V središču Kidričevo • Občina se je lotila urejanja vrtičkarske anarhije O Stran 9 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski Podravje Ptuj, Ormož • Zaradi Nature v nov krog študije variant za cesto O Stran 5 Ptuj, torek, 9. oktobra 2018 Letnik LXXI • št. 79 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t 2t vamo priljoH \m bost Danes priloga Danes priloga Politika Markovci • Zapleti okrog odkupa zemljišč za kolesarsko stezo O Stran 6 Dornava • Cestna problematika in neizpolnjene obljube O Stran 7 Podravje Ptuj • Dom upokojencev ima denar, zato bodo gradili O Stran 8 in 9 Kronika Dornava • Kako dolgo bo šola na Polenšaku še prazna O Stran 32 Črna kronika Ptuj • Frizerka Mrčinkova znova pred sodišče O Stran 32 Spodnje Podravje • V nekaterih podjetjih kuhajo, drugod izplačujejo nadomestila Kakšno malico dobijo delavci V večjih podjetjih v regiji smo preverili, na kakšen način svojim zaposlenim v okviru delovnega časa zagotavljajo obrok malice in koliko jih to stane na letni ravni. Odgovori kažejo, da se prakse podjetij zelo razlikujejo. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Sklad kmetijskih zemljišč Cerkvi 20 milijonov evrov odškodnin in 36.602 ha zemljišč o Strani 2 in 3 V središču • Podlehniške „kremšnite" se vračajo - tokrat na Ptuj o Strani 8 in 9 MMP Gruškovje • Nov izziv tako za Slovence kot za Hrvate o Stran 5 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA radioPTUJ 55ler Štajerski TEDNIK , 70 let popusta !sažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 Štajerski Aktualno torek • 9. oktobra 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Stev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Spodnje Podravje • Kakšno malico zaposlenim zagotavljajo večja podjetja v regiji Nekateri kuhajo, drugi najemajo gostince, V večjih podjetjih v regiji smo preverili, na kakšen način svojim zaposlenim v okviru delovnega časa zagotavljajo obrok malice in koliko Talum Zaposleni v skupini Talum, teh je 1.490, imajo malico zagotovljeno v skupnih prostorih, jedilnici znotraj tovarne. V Talumu na letnem nivoju za malice namenijo 1,2 milijona evrov. »Sodelavcem zagotavljamo sedem različnih vrst malic ustrezne kalorijske vrednosti: topla, hladna, dietna, sadna, mobilna, solatni krožnik, osvežilna. Malice pripravlja hčerinsko podjetje Vital. Cena malice je ovrednotena na 4,90 evra. Jedilnike redno usklajujemo z izvajalcem in preverjamo, ali so zagotovljeni standardi vrednosti obrokov, ki jih postavimo glede na posvetovanje s strokovnjaki iz medicine. Tako zadostimo potrebam sodelavcev, ki opravljajo težja fizična dela, in potrebam sodelavcem, ki ne potrebujejo višjih kalorijskih vnosov. Malici se lahko sodelavec odpove le v primeru zdravstvenega stanja, pri katerem mu ne moremo zagotoviti ustreznega načina prehrane. V primeru želje po odpovedi malice se posvetujemo s pooblaščeno zdravnico in poskušamo sodelavcu zagotoviti ustrezno prehrano. V nasprotnem primeru mu pripada nadomestilo v znesku cene malice,« so pojasnili v Talumu in navedli, da so po vseh obratih znotraj območja tovarne sodelavcem na voljo aparati z brezplačno vodo in čajem. V toplejših mesecih k temu dodajo izotonične napitke in dodatne avtomate za vodo. Zaposlenim v skupini Talum v skladu z zakonskimi predpisi pripada pol ure malice na osem ur dela. »Kljub temu v Talumu odhoda in prihoda na malico ne evidentiramo striktno, saj se zavedamo, da ta ni namenjena le zadovoljitvi osnovnih fizioloških potreb, temveč tudi zbistritvi misli, ki pripomore h kakovostnemu opravljanju dela. Poleg malice drugih uradno predpisanih odmorov nimamo, saj sodelavci delujejo v različnih proizvodnih procesih z različnimi specifikami,« so povedali v kidričevskem podjetju. skrbita dva gostinca: La Plac v poslovnem centru Goja in Gostilna Ri-bek. V vodstvu podjetja pravijo, da so s ponudbo malic zadovoljni, so količinsko in kalorijsko dovolj bogate. Odmor za malico je zaposlenim dodeljen v skladu z zakonom, to je pol ure na osemurni delovnik. Vsaj dvakrat v delovnem času lahko koristijo tudi na krajši odmor. Sodelavcem je na delovnem mestu na voljo voda iz avtomatov, ki so nameščeni v poslovnih in proizvodnih prostorih. V primeru predložitve zdravniškega potrdila, da zaposleni zaradi zdravstvenih razlogov malice ne sme uživati, se dogovorijo za izplačilo nadomestila. Za 170 zaposlenih v okviru celotne poslovne skupine se letno za stroške malice nameni okrog 215.000 evrov. Skupina Finakos MARK Metal V podjetjih poslovne skupine Fi-nakos s sedežem na Rajšpovi ulici na Ptuju, pod okriljem katere med drugim poslujejo podjetja Špedicija Goja, Servis Tiso in Ilkos, toplo malico za zaposlene zagotavljajo v okviru sodelovanja z zunanjimi ponudniki. Za storitev ponudbe malic Podjetje MARK Metal, ki posluje na Puhovi ulici na Ptuju in zaposluje 120 sodelavcev, zaposlenim tople ali hladne malice zaenkrat ne zagotavlja. »Imamo jedilnico, ki je opremljena s hladilnikom in mikrovalovno pečico ter grelnikom vode, tako si lahko hrano, ki si jo sodelavci prinesejo Slovenija, Podravje • Tisoči hektarjev vrnjene zemlje, milijoni evrov odškodnin Cerkvi 20 milijonov evrov odškodnin in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je lani prvič po 24 letih leto zaključil z izgubo. A ne zaradi manjšega obsega zakupnin, teh so kmetje nalizacij. Zgolj lani je sklad izplačal 5,85 milijona evrov odškodnin, obresti in pravdnih stroškov. Prvenstvena naloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je gospodarno upravljanje z zemljišči v državni lasti, to pomeni, da državno zemljo daje v zakup, jo proda ali kupuje nova zemljišča. A zadnja leta sta sklad in s tem njegovo delo močno prizadeli odločitvi vlade - o prenosu gozdov na drugo državno podjetje ter dolžnost izplačevanja odškodnin v procesu denacionalizacij. Sklad kmetijskih zemljišč je v obdobju od 1996 do 2017 v postopkih denacionalizacije vrnil 163.384 ha zemljišč, od tega 53.753 kmetijskih zemljišč, od tega cerkvenim ustanovam 36.602 ha zemljišč oziroma 10.005 ha kmetijskih zemljišč. To pomeni, da sklad danes upravlja z manj kmetijskimi zemljišči, posledično se mu zmanjšuje tudi prihodek iz gospodarjenja s temi zemljišči. Potrebnih sredstev za na- Foto: Mojca Vtič kupe novih kmetijskih zemljišč, ki bi nadomestila v postopkih denacionalizacije vrnjena zemljišča, pa sklad zaradi tega razloga nima dovolj, so začaran krog opisali na skladu. Še več, lani je sklad prvič po 24 letih poslovno leto zaključil z izgubo, in sicer v višini 1,485 milijona evrov. »Izguba je bila pričakovana in napovedna že ob sprejemanju zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti,« so pojasnili na skladu. Namreč z uveljavitvijo zakona, kije prenesel državne gozdove na državno podjetje Slovenski državni gozdovi, je sklad izgubil dve tretjini prihodkov in dve tretjini premoženja v upravljanju. Kljub izgubi premoženja pa so skladu ostale vse obveznosti iz naslova visokih odškodninskih zahtevkov za nemožnost uporabe gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije, vključno s plačilom zakonskih zamudnih obresti. »Ob tem višina vtoževanih zahtevkov bistveno presega zmožnosti sklada, na kar v svojih poročilih opozarjamo že nekaj let,« so dodali. Sklad za odškodnine namenil že 32 milijonov evrov In v obdobju od 2003, ko so bile izplačane prve odškodnine, do konca septembra letos je sklad izplačal vrtoglavih 31.934.102 evrov odškodnin, obresti in pravdnih stroškov. Največji prejemnik odškodnin? Cerkev. Sklad je moral cerkvenim ustanovam zaradi nemožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije, izplačati skupaj 20.387.977 evrov odškodnin in obre- Najueč odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč je bilo izplačanih vrnjenih že 36.602 ha zemljišč, a vsi postopki še niso končani. torek • 9. oktobra 2018 ^lasiit SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. Aktualno z IJlet iediuK Ptuj. 26. avgusta 1955 Štajerski 3 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor^if ««kanu* — Cen* dia 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski tretji izključno izplačujejo nadomestila jih to stane na letni ravni. Odgovori kažejo, da se prakse podjetij zelo razlikujejo. s seboj, tudi pogrejejo. Prav tako si naročamo toplo malico od najbližjih ponudnikov, ki imajo dostavo. Veliko sodelavcev si hrano prideluje tudi doma, zato je med njimi manj interesa za toplo malico na delovnem mestu. Malico izplačujemo v najvišjem možnem še neobdavčenem znesku v višini 6,12 evra. Podjetje tako za 120 zaposlenih na letni ravni za nadomestilo plačila za malico odšteje okrog 176.000 evrov. Sodelavci podjetja MARK Metal imajo za malico na voljo pol ure časa, na voljo sta jim tudi dva 10-minutna odmora, prvi v delovnem času pred malico in drugi po malici. Kot so še pojasnili, razmišljajo, da bi v prihodnjem letu v podjetju organizirali ponudbo toplih malic, če se bodo s ponudnikom, s katerim se dogovarjajo, uspešno uskladili o ceni in ponudbi. V podjetju imajo nameščene tudi avtomate za tople napitke, vodo, tople juhe in hladne prigrizke, ki so zaposlenim na voljo zmeraj. »Prav tako je sodelavcem dnevno na voljo sveže sadje, ki je v košari na vsakem oddelku. Tudi pri sadju si želimo, da bi imeli na voljo čim bolj lokalno in sveže, a ko smo iskali ponudnika, ni bilo enostavno najti lokalnega dobavitelja, ki bi lah- ko vsakodnevno čez teden in čez vse leto zagotovil od sto do 120 kosov svežega sadja. Res si želimo, da bi v ponudbo prehrane v podjetju uvedli pridelke lokalnih pridelovalcev.« Javne službe Ptuj Podjetje Javne službe Ptuj svojim 146 zaposlenim sodelavcem ne zagotavlja organizirane malice na delovnem mestu, temveč jim za obrok izplačuje nadomestilo v višini 4,51 evra. Odmor za malico traja 30 minut, drugi odmori v delovnem času niso predvideni. Letni stroški izplačila nadomestila za malico vsem zaposlenim znašajo blizu 127.000 evrov. V podjetju imajo nameščene tudi avtomate za tople in hladne napitke. Komunalno podjetje Ptuj Komunalno podjetje Ptuj svojim 160 sodelavcem izplačuje nadomestilo za malico, in sicer v višini 6,12 evra za obrok, kar na letni ravni za podjetje pomeni okrog 200.000 evrov. Sodelavcem je za malico namenjen 45-minutni odmor, drugi odmori v okviru delovnega časa niso predvi- deni. Za postrežbo toplih in hladnih napitkov imajo v podjetju nameščene avtomate, delavcem na terenu zagotavljajo negazirano in gazirano vodo, pozimi tudi čaj. V okviru promocije zdravja na delovnem mestu so sodelavcem na voljo tudi jabolka. Komunalno podjetje Ormož Komunalno podjetje Ormož ima trenutno 90 zaposlenih sodelavcev, malice v okviru podjetja na delovnem mestu ne organizirajo. »Zaposlenim za obrok izplačujemo 6,12 evra nadomestila, kar je skladno s Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti za opravljen osemurni delavnik. Zaposleni si organizirajo lastno malico, za katero imajo na voljo trideset minut časa. V letu 2017 je bil letni strošek prehrane dobrih 122.000 evrov. Zaradi razpršenosti narave dela zaposlenih dodatnih prigrizkov in napitkov ne zagotavljamo rezen tega, da je vsem zaposlenim na sedežu podjetja na voljo aparat s toplimi napitki (kave in čaj),« so povedali v Komunalnem podjetju Ormož. Mojca Zemljarič 36.602 ha zemljišč plačali več od načrtovanih, temveč zaradi plačila odškodnin in obresti iz naslova denacio- Foto: Mojca Vtič Cerkvi, ob tem je bilo cerkvenim ustanovam sti (ob tem pa je v zadnjih 15 letih od Cerkve odkupil 621 ha zemljišč, in sicer kmetijska zemljišča, gozdove in ostala zemljišča za skupno vrednost 6,6 milijona evrov). Plačilo odškodnin in vračanje zemljišč pa vpliva tudi na poslovanje, namreč sklad bi brez obveznosti plačila odškodnin za nemožnost uporabe gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije, poslovno leto 2017 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki. Tako pa so se prihodki od gospodarjenja z državnimi kmetijskimi zemljišči porabili za plačilo obveznosti iz naslova državnih gozdov, namesto da bi se sredstva namenila novim nakupom kmetijskih zemljišč in vlaganjem v državna kmetijska zemljišča. Namreč sklad je lani izplačal 5,85 milijona evrov odškodnin, obresti in pravdnih stroškov, to je najvišje izplačilo odškodnin glede na vsa pretekla leta. V postopkih denacionalizacije pa so vrnili 2.428,5 ha zemljišč v vrednosti 2,35 milijona evrov, od tega 335,76 ha kmetijskih zemljišč v vrednosti 699.314 evrov, 655,1 ha gozdov v vrednosti 1,2 milijona evrov ter 1.437,64 ha ostalih zemljišč (neplodna, vodna in pozidana) v vrednosti 470.514 evrov. Postopki i • •• v denacionalizacije se niso zaključeni »Ob vsem tem skrbi tudi dejstvo, da kljub statistikam, ki kažejo, da je nerešenih samo 0,50 odstotka denacionalizacijskih zahtevkov, to ne drži. Glede na odločitev Ustavnega sodišča RS bo treba ponovno obravnavati tudi zahtevke, ki so bili pravnomočno že zavrnjeni. Po 26 letih se bodo tako ponovno odpirali denacionalizacijski zahtevki, ki so bili zaključeni,« so opozorili. Tako ima sklad trenutno v obravnavi 26 postopkov redne denacionalizacije, upravičenec v eni zadevi je Nadško-fija Ljubljana, v ostalih 25 zadevah pa so upravičenci fizične osebe. »Na skladu obravnavamo tudi pet zahtevkov za nadomestna zemljišča, v dveh postopkih je upravičenec Nad-škofija Ljubljana, v enem Rimskokatoliško župnijstvo Cerklje, v dveh pa sta upravičenca fizični osebi. Po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic sklad obravnava 11 postopkov, med upravičenkami je tudi AS Spodnje Jablane« Mojca Vtič V skupini lmpol prehrano za zaposlene zagotavlja podjetje Sodexo, ki je v dobrem letu dvakrat podražilo ceno malice. Mesaric: »Malica dražja, a kakovostno in količinsko skromnejša« Pomembno je, kakšno malico podjetja nudijo zaposlenim, seveda pa pri tem ni zanemarljiva niti cena. In predvsem slednja je, opozarja podjetniški sindikat KSS, v skupini Impol pereč problem, saj zaposleni po podražitvah za več denarja prejmejo manj. Vsem zaposlenim po zakonu o delovnih razmerjih pripada povračilo stroškov za prehrano med delom. Najvišji dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom znaša 6,12 evra in ta znesek prejemajo tudi zaposleni v skupini Impol. Pri čemer so v slovenjebistriškem podjetju določili, da zaposleni minimalno 4,50 evra porabijo pri ponudniku malice (Sodexo), preostanek pa prejmejo izplačano na svoj TRR. Če pa zaposleni presežejo upravičeni znesek za malico, jim razliko delodajalec odtegne od plače. Ponudnik prehrane v skupini Impol je podjetje Sodexo, s katerim je slovenjebistriški predelovalec aluminija sklenil pogodbo o zagotavljanju prehrane leta 2010. »Od podpisa pogodbe smo dvig cene malice s ponudnikom usklajevali dvakrat (junija 2017 in septembra 2018). Cenik pripravi podjetje Sodexo, pri čemer je za uravnavanje cen zavezan s pogodbo o sodelovanju. Če bi bila cena malice nižja, nam dobavitelj ne bi mogel zagotavljati dogovorjene količine in kakovosti malice. Zaposleni ima vsak dan na voljo več kot pet različnih menijev, cena malice pa je odvisna od tega, kaj vse si naroči. Povprečna malica, ki zajemajuho, solato in glavno jed, stane 4,90 evra,« so zagotovili v Impolu. Ob tem so izpostavili, da imajo organizirano nudenje toplega obroka v vseh delovnih izmenah vse dni v tednu. »Za mnoge zaposlene malica predstavlja edini topli obrok v dnevu. Sicer pa kakovost malice spremlja komisija za prehrano, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih.« — I • I • • I* V» M Zaposleni bi imeli večje porcije Po podatkih skupine Impol iz leta 2016 naj bi bilo 73% zaposlenih zadovoljnih z malico (leta 2014 - 70 %), zadovoljstvo delavcev pa bodo preverili tudi letos. Zagotovo bodo rezultati ankete pokazali, daje del zaposlenih nezadovoljnih s ponudbo, česar se v Impolu zavedajo in dodajo, da bo vedno obstajal ta delež. Bi pa lahko število nezadovoljnih po mnenju podjetniškega sindikata KSS zmanjšali, če bi Sodexo v družbah skupine Impol imel še vsaj enega konkurenta. »Namreč Sodexo kakovost in količino prehrane med delom niža, cene pa nenehno dviguje, sploh izdelke, kijih delavci namesto prehrane lahko kupijo (prehrambni artikli),« je dejal predsednik podjetniškega sindikata KSS Milan Mesarič, ki meni, da prehrana med delom ni vedno slaba. Mesečni strošek za prehrano med delom (21 delovnih dni) ob plačilu malice v višini 6,12 evra znaša 128,52 evra na zaposlenega, to na letni ravni pomeni 1.542 evrov na delavca. Skupina Impol letno za plačilo prehrane med delom nameni 1,94 milijona evrov. Mojca Vtič Foto: MV Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 9. oktobra 2018 Videm • Leskovško regionalko si bodo ogledali strokovnjaki z DRSI Poleg varnosti šteje tudi ekonomska računica Civilna iniciativa v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici si prizadeva za izgradnjo pločnika ob prometno vse bolj obremenjeni regionalni cesti, ki vodi do mejnega prehoda Zgornji Leskovec. Občina Videm denarja za to nima in čaka na finančno perspektivo 2020-2027, seje pa zdaj v zgodbo vključila še Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). V ljudski iniciativi so se po pomoč obrnili tudi na upravljavca leskovške regionalke, DRSI. Na direkciji so potrdili, da so konec prejšnjega meseca pobudo prejeli, in zagotovili, da si bodo v teh dneh stanje na terenu tudi ogledali. Kljub temu so opozorili: »Skladno z določbami zakonodaje s področja cest so pločniki znotraj naselja v pristojnosti občine, zunaj naselja pa v pristojnosti države. Zato DRSI posege na glavnih in regionalnih cestah znotraj naselja ureja v sodelovanju z občino (in po potrebi tudi drugimi upravljavci vodov, ki so položeni v cestno telo) in posege terminsko usklajuje tudi z načrtovanimi vlaganji občine oz. drugih upraviteljev vodov.« Kje oz. v katerih primerih je ob regionalni cesti pločnike za pešce treba zagotoviti, določata Zakon o cestah in Zakon o pravilih cestnega prometa, posamezni pravilniki in specialni predpisi, tudi prostorski. Na DRSI so razložili, da med javne površine za pešce sodijo pločniki, nivojski prehodi, podhodi, nadhodi, klančine, javna stopnišča, območja za pešce in pešpoti: »Pri vseh oblikah infrastrukture za pešce je pomembna njihova širina. Širina, ki jo pešec rabi pri gibanju, je odvisna od več dejavnikov. Pri večji hitrosti pešec, tako kot vozilo, potrebuje večjo širino. Potrebna širina za udobno gibanje pešcev se poveča tudi ob večji gostoti prometa in ob večji raznolikosti pešcev, ki se na določeni površini srečujejo.« Potrebnih je 3.500 vozil na dan Pri pločniku ob leskovški regional-ki se je, kot navadno, zataknilo pri denarju. Na DRSI so opozorili, da površin za pešce ne oblikujejo le v skladu s pravili urejanja prostora z vidika zagotavljanja temeljne prometne varnosti, temveč tudi ekonomičnosti gradnje in vzdrževanja: »Ureditev pločnika ali pešpoti ob cesti izven naselja je skladno s predpisi upravičena, če prometna obremenitev ceste presega 3.500 vozil na dan in če povprečna zgostitev pešcev ob cesti znaša več kot deset oseb na uro.