestavilo skupaj, kar izgleda, da je najbolje. Treba se bo ne samo ozirati na to, kar se je izkazalo drugod in kar po treznem prevđarku izgleda, da je najbolje. Ozirati se bo treba tudi na to, kar že obstoji, na ustavno mišljenje m čustvovanje, ki je že vkoreninjeno med ljudstvom, na mnoge ustavne navade, ki so se udomačile popolno -■ma in postale duševna last naroda. Od poslancev ustavodajne skupščine ni treba torej pričakovati, da bodo neke vrste agentje ljudstva in mešetar ji v različnih potrebah. Ni treba tudi pričakovati, da bodo delali bogve kake postave v konst teh ali onih. Povedati je treba jasno in odločno, da so volitve za to, da nam naši zastopniki naredijo ustavo Ce so naredili vsaj srednje dobro ustavo, so OSTER. Ponliène slike iz Cikage. Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar. (MS#.3 Druge vrste prireditev, ki jih ljubi amerikan-sko srce, sa „parade“: slavnostni obhodi z godbo po ulicah. Pri vsaki večji svetni in cerkveni slovesnosti mora biti parada: otvorijo jo jahači, za njim gre šolska mladina, potem godba, na to odraščeni, vsak ima malo ameriško zastavico v roki. Spomina je prekrasna parada katoliške šolske mladine z dne il. junija t. 1. povodom 25 letnice maš- | ništva, čikaškega nadškofa Georgija Mundeleina, in f 75 letnici obstoja čikaške nadškofije. Po prej oplenjeni cesti ob rničigauskem jezeru je „marčaJo“, korakalo preko 35 tisoč mladih katoli -čanov m katoličank, vsi gojenci redovnih zasebnih šol, od abecednika do vseučiliščnika. V, Cikagi je namreč preko en milijon katoličanov,.' Vsaka šola je imela po eni ali tudi več velikih tovornih avtomobilov, na katerem je živa skupina predstavljala: kak dogodek iz zgodovine njihovega na roda ali pa iz življenja svetnika ali svetnice, pod čl- j jim varstvom je njihov zavod. Tako je bil nebeško lep prizor n mala deklica, sv. Neža v svojem mučeni-štvu, obdana od rabeljev, ki se pripravljajo, da Ji vzamejo mlado življenje, pg od krilatih angeljcev, ki čakajo njeno dušo, da jo spremijo ko plačilo. Na tisoče je bilo mladine naroda Poljakov in Ircev, za to so bili prizori iz njihove zgodovine najštevilnejši, Irski otroci vsi v zelenih oblekah, Poljaki v svoji narodni noši. Nemci so predstavljali vojsko in zmago nad Rimljani v tevtoburških gozdih; Italijani momente iz rimske zgodovine; Litvinct so porabili to priliko, da so manifestirali za prostost svoje domovine ob Litvi. Kaj pa mi, Slovenci? bili smo častno zastopani | 2 dvema avtomobiloma. Prvi je predstavljal skupino I I slovenskih misijonarjev, ki v družbi s škofom Bara -I go, frančiškanom, Novomeščanom P, Otonom Skoja', I benediktinom in dominikanom ter- Še živim msgr. Bu I hom, ki ga je nadomestoval krepak dečko z dolgo si-I vo brado, pridigujejo Indijancem, Ameriški vojak, Mr Mihael Železnikar, z veliko ameriško šastavo pod misijonskim križem, je predstavljal zaščitriicp misijonov, Zledinjene države. Na drugem vozu pa Je bila skupina slovenskih žena in deklet, ki šivajo za indijanske otroke. Priznanje je našla ta naša vprizoritev- pr! ob -činstvu, k5 je glasno v s klikalo : Slovenians,' Slovenians in v čikaških listih, Id so jo izrečno omenjali. Po vod temu: res lepi skupini in pa velik napis nad vozovoma, med tem ko so drugu imeli čedno - svoje označke kje doli pri kolesih. Skoda, da se med Hrvati nihče ni zavzel, da bi bil kaj priredil, ko je Hrvatov, naših bratov, veliko več v Chicagi nego nas Slovencev. Parada je trajala več nego dve uri: ni šala za mladež, korakati od Municipal-Pier na Superior cesto, kjer je defilirala mimo kardinala Gibbons, nad-] škofa Mundelein, apostolskega delegata Bonzano, in nebrojeni drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Saj je bilo poleg 'imenovanih na slavnosti, ki je trajala celi teden, pričujočih 32 škofov, 9 nadškofov, 23 prelatov in okoli entisoč duhovnikov. Drugo od ,mladine vedno težko pričakovano slavlje je vsakcf leto 30. majnika, „decorations day“ (de-korejšen dej) imenovano. Ta dan je spominski dan na junake, za ameriško svobodo, padlo v bojih z Angleži, ob enem isto, kar vernih duš dan v starem kraju. Sv. maše zadušnice se berejo po cerkvah in ljudstvo obiskuje in diči grobe svojih pokojnih. Med žalost se meša veselje, ki mu je zunanje znamenje o -krasitev ulic z,zastavami in venci. Mladina pa daje duška svoji radosti s streljanjem, ki povzroča mnogo smeha, pa tudi nevolje. Od ust si pobalin pritrga cent, da, si kupi „žabico“, ki z glasnim pokom eks -piodira, ko pade s silo na trda tla. Kedor je pri denarju, ima „žabic“ polne žepe, potem pa strelja, da človeka slednjič ušesa bole od neprestanega pokanja. pošteno izvršili svojo nalogo, več ne moremo in tudi ne smemo pričakovati od njih. Vse druge reči pride-* jo na vrsto takorekoč mimogrede in bolj slučajno, in če bo poslanec poleg sodelovanja pri ustavi sicer še kaj drugega dobrega in koristnega napravil, bo to-* liko bolj hvalevredno. Toda velikih in radikalnih reči ns pričakujemo. Kdor obeta kaj več, je goljuf in ima postranske, sebične namene. A tudi pri kovanju ustave se bo treba, ozirati na že obstoječe razmere, opustiti marsikaj, kar bi izgledalo dobro, privzeti marsikaj, kar izgleda nerodna — toda je zrastlo z našo preteklostjo. Tudi ako bi bil vsi poslanci najbolj učeni in