« Leskovčani in okoličani si pločnikov sicer želijo predvsem v naseljih, najbolj v bližini podružnične osnovne šole v Zgornjem Leskovcu, izven naselij pa je možnosti za uresničitev želja še manj. Koliko vozil se dnevno pelje in koliko pešcev dnevno pešači skozi Leskovec, sicer ne vemo, je pa leskovški mejni prehod lani (v obe smeri) dnevno v povprečju prečkalo okoli 1.311 ljudi. Do 3.500 vozil dnevno torej še kar nekaj manjka. Eva Milosic Pešec ob cesti potrebuje en meter prostora Na Direkciji RS za infrastrukturo so pojasnili, daje pešec v povprečju širok dobrega pol metra, vendar za udobno hojo potrebuje okrog metra širine. Bankine v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici tako široke niso. »Pravilnik o projektiranju cest določa, da se pri dimenzioniranju peščeve površine upošteva pri hoji profil širine 0,75 metra in povprečno hitrost 4,3 kilometra na uro, otroški voziček širine 0,55 metra ter invalidski voziček širine 0,90 metra. Na poteh z manjšo gostoto pešcev je sprejemljivo širino poti točkovno zmanjšati tudi na en meter,« so pojasnili na direkciji. Dodali so, daje treba paziti tudi na naklon... Kdaj bodo ob regionalni cesti v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici zgradili pločnik, bo najbrž znano konec tega meseca, ob drugi obravnavi proračuna Občine Videm za leto 2019. Foto: EM Markovci • Postajališče, podlaga za razvoj turizma Bogatejši za lepo urejeno postajališče za »potujoče hišice« Tuje in domače turiste v občini Markovci želijo privabiti s sodobno urejenim postajališčem za avtodome. Ob Športno rekreacijskem parku Zabovci je od prejšnjega tedna odprto lepo urejeno postajališče za avtodome. Tamkajšnja občina, ki se zaveda priložnosti te vse bolj priljubljene oblike turizma, je v idiličnem, zelenem okolju, ob Ptujskem jezeru, uredila postajališče, zasajeno z braj-dami, s sedmimi prostori za avtodo-me. Prav tako je na voljo še eno oskrbovano mesto z vsemi potrebnimi priključki - za vodo, elektriko ter izpustom odpadnih vod in fekalij. Veliki načrti: regatni center, manjši apartmaji, fitnes na prostem ... Okolica postajališča ponuja veliko možnosti za kolesarjenje, tek in sprehajanje okoli Ptujskega jezera, kjer je urejenih 13 km poti. Na voljo so tudi otroška igrala, igrišče za od- bojko, rokomet, mali nogomet, košarko in balinišče. Kot je na uradnem odprtju izpostavil markovski župan Milan Gabrovec, gre za veliko pridobitev, hkrati pa podlago za nadaljnji razvoj turizma v občini. Doslej namreč v občini turistom niso mogli zagotoviti, da bi lahko prespali v njihovi občini. Z odprtjem postajališča, s katerim bi v občini za dan ali dva z naravnimi danostmi zadržali sodobne nomade in jih razvajali s svojim gostoljubjem, pa upajo, da bodo v kratkem na voljo tudi namestitvene kapacitete. »S ponosom in veseljem se pripeljem zadnji mesec v naš zabovski športni park in skoraj vedno najdem kakšen avtodom. Ko lastnike nagovorim in povprašam, kako se počutijo, vsi odgovorijo, da je zelo lepo, mirno in v naravi, ob gozdu in vodi. S tem, kar odpiramo, se naši načrti ne končajo, saj bomo v kratkem postavili fitnes na prostem, manjše apartmaje, uredili skupne prostore s tuši in mestom za pomivanje posode, razmišljamo pa tudi o nekaj mestih za avtodome ob glavni cesti Ptuj-Zavrč, da bi se tudi tam lahko priključili na elektriko in vodo ter izpraznili fekalije in odpadne vode. Treba je povedati, da neposredno mimo našega postajališča poteka kolesarska pot Drava Bike, ki je oziroma bo, ko bodo vsi odseki končani, speljana od izvira do izliva v Donavo. Tudi zato sem prepričan, da je lokacija našega postajališča pravilno izbrana. Ne nazadnje pa tukaj v prihodnosti nameravamo zgraditi regatni center, saj nam neposredna bližina Ptujskega jezera omogoča razvoj različnih vodnih športov,« o izbiri lokacije in nadaljnjih načrtih pove župan Gabrovec. Omenjena investicija je sicer občino stala okoli 60.000 evrov. Da je avtodomarski turizem edinstvena priložnost pri nas, je ob odprtju izpostavil tudi župan občine Mirna in pobudnik projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji Dušan Skerbiš, ki je še dejal, da je v mrežo vključenih že 88 slovenskih občin, v tem trenutku pa imajo na mizi še preko 20 pristopnih izjav. Pohvalil je urejenost novega posta- jališča in ga označil kot reprezentativnega. Otvoritveno slovesnost, na kateri je spregovoril tudi član upravnega odbora Caravaning club Slovenija Ernest Spevan, so popestrili s pestrim programom, v katerem so se poleg nepogrešljive marko-vske godbe na pihala in kopjašev predstavili še: Komorni zbor Glasis, otroška folklorna skupina OŠ Markovci in mladi harmonikarji. Monika Horvat Hajdina • Rekonstrukcija lokalne ceste v naselju Zgornja Hajdina Rekonstrukcija ene najprometnejših cest Cestno podjetje Ptuj kot izbrani izvajalec se bo lotilo rekonstrukcije lokalne ceste v naselju Zgornja Hajdina. Gre za 2. in 3. fazo tega projekta, skupna vrednost investicije pa Ob odprtju postajališča so se na njem že ustavili avtodomi od blizu in daleč, ki so pohvalili njegovo urejenost. znaša 283.000 evrov. Konec septembra je župan občine Hajdina Stanislav Glažar z Martinom Turkom, izvršnim direktorjem Cestnega podjetja, d. d., podpisal pogodbo o izgradnji pločnika ob lokalni cesti na odcepu PSC Hajdina—Maja. Gre za 2. in 3. fazo tega projekta, s katerim so se lotili rekonstrukcije lokalne ceste v naselju Zgornja Hajdina. Tokrat sklenjena pogodba je težka 283.613 evrov, v sklopu rekonstrukcije cestišča pa se bosta na odcepu od Sitarjeve kapele do regionalne ceste zgradila še pas za pešce in kolesarje ter zamenjala obstoječa javna razsvetljava na lesenih drogovih z novimi varčnimi svetilkami. „Prav tako bomo uredili odvodnjavanje meteornih voda s cestišča, tako da se bo preprečilo njihovo zlivanje na dvorišča privatnih zemljišč," so pojasnili na hajdinski občini. Gre za eno najbolj obremenjenih cest v občini. Prvo fazo so izvedli pred tremi leti, ko so uredili tretjino ceste. Pripravljalna dela so se začela, zakoličena je trasa cestišča, že v naslednjih dneh pa bodo pognali tudi stroje. Dženana Kmetec Pogodbo, težko 283.000 evrov, sta podpisala Stanislav Glažar in Martin Turk. Foto: DK Foto: M H torek • 9. oktobra 2018 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Varnost v cestnem prometu Novembra v Spuhlji meritve hitrosti V začetku oktobra so se na izredni seji sestali člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Ponovno so opozorili na pomanjkljivosti na cestni infrastrukturi, zlasti na šolskih poteh. Poudarili so, da za neurejeno stanje ne prevzemajo odgovornosti, saj na težave opozarjajo že leta in leta, pa se nič prav ne premakne. „V SPVCP ne moremo sprejeti odgovornosti za posledice prometnih nesreč, ki lahko nastanejo zaradi neurejene cestne infrastrukture, saj smo v preteklosti nenehno opozarjali na slabo stanje. Od leta 2008 smo o nevarnih točkah seznanjali tudi mestni svet. Vse odgovorne na MO Ptuj prosimo, da skupaj odgovorno pristopimo k odpravljanju pomanjkljivosti," navaja Kozel. Po ugotovitvah delovnih skupin, ki jih je junija imenoval SPVCP in so v času poletnih počitnic na terenu opravile preglede, je na ptujskih cestah vsaj 29 za šolarje nevarnih lokacij. Največ pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih v četrtnih skupnosti (ČS) Grajena in Rogoznica. V mestu, na območju ČS Center in Ljudski vrt, so pomanjkljivo označeni prehodi za pešce. SPVCP predlaga, Samoiniciativna vožnja ob krožišču Na seji SPVCP je bilo slišati, da so vozniki samoiniciativno začeli voziti ob krožišču pri minoritskem samostanu. Ko je bilo na tem mestu še semaforizirano križišče, seje z dravskega mostu v mesto zavijalo po skrajno desnem pasu. Z ureditvijo krožišča so ta pas ukinili. A ker niso postavili dovolj tehničnih ovir, so vozniki po njem, kljub talni signalizaciji, da to ni dovoljeno, začeli ponovno voziti. Bojda ne gre za osamljene primere, saj naj bi se po pasu izven krožišča proti mestu spuščale kar cele kolone vozil. MO Ptuj bo o tem nedopustnem ravnanju voznikov obvestila Cestno podjetje Ptuj in ga pozvala, da postavi dodatne tehnične ovire, ki bodo onemogočale vožnjo tam, Iger ni dovoljena Foto: Črtomir Goznik Na Volkmerjeui cesti po novem, velja omejitev hitrosti 30 km/h. da bi ob Rogozniški cesti, mimo nekdanje Metalke, zgradili pločnik. Tako bi bila šolska pot za otroke varna, na tej relaciji bi potem lahko ukinili šolski avtobus. Enak ukrep bi bilo po mnenju sveta za preventivo smi- selno izvesti ob Poljski cesti in Ulici na postajo. Tudi tam bi, ko bi zgradili pločnik, otroci v šolo lahko hodili peš. Dve novi, za šolarje nevarni točki sta se pojavili na obnovljeni cesti v Podvincih. Številni vozniki se ne dr- Gruškovje • Sprememb prometne ureditve ni na vidiku Nov izziv za Slovence in Hrvate Predvidoma sredi prihodnjega meseca bo avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje v celoti dokončan. Odtlej bo gruškovski mejni prehod v smeri proti Hrvaški mogoče prečkati le z vinjeto, v smeri proti Sloveniji se bo avtocesti in s tem nakupu vinjete mogoče izogniti. Slovenska vlada pravi, da bi bilo takšno ureditev zelo težko spremeniti. Poleti je na tiskovni konferenci sarajevskega podjetja Euro-Asfalt, ki gradi drugo etapo spodnjepod-ravske avtoceste, župan občine Podlehnik Marko Maučič pozval k takšni ureditvi mejnega prehoda, da bi bilo državno mejo mogoče prečkati tudi brez vinjete. Opozoril je, da bodo v nasprotnem primeru tudi po dokončanju avtoceste zastoji nastajali še naprej (le da na drugih cestah), saj se številni tranzitni turisti plačilu vinjete izogibajo. Za le okoli 50 kilometrov slovenske avtoceste pač niso pripravljeni odšteti 15 ali, če se na dopust odpravijo za več kot teden dni, 30 evrov. Uradne pobude na podlehniški občini sicer še niso spisali, je povedal Maučič: »To bo izziv za novo vodstvo občine. Pri tem bi se morali Slovenci in Hrvati združiti.« Avtocesti vzporedna cesta čez slovensko-državno mejo pravzaprav že obstaja, samo uporabljati se je ne sme: ob izgradnji mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje pred 15 leti so jo za promet zaprli s tehnično oviro. Na Direkciji RS za infrastrukturo so pojasnili: »Vzporedna državna cesta R2-454 bo potekala do mejne črte z Republiko Hrvaško, končala se bo pred avtocestnim nadvozom, saj mejne kontrole na vzporedni cesti ni. Na samem mejnem prehodu Gruškov-je ni zgrajen avtocestni priključek, so le servisne ceste, ki omogočajo zavračanja tovornih vozil oz. dostop za zaposlene.« Takšno ureditev so septembra 2010 določili z državnim prostorskim načrtom. Na Uradu Vlade za komuniciranje smo povprašali, ali je trenutna prometna ureditev dokončna ali bi jo bilo morda še mogoče spremeniti. Čas za razmislek so si vzeli vse od srede avgusta, zdaj pa pojasnili: »Izgradnja novega mejnega prehoda je pogojena z infrastrukturo, finančnimi posledicami, kadri in opremo, potrebno za izgradnjo in delovanje takega mejnega prehoda. Tak predlog mora sprejeti Vlada Republike Slovenije, Evropska komisija pa mora naš predlog ratificirati, kar pomeni, da gre za dalj časa trajajočo rešitev.« Dodali so, da je na razdalji po 45 kilometrov ob meji v obe smeri od gruškovskega mejnega prehoda skupno 12 mejnih prehodov. Bojda dovolj. Eva Milošič H Foto: EM Hrvati so o dostopu do mejnega prehoda Gruškovje-Macelj dobro razmislili, Slovenci očitno ne tako zelo. žijo predpisane dovoljene hitrosti 60 km/h, s tem ogrožajo pešce, ki prečkajo prehod v bližini avtobusne postaje. Ker čez prehod poteka šolska pot, SPVCP apelira, da se ga opremi s svetlobnimi telesi. Druga točka je prehod za pešce, ki je na nepregledni lokaciji, za ovinkom. Predlog je, da se ga premakne za 20 metrov, in sicer v smeri Ptuja. Kot smo že poročali, je nevarno tudi prečkanje glavne ceste od mesta proti parku pri novem montažnem krožišču pri minoritskem samostanu. Kozel je na Foto: Črtomir Goznik seji povedal, da je prejel več pobud, da bi ta prehod ukinili. Šolarji ga tako ali tako ne smejo prečkati, saj je šolska pot za OŠ Mladika speljana skozi podhod med Miheličevo galerijo in mestnim parkom. Predsednik SPVCP je na seji še povedal, da bodo 5. novembra na začetku Spuhlje, iz smeri Markovcev, postavili elektronski merilnik hitrosti. Meritve hitrosti bodo občasno izvajali tudi policisti. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Projekt »hitre« ceste Ptuj-Ormož spet na začetku Nov krog študije variant Zakaj je potrebna izdelava novega kroga študije variant za odsek od Markovcev do Ptuja, ko pa je bila junija letos predstavljena prometna in ekonomska študija za celotno cestno povezavo od Ormoža do Ptuja, kije pokazala, daje gradnja upravičena samo v primeru izgradnje zadnjega dela trase od Markovcev do Ptuja po južni strani Ptujskega jezera? Medtem ko je s pripravljalnimi deli Pomgrada viadukt Sejanca vendarle dočakal začetek gradnje, pa se drugače piše zadnjemu delu te cestne povezave. Po že predstavljeni prometni in ekonomski študiji je gradnja celotnega cestnega odseka ekonomsko upravičena samo v primeru, da odsek od Markovcev do Ptuja poteka po južni strani jezera. To je tudi zahteva lokalnega okolja, »a jo je doslej oviralo dejstvo, da je cesta s potekom južno od Ptujskega jezera zaradi prečkanja območja Na- ture 2000 nesprejemljiva«, pojasnjujejo na Darsu. »V novem krogu študije variant bo še vedno obravnavana ena severna in ena južna varianta z vključitvijo optimizacij znanih variant in vključitvijo novih južnih variant. Za nadaljevanje postopka priprave državnega prostorskega načrta je treba izdelati novo študijo, ki bo obravnavala variante z več vidikov. Prome-tno-ekonomski vidik je torej le eden izmed njih,« so na vprašanje, zakaj že izdelana prometna in ekonomska študija za celotno cestno povezavo ne zadostuje, odgovorili na Darsu in dodali, da je javno naročilo za izdelavo vse potrebne dokumentacije v pripravi. Natančne roke, kdaj bo omenjena študija nared, pa je, kot je na zadnjem sestanku županov še dejala vodja sektorja za prostorsko načrtovanje na ministrstvu za okolje in prostor Ana Vidmar, težko napovedovati. V primeru pospešenih aktivnosti bi lahko delo zaključili nekje v prvi polovici naslednjega leta. Monika Horvat Gradbišče v Ormožu Foto: MH 6 Štajerski Politika torek • 9. oktobra 2018 Markovci • Še s seje občinskega sveta Zapleti okrog odkupa zemljišč za kolesarsko stezo Markovski svetniki so na zadnji seji na občinsko upravo naslovili kar nekaj vprašanj, pobud in predlogov ter opozorili na nekatere probleme. Peter Majcen je najprej vprašal, kaj je z napovedano izgradnjo pokopališkega zidu v Markovcih. Kot je poudaril, so sredstva že drugo leto na proračunski postavki, a se dela še vedno niso začela. Prav tako ga je zanimalo, kako daleč je izgradnja kolesarske steze Ptuj-Markovci. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da je v teku izdelava kalupov za betonski zid na pokopališču. Ograja bo unikatna, izvajalec pa naj bi dela na terenu začel sredi oktobra. V zvezi z izgradnjo kolesarske poti pa je razložil, da je zadeva nekoliko bolj zapletena, saj je investitor država. Preverili bodo, ali je na portalu že objavljen razpis za izbiro izvajalca. Franc Rožanc je opozoril na ropotajoče pokrove jaškov v Stojncih, hkrati pa še dejal, da se je pri enem izmed jaškov odluščil beton, zaradi česar je zelo nevarno. Predlagal je, da se pokrove zatesni in da se ne- Župan: »Končno pohvala, verjetno ne zato, ker je to moj sin« David Gabrovec je pohvalil novo podobo občinske spletne strani, kije končno sodobna in uporabnikom prijazna. Upa, da bo tudi ažurna. »Končno dobimo pohvalo, pa verjetno ne zato, ker je to moj sin, ampakje to opazil. Občinska stran je sicer še v nastajanju. Poleg nove podobe bo imela tudi več funkcij, saj bo mogoče preko spletne strani podajati vloge, plačevati in drugo ...«je bil zadovoljen župan Garbrovec varno mesto čim prej sanira. Župan je odgovoril, da so s problematiko pokrovov že seznanjeni, ob tem pa še dejal, da se določenih zvokov oz. ropotov enostavno ne da odpraviti. Franc Kostanjevec pa je hitel pojas- njevati, da je koncesionar o potrebni sanaciji nevarnega jaška že seznanjen ter da bo ta saniran v roku desetih dni. Težave zaradi ceste dviga www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik Igor Ambrož je znova izpostavil nezakrpani del v Zabovcih med regionalno cesto in Mlinom Korošec ter velike udarne jame, Anton Kekec pa je opozoril na nevarne nanose gramoza na križišču pri Salerjevih, kjer poteka tudi kolesarska pot, zaradi česar naj bi celo padel kolesar. Povprašal je še po aktivnostih v zvezi s sanacijo strupene lagune, zanimale so ga novosti glede poteka bivše hitre ceste Ptuj-Ormož v Markovcih, oglasil pa se je tudi v zvezi z zapleti glede izgradnje kolesarske steze in rekonstrukcije lokalne ceste od križišča glavne ceste pri trgovini Vepos preko polja do začetka Nove vasi. Kot smo poročali, načrtovane kolesarske steze niso zgradili, razlog pa naj bi bil v tem, da jim z nekaterimi lastniki ni uspelo doseči dogovora glede odkupa večine potrebnih zemljišč. Kekec pa je tokrat izpostavil, da so se lastniki pripravljeni dogovoriti glede odkupa potrebnih zemljišč za nadaljevanje del. Zanimalo ga je še, zakaj so v sklopu rekonstrukcije cesto dvignili: »Cesta je že bila tako ali tako dvignjena, sedaj pa ste jo dvignili še za dodatnih okoli 30 cm. Jaz mislim, da bi se spodnji ustroj ceste moral odstraniti, cesto pa zgraditi na isto višino. S tem dvigom ceste so se pojavile težave pri lastnikih zemljišč, saj imajo sedaj dejansko od pol do en meter višinske razlike na parcele. Predlagam, da se z lastniki čim prej sestanete, saj so vsi pripravljeni prodati zemljišča, a za primerno ceno.« Župan je povedal, da so lastnikom teh zemljišč sprva ponudili kupnino v višini tri evre za kvadratni meter, kar je dvakrat več od podatkov po Gur-su. Ker se s to ponudbo niso strinjali, so za cenitev zemljišč najeli pooblaščenega cenilca. »Cenilec je ocenil zemljišče na 4,94 evra za kvadratni meter, na kar so se smejali. Mislim, da pošteno plačamo zemljišča, več kot trikrat več od vrednosti po Gursu. Če so se pripravljeni razumno pogovarjati, sem se pripravljen z njimi dobiti ...,« je zaključil Gabrovec. Monika Horvat Foto: MH Zavrč, Cirkulane • S 25. redne seje završkega občinskega sveta Kje so tiste stezice? Završki občinski svet je na zadnji seji potrdil osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest. Zdaj se bo treba uskladiti še z Zavodom za gozdove Slovenije in pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo, potem bo občinski svet odlok lahko sprejel. Na Občini Zavrč so se lotili urejanja in osveževanja podatkovne baze o cestah, na podlagi katere izvajajo redno in investicijsko vzdrževanje cest. Lani jeseni je vse občinske ceste prevozilo s kamerami opremljeno vozilo, da bi preverili dejanski potek cest v naravi. Tako zbrani podatki so precej natančnejši kot doslej uporabljeni zračni posnetki, ušteli naj bi »Izginili« so skoraj trije kilometri cest Kategorija Odlok o kategorizaciji občinskih cest 2008 (v metrih) Predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest 2018 (v metrih) Razlika (v metrih) Lokalne ceste 31.425 31.518 + 93 Javne poti 48.942 46.039 - 2.903 Skupaj 80.367 77.557 - 2.810 Vir: Občina Zavrč se lahko le za 10 do 50 centimetrov. Ob pregledu stanja so se pokazala določena neskladja - že zato, ker so pri snemanju zabeležili t. i. 3D dolžine cest, ne pa zračnih posnetkov kot doslej; strme ceste so tako Završki občinski svet se bo u aktualni sestavi oz. v tem mandatu prihodnji mesec sestal še poslednjič. nekoliko daljše. Nekateri odseki že obstoječih kategoriziranih cest so se podaljšali ali skrajšali, nekaterim je bilo treba popraviti zaris poteka osi. Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek je pojasnil, da so nekatere ceste iz kategorizacije izvzeli: »Gre za odseke, ki nimajo več osnovnih elementov ceste. Makadamske ceste, ki jih nihče ne uporablja, so dejansko prerasle s travo.« Zaradi sprememb so morali celo pripraviti nove mejne zapisnike s sosednjo občino Cirkulane, je povedal Lorbek: »Med cirkulansko in završko občino potekata dve lokalni cesti; Pestike-Gorenjski Vrh in Ko-renjak-Brezovec. Gre za grebenski mejni cesti, ki ponekod prehajata iz ene v drugo občino. Po dogovoru prvo cesto redno vzdržuje cirkulanska, drugo završka občina, investicijsko vzdrževanje obeh cest je v pristojnosti obeh občin - v polovičnem deležu.« Zagotovil je, da se sama meja med občinama s tem ne bo spremenila. Eva Milošič Ptuj • Igor Majnik, kandidat za župana Svoj prvi cilj že izpolnil Nekoč prijatelj, danes eden najglasnejših nasprotnikov sedanjega župana MO Ptuj Mirana Senčarja, odvetnik Igor Majnik, se podaja v boj za županski stolček. Svoj prvi cilj je že izpolnil, skupaj z Listo Ptuj je naš pa ga, kot pravi, čaka še kar nekaj dela, da bodo realizirani vsi zastavljeni cilji. Lista Ptuj je naš je bila ustanovljena kot odziv na nezadovoljstvo dela občanov z aktualno politiko, ključni moment, ki je združil istomisleče, pa je bilo zbiranje podpisov proti sečnji dreves na tržnici. Številni indici so v zadnjih mesecih jasno kazali, da bodo na jesenskih volitvah ponudili svojega kandidata. Minuli teden so ga tudi uradno predstavili. Igor Majnik je svojo kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci kar na stopnišču Mestne hiše. Za vstop v kampanjo se je odločil iz dveh razlogov: prvi je ta, da je želel, da več ne bi kandidiral sedanji župan Miran Senčar. Ta cilj je, kot je znano, že uresničen. Drugi pa: da Listi pomaga priti v mestni svet. Tako Majnik kot vodja Liste Alen Iljevec sta na kratko predstavila program, ki ga bodo zagovarjali. Svoja prizadevanja pa so strnili v geslo: „Vaša volja, naša zaveza!" Majnik je prepričan, da bodo najmočnejša opcija v naslednjem mestnem svetu, kar je tudi njihov glavni cilj prihajajočih volitev: „Smo najmlajša opcija z najstarejšim kandidatom za župana, kar se mi ne zdi slaba kombinacija." Dženana Kmetec Igor Majnik Foto: EM Foto: CG torek • 9. oktobra 2018 Politika Štajerski 7 Dornava • Predvolilni križi in težave Dornavčanov Cestna problematika in neizpolnjene obljube Na verjetno zadnji seji v tej sestavi so dornavski občinski svetniki med drugim povprašali o nekaterih obljubljenih, a za zdaj še neizpolnjenih investicijah. Tonček Cenar je opozoril, da bi nekatere ceste v vasi Mezgovci ob Pesnici morale biti že zdavnaj preplaš-čene. Povprašal je še, kdaj bo zgrajen že pred časom obljubljen pločnik oz. kolesarska pot od tamkajšnje kapele do Belšakovih. Župan Rajko Janžeko-vič je pojasnil, da se za obnovo cest trudijo že več let ter da jih obnavljajo po vrstnem redu. Tudi ta cesta bo prišla na vrsto. »Obnovo cest v naselju Dornava smo sorazmerno zaključili, razen mimo dvorca. Ljudem iz ministrstva sem pred leti obljubil, da bomo, preden bodo dvorec obnovili, naredili novo cesto in pešpot. Tako da nam glede te ceste v proračunu v bližnji prihodnosti ni treba nič planirati,« je sarkastično dodal. V zvezi z omenjeno kolesarsko potjo pa je župan izpostavil načrte občine glede izgradnje kolesarskih povezav v povezavi s še sedmimi občinami v Spodnjem Podravju. Gre za projekt izgradnje regionalnih kolesarskih povezav, s katerim kandidirajo za evropska sredstva. »Še dobro, da se izgradnje te kolesarske poti nismo lotili, saj bi investicijo morali plačati sami, sedaj pa jo bomo z evropskimi sredstvi,« je prepričan. Ceste mimo svetnikov Tudi Marjana Hrga je zanimalo, kdaj bodo uredili cesto mimo njega, ki je bila planirana že v letošnjem letu. Teren je že pripravljen, zato je pozval k čimprejšnji ureditvi. Po be- So razblinili dvome glede novega gasilskega doma? Še preden so dornavski svetniki zasedli svoje stolčke v sejni sobi, so si ogledali nastajajoči gasilsko-kulturni dom v Mezgovcih ob Pesnici, kije že pod streho. Objekt naj bi bil dokončan v prihodnjih dveh letih. Pred samim začetkom del pa seje porajalo kar nekaj polemik. Sedaj so razblinili vse dvome, da bo tukaj stal nov dom, je poudaril svetnik Tonček Cenar, sicer tudi član PGD Mezgovci ob Pesnici. Ob tem seje še občinskemu vodstvu in svetnikom zahvalil za podporo projekta. »Zmotilo meje, da ste na začetku te investicije, ko smo že imeli izdelano projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, še vedno vlagali v stari gasilski dom, kar je metanje denarja skozi okno. Treba je zaupati. Ko nas je zapustil naš arhitekt, projektant, sem si sam pri sebi rekel, da bo gasilski dom stal tudi njemu v čast,« pa je brez dlake na jeziku odvrnil župan. sedah Janžekoviča so imeli to cesto resda v letošnjem planu, a so jo umaknili zaradi načrtovane investicije na Polenšaku. Država je planirala, da bi se letos lotila sanacije tamkajšnjega plazu, občina pa bi istočasno uredila odvodnjavanje meteornih voda. A se je obljubljena sanacija zamaknila v prihodnje leto. »Če bi vedeli, da država letos ne bo pristopila k sanaciji, bi se lotili te ceste. Tako pa je planirana za prihodnje leto,« je še dodal Janžekovič. Hrga je še opozo- ril na nevarno divjanje voznikov na cesti ob železnici, kjer je veliko sprehajalcev in kolesarjev. Kdaj sanacija Bresniškega potoka V zvezi s cestno problematiko se je oglasil tudi Dominik Kukovec. Kot je poudaril, je tudi na območju Polenšaka veliko cest, potrebnih obnove: »Da ne bosta celotna Dornava in Mezgovci urejena, preden se bo prišlo kaj asfalta v naš konec.« Župan je odvrnil, da so najbolj kritično cesto na Polenšaku uredili in še, da obnavljajo ceste na območju celotne občine, vendar pa vseh naenkrat ne morejo. »Vprašanje, ki sem ga zastavil na prvi seji - sanacija Bresniškega potoka. Nazadnje je bila obljubljena za letošnjo jesen. Ali to drži ali so si na državnih institucijah spet premislili,« je še zanimalo Kukovca. Občinska referentka za okolje in prostor Anica Vrabl je odgovorila, da so ravno sredi septembra zopet poslali dopis na pristojne službe: »Lani so nam obljubili, da bodo dali to investicijo v plan za letošnje leto. Povprašali smo jih, kje je uresničitev plana. A odgovora do danes še nismo prejeli.« Po besedah občinskega direktorja Viljema Mara pa po neuradnih podatkih omenjena investicija ni v letošnjem planu. V strahu pred poplavami Janez Horvat je znova opozoril na nujno potrebno sanacijo škarpe pri tamkajšnji čistilni napravi: »Bojim se, kaj bo naredilo jesensko deževje. Odtrgalo je že več kot dva metra škarpe. V Pacinju so sanirali, tu v Dor-navi pa se bojim, da bo trajalo še dve leti, da bo prišlo do sanacije. Če ne bomo prej poplavljeni ... Vseeno vas naprošam, da se pošlje dopis na ministrstvo in druge pristojne.« Janžekovič je povedal, da so s to problematiko pristojni dobro seznanjeni, saj so jih na to že večkrat opozorili. »Ve se, katero delo je to. Kar se tiče urejanja teh vodotokov pa - ali so storitve predrage ali pa država premalo nameni za to ...,« je še razmišljal župan. Monika Horvat e-via 2018- čezmejna dirka z električnimi vozili -13. oktobra bo obiskala Lenart, Kidričevo in Ptuj Promocijsko sporočilo e-via-RALLY Z ELEKTRIČNIMI VOZILI 2018 © več kot 600 km / 36 E-EKIP 13 polnilnih postankov / 7 posebnih preverjanj /13 kontrolnih točk 11.-13. oktober 2018 Že četrtič zapored bo dirka e-via - RALLY Z ELEKTRIČNIMI VOZILI med 11. in 13. oktobrom 2018 na kar 600 km dolgi trasi skozi del avstrijske Štajerske (ter čudoviti pokrajini Pomurja in Spodnjega Po-dravja nudila »popoln užitek na električni pogon«. Letos ob že tradicionalnem dvodnevnem rallyu e-via predstavljamo še noviteto "warm up day", in sicer v četrtek, 11. oktobra. Na tridnevni poti pričakujemo 36 sodelujočih ekip, zanimive preizkušnje s kar 13 polnilnimi postanki, sedmimi posebnimi postanki z nalogami za ekipe ter 13 kontrolnimi točkami. E-mobilnost na Ptuju (Foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj) 13. oktobra 2018 se bo karavana električnih avtomobilov ustavila tudi pri nas, in sicer v Lenartu, Kidričevem in zaključkom na Ptuju. Organizacijska ekipa e-via udeležencem in obiskovalcem zagotavlja to ambiciozno in enkratno doživetje s podporo številnih občin in partnerjev ter vzorčnih podnebnih in energetskih regij (KEM) vzhodne in jugovzhodne Štajerske. POZITIVNA KLIMA ZA ELEKTRIČNO MOBILNOST Izkušnje z dirke e-via - DIRKA Z ELEKTRIČNIMI VOZILI kažejo, da električni rally bolj kot katerakoli druga oblika osve-ščanja s svojim športnim in dinamičnim videzom spodbuja visoko ozaveščenost in pozitivno vzdušje ter mrežno strukturo za električno mobilnost. E-mobilnost na Ptuju, v Kidričevem in Lenartu! ZRS Bistra Ptuj je kot partner v okviru projekta E-SME - e-mobilnost sreča mala in srednje velika podjetja izvedel vrsto promocijskih aktiv- nosti z namenom izboljšanja čezmejne konkurenčnosti in inovativnosti podjetij na področju e-mobilnosti preko prenosa znanja, razvoja storitev, ZRS Bistra e-sme E-mobilnost v Lenartu (Foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj) težave gledajo kot na izzive in so jih s pridom že začeli spreminjati v prave poslovne priložnosti. V Sloveniji že imamo kar nekaj podjetij, pionirjev na področju e-mobilnosti, ki z razvojem storitev in produktov orjejo ledino tudi v Evropi in širše. Lahko se strinjamo z izjavo Miloša Milača iz Financ, ki pravi, da lahko na področju elektrifikacije postane Slovenija vzor v Evropi, saj imamo idealen relief, majhne razdalje med kraji, razgibane ceste in veliko volje. Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, izgradnje omrežja in demonstracije. Prav tako smo v okviru projekta skupaj s projektnimi partnerji, strokovnjaki in podjetji identificirali ter razvili vrsto pilotnih poslovnih modelov storitev in produktov, ki so že danes ali bodo zanimivi v prihodnje kot poslovne priložnosti. Nekatera podjetja so že prepoznala potencial za razvoj novih poslovnih modelov v okviru celostnih prometnih strategij, ki jih je večina občin sprejela lani. Nekatera podjetja na ovire ali E-mobilnost na Kidričevem (Foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj) temveč partnerji. Pomena e-mobilnosti se vedno bolj zavedajo tudi odlo-čevalci v lokalnih skupnostih, kar je vidno tudi v večjem številu polnilnic za električne avtomobile na tem območju. Razmišljajo tudi v smeri uvajanja trajnostnih voznih parkov - nabava električnih vozil. Vabljeni vsi, ki vas zanima e--mobilnost in jo želite pobliže spoznati, da se pridružite v Lenartu, Kidričevem ali na Ptuju v soboto, 13. 10. 2018. Projekt „E-SME - E-Mobility meets SME's / e-mobilnost sreča MSP-je" sofinancirata Evropska unija in Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020. Lastna sredstva zagotavljajo dežela Štajerska in projektni partnerji. Več o poteku same dirke lahko spremljate na www.e-via. info in www.bistra.si. Pripravila: Robert Novak in Nataša Mršek (ZRS Bistra Ptuj) Foto: MH 8 Štajerski V središču torek • 9. oktobra 2018 Ptuj • Kakšna bo kulinarična jesen Podlehniške „kremšnite" se vračajo - t Kar nekaj restavracij na Ptuju v zadnjih letih deluje bodisi v novih prostorih bodisi v prenovljeni podobi. Letošnja jesen prin ričnih dobrot v mestu; med drugim se odpira nova restavracija v Ulici heroja Lacka, spreminja pa se tudi organizacijska str Da se na Ptuju da relativno dobro delati ter s trudom in vztrajnostjo tudi obstati, dokazujejo številne restavracije in tudi picerije s tradicijo. V samem mestnem jedru več desetletij vztrajajo Gostilna Perutnina Ptuj, pi-zerija in pivnica Zlatorog, gostilna Pri pošti in številne druge. Pred približno dvema letoma se je na kulinaričnem področju mesta zgodila pomembna prelomnica. Novega upravljavca je dobila ena izmed najbolj znanih ptujskih restavracij Ribič. Dejavnost na tej elitni, izjemni lokaciji je prevzela restavracija Pan, ki ima pol stoletja izkušenj v pripravi hrane. V začetku letošnjega leta je bila obnovljena tudi legendarna gostilna Rozika, ki je zelo hitro zabeležila odličen obisk. Lastnika Valerija in Danilo Horvat sta jo temeljito obnovila, najemnik Aleš Vilčnik (Pri omi, d. o. o.,) pa dejavnost na tej lokaciji oživlja z željo, da se ji povrne nekdanji sloves. Kar 21 ptujskih gostiln se je našlo na spletni strani dobregostilne.com, na kateri so priporočene najboljše gostilne v posameznem mestu. Da bodo kmalu na tem seznamu in še katerem drugem, upajo tudi tisti, ki se v gostinske vode šele podajajo. Pred nekaj tedni je svoja vrata odprla gostilna Laplac v Coya centru na Ptuju. Kot je pojasnil lastnik Marko Po-harič, nudijo pestro ponudbo jedi po naročilu in dnevnih malic, občasno pa bodo ob koncu tedna popestrili tudi nočno dogajanje. „Med drugim se bomo osredotočili tudi na izvedbo prireditev pod šotorom," je pojasnil. Prostor jim to omogoča, ker imajo veliko izkušenj z organizacijo prireditev, pa upajo, da bodo to združili s pestro gostinsko ponudbo v zmagovito kombinacijo. Lokal že urejen, zdaj zaplet z občinskim prostorom V samem centru mesta, v prostorih, kjer je delovala Unicredit banka, pa svojo vizijo uresničuje Aljaž Zemljič. Znani slovenski kuhar bo s svojimi dolgoletnimi kuharskimi izkušnjami skušal v Ulici heroja Lacka 1 pripraviti prav posebno ponudbo. Lokalu je nadel ime Look bistro in delovati naj bi začel še ta mesec. Po besedah Zemljiča imajo še vedno sicer nekaj porodnih krčev, ki jih rešuje ptujska občina. Sam se je prijavil na junijski razpis, ki ga je pripravila MO V Ulici heroja Lacka naj bi svoja vrata že v kratkem odprla nova restavracija Look bistro. Ptuj za oddajo prostora. Med dvema ponudnikoma je bil izbran on, a naj bi prišlo do zapleta pri dogovoru z nekaterimi stanovalci. „Občina ni imela vseh dokumentov in te zadeve se zdaj urejajo," trdi Zemljič. Notranjost je že uredil, v nežnem baročnem stilu, prostora bo za 50 oseb. Za opre- mljanje je odštel okrog 80 tisočakov, pogodbo z občino pa je sklenil za pet let. „Pred lokalom, od zlatarne Celje do vhoda v Look bistro, bo tudi velika terasa. Vizija je jasna: ponuditi lokalno kulinariko in kreativne domače jedi pripraviti moderno." Ponujali bodo tudi posebne napitke, lastne sladice, kijih bo pripravljala kuharica, ki je v hotelu v Podlehniku izdelovala znamenite kremne rezine. Zemljič je sicer najprej nameraval restavracijo odpreti na Slovenskem trgu, v nekdanjih prostorih KPŠ, zanimal ga je tudi občinski lokal v Prešernovi ulici, a je z izbrano lokacijo na glavnem trgu Ptuja več kot zadovoljen. Čaka le zeleno luč in ureditev vseh birokratskih zapletov, da bo lahko začel delati. Predvidoma že čez kakšna dva tedna. Od naslednjega tedna spremembe v Teti Fridi Ena izmed izjemno pomembnih točk mestnega trga je stavba nasproti Mestne hiše. V zadnjih letih se je dalj časa iskala najprimernejša dejavnost. Nekaj časa so bila vrata lokala zaprta, zato je Ptujčane izjemno razveselila informacija, da na Ptuj prihaja Teta Frida. A po dobrem letu so se pojavile špekulacije, da niso najbolj zadovoljni s poslovanjem in da zapirajo svoja vrata. „Naših poslovnih odločitev načeloma ne komentiramo ali razkrivamo, saj so zasebne narave. Dejstvo pa je, da Teta Frida obsega franšizni Teta Frida bo, kot vse kaže, delovala kot franšiza Foto: CG Ptuj • Gradnja bo prinesla nova mesta za stanovalce in nove zaposlitve Dom upokojencev ima denar, potrebe so, zato bod< 13 milijonov razlogov ima ptujski Dom upokojencev, da se loti gradnje novih kapacitet. Toliko imajo namreč sredstev na računu, zato je tudi gradbeni stroji in denar porabi za investicije, pričakovana. Številni zavodi se utapljajo v rdečih številkah, za prepotrebne investicije pa jim zmanjkuje denarja. Doma upokojencev Ptuj ni med njimi. Ta je v zadnjih letih bistveno povečal svoje kapacitete, v bližnjih občinah, pa tudi na Primorskem, v Kopru. A je potreb še vedno veliko. Starostnikov, ki bi želeli svoje mesto v domu, je trenutno okrog 80, številka pa narašča. To je eden izmed razlogov, da se lotevajo gradnje nove enote v Žabjaku. 150 postelj bo delno namenjenih novim stanovalcem, delno pa odpravljanju problematike večpos-teljnih sob na Ptuju. „Začenja se investicijski cikel, čakata pa nas dve izjemno pomembni investiciji," je na novinarski konferenci povedala predsednica sveta Doma upokojencev Ptuj Ana Oster-man. Strategija je jasna: ohraniti 700 postelj v UE Ptuj in 140 v enoti Koper, kjer dodatne širitve ne načrtujejo. Muretinci, Juršinci, Žabjak - investicijski cikel je stekel V enoti Muretinci so pred kratkim odprli nov prizidek in enoto prilagodili osebam, obolelim za demenco. Pomoč na domu pod okrilje Doma upokojencev? V Domu upokojencev Ptuj delno izvajajo tudi dnevno varstvo, pojavlja pa se potreba po tako imenovanem varstvu na „rdeči gumb". Prepričani so, da imajo vse predpogoje tudi za izvajanje te dejavnosti. Pomoč na domu trenutno izvaja Center za socialno delo Ptuj, a naj bi, tako poudarja Ostermanova, v veliko primerih po Sloveniji to prehajalo ravno na domove upokojencev: „Tuje ustrezna služba, dom je odprt 24 ur na dan." Cilj je uvesti to obliko dela zato, da bi starostniki čim več časa stanovali doma, seveda ob pomoči usposobljenih strokovnjakov, ki jih po potrebi obiskujejo in jim pomagajo. K temu stremi tudi nacionalna strategija. Gre za vzorčni primer oskrbe starostnikov z demenco. V Juršincih bo prav tako kmalu začela „rasti" nova stavba z namenom, da se boljši pogoji zagotovijo posebni kategoriji, mlajšim invalidom. 46 jih je trenutno nameščenih, z omenjeno investicijo pa načrtujejo povečanje kapacitet na 90 mest. „Ob obstoječi stavbi se bo gradil prizidek. V tej enoti bo poseben tret-ma; tudi zato, ker ima dom takšen status, smo dobili novo zaposlitev, strokovno vodjo," je pojasnila Jožica Šemnički, direktorica DU Ptuj. Obenem je spomnila, da jim je ureditev te problematike naložila že socialna inšpekcija. V načrtu je tudi ureditev dodatnih mest za paliativno oskrbo, kar je velik problem Spodnjega Podravja. Deset mest naj bi zagotovili še za oskrbo oseb s poškodbami glave. Po besedah Šemničkijeve je program za to že v pripravi: „Ob zagonu prostora v Žabjaku bo dovolj prostora tudi za tovrstne programe." V Žabjaku bo sicer na voljo 150 mest, od tega Investicija v Juršincih bo stala okrog štiri milijone evrov. =c torek • 2. oktobra 2018 V središču Štajerski TEDNIK 9 okrat na Ptuj iaša številne spremembe v ponudbi kulina-rukture Tete Fride. sistem upravljanja lokalov. Po spletu določenih okoliščin tega na Ptuju še ni bilo mogoče izpeljati, intenzivno pa delamo na tej spremembi. S tem želimo ponuditi našim strankam ne le vrhunske produkte, temveč tudi najboljšo možno izkušnjo," so pojasnili v podjetju Qadro, d. o. o., ki je lastnik blagovne znamke Teta Frida. Da so se dogovorili za prevzem lokala, v katerem deluje Teta Frida, je včeraj potrdil Matej Ašenbrener, ki gostinsko dejavnost s svojim podjetjem ZA-AZ, d. o. o., med drugim izvaja na ptujskem jezeru oziroma Ranci, upravlja pa tudi lokal X time: „Lahko potrdim, da smo se dogovorili za prevzem Tete Fride kot franšize. Kavarna bo delovala tako kot doslej, seveda z določenimi spremembami oz. izboljšavami, prihaja nova, mlada in zagnana ekipa. Do nedelje lokal deluje tako kot doslej, nato bo dva dni zaprt, v sredo, 17. oktobra, pa ga prevzemamo mi. Ta dan do 12. ure bo za vse obiskovalce kava brezplačna ." V vsakem primeru je jasno, da jesen prinaša na Ptuj še pestrejšo kulinarično ponudbo, kar bo v najstarejšemu slovenskemu mestu vsekakor dobrodošlo. Dženana Kmetec Podravje • DEM lani zaradi sušnega leta ob del prihodka, letos hidrologija ugodnejša Dobiček v primerjavi z 2016 prepolovljen Dolgotrajna suša v letu 2017 ni pestila samo kmetijske dejavnosti, temveč je vplivala tudi na poslovanje Dravskih elektrarn Maribor (DEM), enega največjih proizvajalcev električne energije v Sloveniji in vodilnega v državi v proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Zaradi nizke hidrologije proizvodnja v letu 2017 ni dajala želenih oziroma načrtovanih rezultatov. Čisti prihodki od prodaje so se v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 znižali za 9,5 milijona evrov oziroma dobrih 14 odstotkov. Leta 2016 so znašali 65,5, lani 56 milijonov evrov. Prepolovil se je tudi ustvarjeni čisti dobiček. Leta 2016 so ga v DEM ustvarili 14,6 in lani 7,7 milijona evrov. Proizvedli so 2.333 GWh električne energije, leto prej 2.846 GWh. Poleg pomanjkanja vode je na lanskoletno poslovanje vplivala tudi nižja cena prodaje električne energije. „Velja dodati, da četudi je bilo lansko leto hidrološko eno najslabših v zadnjem desetletju, je letos veliko bolje. Proizvodnja presega plan in kaže, da bo tako do konca koledarskega leta," so pojasnili v družbi. Za naložbe so lani namenili dobrih pet milijonov evrov, za vzdrževanje naprav in objektov pa blizu dva milijona evrov. Naložbene aktivnosti so izvajali tudi na objektu HE Formin: „Končana je izdelava trdnostne analize vgrajene strojne opreme, katere rezultati dajejo usmeritve za bodoči obseg rekonstrukcije. Izveden je razpis za izdelavo analize hidravličnih razmer dovodnega in odvodnega kanala, katere rezultati bodo podali odgovore na možnost povečanja pretoka in instalirane moči HE ob prenovi. Na osnovi izhodišč analiz, meritev in pregledov bomo izdelali idejne rešitve za rekonstrukcijo." DEM z 240 zaposlenimi sodelavci so tretji največji proizvajalec električne energije v Sloveniji. Prva je krška nuk-learka, druga šoštanjska termoelektrarna. DEM z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, tremi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami proizvedejo približno četrtino električne energije v Sloveniji. Največ je proizvedeta HE Zlatoličje in HE Formin; prva je lani proizvedla 510 in druga 455 GWh. Hidro potencial v I ••• • 1 »v v Sloveniji izkoriščen manj kot 50-odstotno O razvoju družbe in izrabi energetskega potenciala v Sloveniji vodstvo DEM razmišlja takole: „Največjo domačo rezervo energetskih virov predstavlja voda. V Sloveniji je delež hidroenergije v celotni proizvodnji ele- ktrične energije približno ena tretjina, ob dejstvu, da v Sloveniji še ni v celoti izkoriščen. Prav v večji izrabi hidroenergetskega potenciala vidimo v DEM največjo razvojno možnost, zato smo se razvojno angažirali predvsem pri obnovi proizvodnih enot, ki smo jim povečali moč in s tem proizvodnjo. Pripravljamo analize, študije in poročila, ki bodo služila za pripravo projektov energetske izkoriščenosti še neizkoriščenih obnovljivih vodnih virov. V prvi vrsti imamo pri tem v mislih gradnjo malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave - lani smo prejeli subvencijo za tri male hidroelektrarne in konec leta 2017 začeli priprave na gradnjo prve, tako imenovane mikro hidroelektrarne Rogoznica na jezu v Markovcih. Verjamemo, da bomo tekoče nadalje- vali tudi izgradnjo preostalih dveh ter drugih, saj imamo vodna dovoljenja za trinajst malih hidroelektrarn. Izvajamo meritve vetrnega potenciala na različnih, vetrovno ugodnih področjih SV Slovenije ter pripravljamo načrte za izgradnjo sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih HE Zlatoličje in HE Formin. Potreba po električni energiji bo iz dneva v dan večja. Kot država, družba in posamezniki se moramo zavedati, da potrebujemo zadostno količino doma proizvedene energije, da ohranimo visok nivo energetske neodvisnosti. Z realizacijo razvojnega načrta DEM bi Sloveniji zagotovili pomembne količine zanesljive, varne in cenovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih virov." Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: CG o gradili ' odločitev, da se poženejo približno polovica za tiste, ki so še na čakalnih listah. Okvirno se planira, da bo vrednost te investicije težka 6,7 milijona evrov. Dom razpolaga z lastnimi sredstvi v višini 3,4 milijona, dobiček iz preteklih let pa znaša kar 9,9 milijona evrov. Skupaj razpolagajo s 13,3 milijona evrov, kar pomeni, da so finančni viri zagotovljeni. V Juršincih naj bi bila investicija dokončana še letos, zavleklo se je zaradi pridobivanja soglasij. V Žabjaku se bodo stroji prav tako kmalu pognali. 