najbolj pošteni možje ter bi vladala med njimi največja sloga, ne bi mogli narediti najboljše ustave. Ustava se mora ozirati na to, kar že obstoji, mora se razvijati in živeli % ljudstvom. Naša država je sestavljena iz različnih delov „ ki so imeliE doslej različno ustavno preteklost, Mi Slovenci smo Živeli pod avstrijsko ustavo, Banat, Ba-ČB.a in Baranja pod Madžarsko, hrvaška banovina je bila v tesni zvezi z Madžarsko, pa je vendar imela svojo ustavo, Bosna in Hercegovina sta živeli pod avstrijskim absolutizmom, v zadnjem času s senco lista v e, Makedonija pod turškim absolutizmom, Crna -gora pod absolutizmom kneza Nikite pod krinko neke navidezne ustavnosti. Edino kraljevina Srbija je živela in se razvijala .z lastnim ustavnim življenjem,-Slovenci smo se v prejšnjih časih jako malo pečali % ustavnimi vprašanji. Ustava nam je bila nekaj tujega, kar se nam je dalo od zgoraj in smo sprejeli, kakor sprejme kmet dež, solnce in točo. Leta 1848 je prišla ustava brez našega .sodelovanja in ne da bi jo bili mi sploh razumeli. Kmalu potem je bila spet odvzeta, ne da bi bili znatno občutili to izgubo. Tudi pozneje se za ustavna vprašanja nismo veliko zani -mali Borili smo se za narodnost in za vero, druga politična vprašanja, med njimi tudi ustavni boji, so nam bili tuji. Edino, ko se je sprožilo vprašanje splošne volilne pravice, je šlo našemu ljudstvu do živega. Splošna volilna pravica je v resnici prodrla tako globoko v zavest ljudstva, da proti nji ne more biti ugovora. V vseh drugih ustanovnih vprašanjih smo si še močno na nejasnem ali se pa ž njimi nismo pe- tsto se godi tudi na dan razglasitve neodvisnost: , dne 4, julija, ki je državni praznik. Kogar imajo o troci na piki, mu ni varno t.a dan dosti hoditi okoli njih, obstreljujejo ga s „žabicami“ da je Joj. Videl sem z okna smešen prizor na cesti, bilo jo 4. julija; vse na okoli je pokalo: pride mož, počasi koraka; paglavci ga imajo na piki: spretno mu vrže eden „žabico“ tik za njim pod noge. Silen pok, možakar od strahu poskoči, poreden krohot nadebu -dne mladine z opazko: ta je pa danes gotovo fižol jedel, se razkrope izpred razjarjenega moža. Na tračnice pocestne železnice polagajo kaj ra di svojo pokalice, pa se vesele nad pokom in preji -rajo potem, čigava „žabica“ je bila M!f glasna. Menil bi kdo, da se mestni pobalini, veliki in majhni, radi dovolijo te vrste šalo z mimo idočim duhovnikom, kakor bi se to nedvomno zgodilo v starem kraju pri žalibog znani podivjanosti slovenske mladine, ki ima v tem vzorno šolo pri sokolstvu. Kaj še;j v najhuišem ognju, streljanju takoj prenehajo; katoliški otroci spoštljivo pozdravljajo z vsldikom: „ha,-loo father“, nekatoliški se vedejo dostojno, mali gen -telmeni. Tudi otroci tukajšniih slovenskth staršev po snemajo druge amerikanske .jbo.ys and girls", celo staršev socijaJistov, ki bi gotovo ne imeli radi otroke po zgledu starokrajskil: divjakov. Gojite nam doma marljivo „orliče“, ki bodo postali ponosni, dostojni, pošteni, versko in narodno za vedni Orli, možje, dika. naše lepe domovine. Rekel sem že, da, je‘v Chicagi preko en milijon katoličanov in da stoji v vsaki veči ulici ena ati š» več cerkev, za posamezne narodnosti, Ljudjese radi r adi selijo k svojim rojakom. Naša okolica je, bi rekel po večini slovanska; poleg Slovencev je največ Po -lijakov, Slovakov, Cehov, Hrvatov; vsaki izmet teh narodov ima svojo cerkev. Zgodi se pa neredkokrat tukaj, in drugod v Ameriki, da nastopi nekaka kriza za cerkev. Ž upijani začno drug za drugim seliti sa drugam za boljšim zaslužkom, ali pa ker jim prebi ’ valstvo v okolici več ne ugaja. Dalje prihodnjič. S.T.RAÄÄ - hàìi Sisto nič. TuSi Hrvatje so se sz ustavnimi vpra- | »aaji pečali malo. Branili so samo svojo neodvisnost; | aaoram Madžarski in ta zavest hrvaške neodvisnosti ^ vforeriihjena tako globoko, da jo je treba zelo re-gnhodnja seja bi naj bila še le po izvršenih konštituantnih volitvah. Naši delegati so opotovaii na pogajanja v Italijo 6. t. m. Na ljubljanskem kolodvoru so jih poz Iravili dr. Brejc in predsedniki vseh slovenskih strank. Ministrski prelsednk dr. Vesaič ostane pn pogajanjih le 2 do 3 dni, potem pa §8 vrne j v Beograd. Od naše strani bo potem vodil pogajanja dr Trumbič Italija. Po 11 a 1 j a a s ki h mestih so proslavljali obletnico zmage pri Vittorio Venato. Pri tej priliki ja prišlo do spopadov med socijalisti in nacijo-n aliati. V Veroni so se navalili nac jo na! is ti na socialistični mestni magistrat, hoteč laztrgati rdečo zastavo. Prišlo je do strelov iz pušk, revolverjev in metanja bomb Boj je zapustil nekaj mrtvih, med temi poslanec Serotti in več ranjencev. Zaključek poboja je delavska gene ralna stavka Skoro isto kot v Veroni se je doloralo med socijalisti in oacjormlisti tudi v Bologni, kjer je vdrla policija v delavsko zbornico zaplenila velile množine orožja ter municije in aretirala 16 Članov soeijaiističae stranke. Kakor v teh dveh mestih se dogaja tud? po d ugih, ker so povsod za poboje dobro pripravljeni socijalisti kot nacij o salisti. Avstrija. V Dunajskem Novem mestu je izbruhnila stavka železničarjev, ki S9 je razširila tudi že }ja Gradec. Vzrok stavke je zahteva železničarjev, da se jim zvišajo plače. Madžarska. Madžarska narodoa skupščina j® «prejela