62 arov velika parcela bo stala 457.000 evrov. Urejen bo tudi park ob novi enoti; uredil naj bi ga zasebnik Žuran, ki prodaja zemljišče. Svoje prostore pa naj bi tja selilo tudi društvo Sožitje Ptuj. V sklopu tega kompleksa se bodo gradila še oskrbovana stanovanja, ki naj bi jih gradil zasebnik. Nova enota v Žabjaku na površini približno 5.000 m2 naj bi svoja vrata odprla čez približno dve leti. Primerljiv časovni okvir je zastavljen tudi za investicijo v Juršin-cih, kjer bo investicija stala 4 milijone evrov. Seveda pa bodo nove investicije prinesle tudi nova delovna mesta: okrog 60 v Juršincih in 75 v Žabjaku. Trenutno ima Dom upokojencev pogodbe o delu s 390 zaposlenimi, dela jih 331. Dženana Kmetec Kidričevo • Z evropskim denarjem do urejenih vrtov Občina se je lotila urejanja vrtičkarske anarhije Vrtičkarsko anarhijo v Kidričevem namerava občina do spomladanskih mesecev rešiti s pomočjo evropskih sredstev. V ta namen je pripravila projekt, ki predvideva ureditev vrtov v obsegu 2,83 hektarja na parcelah od naselja Njiverce do ceste proti železniški postaji Kidričevo. Kakšno (če sploh) najemnino bo treba plačati, še ni znano. Za vrtove v Kidričevem (za trgovskim centrom proti železniški postaji) je značilno, da so nenačrtovani, neoblikovani in brez kakršnihkoli omejitev. Oblikujejo jih zelenjavne gredice; majhne počitniške hiške ali lope, sestavljene iz različnih materialov in odpadkov; ograje; zatočišča; ter drugi nenačrtovani elementi za zbiranje vode, odpadkov in skladiščenje. Takšna (ne)urejenost vrtov predstavlja i zrazito prostorsko (so brez vsakršne prostorske kakovosti) in ekološko problematiko, ob enem pa so v ozadju teh prostorov močne skupnosti uporabnikov vrtov, ki jih na vrtičke veže močna navezanost in izrazita osebna nota, so v opisu projekta Urbani vrtički Kidričevo zapisali na občini. Vrtički povezujejo Kot so še ugotovili, obstoječe vrtičke obdeluje raznolika skupina vrtičkarjev z nižjimi dohodki in socialno ogroženi, mlade družine in upokojenci, ki z vrtički ne le pridelujejo zelenjavo za lastne potrebe, temveč se tudi povezujejo in družijo. Časovnica projekta Urbani vrtički Kidričevo in predvideni stroški I Aktivnost I Pričetek 1 Zaključek [Vrednost z PpV(W€) Idejna zasnova za ureditev vrtov junij 2018 avgust 2018 6.161 Izvedba petih delavnic november 2018 februar 2019 759 Izvedba delovnih akcij marec 2019 marec 2019 0 Nabava in postavitev: • 60 vrtnih lop za hrambo orodja • 60 zbiralnikov deževnice • 30 kompostnikov december 2018 marec 2019 34.332 • 6 kompletov miz in klopi • 3 kolesarska stojala • 600 m lesene vrtne ograje Skupaj celotna vrednost aktivnosti 41.253 41.253 Vir: Občina Kidričevo Občina Kidričevo namerava na 2,83 hektarja urediti vrtičke, ki bodo spodbujali lokalno samooskrbo, druženje in povezovanje občanov in občank In ohranjanje teh dveh poslanstev na urejeni in zaokroženi površini je tudi namen projekta. Na občini so prepričani, da bodo s projektom dosegli, da vrtovi ne bodo samo prostor, kjer si bodo vrtičkarji pridelali okolju prijazno zdravo hrano z nizkim ogljičnim odtisom, ampak prostor za druženje, kjer se tkejo nova poznanstva in prijateljstva. Vrtovi naj bi nudili še prostor za otroško igro, rekreacijo in sprostitev in tako nehote izboljšali tudi zdravje in počutje. Prvi korak k uresničitvi teh ciljev je bil dosežen dogovor z družbo Ta-lum, lastnico nepremičnin, s katero so sklenili sporazum oz. soglasje o uporabi parcel, drugi je bil pridobitev denarja za izvedbo projekta. Na razpisu LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah so prejeli 27.051 evrov državnih oz. evropskih sredstev, 14.201 evrov bo morala primakniti občina. In pred slednjo je sedaj še tretji korak - izvedba projekta. Gradbena dela naj bi občina začela že v prvih dveh mesecih prihodnjega leta, zato vrtičkarje naprošajo, da odstranijo obstoječo opremo in ne zasadijo prezimnih vrtnin. Občina Kidričevo bo objavila tudi poziv za vrtove, kjer bodo imeli obstoječi obdelovalci vrtičkov prednost pri izbiri novih gredic. Glede pogodb in stroškov pa so na občini povedali: »Predvidoma bomo sklepali 10-letne najemne pogodbe in trenutno bo najem brezplačen. Bomo pa na sestankih z uporabniki dorekli še vzdrževanje.« Mojca Vtič 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 9. oktobra 2018 Ptuj • Svetovni dan turizma V pričakovanju 1950-letnice mesta Osrednje ptujsko dogajanje ob svetovnem dnevu turizma je 27. septembra potekalo na najlepšem ptujskem trgu, Slovenskem trgu, kije po prepričanju mnogih, ki ga dnevno obiskujejo, tudi močno energijsko območje, kjer „nastajajo" in se soočajo tudi številni pogledi na razvoj Ptuja, vključno s turizmom. Le-ta zahvaljujoč svetovnim trendom in petodstotni rasti na državni ravni raste tudi na Ptuju, četudi se to najbolj ne odraža v finančnih učinkih. Turisti na Ptuju še vedno premalo trošijo, tudi zato, ker v starem mestnem jedru ponudba šepa: manjka malih butičnih lokalov z lokalno ponudbo. Program ob letošnjem svetovnem dnevu so že tradicionalno sestavili v TD Ptuj, Zavodu za turizem Ptuj in MO Ptuj. Obiskovalce so seznanili z nekaterimi dosežki ptujskega turizma v zadnjem letu oz. njegovo vključenostjo v nacionalne projekte, s pripravami oz. projekti ob 1950-letnici mesta ter jih povabili k stojnicam, kjer so se predstavljali posamezni ponudniki. TD Ptuj pa je že tradicionalno podelilo priznanja za prispevek posameznikov, podjetij oz. ustanov k razvoju turizma in urejenosti okolja, ki je eden od ključnih dejavnikov zadovoljstva bivanja v nekem okolju, tako domačinov kot obiskovalcev - turistov. TD Ptuj s svojimi predhodniki ima na tem področju že 132-letno tradicijo. S 162-le-tno tradicijo pa se ponaša Pihalni orkester Ptuj, ki je kot vedno navdušil s svojim muziciranjem. Navdušila pa je tudi nadarjena mlada glasbenica Žannet Vidovič. S projektom roj-stnodnevne zabave Arbadakarba pa so se predstavili otroci iz Vrtca Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj za urejeno okolje TD Ptuj v letu 2018 Ptujčani pa so letošnji svetovni dan turizma lahko preživeli tudi v spoznavanju starega Ptuja in njegovih obrazov v okviru zdaj že tradicionalnega brezplačnega vodenja po mestu. Za tiste, ki iščejo presežke v starem mestnem jedru, pa je nastal Vodnik po butičnih zgodbah Ptuja. Ptuj je letos sodeloval tudi v posebni kampanji Slovenske turistične organizacije, ki je nagovarjala tranzitne turiste. Številne aktivnosti na področju turizma v letošnjem letu so bile že hkrati napoved za 1950-letnico prve pisne omembe Ptuja. Ptuj mora še bolj ambiciozno kot doslej predstavljati bogato kulturno-zgodovinsko dediščino domačim in tujim obiskovalcem, tudi prebivalcem, še več pa narediti za to, da se bo bogata zgodovinska dediščina, ki je sedaj zakrita v kleteh, lahko čim prej primerno predstavila: v novih prostorih arheološkega muzeja Ptuj. Družba Radio--Tednik Ptuj pa se je na ta jubilej kot prva v tem okolju začela pripravljati že pred štirimi leti, ko je izvedla prvi festivalski večer spominov v okviru prvega desetletja najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki se je na Ptuju rodil leta 1969, ko je mesto praznovalo svojo igoo-letnico. MG Markovci • 25. obletnica osnovne šole »Top generacija« - 1978 1. septembra smo se ponovno srečali učenci Osnovne šole Markovci generacije 1978 in skupaj proslavili 25. obletnico zaključka osnovne šole. Naše srečanje se je začelo tam, kjer smo pred 25 leti polni veselja in upanja zapustili šolske klopi in se podali vsak na svojo življenjsko pot, torej z ogledom šole. Nekateri med nami jo sicer pogosto videvamo, kar nekaj naših sošolcev pa je življenje vodilo iz domačega kraja in z veseljem so si spet ogledali naš osnovnošolski »skupni dom«. Po znanih hodnikih in učilnicah nas je vodil sedanji podravnatelj šole g. Boris Šegula, za kar se mu še enkrat zahvaljujemo. Po veselem vzdušju ob začetnem obujanju spominov na prijetne trenutke, preživete v šolskih klopeh, smo se odpravili na domače pokopališče, kjer smo se v tišini poklonili spominu na naša sošolca Mateja in Borisa, ki sta nas žal resnično mnogo prekmalu zapustila. Srečanje se je nadaljevalo v gostilni pri Ribeku v Stojncih ob okusni kulinariki in ob glasbi ansambla Zagon. S svojo prisotnostjo nas je počastila tudi razredničarka ga. Olga Zorko, drugi razrednik g. Matjaž Neudauer je žal bil zadržan in se srečanja ni mogel udeležiti. Vedno nasmejana in energična ga. Olga nam je tudi tokrat zapustila pomemben pečat. Sproščeno se je posvetila skoraj vsakemu med nami posebej in brez zadržkov z nami delila svoje občutke. Ga. Olga, hvala vam, da ste si vzeli čas za nas! Čeprav smo se v preteklosti že kar nekajkrat srečali, pa je bila le- tošnja obletnica prav posebna, saj smo letos skoraj vsi dopolnili 40 let. Zabave na račun okroglih obletnic se tako vrstijo že skozi vse leto, pa kljub temu smo našli čas in se srečali na obletnici osnovne šole, in to gotovo v največjem številu doslej. Pridružilo se nam je tudi nekaj sošolcev, za katerimi smo po osemletki skoraj izgubili sled, pa smo jih zdaj ponovno našli. Neprecenljivo! Razigranost, ki smo je bili vajeni že v osnovnošolskih letih, je bila prisotna na plesišču vse do zgodnjih jutranjih ur. Po petih letih smo tako spet skupaj narisali novo sliko trenutka radosti in veselja, ki jo bo vsak shranil v album svojega življenja. Mateja Letnik Središče ob Dravi • Nadarjeni osnovnošolci Evropska talent točka OŠ Središče ob Dravi je edina izmed podravskih osnovnih šol s pridobljenim certifikatom Evropska talent točka in del Evropske mreže za podporo nadarjenim. Ta certifikat podeljuje Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je pojasnila ravnateljica mag. Jasna Munda. »To je za našo šolo veliko priznanje za dosedanje delo na področju skrbi in razvoja nadarjenih,« je dejala Jasna Munda in dodala, da se v Podravju samo še ena srednja šola ponaša s tem certifikatom, to je I. gimnazija Maribor. V letu 2018 je Pedagoška fakulteta promovirala osem novih ustanov, šest iz Slovenije in po ena iz Hrvaške in Bolgarije, ki so prejele ta certifikat. Med njimi tudi središka šola. Takšnih talent točk je trenutno 45, od tega 21 v Sloveniji. Najprej so se prijavili na razpis evropske zveze za talent točke in dokazali, kako delajo z nadarjenimi. Komisija je vlogo obravnavala in jim podelila ta certifikat. Trije so preskočili razred Najprej prepoznavajo nadarjenosti učencev in nato z njimi neposredno delajo. Pripravljajo različne obogatitvene dejavnosti, delavnice, poletno šolo za nadarjene, priprave na tekmovanja in omogočajo pospešeno napredovanje: »V zadnjem času so trije učenci pospešeno napredovali, tako da so preskočili razred,« je dejala Mundova. Učitelji svoje znanje pridobivajo na seminarjih in izobraževanjih doma ter v tujini. Sodelujejo v razvojnih projektih, se izobražujejo, kako spodbujati mišljenja nadarjenih in kakšni so alternativni načini poučevanja ter vključujejo debato med poukom. Izvedli so tudi tri mednarodne deba-tne turnirje in prvi v Sloveniji med-generacijski debatni turnir. V treh oddajah RTV Slovenija so pokazali osvojene veščine, zmaga na debat-nem natečaju Moja prihodnost pa jim je prinesla ekskurzijo v Bruselj. To vse je pripomoglo k temu, da so postali evropska talent točka. Na šoli je kar nekaj nadarjenih: »Število nadarjenih se vsako leto spreminja, odvisno je bolj od populacije. Lažje povem v deležih. To je okrog 15 do 25 odstotkov otrok, ki so tako nadarjeni kot tudi talentirani učenci.« Načrti za naprej so še boljše delo z nadarjenimi in talentiranimi učenci, je dejala Jasna Munda, in povezovanje z drugimi evropskimi talent točkami, da bodo širili in pridobivali izkušnje. KGŠ Foto: OS Središče ob Dravi Na podelitvi certifikata v Ljubljani Foto: MT torek • 9. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija • Ste že opazili kudzu? Rastlina, ki je »požrla jug ZDA«, tudi v Sloveniji Po nekaterih ocenah je v Sloveniji prepoznanih okoli 120 tujerodnih invazivnih vrst, ki negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi. In nedavno je bila opažena nova nevarnost, ki preti našemu okolju - to je rastlina kudzu. V Strunjanu so konec avgusta našli novo tujerodno rastlino kudzu. Gre za hitrorastočo rastlinsko ovijalko in vzpenjavko, ki nima neposrednega vpliva na zdravje ljudi. Ko se na nekem območju nekontrolirano razra-se, pa ima velik škodljiv vpliv na do-morodne rastlinske vrste, saj lahko v celoti preraste in zaduši vse obstoječe rastlinje. Uspešno pa prerašča tudi kmetijske in druge površine, prav tako pa tudi infrastrukturo, s tem pa povzroča precejšnjo gospodarsko škodo. V optimalnih (idealnih) pogojih lahko rastlina v enem samem letu zrase skoraj 20 metrov v dolžino, so povedali v zavodu za varstvo narave. Po prvih ocenah v Strunjanu kudzu še ni zelo razširjen, možno pa je, da se pojavlja še kje drugje v Sloveniji. A medtem ko pri nas prve primerke šele opažamo, ta invazivna rastlina, ki izvira iz Japonske, v številnih zveznih državah na jugovzhodu ZDA z vzpenjanjem po drevesih, objektih in napeljavah, ki jih povsem prekrije, povzroča veliko okoljsko in gospo- Majšperk • Tovarna umetnosti tokrat gostila modno revijo Modna zgodba unikatnosti, navdihnjena s preteklostjo Tovarna umetnosti na Bregu pri Majšperku je konec septembra gostila modno zgodbo unikatnosti, navdihnjeno s koreninami v preteklosti in kreativnostjo. Kreacije so predstavile modne oblikovalke Sanja Veličkovič, Maja Tofant, Oksana Prelog in Janja Kreslin Rauter. Kultumice, mlade folklornice, nosilke in ohranjevalke nesnovne kulturne dediščine so se povezale v pripovedovanju sodobne modne zgodbe, ki v sebi nosi tradicijo in umetnost. In oboje se prepleta v kolekciji Zeleni Jurij, ki jo je v Majšperku (že pred tem pa celo v modni svetovni prestolnici v Parizu) predstavila Sanja Veličkovič. Kot izhodišče je izbrala belokranjsko narodno nošo. Ker živi v Sloveniji, veliko časa je preživela v Srbiji, vedno pa sanjala Pariz, je skušala v kolekciji poleg tradicije preplesti še vse tri narode in rdeča nit med narodi so tri barve, ki jih je vključila v kreirana oblačila, to so bela, modra in rdeča, ki jih je mogoče tudi najti v zastavah teh treh narodov. Izražanje skozi oblikovanje in šivanje izpopolnjuje tudi Oksano Prelog, ki jo je življenjska pot iz Kijeva vodila do Slovenije. Ustvarjalnost, kreativnost ter strokovno znanje so v njenih kreacijah, za katere črpa navdih v vsakdanjem življenju in v posebnostih trenutkov, ki jo obdajajo. Njene kreacije predstavljajo žensko v vsej njeni lepoti, je bilo povedano na modni reviji. Lepoto ženske pa še dodatno poudari nakit. In oblikovanje nakita je strast Janje Kreslin Rauter. Vsak kos nakita je unikaten in edinstven ter prilagojen zgodbi naročnice, da se ta počuti edinstveno in lepo. Je glamurozen in zmeraj odseva nekaj drugačnega. V Majšperku so folklornice, ki so se prelevile v manekenke, nosile nakit, ki je odseval štiri letne čase ter izkazoval veličastnost, glamuroznost, navihanost, etnologijo in veliko več. Z nakitom se je predstavila tudi Maja Tofant, ki je že četrta generacija iz družine Tofant, ki oblikuje žlahtne kovine in jim daje svoje zgodbe. Tokrat je obiskovalcem predstavila unikatno kolekcijo Metulji v sončnem zahodu. Tovarna umetnosti je v svojo zbirko zgodb slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov dodala še zgodbo modnih oblikovalk in jo tudi uspešno približala številnim ljubiteljem mode, umetnosti oz. lepega, in ki bo, kot se je glasil naslov revije v organizaciji Dušana Fišerja in Maje Glaser Bedenik, ostala Tu, Sedaj, Vedno. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Kreacije treh oblikovalk iz Podravja in ene iz Prekmurja so zbranim pokazale folklornice iz FS KD Cirkulane, FD Rožmarin Dolena, KPD Stoperce in FS Anice Černejeve Makole Kudzu Konec avgustaje bila v Strunjanu odkrita hitrorastoča invazivna rastlina kudzu, ki nima neposrednega vpliva na ljudi, povzroča pa veliko škodo v okolju. Foto: Simon Zidar Kudzu je najlažje prepoznati po listih in cvetovih, po katerih rastlina nekoliko spominja na fižol. Listi so razmeroma veliki, sestavljeni iz treh lističev. Listi, listni peclji, stebla in plodovi so dlakavi. Cvetovi so modri do vijoličasti z rumeno piko, združeni v pokončno socvetje. Foto: zasebni arhiv darsko škodo. Kudzu imenujejo kar »rastlina, ki je požrla jug«, saj po zadnjih ocenah v teh zveznih državah skupno prekriva že površino 92.000 hektarjev, torej skoraj za polovico Slovenije. Zaradi hitre rasti in invazivnosti rastline kudzu je spremljanje razširjenosti te rastline še toliko pomembneje. Pojav kudzuja v Strunjanu je sporočil izkušen opazovalec, sicer pa lahko pri odkrivanju in obveščanju o tujerodnih vrstah prek spletne in mobilne aplikacije Invazivke (www.invazivke. si) sodeluje vsak in s tem pomaga pri zgodnjem odkrivanju novih vrst v Sloveniji. In kako odstraniti kudzu, ki uspeva predvsem v gozdovih, ob rekah, cestah, na robovih polj ter na opuščenih poljih? »V Sloveniji z odstranjevanjem kudza za zdaj še nimamo izkušenj, saj je bil pri nas odkrit šele pred kratkim,« so priznali na zavodu za varstvo narave. Sicer pa je pri nas predvideno mehansko odstranjevanje kudza (košnja nadzemnega dela in odstranitev korenin), medtem ko v tujini poleg mehanskega načina odstranjevanja (predvsem ZDA) uporabljajo tudi kemični in biološki način. Mojca Vtič Ormož • Dan odprtih vrat Ekološke kmetije Zadravec Z novimi prostori za hlajenje, pakiranje in zorenje eko govedine Ekološka kmetija Zadravec, ki že skoraj desetletje skupaj z Ekološko kmetijo Kosec prodaja seneno govedino, vzrejeno na ekološki način, je pred dnevi odprla svoja vrata. Svojim kupcem in drugim so želeli pokazati, zakaj si njihova eko govedina zasluži njihovo zaupanje. V Miklavžu pri Ormožu, v neokrnjeni naravi, med travniki in pašniki, obdanimi z gozdovi, leži Ekološka kmetija Zadravec. Zanjo ob službi in pomoči preostalih družinskih članov, predvsem žene, skrbi Matej Za-dravec. Na kmetiji redijo do 50 krav in telet, ki so večino časa na paši. Takšen, sicer že redko viden prizor, je čez 250 obiskovalcev pričakal tudi na nedavnem dnevu odprtih vrat omenjene kmetije, kjer je bilo poleg pestrega kulinaričnega program poskrbljeno še za zabavni program z viteškimi igrami s konji in princeso, vožnjo s kočijo, jahanjem in še marsičim. Zadravec s partnerjem Boštjanom Koscem na mesec proda 400 kg senene ekološke govedine. Meso prodajata povsod po Sloveniji, imata že čez 500 strank. Z njim oskrbujeta tudi nekatere šole in vrtce. Pred tremi leti sta se inovativna kmeta povezala še z gostoljubno Turistično kmetijo Hlebec na obronkih Koga. Na njej svojim rednim kupcem na vsake toliko pripravljajo kulinarične večerje, kjer seveda kraljuje prav njuna ekološka senena govedina. Vsi trije pa so svojo poslovno pot še poglobili, saj so preko Lokalne akcijske skupine UE Ormož uspešno kandidirali za projekt »Predelava in trženje ekološke senene govedine« v vrednosti okoli 58.000 evrov. V okviru omenjenega projekta so prav na kmetiji pri Zadravcu zgradili nujno potreben predelovalni obrat, v katerem bodo opravljali razkosavanje, hlajenje, pakiranje in zorenje Zadrav-čevega in Koščevega ekološkega mesa. Nove prostore so ob dnevu odprtih vrat ponosno predstavili. »V devetih letih, odkar se s Koscem ukvarjava s prodajo ekološkega mesa, sva spoznala različne stranke. Nekatere so zadovoljne z osnovnimi sedem- in desetkilogramskimi mešanimi paketi. Vendar pa so se pojavile tudi stranke, ki so želele nekaj več. Z dosedanjim načinom dela to ni bilo več mogoče, zato smo morali zgraditi ta objekt, saj lahko strankam za začetek ponujamo zorjeni rostbif, pljučno, bele krajce in stegna,« novo naložbo in ponudbo pojasni Zadra- vec, ob tem pa razloži, da je zorje-no meso mehkejše in bolj polnega okusa, saj encimi v procesu zorenja sprožijo naravne procese, ki mehčajo oziroma razgrajujejo mišična vlakna. Tudi o tem so se na omenjenem dogodku lahko prepričali obiskovalci sami, saj so poleg klasičnih govejih jedi poskusili tudi popolne kose zorjene govedine na žaru. Poleg nove specialitete, zorjenega mesa, po kateri so zadovoljni obiskovalci že precej posegali, pa nameravajo ponudbo razširiti še z govejo tunko kot paradnim konjem ter drugimi mesninami. Monika Horvat Matej Zadravec v novih prostorih Foto: MH 12 Štajerski Kultura torek • 9. oktobra 2018 Majšperk • Zadnja razstava te sezone Jesenska likovna zgodba ljubezni do narave in sočloveka Galerija AP na Bregu pri Majšperkuje v začetku oktobra odprla vrata še zadnji razstavi v tem letu, ki povezuje dela ptujskih ustvarjalcev Franca Simoniča in Bernarde Kos. Likovna umetnika Franc Simonič in Bernarda Kos ter likovni kritik Mario Berdič Foto: Mojca Vtič Z belimi zidovi galerije so se v tem jesenskem času povezala dela, ki so plod opazovanja, neutrudnega ustvarjanja, ki odražajo veliko ljubezen do narave in do sočloveka. »Umetnine spodbujajo v nas čustveno, pozitivno doživljanje vsega stvarnega okoli nas,« je v uvodu dejala povezovalka Suzana Kodrič. In da je lepota vse okrog nas, da je ta na dosegu roke in v majhnih stvareh, s svojimi deli sporoča likovna ustvarjalka Bernarda Kos, ki se je javnosti s svojimi stvaritvami prvič predstavila pred 19 leti. Ob tem ljubiteljska slikarka opozarja, da nam sposobnost videnja te lepote v vsakodnevnem hitenju in