zakonski predlog o ratifikacji mirovne pogodbe z nekaterimi spremembami. Anglija. Nemiri, poboji in požigi na Irskem trajajo dalje. Po cele noči je čuti po večjih mestih streljanje iz pušk ter eksplozije bomb. Londonska poročila javljaj», da ja odobril izvršilai odbor drage intemacijoaaie manifest IH. iutem&eijonale. Manifest je podpisan od zastopnikov skoro vseh večjih držav Aagleška stavka je končana. Danes pri Čnejo aagleški rulafji z redaim delom Is laja živil po strogo določenih porcijah ja prenehala. Rusija—Poljska. Pogajanja za sklep rusko-poljskega deli nitivnega miru se začnejo prih) Inje dii v Riti- . Rusija. Wrang lo va arm » d a je v tako obupne a stanja vsled obkolitve od strani boljševtških čet po porcijo batin, preko oligarhično vlade 17 starih v elikašev pod Aleksandrom Karadjordjevičem, M strimeli v rokah vso moč nad knezom in nad ljudstvom, pa do najbolj demokratičnih vlad v novejši dobi. Srb j® vse te boje preživel, ustavna vprašanja so bila ve-f dno na dnevnem redu, mnogo načel se je vrezalo glo-1 bofeo v ljudsko mišljenje in čustvovanje, ustvarila se j je neka tradicija, s katero bo treba računati. | Ne smemo torej misliti, (la bo ustavodajna zbor- | niča kar; krojila novo ustavo, kakor dela dober kro- f jač obleko po najnovejši modi Ozirati se bo treba; tu- J di na celo preteklost, na vse, kar je doslej že prodrlo f v ljudsko dušo in kar se je vkoreninilo. Najbolj bo » pa treba računati z razpoloženjem na Srbskem, kjer f se je ljudstvo največ pečalo z ustavnimi vprašanji in I io la vprašanja najbolj prodrla v ljudsko dušo. Ustava, katero bo izdelala ustavodajna skupg - J čina, ne bo nič popolnega, nič večnega, morala bo | biti kompromis najrazličnejših struj in mnenj, a tudi f kompromis preteklosti z modernimi potrebami. Saj f tađi 'druge nove države, zlasti še Avstrija, ne morejo | lakoj in na splošno zadovoljiv način rešiti ustavnega è vprašanja. Ne pričakujmo, da bi se to zgodilo tu pri | nas. Ne zahtevajmo naenkrat vsega in ne zahtevajmo f cd poslancev preveč, česar ne bi mogli pozneje izpoi- ? uiti Bodimo zadovoljni, ako nam izdelajo za silo ra- jj fono ustavo in izvojujejo poleg tega še kaj drugih go-1 spodarškili olajšav in kulturnih potreb. Vse drugo bo | morala delati nova, redna zbornica, ki pride za usta- f i vodajno. f in vsled slabe preskrbe z zimsko obleko, da je | njen poraz neizogiben. ' | Ruski poraz v vojni s Poljsko je po- 1 živil med Rusi monarhistično gibanje. Na čelu f tega gibanja stoji 'veliki knez Mihael, brat umorjenega carja. Monarhistično gibanje pridobiva tla, ; ker so po takem vojnem poraza sovjetom tla precej izpodkopana. Revolucionarno gibanje je zlas i močno v Moskvi, kjer se pridružujejo re- : volueijjonaraim monarhistom čete. Sovjeti so začeli napram temu gibanja prav tiranski teror. Vse moskovska ječe so tako prenapolnjene, da je spremenila vlada več samostanov v zapore. Smrtna kazen v Moskvi je na daevnem reda, ker jih pošljejo v večnost vsaki dan po 100— 300 oseb. Raško revolucijsko sodišče je po po- : ročila moskovskih „Izvesti“ izreklo 1183 smrtnih obsodb od 23. junija do 21. avgusta, ki so se pa .todi izvršile. Kljub vsema tema krvavemu terorja pa se ni posrečilo sovjetski vladi, da bi izsledila središče monarhistično ravolaeijonamega gibanja. ; Moskovsko protirevolucijo je zatrla sov i jetska vlada s krvavim nasiljem. Streljalo se je pri tej priliki s kanoni. , Amerika. Novi amerikanki predsednik Harding bo | baje zavzel predsedniško mesto še le v spomla- | dì. Sdica! bo kongres k izvaoredaem zasedanja i in predlagal, da se vzpostavi mir med Nemčijo, f Avstrijo in Zedinjenimi državami. Uvedh se bodo 1 tudi pogajanja z drugimi evropskimi državami » radi zveze narodov. ? Tomaža politika. | f Pet t Kano«) Pred več kot tisoč leti je moral 1 iti mogočni nemški cesar Henrik v grad Kanoso • na Laškem, da tam zasliši svojo obsodbo in iz- j vrši pokoro. Ravnokar so pa odpotovali naši za J stopnski v nek zakotni gradič pri Genovi, da se | tam pogajajo z Italijani. Tudi to potovanje lahko j imenujemo pot v Kanoso. Zelo slabega pomena | je že izbira kraja. Nekoč se je reklo, da bo se stanek v bližini Rima. Italijani niso marali niti tega. Rim jim je preblizu. Hočejo, da gredo ko likor mogoče daleč in v samoto, kjer bodo popolnoma odrezani od domovine, kjer bt ne mogli slišati nobe iih glasov iz domačega kraja, ne imeli nobenih stikov s svojo vlado, ter bili okroženi samo od laških mešetarjev. Naša vlada je spre jala tndi to zahtevo. Pričakovati imamo torej od sestanka samo najhnjše. Tolažiti se moramo samo, da tudi tega tedaa ne bo še vseh dni konec in da pride dan plačila. Naš a *t aoji m o s st ir im inšpektorji. Naš notranji minister Draškovič je ukazal notranjim poverjenikom, da morajo razposlati po deželi posebne nadzornike, ki bodo nadzirali volilno agitacijo. S to naredbo je onemogočena svoboda volitev, I Jugoslovanski klub je energično protestiral proti takLzahrbtnosti notranjega ministra, ki je izdal to naredbo brez ministrskega, sveta in parlamenta. I Ti novi inšpektorji bi naj bili v prid dem »kratom. Tndi srbski radikalci so silno ogorčeni radi tega nasilja in se oo postavilo D raško vi ča na zatožno j klop ob priliki zborovanja konstimante. ______________________ 8 novembra WW$ Dr. Tafča*jefffi g®vedisa. Starosta ia prvak JDS je otvoril volilni boj z živalskim nazivom napram njemu nasprotni politični stranki, ko je* opisoval SLS pristaše krog „Straže“ s katoliškimi kavkami. Pri svojem prvem nastopa kot jugoslovanski JDS kandidat je na strankinem zbora v Ljubljani 6. t. m, rabil zopet primero m živinoreje. ko je primerjal sebe govejem* mesa, SLS kanditata dr. Gosarja pa gosjetiai. Z ravnokar označenimi živalskimi primerami j© odkril starosta dr. Tavčar veliko zanimanje in znanje v živinoreji. Mi smo prepričani o dr. Tavčarjevem temeljitem znanja glede živalstva; a čedno se nam vendar zdi, da ravno oni starostni gospod, M je vedno povdarjal in zastopal dostojnost volilne in politične borbe, otvarja volilni boj in ga nadaljuje s primerami iz živalstva, kakešnjih ne bi zamerili kravji babici Ribnikarju, pač pa „načelnemu“ ? prvobojevniku za dostojnost — dr. Tavčarju. Pa kakor kažejo vsa zunanja znamenja v sedanji volilni borbi, bi res znal ostati sam starosta dr. Tavčar v častitljivih letih govedina na stojnici* ki se je pastila kandidirati od propale JDS. Dr, Krauaexfeve „dragocena zrete“. Gospodje glavni stebri od JDS so nam na svojem zborovanju v Ljubljani podali marsikaj zanimivega iz živinoreje, pa tndi o lastni liberalni rakraoi, ki je že od nekdaj ravno „ona dragocena zveza“. G. poverjenik Ravnihar, ki je otvoril JDS ljubljanski »hod, je naglašal o JDS kandidata dr, Kramerja, da je spreten in ima „zveze, ki so jako dragocene*. Za to izjavo smo mi dr. Mravlagovem kolegu Ravnikarju prav hvaležni; pa klel bo radi nje g. dr. Kramer, katerega zveze so bile v dobi njegovega ministrovanja tako „dragoeene“, da čnti njihovo „dragocenost“ še danes cela naša država. Vemo pa, da so Kramerjeve »veze za JDS „dragocene“, sicer bi liberalci ne mogli izdajati: „Domovine“, „Jutra“ in Kmetijski list*, kojih „dragocenost“ nosi danes c da Slovenija, Če ne celotna SHS kraljevina. Dejstvo ja: Sam Bog nas varaj po volitvah še nadaljnih dr. Kra-merjevih „jako dragocenih zvez“. Katoliš«! boljševizem Dr. Tavčar je pograatal na ljubljanskem JDS shoda, da se bo razpasel po Sloveniji katoliški boljševizem, ki bo liberalce popolnoma uničil. Radi tega odkritega priznanja o JDS politični smrti odpuščamo dr. Tavčarja vso meaežarijo, s katero je oazval nas in svojo lastno osebo. Ako napoveduje JDS starosta uničenje lastne politične strafe, potem bo že res. „Slov. Namd“ ia Urek, „Slov. Naroda“ ni bilo prav, da smo porilini pod nos nosilcu samostojne kandidatne liste Urekn malo zapleteno zadevo o računih pri vnovčevalnici, radi česar je 3voj čas dr. Korošec pognal g. Ureka iz Maribora nazaj v Globoko. „Narod“ je raaeaja. da človek, kateremu se očita situa zadeva glad-s računov, ni za nosilca kandidature liste stranke, ki stopa prvič v volilni boj. G, Uršk nam na naše očitke o njemu očitani aferi ni nič odgovoril v „Kmetijskem listu“, ker na more, s;cer bi prišel v konflikt s pojmi o lastni in taji lastni mi. „Naroda“ bi sedaj svetovali, naj pozove g Dreka, da poda ostavko samostojne kandidat ire kot JDS kandidat dr Gregorin. Valih® gibanje. Dr. TrumMčeva kandidatura. Sedaj porogajo časniki, da so se Dalmatinci vendar zedinili glede dr.i Trumbiča in sicer tako, da ga bo vsaka stranka, pa tudi izvenstrankarska stranka, postavila na prvo mesto. Tako bi pozneje lahko rekel, da predstavlja v resnici celo Dalmacijo. Po volitvah bi pa sprejel iz-< volitev katere liste bi hotel, najbrž izvenstr ankarske« Ostalo mandate pa bo odložil. Seveda je vprašanje, «e ie tako kandidiranje po postavi sploh mogoče?: Da je v stvari neumnost, je jasno. G. Zatluka in njegova kršč.-socialna stranka » V Zagrebu je ustanovil bivši irankovec Zatluka krš-čansko-socialno stranko, ki ima odbor iz 20 mož, a predsednik je Zatluka sam. Izven odbora nima stranica nobenih članov. Poiskušal je nastopiti s to svojo stranko samostojno, toda 20 članov je za mandai še nekoliko premalo. Odločil se je torej, da odstopi od kandidiranja in priporoča svojim zvestim, naj volijo listo Zajednice, kateri stoji na čelu voditelj hrvaških svobodomislecev dr. Surmin, češ, da bo ta stranka tedi najbolje varovala koristi „krščanskih soci ja', sc'.V* Res čudno zmešane so nekatere giave na Hrvaš :em* Demokrat j e na Hrvaškem. Na Hrvaškem so 57-giedi za demokrate jako slabi. Značilen je beg uajiz-razitejšili strankinih voditeljev iz stranke. Supdo dr Trumbič, dr. Smodlaka, dr. Potočnjak, dr. Lui kovič, Jovo Banjanin so izstopili iz srbo-hrvaške koalicije že preje, še preden je iz nje nastala demokratska stranka. V poslednjih dveh letih pa štejemo mod sastev« ubežniki stedeče velike gl^ve: dr. Medakovič, trv^i predsednik sabora, bivSi ban Mihaioviö, Man>,'»&Gč, dr. PeleS, är. Magdič, Ljuba Babič Gjalski, Bertič, 1'oljai; iti. Drugi kandidirajo na lastno pest s s.i«®o-liste, misleč, da bodo tako lažje prodrli, kak a* pa v okrilju stranke. Podoben pojav se kaže mod Sr bi ja stranke so izstopili največji razumniki, kakor prof. Orijič, Slobodan Jovanovič, Ljuba Stojanovič, Jaša Prodanovič itd. Kakor predstavljajo hrv VStilisti, izgleda za stranko na Hrvaškem jako slabo. V : Liki Sobe kvečjemu tri mandate — če jim kaj ne odstrižejo srbski radikalni v modruško-reški župan