poplavi informacij vse bolj peša. Zato meni, da je njeno poslanstvo z likovnimi deli nagovarjati ljudi, da se vsaj za trenutek ustavijo in pogledajo svet z drugačnimi očmi. Drugi izmed ustvarjalne dvojice, ki (zgolj) na prvi pogled nima nič skupnega, kot je dejal likovni kritik Mario Berdič, je Franc Simonič. Častni občan Zavrča in prejemnik veli- ke oljenke, najvišjega priznanja ptujske občine za delo na področju kulturne dejavnosti, se je v svoji likovni karieri udeležil že preko 240 kolonij in srečanj, sodeloval na številnih skupnih in samostojnih razstavah. Tokrat je dela, ki se sprehajajo med likovnimi slogi in motivi, postavil ob bok stvaritvam Bernarde Kos in tako soustvaril jesensko zgodbo Galerije AP, ki z razstavo ptujskih umetnikov v ospredje postavlja naravo in človeka. MV Ptuj • Kreativno povabili britanske turiste Staro mesto, nova doživetja Znani britanski časopis Daily Mail je nedavno objavil da britanski turisti zelo težko izgovorijo ime mesta Ptuj. Kar 92 odstotkov Britancev naj bi ime Ptuja izgovorilo napačno. Foto: Črtomir Goznik Zavod za turizem in ponudniki v starem mestnem jedru so posneli zelo domiseln video, v katerem britanske turiste učijo izgovorjave imena mesta Ptuj. Novico so Ptujčani spretno izkoristili. Objava v britanskem časniku je sodelavcem Zavoda za turizem dala navdih, da posnamejo promocijski video, v katerem Ptujčani na izjemno simpatičen način turiste učijo izgovarjave imena mesta. Vsebina minuto in pol trajajočega videa je zelo privlačna. V njem nastopajo ponudniki, ki že leta in leta izvajajo dejavnost v starem mestnem jedru in se trudijo za stalno ponudbo v mestu. Video, posnet v angleškem jeziku, najprej prikaže prekrasno veduto mesta Ptuj, nato pa lastnik hotela Mitra Peter Vesenjak začne nagovor: „Dragi britanski prijatelji. Slišali smo, da imate težave z iz- govarjavo mesta Ptuj. Ptuj je skozi zgodovino imel različna imena: Pe-tavia, Pettau, Poetovio ... Danes je to Ptuj." V nadaljevanju videa nato ponudniki, ki jih je moč srečati v starem mestnem jedru, izgovarjajo ime Ptuja in vabijo v mesto. Vmes so prikazani kadri z značilno lokalno tematiko in ponudbo: mestno jedro, grad, vino, kulinarika, kurenti, zgodovina, muziciranje, gostoljubje . V videu so nastopili tudi najmlajši, ki so na Slovenskem trgu v zrak spustili balone in ob tem veselo zavriskali: „Ptuuuujjjjj!" „Odločitev, da posnamemo video, ki bi na humoren način izpostavil jezikovne zagate britanskih tu- ristov, je spontani odziv na novico britanskega časopisa. Tudi sami pri stiku, ne samo z britanskimi, ampak tudi s številnimi drugimi tujimi gosti, opažamo zanimive izpeljave imena našega mesta,« je poudarila Katja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj. Kot je dodala, je Zavod na svojem Facebo-ok kanalu Ptuj Info zagnal nagradno igro, ki bo srečnega izžrebanca nagradila z brezplačnim vikend oddihom za dve osebi v butičnem hotelu v starem mestnem jedra s spoznavanjem vinske kulture mesta in dediščine Kurentovanja. Novico o videu pa so tudi že objavili v britanskem časniku Daily Mail. Mojca Zemljarič Radio-Tednik praznuje z bralci in poslušalci Štajerski radioPTIH 55 let Večnamenska dvorana Gorisnica, 14. oktober ob 17. uri, Predprodaja vstopnic v tajništvu Radia-Tednika Ptuj po12 evrov. Vstopnica velja za dve osebi. Velika zabava z glasbenimi zvezdami: Manca Špik, Isaac Palma, Čuki in*&troci Osnovne šole Gorisnica, Štirje [kovači. Marko Škugorin klapaKampanel, Helena Blagne, Elda Viler dkim presenečenjem ..ft torek • 9. oktobra 2018 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Žerjav Navdušujejo z uglasbenimi zgodbami Ansambel bratov Žerjav je nastal na pobudo bratov Mateja in Damjana Žerjava. Glasba se v njuni družini prenaša iz roda v rod že sedmo generacijo. Sedež ima v Artičah pri Brežicah, kjer živita tudi ustanovitelja ansambla, ki na nastopih igrata harmoniko, bas kitaro, bariton in klaviaturo. Člana sta še zakonca Jan Rudman (kitara, električna kitara) in Eva Rudman (vokal), ki prihajata iz Celja. Repertoar ansambla je zelo širok, saj želijo zadovoljiti okuse različnih poslušalcev. Preigravajo skladbe starejših avtorjev (Slak, Mihelič, Avsenik, Klavžar ...) do sodobnejših (Modrijani, Gadi, Unikat ...). Najdejo pa se tudi preproste ljudske viže, ki jih ljudje vedno radi zapo-jejo z njimi. Ustvarjajo tudi lastne skladbe, za katere so besedila napisali številni znani pisci, kot Fanika Požek, Matej Kocjančič, Vera Soline, Majda Rebernik, Igor Pirkovič, glasbo pa so izdelali Toni Sotošek, Tine Lesjak, Peter Fink, Tone Stritof in drugi. Nekaj skladb pa so v celoti ustvarili sami. Poslušalci jih najbolj poznajo po skladbah: Čarovnik čas, ki je bila sploh njihova prva pesem, ki je med ljudmi postala priljubljena zaradi razgibane melodije in sporočilnosti besedila, in Le pridi, le pridi, Na sončni strani, ki opeva našo domovino, in Decembrska pravljica. Prvo zgoščenko z 10 lastnimi skladbami so izdali leta 2013. Novo načrtujejo v kratkem. Ansambel Žerjav Njihova glasba je drugačna od drugih v tem, da je bila vsaka skladba narejena načrtno. Za vsakim besedilom se skriva zgodba, ki so jo tudi uglasbili. Nastopajo po vsej Sloveniji, radi se odzovejo tudi povabilom na humanitarne koncerte. Zelo so ponosni na svoje Kar pa zadeva razmišljanje o tem, da se ustvarja »nov stil« narodno--zabavne glasbe, pa je tako, da so tudi Avseniki in Slaki skozi čas spremenili način, tako da vse viže niso narejene po istem kopitu, povedo člani Ansambla bratov Žerjav. Prav je, da je ansamblov veliko, zakaj bi se sramovali svoje identitete. Mogoče je premalo takih zasedb, ki bi obstale dalj časa, še dodajajo. „Festivali so pomembni za ansamble, to je neke vrste ogledalo. Tudi mi smo se jih že udeležili, med drugim smo osvojili tudi bronastega termalčka v Dolenjskih Toplicah. Dobiš strokovno oceno in mnenje, ki ti pove, ali si na pravi poti ali ne oz. kaj moraš pri svojem delu še izboljšati. Problem pri nas je, da festivali z izjemo nekaj večjih (Ptuj, Števerjan, Slovenska polka in valček) ne dobijo medijskega prostora. Pomeni, da ansambel, ki zmaga na nekem festivalu, nima takoj medijske prepoznave, bi jo pa lahko imel. Če bi se vsi festivali predvajali po radijih in TV-ju, bi tudi ansambli to bolj izkoristili za svojo promocijo. Hkrati s tem pa bi se pesmi s festivalov prijele med ljudmi, tako pa z izjemo redkih posameznih skladb gredo zmagovalne viže nekam v pozabo, v ospredje pa prihajajo skladbe, narejene »na silo« in pro-movirane preko socialnih omrežij in svetovnega spleta. Skladbe za žur in zabavo prevladajo nad zmagovalnimi skladbami festivalov. Sicer pa se premalo kvintetov in tudi trio zasedb prijavlja na festivale. Razlog za to je mogoče v tem, da je festivalov precej in se ansambli ne uspejo pripraviti na njih ali pa preprosto v tem ne vidijo priložnosti. Tudi narodno-zabavna glasba je postala 'biznis'. Mi si želimo še naprej nastopati po širni Sloveniji in s svojim nastopanjem razveseljevati občinstvo. Kot rečeno, imamo v načrtu posneti še nekaj skladb in potem izdati nov projekt. Tudi festivali so še v načrtih in upamo, da se nam bo poleg družinskih in službenih obveznosti uspelo pripraviti nanje," pa je v imenu Ansambla bratov Žerjav še povedal Damjan Žerjav. MG Foto: zasebni arhiv nastope med slovenskimi izseljenci v Nemčiji, Frankfurtu in Essnu, v čast pa si štejejo tudi, da so igrali na 40-letnici slovenske šole v nemškem Hildnu. S tem ko se razvija slovenska na-rodno-zabavna scena, se ohranjata tudi slovenska kultura in tradicija. Slovenija • Ko vas Furs povpraša po izvoru premoženja, imejte pripravljene papirje, ne izgovorov Slovenec v taksiju našel kovček, poln denarja Ko Furs ugotovi, da se uradni podatki o premoženju posameznika ne ujemajo z dejanskim stanjem, zahteva pojasnila. Nekatera so res šokantna. Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) redno pregledujejo premoženjsko stanje posameznikov in iščejo neskladja. Če ste prejemnik socialne pomoči in se vozite v beemveju, vas bodo prej ali slej vprašali, od kod vam denar. Če ugotovijo neskladje oziroma premoženje, ki ga Fursu niste prijavili, vam grozita kazen in davek v višini kar 70 odstotkov. Zgodbe in zgodbice Davčni uslužbenci, ki se ukvarjajo s takimi primeri, so v preteklosti slišali že vse možne izgovore. Najpogosteje se Slovenci izgovarjamo na dediščine, darila sorodnikov, pa na neverjetne zaslužke na kapitalskih trgih ali trgih digitalnih valut in celo na igre na srečo. A kot pojasnjujejo na Fursu, bi za vse te primere morala obstajati papirnata sled, torej podatki o izplačilih oziroma nakazilih. »Breme dokazovanja je v teh primerih na davčnih zavezancih. Oni morajo dokazati, na kakšen način so do premoženja prišli,« so nam povedali na Fursu. Med najbolj neverjetnimi izgovori, ki so jih slišali v preteklosti, izstopata dva. Tako naj bi eden od zasačenih Slovencev izvor svojega Foto: Profimedia www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Če najdete večjo količino denarja, jo morate prijaviti policiji. premoženja pojasnil s pravljično najdbo: »Usedel sem se v taksi in na zadnjem sedežu našel kovček, poln denarja.« Drugi je napletel tole zgodbico: »Ko sem prekopaval vrt, sem po naključju našel zakopano večjo količino zlata.« Ne ena ne druga zgodba seveda nista imeli realne podlage. Ob tem velja razložiti, da tudi če bi Slovenca z bujno domišljijo res našla denar oziroma zlato, bi to po zakonu morala prijaviti policiji. Denar je vedno težje skriti V Sloveniji so leta 2017 opravili 43 nadzorov, ob tem pa so inšpektorji ugotovili, da morajo davčni zavezanci plačati dodatnih 11,787.450 evrov. Poleg inšpekcijskih nadzorov z odmerjenimi obveznostmi so leta 2017 izvedli še 23 finančnih preiskav in opravili 41 analiz. Premoženje, ki ga želijo ljudje skriti pred državo, ima tudi v tujini na voljo vedno manj skrivališč. V zadnjih letih so se namreč skorajda vse države obvezale poročati o premoženju tujih oseb v njihovih bankah. Furs je tako samo leta 2017 iz držav EU prejel 76.362 podatkov za zavezance, rezidente Slovenije, iz ZDA 1099 informacij in iz preostalih držav OECD še 22.526 informacij. Na podlagi prejetih podatkov pa je Furs je lani zaradi davčne utajitve vložil 82 kazenskih ovadb ter policiji in tožilstvu naznanil 14 kaznivih dejanj. Lani obsodilnih sodb na sodiščih zaradi utaje davkov ni bilo. Če vas Furs pozove k razjasnitvi izvora premoženja, morate sami dokazati, da ste ga pridobili na legalen način in da ste za vse plačali tudi davke. Če davčne obveznosti niso bile poravnane, jih v višini 70 odstotkov odmeri Furs. Furs odmeril 3,997.904 evre davka. Zanimivo bo videti, kaj bo prineslo leto 2018, saj je Fursu podatke o računih prvič v celoti posredovala tudi Foto: Pi V: .:■■;; S ofi media Slovenec naj bi na vrtu našel večjo količino zlata. Avstrija, kjer imamo Slovenci največ računov in »skritega« denarja. Podatke je morala naša severna soseda posredovati do konca septembra, analize prejetih informacij pa že potekajo. Davčne oaze V okviru nadzora poslovanja z davčnimi oazami se je Furs usmerjal predvsem na tiste transakcije, pri katerih so bili zaznani visoki odlivi sredstev v tujino in različne sheme z izključnim namenom prihranka na davku. Kje in pri kom bodo opravili nadzor, so se na Fursu odločali na podlagi lastnih analiz, na podlagi podatkov iz mednarodne izmenjave ter na podlagi informacij drugih državnih organov. Posebno pozornost so namenili tudi analizi podatkov, razkritih v tako imenovanih panamskih in rajskih dokumentih. Leta 2017 je bilo zgolj iz naslova poslovanja z davčnimi oazami odmerjeno 4,661.620,85 evra dodatnega davka. Žiga Kariž 14 TEDNIK Nasveti ^ torek • 9. oktobra 2018 Kaj bomo danes jedli \ 1 * ' \ Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK vampi v omaki, polenta, solata, sadje SREDA zelenjavna juha, makaronovo meso, zeljna solata, palačinke ČETRTEK nadevana paprika, pire krompir, solata, skutne miške PETEK krompirjeva juha, testenine s tuno, solata, jabolčni zavitek SOBOTA štajerski fižolov golaž, biskvitno pecivo s slivami NEDELJA goveja juha, pečen piščanec, jajčni vlivanci, zelena solata, tiramisu PONEDELJEK prežganka, musaka z mletim mesom, endivija, sadje Biskvitno pecivo s slivami Sestavine: biskvit: 3 jajca, 20 dag sladkorja, 6 žlic olja, 1 vanilijin sladkor, 30 dag moke, 1 pecilni prašek, 10 žlic mleka (po potrebi), 1 jogurt; nadev: 80 dag sliv, cimet, sladkor. Jajca, sladkor in vanilijin sladkor penasto stepemo, dodamo olje, pecilni prašek in moko. Vmešamo jogurt. Masa pride malo bolj gosta, po potrebi dodamo mleko. Slive razpolovimo, dodamo sladkor (ali pa brez sladkorja) in cimet ter pustimo, da se malo prepojijo. Maso vlijemo v pomaščen in po-mokan pekač (mi smo uporabili 26 cm x 35 cm), po njej pa položimo slive. Pečemo pol ure, da dobi biskvit lepo barvo (če se ga sploh vidi med slivami). Štajerski fižolov golaž Sestavine: 150 dag fižola, 30 dag prekajene svinjine, 20 dag sveže svinjine, 5 dag maščobe (svinjska mast), 4 čebule, 2 stroka česna, 1 žlička paprike, 2 lovorova lista, 1 srednje velik korenček, 5 dag paradižnikove mezge, sol. Fižol čez noč namočimo, drugi dan ga odcedimo in nato pristavimo na ogenj v rahlo osoljeni vodi. Medtem ko se kuha, na drobno nasekljamo čebulo in česen, na drobne kose narežemo meso in nastrgamo korenček. Ko je fižol na pol kuhan, mu dodamo prekajeno svinjino. Na svinjski masti prepražimo čebulo in česen. Ko zadiši, dodamo še sveže meso, papriko, lovorova lista in nastrgan korenček. Vse skupaj dušimo, da se meso zmehča, in stresemo k mehkemu fižolu. Solimo in skupaj prevremo, tik pred koncem pa primešamo še paradižnikovo mezgo. Zeleni nasveti Čebulček za mlado čebulo sadimo zdaj Na prostem v začetku oktobra posadimo čebulček, sama svetujem, da je to samo tisti, ki je namenjen pridelavi za mlado čebulo. Boste vprašali, zakaj? Zato, ker je čebulček samo čebula, ki ji je bila na silo prekinjena vegetacija. Čebula pa v naravi pomeni rezervo hrane za cvetno steblo v naslednjem letu. Vsako živo bitje namreč vse svoje moči vlaga vedno v razmnoževanje. Da bi potekalo brez težav, se je v naravi skozi stoletja razvoja čebula prilagodila tako, da za oblikovanje in razvoj cvetnega stebla potrebuje dovolj hrane (velikost čebulčka) in določeno količino nizkih temperatur. Zato vsak čebulček, ki je večji od 25 do 30 mm premera ob določeni količini nizkih temperatur zacveti - požene cvetno steblo. Pozimi seveda ni vprašanje, naj bo še tako mila, je dovolj mrzlo. Zato večji čebulček požene steblo, s tem pa bo pridelek nižji, predvsem pa slabše kakovosti. Pri pridelavi mlade čebule to seveda ni vprašanje, saj jo populimo, preden se to zgodi. Zato svetujem, da jeseni sadimo čebulček samo za pridelavo mlade čebule. Še vedno lahko ločite večje čebulčke, te posadite posebej, kar zelo blizu skupaj (3-5cm). Tako boste vedeli, kje s spravilom mlade čebule začeti. Tile bodo zagotovo zacveteli, zato jih poberite prve. Manjše od 25 mm pa lahko sadite nekaj dalj narazen (8-10 cm) in jih pustite tudi odebeliti se, celo zaključiti vegetacijo, če imate sladko čebulo. Seveda se bela čebula (majski srebrnjak) ne skladišči dolgo, kakšen mesec pa le ostane v primernem, suhem, temnem in hladnem skladišču. Opozarjam vas, da je v teku nalet porove zavrtalke. Za pokrivanje je že prepozno, nekje konec tega tedna posevke zalijte s pelinovim čajem, pripravkom iz rabarbare ali se odločite za kakšna v trgovini kupljena naravna sredstva, kot je izvleček rastline neem. Če imate doma entomopatogene ogorčice, jih zdaj uporabite. Za nabavo pa je prepozno, saj jih je treba uporabiti zdaj. Naravne, ekološke pripravke uporabite ponovno vsakih sedem dni do prve močne slane. Kaj še sejemo na prosto Foto: Miša Pušenjak Cel oktober še lahko sejemo zimske sorte solate, motovilec in špinačo. Prav tako še vedno ni prepozno za setev rukole in azijskih listnatih rastlin. Verjetno ste že vsi opazili, da dobite pri nas seme dveh vrst rukole. Tista, ki ji rečemo divja, na vrečicah s semenom piše celo tankolistni dvoredec, prezimi skoraj v vsakih pogojih. Je pa ostrejšega okusa, ima narezljane, nekoliko manjše liste. Prava rukola, rukola, rukvica ali botanično Eruca sativa težje prezimi, ima pa večje liste z valovitim a bolj ali manj ravnim listnim robom. Je manj izrazite arome, zato jo radi jedo tudi otroci. V mešanici azijskih listnatih rastlin najdemo kar nekaj vrst križnic, prav vse pa so odlične za izboljšanje našega imunskega sistema pred zimo. Verjetno že vsi poznate tudi sorte zimskih solat. Pa vendarle na hitro kratek opis tistih, katerih seme se dobi na naših policah. Treba je vedeti, da je tradicija pridelovanja zimskih solat bolj ali manj naša. Zato v svetu ni veliko novih sort in se ta sortiment ne spreminja veliko. Ze od nekdaj poznam mehkolistni sorti zimsko rjavko (Brune d'Hiver) in nansen (Winter Butterkopf). Vprašali se boste, kaj pomenita tuji imeni v oklepajih, če pa poznamo ti dve sorti že nekaj desetletij. Kljub temu da gre za stari sorti, nista domači, nista avtohtoni, lahko bi jima sicer rekli udomačeni, a prvo ime sta dobili drugod. Po evropski zakonodaji pa mora na vrečici s semenom pisati tudi originalno ime. Po imenu pa boste razbrali, da je prva rdečelistna, druga pa je zelena. Precej mlajšega datuma pri nas sta krhkolistni posavka in vegorka. Prihajata iz Hrvaške. Prva je zelena, druga pa rumeno-zelena z nekaj rdečimi pegami. Domača, slovenska pa je zelena bistra. Za slednjo so značilne zelo velike, ne povsem trde glave in predvsem to, da je odlična brez gnojenja in lahko precej problematična, če jo gnojimo preveč. Po večjem delu Slovenije lahko zimsko solato na prostem sejete do konca meseca. Zimske solate posejte v vrste 30-40 cm narazen. Le tako boste spomladi dobro obvladali plevele, prerahljali zemljo in s tem omogočili dobro rast. Povprek posejane rastline hitro preraste plevel, težje jih je rezati in predvsem je rahljanje zemlje skoraj nemogoče. Enako velja tudi za setev motovilca in špinače, le da so razdalje med vrstami seveda krajše (20-25 cm). v Česen sadimo konec meseca Konec meseca pa posadimo še česen. Sadimo tako zimske kakor letne sorte. Tudi spomladanski česen prezimi, le da ne potrebuje zime za dober pridelek. Pri česnu velja drugače kakor pri čebuli, debeli stroki dajo višji pridelek. Zato svetujem, da ob stročkanju (delitvi) ločite debelejše, zunanje stroke od drobnejših. Prve sadite v vrsti 10 cm narazen, druge pa kar enega poleg drugega in te rastline pojejte kot mladi česen. Med vrstami naj bo vsaj 30 cm. Globina sajenja jeseni je 8-10 cm. V rastlinjaku je izbira še večja V rastlinjak sejemo pravzaprav iste rastline, le da jih lahko sejemo, sadimo nekaj dalj časa, še v november. Dodamo lahko samo še setev mesečne redkvice, ki se vsaj v začetku oktobra še povsem obnese, in presajanje sadik nadzemne kolerabice, če jih še kje dobite. Vsekakor pa lahko v rastlinjak kasneje, mogoče konec novembra oziroma ko se napovedo nizke nočne temperature, umaknemo tudi odrasle rastline endivije, radiča in zelja. Preprosto z lopato jih s čim več zemlje izkopljemo in prestavimo v rastlinjak ter posadimo. Tako zadržimo rastline žive, zelene in polne koristnih sestavin še dolgo v zimo. Zato si zanje pustite dovolj prostora. Samo še en nasvet za danes. Solata je v teh terminih sajenja zelo občutljiva na ozek kolobar in je ne smete sejati ali saditi na isto mesto, kot je bila lani. Zelo kmalu boste opazili, da vam je bo v ozkem kolobarju vsaj polovico propadlo pred rezanjem. Zato naj gre vsako leto na drugo polovico rastlinjaka, potem težav ne boste imeli. Miša Pušenjak torek • 9. oktobra 2018 Za kratek čas Štajerski 15 Vidi se... ... da je prav, da gasilci tuintam pripravijo kakšno vajo. Glede na to, da jih ljudje kličejo za vse kaj drugega kot požar, imajo vsaj na vaji priložnost videti ogenj. In se spomniti, da so gasilci, ne pa komunalci, ki črpajo vodo iz kleti ali čistijo odtočne jaške, mehaniki, ki razrezujejo avtomobile, uničevalci os in čebel, reševalci mačk z drevja... Govori se... ... da bo očitno letošnja ptujska županska volilna jesen zelo pravljična. Kaže namreč na Sneguljčico in sedem palčkov. Samo da ne zmaga Bedak Jurček ... ... da je očitno okrog ptujskega urgentnega centra že od začetka bila neka mučka in so nekateri delali račun brez krčmarja. Tako so nas iz bolnišnice nenehno pozivali k dodatnemu zbiranju denarja in nas prepričevali, da nas hudobna država nima rada, saj moramo edini v državi sofinancirati svoj urgentni center. Modro pa so molčali, da bi radi zgradili še Prireditvenik kaj drugega, ne le urgenco. In to so priznali sedaj, ko je država rekla, da je za urgenco zbrani denar njen. »Pa saj ni bil za urgenco!