ji nič, v Zagrebu in Karlovcu ravno tako. H varaždinske Županije beži celo vodja stranke dr. Krizman v Osjet, p« bjelovarski županiji imajo vse Radičovci. j Kvečjemu dobe nekaj med srbskim prebivalstvo,n Sla- * vonij®, 8« jim tudi tukaj ne odvzamejo nekaj manda-| tov radikal oi. | Dettokrati in Kočevarji. V Beogradu, kjer 'ima- • jo odločilno besedo demokratje, so sklenili postavo, da „Nembi pe krvi in po plemenu“ nimajo volilne pravi-1 ce N« tej podlagi so izpuščali po Slavoniji tak oz v a- ■ ne Švabe, t j. stare nemške priseljence, ki tam ?.:ve f že od davna, se čutijo popolnoma kot Hrvate in ne * stavijo popolnoma nobenih nemško nacijonalnih zah-iev Toda ti Švabi bi volili s hrvaško Zajednico, ali pa 8 ljudsko stranko. Na Kranjskem, pa živi Krog 14 asob Kočevarjev, Nemcev po krvi in po plemenu, ki so zagrizeno nemški naeijonalci, so vedno protestirali proti temu, da bi pripadali naši državi in naši demo- • tratski listi so do zadnjih časov vedno pisarili o njihovem nemško-naeijonalnem in protidržavnem miših:- ; nju Tudi nje je izpustila vlada iz volilnih imenikov, j loda demokratje upajo, da bi vsaj del izmed njih gl a- : seval za njihovo listo, večji del bi seveda glasoval za 'komuniste kot za najbolj protjdržavno stranko. Vsled iogs s« demokratje, ki so popolnoma za to, da se iz- , fiUStè Švabi, silno jezni, da so izpuščeni tudi Koče- 5 varji« Samo; da ne voli klerikalno, pa je dober, tudi M vtìiì karaumst«. f liberalce i<» saretes sccijatce jo kandi- dati Komaj smo se spustili v voliini boj, že sta si skočila v lase oč® in sin — liberalec in narodni socijalist. Zakaj neki ta pretep in politična borba med žlabto prvega kolena? Liberalni sinovi — narodni socijalisti — so si postavili načelo svoje kandidatne liste za štajersko volilno o* krošje znanega tržaškega rodoljuba dr. Rybara, Z kandidaturo dr. Rybara so hoteli privabiti v svojo narodnosoeij&lao volilno škatlo vse glasove beguncev.' Nevarnost Rybareve kandidature za o-če tova ko JDS so uvideli liberalci - in pritirali na svoj kandidatni pranger drago rodoljubno figaro is zasedenega ozemlja dr. Gregorina. Sedaj bi se naj začela volilna praska med nekdanjima rodo Ijnboma, ki nista poznala ogabnega strankarstva .©a zunaj, namreč med dr. Ryb&rem in Gregorinom. Gospođa sta uvidela, da bi se političnemu lasanja med njima javnost smejala, radi tega sta pa podala svoji ostavki kot kandidata. Očetje-li bera Set iti sinovi-naredni socijalisti bodo zdaj primorani razglasiti novo dražbo za kandidata. JDS je prestaro gobava, NSS pa premladostna koketa, pa se ju bojijo kandidati Rybarovega in Gre-gorinovega kopita. Narodni sc j Id la demolirai Dr. Rybsr je odstopil od kandidature, ker se je zbal napadov od strani demokratov. Narodn socijalan stranka je mesto Rybara postavila kot kandidata koroš kega rodoljuba dr Ravnika iz Maribora Narodui socijalisti so izdali sedaj letak, na katerem oči t,ajo demokratom veleizdajo nad narodom in radi 'te veleizdaje poživljajo svoje somišljenike, da mora demokratska stranka izginiti na dan 28 t. m. Glede zločina slovenskih demokratov nad domovino se tudi mi popolnoma strinjamo in srno prepričani, da bodo demokrati v Sloveniji po volitvah res izginili iz političnega ppzorišSa. JDS nspo ednje volilne shode tudi po deželi. Upanje ta še vedno zelena liberalna vejica še edina ni zapusti'a sicer že presneto osamljenih demokratov po Sloveniji. Po svojih neuspehih, da, polomijah, katere so doživeli na svojih shodih v Ljubljani. Celja in Mariboru, napovedujejo, da bodo osrečili s svojimi shodi tudi deželo, Za 14. in 21. napoveduje JDS shode tudi za Zreče, Tepanje in Loče. Gospodje, ne smešite se! Tistih pet učiteljev, ki pridejo v teh krajih v poštev za demokrate, ni treba mrcvariti, na posebnih shodih Želj rio pričakujemo, kedaj bo napovedal dr. Kukovec volilni shod na Skomrah, da ponese svojo skvarjeno demokratsko sol v rojstno bajto že rajnega narodnega pesnika Jurija Vodovnika. Dr. Stegefišsk ima svoj nagrobni spomenik. To je treba naglašati, ker minale dni je bilo mnogo ljudi na raznih pokopališčih, ki grobov še videli niso, in tako se je vsled človeške raztresenosti preziral tudi dr. Stegenšekov grob. Zato kličemo, oglejte si ga, ne samo njegovi prijatelji la častilci, ampak vsak, ki ima le količkaj smisla za lepomnetnost. — Res čudo, kal, kojo je zaspal dr. Stegenšek pravemu vrtnarju, je lepo pognala in dorasla- na njegovem grobu, „Lazar, pridi ven iz groba“, rekel je kiparju Sojču, bil bi najlepši spomenik za mojega prijatlja in dobrot-A ni prišlo do tega, ampak on sam ga je dobil na svoji grob. Vedel je, komu naj zaupa svoje Meje, vedel je, da je Sojč zmožen ne samo točno izpeljat! jih, ampak pridati še kaj originelnega. — Okolščinam primerno je spomenik priprost, v modernem slogu, izpeljan po načrtu našega umetnika Sojča tem lepša in pravo mojstorsko delo pa je plošča na njegovem gornjem delu : probojenje Lazarja. Tu je Sojč pokazal kaj ve in zna, Ce gleda človek njegove umetniške proizvode res pozabi, da so iz lesa, medi ali kamna, toliko je življenja in duha v njih. — Obžalujemo samo, da se ta umetnik v Mariboru še vedno premalo upošteva, medtem, da so mesta Ulm i d , kjer se je daljčasa mudil, izrabila njegove talente. Pa je že tako in še vedno res: nemo propheta in patria. Ampak upamo, da se bode nekdaj reklo: Sojč je živel v Mariboru in za Maribor ! — J. Ena ua{izglednej5ih župnij v naši škofiji glede organizacije je Vurberg. Radi vsestranske naše organizacije v tej župniji poseda naša Kmetska zveza tako trdna tla, da nima kaka nasprotna stranka nikakih privržeacev, Gornjeg* ajslo kačo na Menini planini je neznani zlikovec zažgal. Koča je bila lastnina Savinjske pzdružmce S. P. D. Žalostno! Potrdilo o plačanem davku za carinarnice. Kakor se je ugotovilo na carinskih deklaracijah, zaračunavajo nekatere carinarnice, oziroma posredovalni agenti, strankam po 2% od vrednosti carinskega blaga. ker stranke ne predlagajo potrdil davčnih ura -efcov o plačanju davka. Ker nastajajo na ta način neinformiranim trgovcem veliki nepotrebni izdatki, ki > podražujejo blago, opozarja trgovska zbornica vse in- j teresente, da pri vsakem zacarinjevanju predložijo | carinami potrdilo pristojnega davčnega urada, da ss v davčni evidenci in so plačali vse predpisane davke. zasebnih uradnikov“ v obsega, kot je bilo to javljeno. Vse prijave, pismene (vpoalans vpiso-valne pole) in ustmene sprejemata najkasneje do četrtka, t. j. 11. t. m. blagajnik „Kreditnega zavoda mestne hranilnice“, Orožnova ulica 2. L, (vis a vis stolne cerkve) do 2. ure popoldne istega dne. Na poznejše prijave se ne bo pod nikakim pogojem oziralo. V svrho razgovora glede določitve učnih ur in dragih potrebnih pođrob-nostlj se vrši razgovor dne 12. t. m, t. j. ▼ petek ob 6 30 (ob pol sedmi uri) v šolskem poslopja na Zrinjskem trga (Tappeinerplatz) št. 3,1. nad str. Br-avim posredovalnica za delo, podružnica v Mariboru, sporoča, da se je v času od 1. januarja do 31. oktobra 1920 poslužilo tega zavoda 10166 strank in sicer 4348 delodajalcev in 58 L8 delojemalcev. V teh 10 mescih je bilo posredovanih 2500 služb. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno. Od 9. t. m. naprej so uradne ure za stranke v toliko spremenjene, da je odprt urad nepretrgoma od pol 9. do 17. ure, vendar pa se od 14. do 17. ure sprejemajo samo priglasi delodajalcev iu delojemalcev. Ker je sedaj naval brezposelnih, osobito kovinarjev vseh strok in navadnih pomožnih delavcev zelo velik, so naprošeni vsi delodajalci, da prigiase vsako prosto mesto takoj državni posredovalnici. Mar ibarska podružnica S. P. D. priredi svojim članom v zgornji mali dvorani Narodnega doma vsak torek in petek od 8. do 10, ure plesne vaje. Te vaje so predpisane na Planinski ples, ki bo 5. fepruarja 1921. Prva vaja je 16. novembra. Prijave sprejemata is prijaznosti gg. Balon & Rosina, trgovca na Grajskem trgu dò sobote, 13 t m. Razpis, Pri okrožnem sodišču v Maribora je oddati mesto jetniškega zdravnika. Pogoji so na vpogled pri predsedništva okrožnega sodišča v sobi št. 58/1. Prošnje je vložiti do 20. t. m. Nà ma ibarski svinjski sejem dne 6 t. m. je bilo prignanih 240 prašičev. Kupčija je bila živahna in se je večinoma vsa blago razprodalo. Cena je bila klavni živi teži okoli 30 K za 1 kilogram. Dopisi. Pobrežje pri Mariboru Smejali smo se včeraj tako, da nas še danes trebuh boli. Demokratska stranka je namreč nasedla nekemu hadomušaežu ia poslala raznim našim pristnim Nemcem, nemškutarjem in socijalnim demokratom tiskana vabila za shod v Narodnem domu. Ali je JD3 že res tako na kantu, da vabi kljub svoji namišlje- 1 , Ä ,• . . . t-, . ni narodnosti izrazite Nemce v svoj tabor, ali je goslovanska soh —- sami demokrati Da je pa „ ,, . , , * * - demokrat,stvo pri ve«m makr- 2” Iz fHaribofu. Reklamacije in maribo sVa sodnija. Pri mariborski sodniji imamo nastavljene same — pristne — ujedinjen© Jugoslovane, ki so drobci ja- ških gospodov sodnij ski h. svetnikov in sodu kov le maska, za katero se skriva staroavst ijsko nemškutarstvo, nam najbolj jasno dokazujejo reklamacije za volitve v ustavodajno skupščino Pri tej zadnji reklamacijski inštanci — mariborski sodniji, so gospodje svetniki ia sodniki po stopal? naravnost protizakonito, ker so sprejel v voliißi imenik: Italijana po rodo Pascolo, Jaa-nigga, bivšega učitelja iz Gornje Kungote, kate rega je odstavila naša vlada in še dobiva danes penzijo iz Nemške Avstrije, Schundtuerja, naselje aeea iz N. Avstrije itd. PascoI©, Javnigg, Schon-dtner niso vendar Jugoslovani po rodu in plemena, torej po zakonu nimajo volilne pravice. A kaj mariborski sodniji za zakon, g. ita.janaš aiku. Na vsak slučaj pa pomilujemo JDS! Sv. Jakob v Slov. gor. Občinski sosvet bi vpra Sali: Ali Ima svojega občinskega slugo Konrada Vučku- za to najetega in plačanega, da hodi in agitira okoli za Samostojno? Vsiljivost tega človeka je že tako velika, da ga bomo morali začeti iz naših hiš metati, kadar se bo zopet ogreval za stranko najzagri -zenejših nemčurjev, ki bi rajši danes, kakor jutri bili v Nemški Avstriji. Kako se strinja agitacija za Samostojno s službo občinskega sluge, tega mi öe razumemo, Ta Vudler nam je znan s svojim proti -ljudskim delovanjem že izza vojske, zato je tudi danes njegovo največje veselje, delati za stranko, ki se je zvezala z najhujšimi nasprotniki kmeta in viničarja, z mestnimi kapitalisti. Sv. Jakob v Slov. gor. Za volilni sklad Slov. kmetske zveze je darovala ugledna Majhenova rodbi- Pascolo ima dobro vince ki