« so s težkim srcem priznali v Ptuju. ... da je novi zdravstveni minister po mnenju nekaterih nedotakljivih zdravstvenih delavcev res fakin. Sedaj zahteva, da morajo zdravniki med službenim časom celo delati, ne le da so prisotni na delovnem mestu. In potem mora tak utrujen zdravnik popoldne oddelati še zasebnih nekaj ur! Kdo bo to vzdržal?! ... da se bo država (končno) lotila problematike zasmra-jenosti našega okolja, saj tega doslej ni nihče spremljal. Predlagamo, da se enota, po kateri bi merili velikost smradu, imenuje ptuj. V našem mestu obstaja toliko različnih smradov, da ne bo težko narediti ustrezne lestvice. In nam bodo ob vremenskih napovedih odslej sporočili še: smrad v Ljubljani je pet ptu-jev, na Celjskem pa so spet presegli svoje ptujske rekorde. ... da bodo na Ptuju posode za odpadke po novem opremili s čipi, da bi dosegli večjo preglednost nad stroški skrbi za odpadke. Pa bo najbrž treba čipirati stanovalce, saj posoda ni nič kriva, če se v njej znajde nepravi odpadek. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 6 5 9 4 7 8 3 9 1 2 5 9 2 3 8 1 6 2 1 2 7 6 3 8 2 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€€ QQ Bik ¥¥ ©©© € Q Dvojcka ¥ ©© €€€ QQ Rak ¥¥¥ © €€ QQQ Lev ¥¥ © €€€ QQ Devica ¥¥¥ ©© €€€ Q Tehtnica ¥ ©©© € QQ Škorpijon ¥¥¥ © €€ OOO Strelec ¥¥ ©©© € OOO Kozorog ¥ ©© €€€ O Vodnar ¥¥ ©©© € OOO m ¥¥¥ ©© QQ Torek, 9. oktober 08:45 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Rdeča kapica, ob 8.45, 9.30 in 11.00 13:00 Ptuj, galerija Magistrat, odprtje razstave Slovenska teritorialna obramba od 1968 do 1990 17:00 Hajdina, PSC, odprtje 1. samostojne razstave del Antonije Krajnc - Tonke Sreda, 10. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, predstava iCankar, ob 9.30 in 11.00, za šole in izven 12:00 Skorba, Dom krajanov, srečanje starejših občanov občine Hajdina, zbirališča po naseljih pred gasilskimi domovi oz. pred domovi krajanov ob 11.30 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Na poti k sebi, Kdo sem in kdo naj postanem z Nado Polajžer Četrtek, 11. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, detektivka za mladino iCankar, ob 9.30 in 11.00, za šole in izven 16:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Igrarije z bratoma Malek, kraljestvo živali, ustvarjalnice, poslikava, živalske igre Petek, 12. oktober 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, detektivka za mladino iCankar, ob 9.30 in 11.00, za šole in izven 17:00 Ptuj, Narodni dom, letni koncert Pevk ptujskih upokojenk, po koncertu bo druženje 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, slavnostna akademija ob 70-letnici Štajerskega tednika in 55-letnici Radia Ptuj, slovesnosti sledi druženje s pogostitvijo v romanskem palaciju gradu 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, Anton Horvat in ptujski godbeniki Mestni kino Ptuj Sreda, 10. oktober: 10:00 Filmska čajanka: Louise pozimi; 20:00 Zvezda je rojena. Četrtek, 11. oktober: 20:00 Prvi človek. Petek, 12. oktober: 17:00 Mala noga; 19:00 Hladna vojna; 21:00 Prvi človek. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 15. oktobra 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Jure Pišek, Starše. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: ČG 1G Štajerski Križemkražem torek • 9. oktobra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 6. del Spet v civilizacijo Najin popoldanski izhod pred zaprtjem kampaje bil znova uspešen. Našla sva en večji ribnik, kjer so se kopali nilski konji. Dokler se ta žival ne začne premikati, sploh ne moreš določiti števila, koliko jih je. Presenetila pa naju je tudi druga vrsta živali, ki tudi rada miruje - krokodili. Naslednje jutro se je začel najin zadnji dan v parku, ki sva ga začela kot običajno. Jutranja vožnja je bila znova uspešna, saj sva že okoli šeste ure zjutraj v daljavi zagledala kolono še nedoločljivih živali. Ko sva se približala, sva ugotovila, da gre za geparda - namreč mamico in nekaj otročkov. V avtu sva se čisto približala, mamica pa ni kazala nobenih napadalnih teženj. Gepard je krasna žival, atletske postave, mladički pa so izgledali tako prikupno, da bi si vzel enega za domov. Kmalu je privihralo še več avtomobilov, ki so potem mlado mati samohranilko pregnali v hosto. Med najinim nekajdnevnim bivanjem v rezervatu oz. parku Kruger sva z Jernejem postala že tako izbirčna, da se za kakšne impale, žirafe ali slone sploh nisva več ustavljala, ker nama je bilo to že tako vsakdanje, kot da bi doma v vinogradu zalotila srno. Omenil bi še skupine pavijanov, ki so v gostejših predelih in med visokimi drevesi skakali po cesti in okrog naju. Še posebej sva se nasmejala eni opič- Krokodila sploh ne opaziš, dokler se ne premakne. ji družini, kjer je očitno potekalo vse tako, kot pri ljudeh. Par se je skregal, šel vsak na svojo stran, mali pavijanček pa se je šel stisnit k nežnejši polovici. Očitno je tudi pri opicah tako, da otrok ob špetiru vedno potegne z mamo... Med najbolj mogočnimi živalmi, ki so mi ostale v spominu, so tudi vodni bivoli, imenovani tudi kafrski bivoli oz. indijski bivoli. V dolžino merijo do tri 0 Športnik Z20G0 STANOVANJSKO PREDMESTJE ALEKSANDRU! NAŠA IGRALKA (KATARINA) PROSTOR, KJER LOVEC ČAKA NA DIVJAD DNINA (NARE(NO), ZLASTI NA PRIMORSKEM IN NOTRANJSKEM OBIČAJNO ZELEN OKRASNI KAMEN HRVAŠKA IGRALKA BEGOVlC faktura nuša derenda ŽELEZNE OJAČITVE V BETONU AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) VELIKA VEŽA »JAVNIH POSLOPJIH CRNOPETA ANTILOPA NÜST ALPSKA SMUČARKA PISATELJ SELIŠKAR ODSTRANJEVALEC SNEGA ZAREBR-nlcft "SÄT PISATELJ (VITAN) OPERNA PEVKA CALLAS ZGORNJI DEL GLAVE STROJ ZA ČIŠČENJE INGLAJE-NJE LEDU ZVIJAČA OBLIKA SAMOSTALNIKE BESEDE SREDNJEAMERIŠKA OTOŠKA DRŽAVA PREDNJA STRAN KOVANCA SPRINTER BOLDON NAŠ PEVEC ¡PETER) AVSTRALSKI IGRALEC (GEOFFREY) DREVO ZRDEClMI SOPLODJI VALUTA BRAZILIJE REKA, KI TECESKO-Zl PTUJ IGRALKA BELAK PIŠČALKA ZA KLICANJE SOV, COVINEK URJENJE antična grCija AMERIŠKA IGRALKA MacGRAW VRABCJI MLADIC NASELJE JUŽNO OD MARIBORA VOZNIK NEVESTINE OPREME POŠKODBA TKIVA KALCIJEV GLINENEC OLIVER TWIST KIT SAMOROG ROJSTNI KRAJ F. PREŠERNA ZLATO RUMENA HRUŠKA USESNI NAKIT DOLINAV JULIJSKIH ALPAH DRUGO NAJVEČJE MESTO NA POLJSKEM NERESNICA ŠTORKLJA (PREKMURSKO) NAŠPOL-TRDI SIR ZRAK, OZRAČJE Častniška prepasnica LINDA EVANS STAROKR. PODOBA MOLIVCA MOTO-KROSIST GAJSER RIBJA SAMICA, «ODLAGA IKRE DELCI, KI LEBDIJO VTEKOClNI IZDELOVALEC PIROTEHNIČNIH IZDELKOV ABAKA - azijski vlaknati bananovec z izredno močnimi vlakni in neužitnimi plodovi, ABUKIR - stanovanjsko predmestje Aleksandrije, ORANT - podoba molivca z v nebo dvignjenimi rokami (v starokrščanski umetnosti), ŽADEIT - metamorfna kamnina za okrasne kamne /Vi Foto: Dani Zorko • ... - •"•'••v . i? ... ".■■ÄiAi - • - . Foto: Dani Zorko metre in z orjaškimi rogovi predstavljajo zelo mogočno žival. Vodnega bivola posebej omenjam zato, ker naj bi iz te pasme v 3. tisočletju pr. n. š. v močvirnatih predelih Azije vzgojili Mali gepard bi rad po svoje. udomačeno obliko bikov, ki je precej skromneje razvita. Kakorkoli, park sva zapustila nekje sredi dneva, čakala pa naju je dolga vožnja proti jugu, proti pogorju Drakensberg oz. Zmajeve gore. Najin prvotni načrt je bil sprva, da greva čisto do obale, do mesta Durban, vendar pa sva raje dlje časa ostala v Krugerju in tako prihranila nekaj časa za udobnejše potovanje. Do Winterto-na sva imela še dobrih 7 ur, pot je pa znova potekala po neskončnih serpentinah, gor in dol. Avto še vedno ni bil dobro utečen in še vedno ni dovolj potegnil, zato sva bila precej nejevoljna, saj bi se lahko peljala bistveno hitreje. V enem izmed mest ob poti sva nalila gorivo, čez cesto pa sva na stekleni stavbi uzrla bleščečo oznako najinega avtomobila. Takoj sva bila sklepčna, da greva na servis vprašat, če se da Krokodilje ležal zgolj nekaj metrov od najinega avta in zlahka bi imela opravka z njim, če bi vozilo zapustila. Nisva ga pa opazila zaradi tega, ker je najina pozornost veljala nilskim konjem oz. njihovemu posebnemu opravilu. Samo to bom napisal -na internetu si zavrtite posnetek, ko nilski konj opravlja eno izmed svojih potreb in potem boste razumeli, zakaj sva se še ves večer krohotala. kaj narediti. Vodja delavnice je bil sicer faca, vendar skupaj s skupino mehanikov niso znali nič pomagati. Šli smo celo na testno vožnjo, po pregledu pa nama je svetoval, naj pač menjavava na visokih obratih. Ne ga srat, nama bi motor razneslo, če bi vozila tako kot on tiste pol ure. Brez da bi kaj uredila sva se znova spopadla z neskončno dolgo cesto. Najin cilj je bil sicer Winterton, od koder je mogoče brez težav dostopati do pogorja, kamor sva hotela iti malo pohajat te dni, vendar pa v praksi nisva vedela, kako daleč bova prišla. Resnici na ljubo, to nama je bilo čisto vseeno. Zanimivo je bilo to, da so nekateri kraji ob poti imeli zelo znana imena, kot na primer Amsterdam ali Liverpool, nekje pa sva celo zasledila tablo za Betle-hem. Vmes sva se morala ustaviti, da sva nekaj zaužila, vendar pa si nisva privoščila pravega kosila, saj sva hotela priti čim dlje. Po treh dneh v divjini nama je bilo čudno edino to, da nikjer ni bilo nobenega slona ali zebre, ki sva jih bila že tako navajena. Kljub temu da sva se na poti nekajkrat ustavila, sva še za svetlega prispela v Winterton. Mestece obsega pravzaprav malo večje križišče, nekaj trgovin in bencinsko črpalko, ostala infrastruktura pa je bila narejena bolj površno. Malo sva povprašala, ali imajo kje kakšno prenočišče in ena ženska nama je svetovala neko kmetijo izven mesta. Ja super, bomo spali tudi na seniku, samo da ni treba postavljati šotora... Foto: Dani Zorko Tudi pri opicah otrok vedno potegne z mamo. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet Boleč poraz pred očmi predsednika Stran 18 Motokros Jubilejni naslov za Gajserja mlajšega Stran 18 tednik Rokomet Prvi del 15:9 za Ormož, drugi 9:16 za Loko ... Stran 19 Rokomet Ptujski rokometaši »leteli po igrišču« Stran 19 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 12. krog Aluminij tekmec po meri za neprepričljivi Maribor Maribor je v prvem medsebojnem srečanju z Aluminijem v tej sezoni prepričljivo slavil v Kidričevem (2:5). V drugo so do zmage prišli na manj prepričljiv način, a tri točke so vseeno na njihovem računu ... To je bila za vijoličaste še posebej pomembna tekma zaradi poraza v prejšnjem krogu proti Muri; dveh zaporednih spodrsljajev si pred reprezentančnim premorom pač niso smeli privoščiti ... Oba trenerja sta imela kar nekaj težav s sestavo ekip, saj Darko Milanič ni mogel računati na Mil-ca, Šulerja in Kramariča, Oliver Bogatinov pa na Vrbanca, Konte-ka in Maloka. Kidričevski trener se je tokrat odločil za spremembo na levem bočnem položaju, namesto Erika Glihe je začel Alen Krajnc, Konteka je zamenjal Martinovič. Horvat in Rogina zapretila, Mlakar zadel Začetek je bil zelo razburljiv, saj je Horvat že v 2. minuti zapretil s strelom iz 22 metrov, Handano-vič je moral pokazati vse svoje znanje, da je žogo odbil v polje, Rogina pa je v nadaljevanju akcije iz ugodnega položaja ni uspel spraviti v gol. Odgovor je bil silovit: najboljši igralec meseca septembra Dino Hotič je izjemno natančno podal v prazen prostor do Jana Mlakarja, ta je stekel sam proti Janžekoviču in ga uspešno obšel ter zadel za 1:0. Za Mlakarja je to že sedmi gol v sezoni, s čimer se je na vrhu lestvice strelcev izenačil s Hotičem ter Rokom Sirkom iz Mure. Tudi v nadaljevanju so pobudo držali domačini, ki pa jim prav posebej izdelanih akcij ni uspelo izpeljati. Po strelu Derviševiča v 23. Maribor-Aluminij 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Mlakar (3.), 1:1 Kidrič (62.), 2:1 Derviševič (67.). MARIBOR: Handanovič, Klinar, Viler, Ivkovič, Uskokovič, Derviševič, Pihler, Hotič, Vršič (od 71. Tavares), Mlakar (od 75. Meša-novič), Zahovič (od 88. Vrhovec). Trener: Darko Milanič. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Krajnc, Martinovič, Grgič, Mumi-novič, Petrovič, Tahiraj, Rogina (od 72. Marinšek), Horvat (od 83. Leko), Kidrič (od 88. Trdina). Trener: Oliver Bogatinov. minuti se je izkazal Janžekovič, ob zaključku prvega polčasa pa je bil po podaji Vilerja v izjemnem položaju Mlakar, a žoge iz dveh metrov mu ni uspelo spraviti v gol, zadel je le Martinoviča. Šumarjem je uspelo v nekaj primerih držati žogo na polovici domačinov, lepo so kombinirali, a le do roba 16-metrskega prostora. Tam so se njihove akcije kot po pravilu končale brez zaključnega strela. Med redkimi zaključki sta zapretila Krajnc v 36. in Horvat v 45. minuti, a nenatančno. »Ob polčasu smo se dogovorili, da poskušamo pritisniti in izničiti vodstvo Maribora,« je po tekmi povedal Dejan Petrovič. Začelo se je dobro, s priložnostjo Horvata v 47. minuti, a je ta po podaji Krajn-ca slabo sprejel žogo. Mlakar, Zahovič, Mlakar ... Nato so na vrsto prišle minute Maribora, ki je nanizal vsaj tri t. i. 100 % priložnosti. V 51. minuti je bil Mlakar po novi podaji Hotiča sam pred Janžekovičem, ta pa je odlič- 1. MARIBOR 12 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 12 3. GORICA 12 4. ALUMINIJ 12 5. DOMŽALE 12 6. MURA 12 7. CELJE 12 8. TRIGLAV KRANJ 12 9. RUDAR VELENJE 12 10. KRŠKO 12 34:11 24:13 18:15 19:19 20:18 19:19 13:16 16:25 9:27 5:14 27 22 21 17 15 13 13 12 11 9 ; m ■i'&ftofHpH'fmfitotj,. .... Foto: Drago Wernig/ m24.si Nogometaši Maribora so si prislužili kar nekaj kritik trenerja Milaniča, a so kljub temu vknjižili zmago. Na fotografiji so Dejan Petrovič in Ilija Martinovič (oba Aluminij) ter v sredini Jan Mlakar (Maribor). no reagiral. V 54. minuti je bil po podaji Vršiča sam pred vratarjem Aluminija Zahovič, a je žogo usmeril mimo gola. Nazadnje je v 56. minuti Mlakar po podaji Zahoviča neoviran streljal z glavo iz sedmih metrov, a točno v Janžekoviča . »Priložnosti za povišanje vodstva je bilo - milo rečeno - več kot dovolj, to so 'zicerji', ki bi jih enostavno morali izkoristiti,« je bil po tekmi kritičen Darko Milanič. Je pa v tem našel nekaj dobrega: »Prihajamo v priložnosti, imamo to kakovost, le zadeti je še treba.« Kazen za zapravljeno je vijoličaste doletela v 61. minuti, ko je Nemanja Jakšič sprejel žogo na desni strani igrišča, sledil je predložek v kazenski prostor, kjer je bil najvišji Rok Kidrič in je z glavo zadel v polno - 1:1. To je bila že tretja zaporedna tekma, na kateri je Kidrič dosegel zadetek. Po pričakovanjih so Mariborčani takoj poskušali preobrniti rezultat, kar jim je tudi uspelo. Le pet minut kasneje je namreč Martinovič precej nespametno naredil prekršek zunaj kazenskega prostora na desni strani. K žogi je pristopil Amir Derviševič in žogo mimo živega zidu tako močno zavrtinčil proti golu, da je pristala v mreži - 2:1. Gostje so sicer pri glavnem sodniku poskušali doseči razveljavitev zadetka, saj naj bi Luka Zahovič vplival na vratarja v prepovedanem položaju, a sodnik Mitja Žganec ni spremenil svoje prvotne odločitve. Bogatinov je poskušal s tremi menjavami (vstopili so Marinšek, Leko in Trdina) spremeniti potek srečanja, a razen krajše terenske pobude in »veliko prometa« na levi strani, kjer je veliko poskušal Alen Krajnc, kakšne posebne nevarnosti za Handanoviča ni bilo. Zanimiv je podatek, da sta bili ekipi na koncu zelo izenačeni v posesti žoge (53-47 %), kar je v Ljudskem vrtu redek podatek. Močno pa so pri Kidričanih manjkali zaključni streli, glede na število primernih situacij jih je bilo resnično le za vzorec. Zakaj je tako, pa je že vprašanje za njihov strokovni štab. Težko se je otresti občutka, da bi se dalo v Ljudskem vrtu storiti več, a Maribor je vendarle Maribor, zmaguje lahko tudi z manj prepričljivimi predstavami. Jože Mohorič pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 12. KROGA: Maribor - Aluminij 2:1 (1:0); Krško - Rudar Velenje 0:0; Domžale - Mura 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Ibraimi (24.), 2:0 Klemenčič (85.), 2:1 Sirk (87.), 2:2 Sirk (92.). Rdeča kartona: Morris (32.), Ibričič (59., oba Domžale); Celje - Olimpija 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Lotrič (22.), 1:1 Vombergar (36., z 11 m), 1:2 Bagnack (85.), 1:3 Kronaveter (90.); Triglav - Gorica 2:4 (1:1); strelci: 0:1. M. Kavčič (21.), 1:1 Žurga (45.), 2:1 Gajič (51.), 2:2 Osuji (61., z 11 m), 2:3 Filipovič (68.), 2:4 Osuji (90.). Rdeči kartoni: Kryeziu (60., Triglav). Trojica se je oddaljila, ostale vodi Aluminij 12. krog je bil odigran v treh delovnih dneh, od petka do nedelje. Gledalci so videli solidnih 17 zadetkov in tri rdeče kartone. Največ gledalcev se je zbralo v Ljudskem vrtu, 3500. Trije vodilni klubi so slavili zmage in si pred zasledovalci priigrali nekoliko večjo zalogo prednosti. Edino domačo zmago so dosegli Mariborčani. Najbolj je bil tesen obračun v Domžalah, kjer domačini še enkrat več niso našli poti do zmage, čeprav so bili zelo blizu temu . Ko so v 85. minuti - z dvema igralcema manj na igrišču! - povišali prednost na 2:0, so le še redki privrženci Murašev verjeli v pozitiven izid. A je do njega v režiji rezervista Roka Sirka vendarle prišlo - v 92. minuti! Zanimivo tekmo sta v Krškem odigrali zadnjeuvrščeni moštvi lige. Zadetkov resda nista dosegli, zato pa so igralci obeh ekip kar štirikrat zadeli okvir gola, po dvakrat na vsaki strani. Gorica nadaljuje odlično serijo, neporažena je ostala že osem krogov zapored (štirje remiji, štiri zmage). Pot do zmage jim je v Kranju odprl mladi domači branilec Drilon Kryeziu, ki je v 60. minuti zakrivil 11-metrovko, ob tem pa prejel še drugi rumeni karton. Tudi Olimpija je v Celju po zaostanku preobrat začela z 11-metrovko, nato pa v samem finišu tekme dokončala delo. Pri drugem zadetku je Rok Kronaveter idealno podal, tretjega pa je z izjemnim prostim strelom dosegel kar sam. Vratar Celja Matjaž Rozman je bil povsem nemočen . Sledi reprezentančni premor, na zelenice se bodo prvoligaši vrnili v soboto, 20. oktobra. »Delovali smo kot ekipa, ki ve, kaj hoče« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »V Ljudski vrt se nismo prišli samo branit, kar nam je v precejšnji meri tudi uspelo. Smo pa seveda manj zadovoljni z rezultatom. Do 16-metrskega prostora nam je v napadu še šlo, nato pa bi bila potrebna določena dodatna individualna kakovost, morda s kakšno posebno podajo . Generalno gledano pa je moje mnenje, da smo na igrišču delovali kot ekipa, ki ve, kaj hoče.« Darko Milanič, trener Maribora: »Zadovoljen sem z rezultatom in s tem, kako smo prihajali v priložnosti. Nikakor pa nisem zadovoljen z realizacijo in s tem, kako smo se branili - to smo v celoti počeli zelo slabo. Bili smo enostavno preveč pasivni - ta trenutek kvari celotno sliko. V ekipo se je 'zavlekla' nekakšna mentalna utrujenost, kar se mi zdi nedopustno. Vsak igralec Maribora se mora zavedati, da v vijoličastem dresu ni enostavno igrati, ni dovolj odigrati dobro npr. 20 tekem v kratkem času, ampak več, včasih za dobro sezono tudi 40 in več. Treba je biti dober v obrambi in napadu, saj vsi tekmeci znajo igrati, predvsem pred svojim golom, treba pa je imeti tudi 'jajca' in biti agresiven v napadu.« Dejan Petrovič, Aluminij: »Tekma je bila dokaj enakovredna, oboji smo imeli svoje priložnosti. Maribor je izkoristil eno več in zato zasluženo zmagal. Nam se ni izšlo po željah, a smo se prikazali v dobri luči. V napadu imamo nekaj več težav, nismo dovolj konkretni. Če bi dosegli drugi zadetek, bi bila slika boljša, a nam žal ni uspelo.« Jan Mlakar, Maribor: »Uvod tekme je bil za nas dober, tudi sam sem z zadetkom seveda zadovoljen. V nadaljevanju sem imel sam in tudi moji soigralci še veliko priložnosti; ker jih nismo izkoristili, smo nato tudi 'trpeli'. Na srečo smo bili dovolj zbrani, da smo hitro po izenačenju zadeli drugi gol.« 8 3 1 6 4 2 5 6 1 5 2 5 4 3 5 3 4 5 2 7 3 3 3 6 3 2 7 1 6 5 18 Štajerski Šport torek • 9. oktobra 2018 Nogomet • 2. SNL, 10. krog Boleč poraz pred očmi predsednika Drava Dakinda Ptuj -Brda 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Fanimo (10.), 1:1 Kompara (67.), 1:2 Marcius (71.) DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Vezjak (od 57. And. Kolar), Rešek, Martič, Petek, Pirtovšek, Kukovec (od 81. Filipovič), Fanimo, Šporn, Čeh, Bizjak,. Trener: Nikola Jaroš. BRDA: Radikon, Kompara, Varga (od 77. Pavič), Marcius, Jazbar, Kodermac (od 38. Florjane), Jali-nous, Žižek, Kuraj, Bužinel (od 67. Štrukelj), Jusus. Trener: Domen Beršnjak Pred očmi približno 150 gledalcev in predsednika NK Drava Dakinda Ptuj Emmanuela Olo-ja Akpakvvuja so domači igralci doživeli boleč poraz s solidno in nepredvidljivo ekipo Brd. Slednji so vzeli ponujeno, medtem ko so ptujski nogometaši tokrat prikazali bledo predstavo. O razlogih za takšno igro je novi trener Drave Nikola Jaroš povedal: »Na tej tekmi enostavno nismo bili pravi. Že več dni se čuti, da igralci niso osredotočeni na nogomet, ampak na nekatere druge stvari - te jih mučijo in so v ospredju. Športnik si mora svoj status in svoje mesto pod soncem izboriti na igrišču.« Zadetek Fanima in še kaj ... Po uvodnem žvižgu glavnega sodnika Denisa Haliloviča so po vsega 25 sekundah Brda imela 100 % priložnost, a je Sacha Varga s treh metrov streljal čez gol. Podobno situacijo je v 17. minuti imel pri gostih še Jure Bužinel, ki je prav tako z bližine streljal čez vrata. A po uvodni priložnosti gostov je Drava takoj prevzela pobudo in z angažirano, organizirano ter agresivno igro prevladovala kakšnih 30 minut. V tem obdobju je najprej dobro odmerjen strel Nastje Čeha vrhunsko obranil vra- Foto: Črtomir Goznik Edini zadetek za domačo ekipo Drave je dosegel Matthias Fanimo, a to je bilo premalo za kakšno točko v srečanju z ekipo Brd. tar gostov Matija Radikon, nato je Jaka Bizjak za las streljal mimo gola, tretjo nevarno akcijo pa so Ptujčani vendarle kronali z zadetkom. Prodorni Bizjak je po levi strani prehitel obrambo Primorcev in natančno podal v sredino kazenskega prostora, v katerem je s pribižno šestih metrov Matthias Fanimo pospravil žogo v gol - 1:0. Po zadetku so se modri nekoliko umirili, a so še vedno nadzirali situacijo na igrišču. Gostje so medtem prežali na protinapade, v katerih so bili vedno znova nevarni. Do resnejšega zaključka je prišel Anže Kuraj, vendar je bil vratar Aleksander Šeliga pazljiv in se je dobro odzval. Proti koncu prvega dela je tempo igre vidno padel, igralci Brd pa so postajali vedno bolj pogumni, kar se jim je obrestovalo v nadaljevanju tekme. Polčas za pozabo Gostje so odločno krenili v drugi polčas, medtem ko pri Dravi ni bilo prave energije in povezanosti v sami igri. Gostje so bili bistveno več pri žogi in so ves čas pritiskali. To je obenem pomenilo, da so se tudi bolj odprli in tako so Ptu-jčani imeli več prostora, ki ga pa niso znali in zmogli izkoristiti. V tem obdobju so imeli »zaključno žogo«, potem ko je Fanimo pretekel pol igrišča, podal do Matevža Kukovca, čigar strel je odlično zaustavil Matija Radikon, medtem ko je odbito žogo Fanimo poslal mimo gola. Kazen je sledila kmalu, saj je Matija Kompara izenačil iz prostega strela s približno 20 metrov s pravim evrogolom - 1:1. To je dalo dodatni zalet Bricem, ki so le nekaj minut kasneje po dolgi akciji prišli do vodstva, saj je po predložku s strani Matic Marcius zadel z bližine - 1:2. Tudi po zaostanku se Drava tokrat ni prebudila, ampak je igrala do konca anemično in si v zadnjih dvajsetih minutah ni priigrala nobene situacije, s katere bi lahko izenačila. Po tekmi je bil trener Drave Nikola Jaroš vidno razočaran: »Zelo sem razočaran s tem porazom, razočarani so tudi igralci. Veliko smo izgubili, saj so nam vsi že pred tekmo pripisali tri točke. Ekipo Brd sem si sam nekajkrat ogledal in sem videl, da so dobro ekipa. To so na Ptuju tudi dokazali, zato si na lestvici zaslužijo višje mesto.« Na drugi strani je trener Brd Domen Beršnjak po slabem uvodu v prvenstvo zelo zadovoljen s tokratno zmago na Ptuju: »Danes se nam je na Ptuju vrnilo tisto, kar Motokros • Državno prvenstvo Jubilejni naslov za Gajserja mlajšega, naslov tudi za Bogomirja Z dirko v Radizelu se je v soboto končalo slovensko državno prvenstvo v motokrosu. Najboljši slovenski dirkač Tim Gajser, četrti na nedavno končanem svetovnem prvenstvu kategorije MXGP, je prevlado na slovenskih tleh potrdil z novo zmago, naslov prvaka v odprti kategoriji pa si je zagotovil že pred zadnjo dirko. Prvenstvo, ki je letos štelo šest dirk, se je aprila začelo v Prilipah, končalo pa, kot že nekaj zadnjih let, na radizelski progi. Sončno vreme in udeležba najuspešnejšega slovenskega motokrosista Tirna Gajserja sta v Radizel privabila tudi veliko navijačev. Prvaki za 2018 so postali: Tim Gajser (MX open), Maks Mausser (MX 125), Luka Milec (MX2), Madžar Noel Zanozc (MX 85), Jaka Peklaj (MX 65), Borut Koščak (MX Veterani 40) in Bogomir Gajser (MX Veterani 50), zmagovalec pokalnega prvenstva MX 50 pa je postal Val Slavec. V odprti kategoriji je bil še šestič letos pričakovano najhitrejši Tim Gajser (Motokros-Ski Gajser team), ki je naslov državnega prvaka osvojil brez izgubljene točke. To je za Gajserja že deseti naslov držav- Nafta in Dob remizirala, Sežanci na vrh Dosedanjih nepopolnih deset odigranih krogov je potrdilo, da se nam obeta izjemno izenačeno in razburljivo prvenstvo v 2. slovenski ligi. Če zanemarimo dejstvo, da ima vodilni Bravo tekmo manj, je namreč kar deset ekip znotraj razlike šestih točk. Tokrat si je največji spodrsljaj privoščila ekipa Drave, ob tem sta imeli veliko težav tudi ekipi Roltek Dob in Nafta. Obe sta na gostovanjih zaostajali do samega zaključka tekme, nato pa vendarle iztržili remi. Stolček trenerja Francija Fridla se pri Lendavčanih tako že kar močno maje, saj so na zadnjih šestih srečanjih vknjižili le eno zmago ob enem porazu in kar štirih remijih, tudi na zadnjih treh srečanjih. V edinem nedeljskem srečanju so Sežanci doma ugnali Beltinča-ne in se točkovno izenačili z vodilnim Bravom. Zasedba Tabora je dobro vodena (trener Andrej Razdrh), odlično organizirana in (p)ostaja resen kandidat za sam vrh. Priključek z vrhom so z zmagami ujeli Krka, Fužinar in Ankaran Postojna, vsi so imeli tekmece iz spodnjega dela lestvice. Gneča je tudi pri dnu, Brda so ujela tekmece in zadnjo pozicijo prepustila Brežičanom. smo na prejšnjih tekmah zapravljali. Mislim, da so se naši igralci predvsem v drugem polčasu sprostili in so pokazali znanje, ki ga imajo. Potrebovali smo eno takšno zmago, s katero upam, da se bo naša ekipa sedaj malo dvignila.« Drugi polčas je bil za nogometaše Drave za pozabo in kazen je sledila v obliki četrtega letošnjega prvenstvenega poraza, ki je prišel ob zelo nepravem času in je posledica številnih faktorjev, ki so se in se trenutno dogajajo v ptujskem drugoligašu. Jaroš vidi tri glavne razloge za poraz: »Prvi razlog je, da igramo brez pravega napadal- REZULTATI 10. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Brda 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Fanimo (10.), 1:1 Kompara (67.), 1:2 Marcius (71.); Rogaška - Roltek Dob 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Neskič (14.), 1:1 Guček (83.); Fužinar Vzajemci - Ilirija 1911 4:2 (3:0); strelci: 1:0 Medved (13.), 2:0 Kukič (20.), 3:0 Fasvald (30.), 4:0 Fasvald (62.), 4:1 Potočnik (67.), 4:2 Sredojevič (88.); Brežice Terme Čatež - Krka 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Potokar (23., z 11 m); Vitanest Bilje - Nafta 1903 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Ploj (7.), 1:1 D. Fre-lih (17.), 2:1 Pušnar (37.), 2:2 Vinko (87.). Rdeči karton: Cvrtila (24., Nafta), Pušnar (39., Bilje); Ankaran Postojna - Jadran Dekani 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pahor (90.); Cherrybox 24 Tabor Sežana -Beltinci 3:0 (3:0); strelci: 1:0 Stan-čič (1.), 2:0 Stančič (19.), 3:0 Krivi-čič (45.). Tekma Bravo - Kalcer Radomlje bo odigrana 24. oktobra. 1. AŠK BRAVO 9 6 2 1 24:9 20 2. TABOR SEŽANA 10 6 2 2 23:10 20 3. NAFTA 1903 10 5 4 1 17:13 19 4. KAL. RADOMLJE 9 5 2 2 20:7 17 5. DRAVA DAKINDA 10 5 1 4 22:13 16 6. ROLTEK DOB 10 4 4 2 15:10 16 7. KRKA 10 4 4 2 16:13 16 8. ANKARAN POS. 10 4 4 2 14:15 16 9. FUŽINAR VZAJ. 10 4 3 3 14:14 15 10. ROGAŠKA 10 3 5 2 14:14 14 11. BELTINCI 10 3 2 5 15:19 11 12. JADRAN DEKANI 10 3 0 7 15:22 9 13. VITANEST BILJE 10 2 2 6 7:21 8 14. ILIRIJA 1911 10 2 1 7 14:25 7 15. BRDA 10 1 3 6 15:25 6 16. BREŽICE ČATEŽ 10 1 3 6 7:22 6 ca, saj nam manjka ena kakovostna špica, ki lahko zadrži žogo in igra s hrbtom proti nasprotniku ter s tem odpira prostor za druge. Drugi razlog je 'dolžina klopi', saj na njej nimamo dovolj kakovostnih menjav. Tretji razlog pa je fizična priprava, saj nimamo svežine, da pripeljemo tekmo do konca.« Na omenjenih zadevah bo moral nekaj narediti trener sam, nekaj pa uprava kluba. Ko se bo to zgodilo, bo Drava ponovno tekla v pravo smer - v smer pozitivnih rezultatov. David Breznik Namizni tenis • 1. SNTL (m) Odlični Piljak Najboljša trojica v skupnem seštevku državnega prvenstva v odprtem razredu MX open. nega prvaka v karieri. Z drugim mestom na dirki je sezono sklenil letošnji podprvak Klemen Gerčar (AMB Brežice), tretji je bil Theo Ur-bas (AMD Slovenske Konjice). V kategoriji MX2 je bil zmagovalec Jan Pancar (AMD Šentvid). V obeh vožnjah finalne dirke je bil hitrejši od Luke Milca (AMD Vu-rberk), ki pa se je kljub temu veselil naslova državnega prvaka, saj je imel pred Pancarjem točkovno prednost z začetka sezone. Maks Mausser (Motokros-Ski Gajser team), letošnji državni prvak v kategoriji MX125, finalne dirke ni odpeljal, saj je bilo prvenstvo odločeno že pred zadnjo dirko, zato je tekmoval v kategoriji MX2 in osvojil tretje mesto. Pri starejših veteranih je šestič letos zmagal nepremagljivi Bogomir Gajser (Motokros-Ski Gajser team), ki je ubranil naslov državnega prvaka. Prvo mesto v kategoriji mlajših veteranov je osvojil domačin Sašo Kragelj (ŠD MX Akademija). sta, JM Igralci v 1. moški ligi so v soboto odigrali srečanja 2. kroga, še enkrat pa je bila uspešna ekipa ŽNTK Maribor, ki je v mali dvorani Tabor gostila močno prvo ekipo Mengša, proti kateri se je morala za zmago res močno potruditi. Po petih odigranih dvobojih je domača ekipa zaostajala 2:3, nato pa s tremi zaporednimi zmagami zmogla preobrat. Odločilni člen ekipe je bil tokrat Danilo Piljak, ki je prispeval tri posamične točke, dve je dodal Matic Slodej. Foto: Črtomir Goznik Cirkovčan Danilo Piljak je v tem krogu s tremi posamičnimi zmagami poskrbel za novo zmago ekipe Maribora. V Novem mestu sta se pomerili najboljši slovenski ekipi zadnjih let, Krka in Kema I. Pri Dolenjcih se je izkazal Lorencio Lupulesku, 28-letni nečak nekdanjega odličnega jugoslovanskega igralca Ilije Lupulesca. 1. SNTL (m) REZULTATI 2. KROGA: Maribor - Mengeš I 5:3, Arrigoni - Savinja 5:2, Krka - Kema I 5:1, Cornilleau Mengeš II - Kajuih Slovan I 5:2. Tekma Sobota - Inter Diskont I bo odigrana 11.10. 1. KRKA 2 2 0 10:5 4 2. C0RNI. MENGEŠ II 2 2 0 10:5 4 3. MARIBOR 2 2 0 10:7 4 4. INTER DISKONT I 110 5:0 2 5. ARRIGONI 2 11 9:7 2 6. KAJUH-SL0VANI 2 11 7:9 2 7. SOBOTA 10 1 4:5 0 8. MENGEŠ I 2 0 2 6:10 0 9.KEMAI 2 0 2 5:10 0 10. SAVINJA 2 0 2 2:10 0 Maribor - Mengeš 15:3 Komac - Orešnik 2:3, Slodej -Avbelj 3:1, Piljak - Jazbič 3:2, Slo-dej - Orešnik 2:3, Črepnjak - Jaz-bič 0:3, Piljak - Avbelj 3:0, Slodej - Jazbič 3:0, Piljak - Orešnik 3:1. JM torek • 9. oktobra 2018 Šport Štajerski TEDNIK 19 Rokomet • NLB liga (m), 5. krog Prvi del 15:9 za Ormož, drugi 9:16 za Loko ... Lepo število ljubiteljev rokometa pri Veliki Nedelji je lahko videlo odlično tekmo, ki je ponudila dva različna polčasa ter na koncu ogromno smole za Ormožane in njihov prvi „domači" poraz. Po prvem delu je izgledalo, da so Ormožani nepremagljivi. Obramba je znova delovala čvrsto, gostje iz Ško^e Loke so bili neprepričljivi in prednost v korist Ormožanov je samo naraščala. Na koncu polčasa je znašala kar šest zadetkov prednosti (15:9). „Odlično smo odigrali 1. polčas in kaznovali vse napake nasprotnika. Še kakšen gol manj ali celo dva bi lahko prejeli in v tem primeru bi lahko 1. polčas opisali kot popoln," je prvi del tekme opisal vratar Tomis-lav Balent, ki pa je pred začetkom 2. polčasa postavil tudi vprašanje: „Smo sposobni odigrati eno mirno tekmo in zabeležiti 'lahko zmago' ali bomo zopet ob živce spravljali sebe in zveste navijače?" Kot kaže, so v končni uspeh podvomili tudi v taboru Jeruzale- Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 24:25 (15:9) JERUZALEM: T. Balent (8 obramb), M. Šulek (2 obrambi); D. Bogadi 5, B. Čudič 2 (1), A. Šoštarič, R. Žuran 8 (1), D. Škrinjar, G. Hebar, T. Šulek, J. Kocbek 3, U. Horvat 1, D. Ozmec 2, D. Mesaric 2, F. Vujovič 1, Ž. Ciglar. Trener: Saša Prapotnik URBANSCAPE: G. Dobaj (4 obrambe), J. Juričan (5 obramb - 1 x 7m); M. Vrbinc 4, A. Šibanc 3 (1), T. Gartner, A. Dolenc, P. Krivic 2, G. Jamnik 3 (1), M. Jesenko, M. Pipp 3, A. Bergant 2, A. Jesenko 2 (1), A. Pogačar, L. Plestenjak 1, L. Klemenčič, T. Bogdanič Jenko 5. Trener: Robert Beguš SEDEMEMTROVKE: Jeruzalem 4/2; Urbanscape 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Urbanscape 10 minut. IGRALEC TEKME: Matic Pipp (Urbanscape Šk. Loka). NLB liga (m) REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 24:25 (15:9); Maribor Branik - Riko Ribnica 24:30 (12:13); Šol 8; Vujačič 7; Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 27:21 (13:12); Vujovič 8; A. Kavčič 5: Krka - Sviš Ivančna Gorica 29:27 (16:13); Papež 8; Stopar 9; Dobova - Dol TKI Hrastnik 26:23 (11:11); Novak 8; Klepej 9; Koper 2013 - Trimo Trebnje 23:23 (14:7); Grzentič 5, Bratkovič 5; Cirar 7. 1. RIKO RIBNICA 5 2. TRIMO TREBNJE 5 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO4 Foto: Črtomir Goznik ma, saj so vedeli, da je ekipa načeta s poškodbami in da je kapetan Bojan Čudič pred srečanjem z Gorenjci opravil le en trening. Na drugi strani so gostje iz slačilnice kljub visokemu zaostanku po 1. polčasu privihrali v popolnoma drugačnem razpoloženju. „V 1. polčasu nam igra ni stekla, storili smo preveč napak v obrambi in predvsem v napadu. Posledično so igralci Jeruzalema hitro povedli in odšli na odmor z visoko prednostjo. V odmoru smo se s soigralci znali motivirati, da 2. polčas odigramo na vse ali nič, saj nismo imeli česa izgubiti. Takoj na začetku nadaljevanja nam je uspelo doseči tri lahke zadetke in s tem smo spreobrnili potek srečanja," je opisal stanje Alen Šibanc, igralec Loke na levem krilu. V 2. polčasu se je utrudil „motor" ormoške ekipe Čudič in igra Jeruzalema več ni imela glave in repa. Ob tem je domača ekipa popustila v obrambi, v napadu pa ni zatresla mreže kar 12 minut. Od 41. (20:16) do 53. minute (20:22) je v golu Škofleločanov blestel 18-letni vratar Jošt Juričan, ki ga iz dveh sedemmetrovk ni premagal niti eden najboljših izvajalcev kazenskih strelov v ligi Čudič. Domačemu kapetanu se je pri zapravljenih odprtih metih pridružil še krožni napadalec Danijel Mesarič, ki je v kritičnih trenutkih zapravil dva zicerja s šestih metrov. „Na vsaki tekmi doslej smo imeli kar precej dolge padce v igri. Tokrat pa smo 'padli v črno luknjo' kar za 12 minut. Preveč za odlično ekipo Loke, ki je izkoristi- Rokometaši Jeruzalema Ormoža so v drugem polčasu izpustili iz rok res lepo prednost. Na fotografiji David Bogadi. la naše napake in se v 2. polčasu vrnila med žive," je dejal Čudič. Na drugi strani so Škofjeločani dokazali, da kljub mladosti niso neizkušena ekipa. „Mnogi nam očitajo, da smo zaradi svoje mladosti neizkušena ekipa in da letos nimamo možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka. Tokrat smo dokazali, da ekipa postaja vse bolj zrela in da lahko dobi tekmo na tako vročem terenu, kot je bil tokrat pri Veliki Nedelji. Ponosen sem na svojo ekipo in današnjo predstavo. To je za nas izjemna zmaga, saj smo lani izgubili vse tri tekme proti Ormožanom," je vidno zadovoljen po tekmi pripovedoval Aljaž Jesenko, organizator igre pri gostih. Rokomet • 1. B SRL (m), 4. krog Ptujski rokometaši »leteli po igrišču« Rokometaši Drave so v novih belo-črnih dresih prikazali suvereno igro in so delo na obračunu s Črnomljem opravili z odliko. Gostje iz Bele krajine so na Ptuj prišli v nepopolni postavi, z razigranimi domačimi igralci pa so se lahko kosali le nekaj uvodnih minut. Do 10. minute je stik z domačini držal razigrani desni zunanji igralec Dino Štrucelj, ki je dosegel pet uvodnih zadetkov za goste. Nato so se igralci Drave dokončno ogreli, pri rezultatu 6:5 je začela delovati domača obrambna postavitev 5:1 s Tomažem Grobelni-kom na izpostavljeni poziciji enke. Ta obramba je popolnoma zaustavila napade gostov, ob tem je svoj delež z obrambami dodal vratar Sandi Žuran in s serijami hitrih Drava Ptuj - Črnomelj 39:23 (20:12) DRAVA PTUJ: Reisman 1, Koš-tomaj 4 (1), Krasnič 3. Gregorc, Belec, Grobelnik 5 (1), Hrupič 4, Zupanc 5, Stopar 1, Bedrač, Rož-man 6, Žunič 6, Bračič, Krabonja, Žuran S., Sivka 4; Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/2, Črnomelj 3/4. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Črnomelj 4 minute. zadetkov je prednost naraščala. Že v prvem polčasu je trener Vladimir Vujovič' razporedil minute med večino igralcev, ki so dobro izkoristili čas v igri. Večina je bila strelsko zelo razpoloženih, o če- mer zgovorno priča 20 doseženih zadetkov v prvem polčasu. V drugem polčasu je Drava s hitrim tempom popolnoma strla Črnomelj. Ptujčani so najprej naredili serijo 5:0, ob koncu tekme pa še enkrat 6:0 ter so po zadetku Domna Rožmana v 55. minuti prišli do najvišje prednosti na tekmi, ko je bilo 37:20. Rožman je tokrat dal šest zadetkov, enako število jih je za Dravo dosegel tudi Matevž Žunič. Najboljša strelca v vrstah Črnomlja sta bila Dino Štru-celj z osmimi in Gregor Stariha s sedmimi zadetki. A omenjena igralca Črnomlja sta bila premalo, da bi lahko držala korak z razpoloženimi ptujskimi igralci, ki so bili zelo uspešni v napadu. V drugem delu so še bolj stisnili v obrambi, tako da je imel nekaj lažje delo tudi vratar Sandi Žuran, ki je branil odlično (pred kratkim je praznoval 30. rojstni dan). Slavljenec je po tekmi dejal: »Mislim, da smo vsi igrali zelo dobro, soigralci so mi zelo pomagali, da sem obranil veliko strelov. Do visoke zmage smo prišli povsem zasluženo.« Za dobro igro v visokem tempu je igralce po tekmi pohvalil tudi njihov trener Vladimir Vujovič. Denis Hrupič, Drava Ptuj: »Na treningih trdo vadimo in to delo se je pokazalo skozi dobro igro na tekmi proti Črnomlju. V napadu nam je kar šlo, morda smo zgrešili kakšen čisti strel preveč, na pravem nivoju je bila tudi obramba. Piko na i je dodal še razpoloženi vratar Sandi Žuran in visoka zmaga ni izostala.« David Breznik 1 B SRL(m) REZULTATI 4. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so v novih črno-belih dresih prišli do visoke zmage. 1. SLOVENJ GRADEC 2. DRAVA PTUJ 3. KRŠKO 4. LL GROSIST SLOVAN 5. BUTAN PLIN IZOLA 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 7. RADEČE PAPIR NOVA 8. RUDAR 9. HERZ ŠMARTNO 10. AJDOVŠČINA 11. MOKERC - KIG 12. BREŽICE 13. ČRNOMELJ 14. POMURJE Podoben primer kot na tekmi Slovenija -Nemčija Loka je v 57. minuti povedla za tri zadetke (21:24), ob tem si je izključitev pri Jeruzalemu prislužil Jure Kocbek in kazalo je, da je zmagovalec odločen. Toda kljub igralcu manj so se Ormožani vrnili v igro in po golu Roka Žurana deset sekund pred koncem izid izenačili (24:24). Ob tem sta skozi celotno tekmo neprepričljiva sodnika Bojan Brecelj in Dušan Deržek ob golu Žurana „pozabila" izključiti Anžeta Vrbinca in sledil je hiter center. Tega je napačno, dva metra preko centra, želel izvesti Andrej Bergant. Eden izmed sodnikov je gostom pokazal, da naj se vrnejo in pravilno izvedejo sredino igrišča, drugi pa je pokazal, da je Mesaric pri izvajanju, čeprav na napačnem mestu, oviral Bergan-ta ter da gre za sedemmetrovko. Zelo podoben primer, kot se je zgodil na EP na Hrvaškem na tekmi med Slovenijo in Nemčijo. Po burnih protestih domače ekipe in publike je obveljala sodniška odločitev in Loki je pripadli sedemme-trovko, ki jo je v gol in sladko zmago spremenil Šibanc (24:25). „Gostom je treba športno čestitati za zmago. Že v soboto nas čaka nova pomembna tekma pro- 4. JERUZALEM ORMOŽ 5 5. GORENJE VELENJE 5 6. URBANSCAPE LOKA 5 7. MARIBOR BRANIK 5 8. KRKA 5 9. DOL TKI HRASTNIK 5 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 5 11. DOBOVA 5 12. KOPER 2013 4 ti Krki. Enostavno ni časa za žalovanje in gremo naprej k novim zmagam naproti," je optimistično kot pravi kapetan povedal Čudič, ki ni želel komentirati zadnje sodniške odločitve. Zanimivo je, da je rokomet šport, kjer v zadnjih 30 sekundah veljajo drugačna pravila kot v preostalem delu tekme in to je ena glavnih črnih pik v tem prelepem športu. „To pravilo zadnjih 30 sekund bi morali ukiniti, ker si igralci, sodniki in gledalci to pravilo tolmačimo vsak po svoje. To pravilo je v veliko škodo rokometu, ki tako postaja šport, ki je vse bolj nerazumljiv za gledalce, zaradi katerih pa sploh mi vsi skupaj treniramo in igramo," je še zaključil Jesenko. Ekipa Jeruzalema se je po tekmi pritožila na zadnjo sodniško odločitev, čeprav je vsem jasno, da s tem ne bo česa velikega dosegla. Vsem je namreč jasno, da vrana vrani ne izkljuje oči. V soboto, 16. oktobra, ob 19.00 k Veliki Nedelji v goste Jeruzalemu prihaja novomeška Krka, ki je lani Ormožane šokirala z zmago v polfinalu Pokala Slovenije v Ljutomeru. Zdaj je čas za poravnano računov ... Uroš Krstič Rokomet • 2. SRL (m), 1. krog 36 prejetih zadetkov je preveč za točke MRK Ljubljana -Moškanjci Gorišnica 36:25 (20:16) KROGA: Herz Šmartno - Rudar 34:34, LL Grosist Slovan - Škofljica Pekarna Pečjak 29:27, Slovenj Gradec 2011 - Po-murje 37:26, Radeče Papir nova - Mokerc-Ig 26:25, Drava Ptuj - Črnomelj 39:23, Krško - Ajdovščina 33:16, Brežice - Butan Plin Izola 30:36. 