je že parkrat go m \ 113 v Gornjei,n doJu *1° daj ?og pri.naxs Tel^?P°' , .. , ... , , . , , , ? snemovalcev! S tem bodemo gotovo največ storili na- od mariborske sod n» j e tako teknilo m jih tako ! fram iažnjivemu delovanju naših nemškutarskih sa- Dnevne testi» IM regent Aleksander se je povrnil iz Aten, kjer se je m dd pri pogrebu grškega kralja Aleksandra, v Beograd. navdušilo za protidržavne rovače, da so porinili v volilni imenik tiče, ki niso Jugoslovani niti po roda, niti po plemenu, najmanj pa po svoje n mišljenju in delovanju. Mi pa mislimo, da go spodje, katerim je Paseolova vinska kapljica več nego postava, ne spadajo v Jugoslaviju, naj manj pa k sodniji in še na tako mesto, kjer se mešetari z volilno pravico protidržavnih eletnen tov Vemo, da bodo gospodje od sodnije zopet moledovali po krčmah: „Straža“ nam ropa u gled pri ljudstvu. Mi pa pribijamo: Javnost — ljudstvo naj sodi gospodo v višaj"vo obrobljenem sodnem talarju, kateri je nemškutarsko vino več nego postava ! UradnišGu (fena nih in i »diistrijskih podj dii K notici, objavljeni v'tem listu pod gorenjim naslovom dne 6. t. a. se pri pomni, da priredi omenjeni trgovski pouk krajevna skupina „Društva mostojnežev. Vurberg. „Samostojni“, M jih tuđi pri nas kakor v drugih zavednih občinah noben pošten človek I ne mara, so imeli tu žalosten shod, na katerem je goji voril dolgočasni samostojnež Stefan Dobnik iz Sent I Janža. Ker se nam je zdel ta „kmet-“ sumljiv, smo v poizvedovali, kako je ž njim. In kaj smo zvedeli? I Ta mož je študiran jurist, bil je že v službi pri soli dinji in advokatih, še letos je pri neki priložnosti za-I stonai dr. Gosaka v Ptuju. V Zlatoličju ima ml!n ter ; mešetari z moko in zrnjem, ki jo prodaja v mesta. * Njegova žena je gospa, ki ničesar ne dela, ravnotako seveda on kmetskega dela ne opravlja, a vendar po-; staja bogat ter nastopa kot gospod. Koliko kmetov nas pridno dela z družinami, a se komaj preklatimo. Ta I pa nič ne dela, a je bogat. To je namreč posebnost samostojnih, voditeljev: živijo n'e od svojih žuljev x ampak od kmetskih žuljev. Od tega, kar kmet Dobniku v mlin pripelja ali proda, postaja on bogat, ne pa narobe. A ker je liberalec, je; „Samostojni“ dobrodošel, četudi je napol advokat, mlinar in mešetar z ipo- to. Govori se, da bi rad bil poslanec Samostojne. To bi bil lep zastopnik kmetov! Ce so v Sent Janžu tako zaslepljeni kmetje, da bi si radi kozla za vrtnarja postavili, drugod jih ni takih. Dravsko polje. Co kdo umrje, zapusti nekaj : ali dolg, ali premoženje ali vsaj stare cunje, katera zapuščina pripade potem dedičem. Ko je Avstrija u-«irla, je zapustila dolgove, Z Avstrijo je Statere in njegova stranka umrla, ostala pa je za njima ded -šščina: nekaj zašnopsanih nemškutarjev ter orodje, s katerim jo ona delovala nad našim ljudstvom: laž obrekovanje, hujskanje, hinavščina. Vse to je prevzela Samostojna kmetijska stranka; v svoje naročje je «prejela najhujše štajercijanee, njeni agitatorji inasto ■pajo z ravno takimi lažmi, hujskari-jami in obrokovn-nji kakor so prej nemäkutarski, „Kmetijski list“ . se » pisavi glede laži, obrekovanja ne razločuje nie od •„Štajerca“. Dostikrat so mi rekli sosedje, bi so do bili Kmetijski list v roke: to je drugi „Stajere‘% ra-vnotake piše kakor rajna ptujska gittna k rota. Zato obžalujemo vse krščansko poštehe družine, ki so sc dale prestopiti od lažnivih samostojnih agitatorjev . Kaj so li ljudje, najeti, nahujskani in plačani od li -Koralnih advokatov, krčmarjev, ve ribnikov in bogatašev, dözdaj storili za kmeta? Prepir, sovraštvo, ne -edinost so spravili med kmete - na. veliko veselje liberalnih kapitalistov, Voditelji Samostojne se bratijo z dr. Žerjavom, poglavarjem kapitalistov in najbolj z protiverskimi liberalci, povsod pa obrekujejo in Inu .skajo zoper tiste, ki so v najhujših časih edini bili. na sdraiti kmeta, ga branili in skušali pomagati kolikor je bilo mogoče, in mu pomagajo tudi zdaj. Zato pa se tudi opazuje, da vsi; ki so dobrega miš -ljenja, a so se dali v dobri veri prevarati oth samo.-stojnih hujskačev, zdaj spregledujejo ter spoznave in. 'da Je Samostojna prava kuga za, kmetski stan. Držijo se >e najbolj krčevito nemškutarji, prejšnji liberal- ni kmetski bogataši, krčmarji ter mešetarji in verižni ki. Gg. M'emolja,; Drofenik, Urek, stotnik Sancin in dr. ne živijo od žuljev j svojih rok, ne od svojih kmetij, ampak od prekupčevanja in mešetarjenja* V. tako družbo pa pošten kmet ne spada! Škoduje svojemu stanu in sebi, kdor se./da od teh hinavskih lju-«1 opiti. Konjice. Dne 29. oktobra je umrla Ter. Pučnik, dolgoletna voditeljica križevskih žen in mati e, g. Antona Pučnika, župnika pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Blagi ženi in materi daj Bog večni mir ! SifcV: Književnost. N«tI koledarji za lat« ISSI. Cirilov» Makars a. v Mariboru ja izdala in razpošilja!» te-I» koledarje za leto 1921: „Žepni bilježni kel#d«P, trdo veza», zelo ličen, pripraven za razn» zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „Pisarniški b i t j »-ž n i koledar“, obsežen,, format 26:17 «ac, pripraven da stoji na mizi; ima obširne prostore za dnev -na zapiske. Stane s poštnino vred IS K, brez poštnine 12 K. J® gotovo najcenejši koledar te vrste. — Oba koledarja se toplo priporočata! P. n. župnijske turaste opozarjamo, d» blago -volijo takoj naročiti spovedne listke za prihodnje leto* ker je ob Novem letu tiskarna navadno močno zaposlena. . —« Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Naročajte in širite „Zlečia sad domovin®“, ti v žarki luči razsvetljuje zadnjega polstoletja naše domače zgodovine. Izvod 4 K; v večjih množinah, ali če se pošlje denar naprej, 3.50 K. Knjižico razpošilja Kat. Liga v Ljubljani. ste*e 6 K, za drróhra K 1.1)0. Naroča se: Tajništvo SLS v Ljubija«», Jug«- Asjriiea ftém, *ajj*fc»b*ap® » -Vili» vtéeM o * *•*»»*&» ! 8 V 3«8fO«l*vi)i. • va&KRrti politici® Primite tatu. Stane 2 K. Naroča «e : Kajte&k® Liga v Ljubljani. Poroča v zelo zanimivi obliki o km, kdo je kriv svetovne vojne in kdo ni kriv! Ali s« šensfea res »lani pravice vtikati v peli-tiko? Stane 2 K, Naroča se: Krekova prosvete, v Ljubljani. Ženska ima pravico in dolžnost vtUMft s« v politiko, ker je v nevarnosti krščanska Soia >» kr- . Ščanski zakon. „Ajaa Mi Šakali“ • • . je »tstev M. prav v poljudni in z dokazi podpreti besedi »dika, Sokol» kot našo mladež zastrupljajočo orgaaSaswrifts. Bre> Suro priporočamo vsem orlovskim organiaaeija»;, i» bode imele tudi duševso orožje zoper sokolske napad» pri rokah. Zela podnüfiv», j» knjižio* tudi m *aš© starše, ki lahke ia te brošure uvidijo, kam *»br*a& otrok, »ko je pri Sokol«. Brošuro je a*težila AhtlefiiU k» figa v Ljubija»!. Inm SteuarJÄi llii Pondoljek, 8, novembra: Gostovanje v Ptuju: .Spaiir-ska muha. Torek, 9. novembra: Ples v operi. Ab«». B--7. Sredo, 10. novembra: Sen kresne noči. Ab«a. C fh Četrtek, 11. novembra: Smrtni ples, 1. «tel. Alten -, A-8. Petek, 12. novembra: Smrtni ples, II. del ^Vampir): Aboti. A-9. 'Pristali! Urite mä® list©! üsin s Plemenska kobila težka, 6 lei stara, se sajseuja za težkega konja. Bibiška allea 9, Maribor. 870 *13 URE vsake vrste sssprejmejo v popravilo. Zaloga or alaterno in srebrnine. Cene assenso, Postrežba točna. IM IGNACU, MARIBOR m&ssm mn v grada (Sarg). POZORI 888 Naznanjam preč. d-.hovščini, cerkvenim1 predstojnikom, uarečui-kons, vsem znancem in prijateljem, dà sem s 1. novembrom preseki svoj kiparski in zlatarski atelje za cerkveno umetnost i® 3? Celje k Kamnoseški dražbi, Razlagova nlica 7. Pri p 3 re Sam se za vsa v mojo stroko spadajoča dela v les in ka-menTer za vsa restavriranj*.. Z odličnim spoštovanjem Miloš Hobnjee, kiparski in zlatarski mojster Celje. Gostilno jem koroški begnneo. Vzame se tudi brez inventarja. Nekaj sem-ijiSča zasejano. Franjo Karner, Kala, koroško. 896 Hupi sei Italijanske ksjige starejše re ri je itd. knpis po zme;ui ceni. Poiudbe s naslovi knjig in c**.o na npravaištv» ped „Italijanske knjige“. 902 Pwsifa se« Glasovir, j*“ ”Ä proda. Ponudb» poitei predal 8?, Maribor. 901 Pölnoparm perilisi stroj ter omara za obešanje obleke iz mehkega lesa ns prodaj. Deufeler-jeva ulica 81. Studenci pri Mar ribom. 904 Služba i Viničarja sestvo v Vodolah sprejme major Sabotby, Maribor, Prešernova ulica 18. 899 -Za prvo deklo (kuharico) se sprejme v farorž poštena, ne premlada dskia, vešča boljše kuhinje in nekoliko polj- j skega dela. Kje pove upravniätvo lista.______________900 Občinski tajnik, srpnist in cerkovnik skupaj so sprejme v Loki. Plača po dogovoru. Prošnjo do 20. nov. pri župnijskem ali pa priLcbčia-skem urada v Loki pri Zidanem mostu. 935 Naročajte naie ite ! ZNANO JE ! dt s« v vstetegovlni mssafelrtaraegs blaga Karet-a Wmmbrn* ir MvrlJtym. 6®®p®«f®§« pil« debi«t vsak«mtao mmtdoMmm Map v Biniteli isbsri po mintSHh cenah P9HISTV0 LASTNIH IZDELKOV is trdega ia mehkega loia se zavoljo pe-maajkauja prostora po znižanih cenah prodaja pri Peter H®din©®s@r ln dr. mmmtm, Neron» cesta m - 5% Prestila tudi preti mmmmu odpIsIHii, esa Razglas. Ustmena licitacija za dobavo mesa za garnizon Maribor za mesec december 1920 proti položitvi kavcije 10% vrednosti, se vrši na dan 17. novembra 1920 ob 10. mi predpoldne pri Mariborski pnk. okrožni komandi (dravska vojašnica soba št. 28) v Mariboru. Interesentom leže tozadevni pogoji pri gornji komandi za vpogled. §oa FRANC KRAJNC» SLIKAR «v MARIBOR. CVETLIŽNA UL. I ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ-— SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLI --- krnim staje seb, Rapissi?, pcfcrajii, tielnradr * - - - in psržritc» pe nbjnižjih essili. - - - *• Strešna lepem ka se dobi pri 879 ALOJZU RÜHAR Mapibor, Cankarjeva ni. St©. Maj lepši Izlet pri pepeldaa is zvečer je d« vsi©--„AmvIJBS“ sr i po 16, 20, 24, 29, 32 in 68 K liter. Dobra k*Maj®> ledelje godba. 864 GOSTILNA RUbL cf. «ž. »m tßrotmet A orisa in («AhìV.M $}yoi&r o ttor. jGZA. €r JR JE Mi Miicm st. ÉS2 i provammo vtivanje r er kremi ## Z V® N i9 V iz brona v vsaki velikosti in obliki, prelivanje potrtih, kakor tildi popravila počenih zvonov brez. prelivanja. Jamstvo 10 let za glas in trajnost. Zahtevajte prospekte. 7M . KUPUJEMO PO . NßiVi$ls ©NÉVN( FIŽOL v ' vsaki mmoiiiii trn t5 prusim© ka' Anton Tenek in drug 855 MARIBOR CA KREMA 844 mwmm listi, siali in konzervira PROIZVAJA: ..SLAViJfi” tvenrfca kertnlh ureizvodev d. d. ZAGREB ILICA 213^ Brzojavi : „eEBIA*s Telai»» 5-48 is zaMwik EmmQü Jttmž&P Odgovorni urednik :i Franjo Zebot, SM tteSame «*. SMk %. MsöIcsesss