4 4 0 0 8 4 3 1 0 7 4 3 0 1 6 3 3 0 0 6 4 2 1 1 5 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 1 1 2 3 4 1 1 2 3 4 1 1 2 3 4 1 0 3 2 4 0 1 3 1 3 0 1 2 1 4 0 1 3 1 MOŠKANJCI GORIŠNICA: B. Bedrač, Mendaš, Tement, Šandor 1(1), N, Bedrač, Petek, Ozmec 1, Letonja 2, Lorenčič 5, N. Geč, B. Geč 8(5), Ranfl, Sok 7, Belšak, Vrbančič, Leben 1. Trener: Jaka Lozinšek. SEDEMMETROVKE: Ljubljana 8/6, 6/5, IZKLJUČITVE: Ljubljana 12 minut, Gorišnica 10 minut. S sezono 2018/19 so začeli tudi rokometaši v 2. državni ligi, v kateri tudi letos nastopa RD Moška-njci-Gorišnica. Varovanci trenerja Jaka Lozinška so se v uvodu podali v Ljubljano, kjer jih je pričakala ambiciozna ekipa MRK Ljubljana, ki je v lanski sezoni pod imenom Krim nastopala v 1. B-ligi. Letos jih vodi trener Bojan Čotar. Gorišničani so se v športni dvorani Krim dobro držali do približno 21. minute, ko je bil rezultat na se- 2. SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Ljubljana - Moškanjci-Gorišnica 36:25, Arcont Radgona - Sevnica 26:34, Grosuplje - Metlika 28:26, Alples Železniki - Škerjanc Jadran Hrpe-lje-Kozina, Cerklje - Kronos 44:24. maforju 13:10. Sledila je serija 3:0 domače ekipe, ki je že nakazala končni izid. V prvem polčasu je za goste kar šest zadetkov dosegel Aljaž Sok, pet jih je dodal Blaž Geč. Omenjeni dvojec so domačini v drugem delu ustavili, kar jim je bistveno pripomoglo k višanju prednosti. Pri rezultatu 23:19 v 39. minuti so domačini močno pritisnili in z delnim izidom 6:1 (29:20) do 47. minute odločili tekmo. V domači ekipi je Slavko Erak dosegel 10 zadetkov, sedem jih je dodal Miha Kolmanič. Naslednjo tekmo bodo Gorišni-čani odigrali v soboto v domači dvorani, gostili bodo ekipi Krono-sa. JM 3 3 3 3 2 1 1 1 0 20 Štajerski Šport torek • 9. oktobra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Rokomet • 1. A SRL (ž), 3. krog Božak poskrbel za pravljično sedmo zmago Preveč osnovnih napak 3. SNL sever REZULTATI 8. KROGA: Avto Grubelnik Dravograd - Videm pri Ptuju 1:2 (1:0), Kety emmi Bistrica - Zreče 2:0 (1:0), Tehnotim Pesnica - Šampion 2:1 (2:0), Dravinja - Šmartno 1928 3:6 (1:4), Pohorje -MonsClaudiusi:3(i:3). 1. VIDEM 8 7 0 1 18:6 21 2. ŠMARTNO 1928 8 6 1 1 22:9 19 3. KETYE. BISTRICA 8 5 12 17:7 16 4. TEHNOTIM PESNICA 8 3 2 3 8:11 11 5. ŠAMPION 8 3 14 16:14 10 6. ZREČE 7 2 3 2 8:9 9 7. MONS CLAUDIUS 8 2 2 4 10:14 8 8. DRAVINJA 8 2 2 4 8:13 8 9. DRAVOGRAD 7 2 0 5 12:20 6 10. POHORJE 8 0 2 6 9:25 2 AVTO GRUBELNIK DRAVOGRAD-VIDEM 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Čede (18.), 1:1 Božak (70.), 1:2 Božak (77.). VIDEM: Mikic, Plajnšek (od 68. Hliš), Antolic, Kostanjevec, Adedoja, Cafuta, Lovenjak, Tement (od 83. Mohorko), Božak (od 91. Cesar), Krajnc (od 91. Lah), Vajda (od 68. Bračič). Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Končnik (87., Dravograd) Nogometaši Vidma so v Dravograd odpotovali kot favorit, a so se morali na izjemno zahtevnem gostovanju za potrditev tega statusa res močno potruditi. Rešitelj je bil tokrat Dominik Božak, ki je ekipi iz Vidma z dvema zadetkoma prinesel sedmo zmago v sezoni. Da je bilo res vse v znamenju sedmice, sta gola padla v 70. in 77. minuti ... Glavni zvezdnik domače ekipe je Nejc Pečnik, nekdanji slovenski reprezentant in strelec enega izmed najpomembnejših zadetkov v zgodovini slovenske reprezentance - zadel je na tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2010 proti Rusiji v Moskvi. Udarna enajsterica gostov je prevladovala na igrišču od samega začetka. A to zaradi neizkoriščenih priložnosti ni veliko pomagalo, saj so domačini na drugi strani izkoristili praktično edino napako v obrambi Vidma in v 18. minuti prišli do vodstva. Zadel je Mitja Čede - 1:0. Ob koncu prvega, še bolj pa v drugem polčasu so domačini fizično močno padli. Zaradi tega so se začeli zanašati na številne prekrške (tudi na meji kartonov), s katerimi so »sekali igro« gostov. V 68. minuti je Hojnik na igrišče poslal sveži moči, Jana Bračiča in Žana Hliša, obenem pa je delno spremenil sistem igre, kar se mu je hitro obrestovalo. Le dve minuti kasneje je namreč po lepi akciji več igralcev za izenačenje poskrbel Dominik Božak - 1:1. Ta je v 77. minuti izvedel še sijajno samostojno akcijo, tudi v tem primeru je bil učinkovit - 1:2. Robert Hojnik, trener Vidma: »Odigrali smo tekmo na nivoju, na srečo nam je po menjavi sistema igre steklo tudi v napadu. Zadovoljen sem z odzivom igralcev, žal mi je le za rumeni karton An-toliča, zaradi katerega ne bo smel nastopati na nedeljski domači tekmi z Bistrico.« Foto: Črtomir Goznik Dominik Božak (Videm, rumeni dres) je v Dravogradu dosegel dva zadetka, skupno v sezoni že šest. Superliga: osem zadetkov na lokalnem derbiju na Hajdini Doslej je za rekordno znamko letošnje sezone veljalo 20 doseženih zadetkov v 5. krogu, v tem je bila ta znamka še presežena in je sedaj postavljena na 23. K temu sta največ prispevali ekipi Pod-vincev in Hajdine, ki sta dosegli sedem, oz. pet zadetkov. Prav iz teh ekip prihajata tudi najboljša strelca Superlige, to sta Tomi Štumebrger (Hajdina) in Uroš Si-monič (Podvinci), oba sta v polno doslej zadela sedemkrat. Slednji je tokrat dosegel hat-trick, prvi se je v lokalnem derbiju dvakrat vpisal med strelce. Sedem krogov, sedem zadetkov . Pomembno zmago so v derbiju kroga dosegli igralci Cirkulan, ki so Bukovčane ugnali z zadetkom Tomaža Brumna v zadnji četrtini tekme. Še četrtič zapored so se zmage veselili varovanci Milka Djurovske-ga, ki so mrežo domačinov v Mar-kovcih načeli že v 3. minuti. Hiter gol so videli tudi gledalci v Stojncih, goste je v vodstvo v 6. minuti popeljal Aljoša Fruk. Na koncu so gostje z igralcem manj ubranili remi, s katerim so ohranili pomembno prednost treh točk pred tokratnimi gostitelji. REZULTATI 7. KROGA: Markovci - Gerečja vas 0:4 (0:2); 0:1 Lončarič (3.), 0:2 Pože-gar (40.), 0:3 Požegar (77.), 0:4 Rozman (86.); Cirkulane - Bukovci 1:0 (0:0); 1:0 Brumen (74.); Stojnci - Apače 1:1 (0:1); 0:1 Fruk (6.), 1:1 S. Meznarič (69.). Rdeči karton: Motal (85., Apače); Pragersko - Podvinci 1:7 (1:5); 0:1 Orovič (12.), 0:2 Simonič (16.), 0:3 Simonič (23.), 1:3 Djakovič (27.), 1:4 Orovič (36.), 1:5 Simonič (37.), 1:6 Svržnjak(54.), 1:7 Šegula (78.); Hajdina - Skorba 5:3 (3:1); 1:0 Prelog (9.), 2:0 Vogrinec (13.), 2:1 Ciglar (16.), 3:1 Štumberger (21.), 4:1 Štumberger (61.), 4:2 Brodnjak (70.), 5:2 Prelog (78.), 5:3 Brodnjak (90.). 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. GEREČJA VAS 4. BUKOVCI 5. APAČE 6. STOJNCI 7. HAJDINA 8. SKORBA 10. PRAGERSKO 6 1 0 4 3 0 4 1 2 4 1 2 3 3 1 2 3 2 10:8 2 2 3 15:15 1 1 5 9:18 1 1 5 4:16 0 0 7 3:23 1. liga MNZ Ptuj: Ormožani klonili prvič v sezoni, Dornava izstopila Po sedmih odigranih krogih je ekipa Zavrča ostala sama na vrhu lestvice, dosedanji vztrajni zasledovalec iz Ormoža je namreč prvič v sezoni klonil. To se je zgodilo v Grajeni, kjer so domačini v 54. minuti pri rezultatu 3:2 ostali brez izključenega igralca. Kljub temu so odbili vse napade gostov, za nameček pa v zadnji minuti celo potrdili zmago s četrtim zadetkom. V domači ekipi je bil junak Davor Fleten s tremi doseženimi zadetki. Zanimivi in izenačeni tekmi so gledalci videli v Tržcu in Središču. V Tržcu se je glede končnega rezultata vse zgodilo že v uvodnih 15 minutah, v Središču pa se je dogajalo vse do konca, vključno z golom, 11-metrovko in izključitvijo . Ekipa Dornave že na tekmi prejšnjega kroga ni prišla na tekmo z zadostnim številom igralcev (zbralo se jih je le pet), zaradi ponavljajočih težav z igralskim kadrom so sedaj dokončno izstopili iz tekmovanja. REZULTATI 7. KROGA: Grajena - Ormož 4:2 (2:1); 0:1 Zlatnik (7.), 1:1 Fleten (31.), 2:1 Fleten (34., z 11 m), 2:2 Zlatnik (46.), 3:2 Pihler (53.), 4:2 Fleten (90.). Rdeči karton: Lozinšek (54., Grajena); Podlehnik - Zavrč 0:4 (0:2); 0:1 Vočanec (19.), 0:2 Lenart (22.), 0:3 Leben (82.), 0:4 Leben (88.); Središče ob Dravi - Boč Poljča-ne 2:1 (1:1); 1:0 Laissani (24.), 1:1 Kolar (35.), 2:1 Štamberger (80., z 11 m). Rdeči kartoni: Kuhar (57., Središče), Škrabl (43.), Hajšek (82., oba Boč); Tržeč - Gorišnica 1:1 (1:1); 1:0 Emeršič (3.), 1:1 Zagoršek (15., z 11 m). 1. ZAVRČ 7 5 2 0 27:5 17 2. ORMOŽ 7 4 2 1 21:10 14 3. GRAJENA 7 4 0 3 22:23 12 4. GORIŠNICA 7 3 2 2 14:12 11 5. PODLEHNIK 7 3 13 11:10 10 6. SREDIŠČE OB DRAVI7 3 0 4 14:17 9 7. BOČ POLJČANE 7 2 2 3 10:10 8 8. TRŽEC 7 2 2 3 10:11 8 9. LESKOVEC 6 1 3 2 4:8 6 10. DORNAVA 6 0 0 6 2:29 -1 2. liga MNZ Ptuj: tri zmage gostov, le ena domačinov REZULTATI 6. KROGA: Zgornja Polskava - Rogoznica Slofin 2:4 (0:1); 0:1 Polič (34.), 0:2 Stanet (49.), 1:2 Furman (63.), 1:3 Lebar (65.), 1:4 Halužan (67.), 2:4 Milošič (81.); Slovenja vas - Oplotnica 1:2 (0:0); 1:0 Gasenburger (46., z 11 m); 1:1 Veber (65.), 1:2 Skrbinek (86.); Mladinec Lovrenc - Makole Bar Miha 1:3 (1:0); 1:0 Pulko (8.), 1:1 Stojnšek (56., z 11 m), 1:2 Rojs (78.), 1:3 Stojnšek (84., z 11 m); Polskava avtop. Grobelnik -Hajdoše 6:0 (3:0); 1:0 Vindiš (5.), 2:0 Gajšek (21.), 3:0 Kos (33.), 4:0 Gajšek (64.), 5:0 Gajšek (81.), 6:0 Vindiš (82.). Rdeči karton: Bau-man (83., Hajdoše) Prosta je bila ekipa Majšperk Pi-cerija Špajza. 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 5 5 0 0 26:6 15 2. MAKOLE BAR MIHA 6 5 0 1 24:13 15 3. P0LSKAVA 5 3 0 2 13:6 9 4. M. LOVRENC 5 2 1 2 9:8 7 5. ZG. P0LSKAVA 6 2 0 4 12:16 6 6. R0G0ZNICA SLOFIN 4 2 0 2 12:17 6 Zelene doline Žalec -ŽRK Ptuj 31:20 (19:10) ŽRK PTUJ: Pušnik, Krasnič, Kac, Šauperl-Ilič 1, Želj 1, Bolcar 3, Čagran L., Skrinjar 5, Varga, Bedrač, Šuž, Selinšek 1, Marčič 1, Čagran S., Korotaj 5. Kolenko 3; Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: RK Zelene doline Žalec 3/3, ŽRK Ptuj 6/10. IZKLJUČITVE: RK Zelene doline Žalec 12 minut, ŽRK Ptuj 6 minut. Ptujskim rokometašicam na začetku prvenstva enostavno ne steče njihova igra. Trener Ivan Hrupič vlaga v ekipo in igralke veliko energije, a za zdaj njegove varovanke še niso ujele prave zmagovalne filozofije in forme. Tudi v Žalcu so odigrale slabše od pričakovanj, kar je pripeljalo do visokega poraza. Prvi in zadnji zadetek na tekmi so dale Ptujčanke, a vmes so imele velike težave predvsem v napadu. Na drugi strani so roko-metašice Zelenih dolin igrale disciplinirano, hitro in učinkovito v napadu, kar jim je prineslo izrazito rezultatsko prednost. Do prve vidne prednosti so prišle že v 8. minuti, ko je na semaforju pisalo 5:1. S še tremi mini serijami zadetkov so domačinke ušle že v prvem delu na neulovljivo prednost devetih zadetkov. Glavni razlog za to so bili na drugi strani zgrešeni streli Ptujčank in številne osnovne napake v napadu pri podajah. Teh napak je bilo skozi tekmo absolutno preveč in tudi solidna obramba ni mogla nadomestiti težav v ofenzivnem delu igre. Pri domačinkah sta neumorno zadevali leva zunanja igralka Pia Hren, ki je dosegla osem zadet- 7. HAJDOŠE 6 2 0 4 7:20 6 8. OPLOTNICA 4 1 0 3 6:16 3 9. SLOVENJA VAS 5 0 1 4 6:13 1 Veteranske lige: Ormožanom derbi z Vidmom VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 6. KROGA: Gerečja vas - Spodnja Polskava 0:4, Pra-gersko - Tržec 4:4, Skorba - Lovrenc 4:3, Podlehnik - Hajdina 0:3. 21:5 19 13:7 15 14:7 13 14:8 13 13:9 12 9 8 4 4 0 1. A SRL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Zelene dolina Žalec - ŽRK Ptuj 31:20, Ljubljana - Zagorje 28:25, Mlinotest - Krim Mercator 18:33, Krka - Velenje 36:26, Z'dežele - Ž.U.R.D. Koper 22:24. 1. KRIM MERCATOR 3 3 0 0 6 2. KRKA 3 2 1 0 5 3. MLINOTEST 3 2 0 1 4 4. ZELENE DOLINE ŽALEC 3 2 0 1 4 5. Z DEŽELE 3 1113 6. ZAGORJE 3 10 2 2 7. Ž.U.R.D. KOPER 3 10 2 2 8. VELENJE 3 1 0 2 2 9. LJUBLJANA 3 1 0 2 2 10. ŽRK PTUJ 3 0 0 3 0 kov, in mladinska reprezentantka, organizatorka igre Anika Strnad, ki je zabila devet zadetkov in ob tem še dodobra razigrala svoje soigralke. Strnadovo so v nadaljevanju gostje pokrivale tudi s »flasterjem«, vendar tudi to ni pomagalo, da bi ublažile razliko. Po zadetku Hrenove v 48. minuti je bila razlika najvišja na tekmi, + 13 (27:14). V zadnjih desetih minutah je Hrupič ponudil priložnost za igro nekaterim mlajšim igralkam, najbolje jo je izkoristila Minea Kolenko. V napadu je bila solidna desna zunanja igralka Neža Skrinjar s petimi goli, medtem ko so manjkali predvsem goli iz obeh krilnih položajev. V ekipo se je vrnila in se ji je tudi podredila Barbara Selinšek, ki bi lahko bila velik plus v prihajajočih tekmah. V naslednjem krogu bo ŽRK Ptuj igral v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt proti Koprčankam. To bo pravi test za ptujsko vrsto, v katerem bo zagotovo želela vpisati prve točke v sezoni. David Breznik 1. HAJDINA 6 2. SPODNJA POLSKAVA6 3. SKORBA 4. PRAGERSKO 5. GEREČJA VAS 6. LOVRENC 7. TRŽEC 8. PODLEHNIK 0 0 21:6 1 1 14:7 1 2 13:11 1 3 15:27 0 4 8:13 0 4 21:15 2 3 11:20 1 4 9:13 PARI 7. KROGA, ČETRTEK OB 16.30: Lovrenc - Podlehnik; PETEK OB 16.30: Tržec - Skorba, Spodnja Polskava - Pragersko, Hajdina - Gerečja vas. VETERANI + 35 VZHOD REZULTATI 6. KROGA: Grajena - Markovci 1:1, Leskovec - Dornava 1:2, Zavrč-Cirkulane - Podvinci 0:8, Borovci - Gorišnica 3:1. 1. PODVINCI 6 6 0 0 29:5 18 2. GRAJENA 6 4 1 1 16:5 13 3. GORIŠNICA 6 4 0 2 19:7 12 4. BOROVCI 6 3 2 1 8:4 11 5. MARKOVCI 6 1 3 2 7:12 6 6. DORNAVA 6 1 1 4 7:20 4 7. LESKOVEC 6 1 0 5 4:18 3 8. ZAVRČ-CIRKULANE 6 0 1 5 3:22 1 PARI 7. KROGA, PETEK OB 16.30: Podvinci - Borovci, Dornava - Zavrč-Cirkulane, Markovci -Leskovec, Gorišnica - Grajena. VETERANI + 40 REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Videm pri Ptuju 3:2, Majšperk - Hajdoše 2:2, Zgornja Polskava -Pohorje Oplotnica 1:3. Foto: Črtomir Goznik V zanimivem obračunu 1. lige MNZ Ptuj so se domači Tržec in gostje in Gorišnice razšli z remijem. Tržec - Gorišnica 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Emeršič (3.), 1:1 Zagoršek (15., z 11 m). TRŽEC: U. Krušič, Kadric (od 54. Gaiser), Hrženjak (od 89. Mlakar), B. Emeršič, Tašner, Pečnik, L. Krušič (od 86. Kozel), Skrbinšek, Dominc (od 46. R. Kolar), Kovačič (od 64. Pečnik), J. Emeršič. GORIŠNICA: Muhič, Škerjanec, Golob, B. Kolar, Peklar, Zamuda, Bohinec (od 60. Kolednik), Strmšek, Laura (od 88. Muhič), A. Kolar (od 51. Primožič), Zagoršek. 1. VIDEM PRI PTUJU 6 2. ORMOŽ 6 3. POHORJE OPLOTNICA6 4. ZGORNJA POLSKAVA6 5. HAJDOŠE 6 6. MAJŠPERK 6 5 0 1 5 0 1 3 1 2 13:11 10 2 0 4 10:11 6 1 1 4 8:24 4 0 2 4 6:10 2 15:5 15 14:5 15 PARI 7. KROGA, ČETRTEK OB 16.30: Hajdoše - Videm pri Ptuju; PETEK OB 16.30: Pohorje Oplotni-ca - Majšperk, Zgornja Polskava - Ormož. Jože Mohorič 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 r j Nova pravila prodaje zavarovanj za večje zaupanje v zavarovalniški trg V EU so s 1. oktobrom začela veljati nova pravila prodaje zavarovanj. Uporabljati se je namreč začela evropska direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, ki prinaša večjo trans-parentnost pri razvoju in prodaji zavarovanj ter pri informiranju strank. Namen nove direktive je zagotoviti še večjo preglednost in primerljivost zavarovanj. Novosti bodo koristile tako zavarovancem kot zavarovalnicam in prodajalcem zavarovanj, saj se s tem krepijo varstvo potrošnika, zaupanje v zavarovalniški trg in primerljivost med ponudbo v EU. Potrošniki bodo spremembe, ki jih prinaša direktiva, pri sklepanju zavarovanj občutili postopno. Novela zakona o zavarovalništvu, ki odgovarja na tista vprašanja, kjer Evropska komisija ureditev prepušča posameznim članicam EU, še ni sprejeta, a so zavarovalnice na novosti pripravljene. Zavarovalnice pripravljene Tako sta poudarila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger in v. d. direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej. Povedala sta, da je predlog novele zakona o zavarovalništvu, ki povzema direktivo, že bil v DZ v prejšnjem sklicu. Oba upata, da bo sedaj glede na to, da je bil usklajen praktično z vsemi deležniki, sprejet čim prej. K spremembam in večji regulaciji na področju zaščite potrošnikov na evropski ravni je vodila izguba zaupanja potrošnikov. »Ne vidimo prednosti samo za potrošnika, temveč tudi za zavarovalnice,« je dejala Krumbergerjeva. Novost je sprejem politike upravljanja in nadzora nad produkti, ki jih morajo oblikovati za- varovalnice. Opredeliti morajo ciljno skupino, komu je produkt namenjen, čemu je namenjen in kakšna so tveganja, pa tudi, komu produkt ni namenjen. Zavarovalnice morajo tudi preverjati, ali so se razmere na trgu spremenile, in produkte ustrezno popraviti, kar lahko pomeni tudi umik kakšnega s trga. Novost je tudi to, da mora zavarovalnica pripraviti dokument z informacijo o produktu. Doslej Brezskrbno uživaj v mladosti SKLENI NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA MLADE NA SOLA.ZAV-SAVA.SI so bile te navedene v zavarovalnih pogojih z drobnim tiskom, sedaj pa bo dokument standardiziran po obliki in strukturi in omejen na dve strani. Le za kompleksnejše produkte bodo lahko informacije navedene na treh straneh. S tem bodo produkti primerljivi tudi med državami EU. Test potreb in zahtev Ključna sprememba pa je ta, da bo morala zavarovalnica ali njen zastopnik pred sklenitvijo zavarovanja opraviti test potreb in zahtev. »Tisti, ki prodaja zavarovanje, mora od stranke pridobiti določen nabor informacij, ki mu bodo omogočile opredeliti in dokumentirati potrebe in zahteve posameznika,« je pojasnila Krumbergerjeva in dodala, da bo morala polica rezultatu tega testa ustrezati. Navedbo informacij, ki jih zavarovalnica za to potrebuje, lahko stranka zavrne, a pisno. Zavarovalnice so testno obdobje te novosti začele že lani in po informacijah Krumbergerjeve so odzivi strank pozitivni oz. so stranke z rezultatom bolj zadovoljne. Po novem se bo omejilo spodbujanje prodaje izključno na podlagi provizije. Zavarovalnica bo morala kaznovati zastopnika, ki bo stranki prodal produkt, ki ga ne potrebuje. »Ena od zavarovalnic to na določenih enostavnih produktih že izvaja in zastopniku, ki že danes ne izvede testa potreb in zahtev, ne izplača celotne provizije,« je navedla. Zelo pomembna novost, ki jo prinaša evropska direktiva, je tudi izobraževanje zavarovalnih zastopnikov. Direktiva zahteva dodatno redno 15-urno letno izobraževanje. Na kakšen način bo to v Sloveniji potekalo, bo uredila agencija v podzakonskem aktu, ki se po besedah Čibeja že pripravlja, a morajo počakati na sprejem novele zakona. Direktiva zavarovalnicam kot možnost dodaja še, da lahko poleg prodaje strankam tudi svetujejo. »Ocenjujem, da bodo k temu zavarovalnice pristopile previdno,« je dejala Krumber-gerjeva. Za osveščanje potrošnikov bo združenje pripravilo odgovore na najpogostejša vprašanja in vzorec, kako bodo dokumenti videti. Agencija pa sredi oktobra načrtuje izid brošure z vsemi informacijami, ki jih prinaša direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, sta povedala sogovornika. Kolofon Priloga Stotin oglasna priloga Štajerskega tednika 9. oktober 2018 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov: Jože Mohorič in STA Fotografije: Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Za vsak namen pravo varčevanje Ne prepuščajte odločitve o svojem denarju drugim Svetujemo, da se v banko odpravite šele, ko boste določili svoje cilje in ko boste vedeli, koliko lahko privarčujete in kateri bančni produkt potrebujete. Da varčujete in da imate na računu nekaj več denarja, bo sicer prvi opazil vaš bančni svetovalec. Zelo verjetno vam bo takoj predlagal, kaj narediti s privarčevanim denarjem. Pri komunikaciji z bančnim uslužbencem morate vedeti, da je prej prodajalec kot svetovalec. Četudi je lahko dober vir informacij, vas lahko napelje tudi k slabi finančni odločitvi. Bančni uslužbenci so pri »svetovanju« pogosto v konfliktu interesov. Banke svoje zaposlene ali poslovalnice pogosto nagrajujejo za prodajo najdonosnejših produktov, zato vam bodo v banki včasih ponudili tiste, ki jih morda sploh ne potrebujete (»Ste že kaj razmišljali o življenjskem zavarovanju?«). Svetovali bodo vezavo denarja za predolgo obdobje (»Če boste vezali za dlje časa, bo tudi donos večji!«) ali pa manj ugoden produkt (»Raje varčujte s spremenljivo obrestno mero, saj se bodo obresti zagotovo povečale!«). Nasvet: ko se pogovarjate z bančnim uslužbencem: - ničesar ne podpišite takoj, ampak v miru preglejte dokumentacijo; - če ste v dvomu, prosite za pisne informacije. Ne zanašajte se na ustna zagotovila; - ne odločajte se za produkte, ki jih ne razumete. Varčevanje je najenostavnejši in najučinkovitejši način za doseganje finančnih ciljev in zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Kljub temu veliko potrošnikov ne varčuje redno ali pa niso prepričani, katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza. Z varčevanjem lahko povečamo svojo finančno odpornost in živimo mirneje. Z njim lahko prav tako brez nepotrebnih in visokih stroškov kredita uresničujemo svoje cilje. Seveda so sredstva, ki so na voljo za varčevanje, omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično. Abeceda uspešnega varčevanja 1. Ocenite, koliko sploh lahko privarčujete. Znesek, ki ga lahko namenite za varčevanje, je, seveda, razlika med prihodki in dohodki, zato brez skrbnega pregleda nad svojimi financami ne bo šlo. Že če boste naredili enomesečni pregled svojih odhodkov, boste vedeli, kolikšni so nujni redni izdatki. Vsak naslednji mesec bo pregled nad osebnimi financami boljši, saj bo postalo jasno, koliko (tipično) porabite za obleko, počitnice, šolske izdatke, gorivo ... So vaši dohodki manjši kot izdatki ali so enaki? Preverite, kateri izdatki niso povsem nujni in katere bi morda lahko zmanjšali. »Zaradi naprednih varnostnih mehanizmov včasih zaznamo nevarnosti, še preden jih občutite stranke. Takrat je pomembno, da čim prej stopimo v stik z vami, to pa lahko storimo le, če imamo vaše prave podatke,« pojasni Vesna Medoš. Po dvigu na bankomatu, kjer je bil odkrit skimming, vas lahko obvestimo Ko v banki zasledimo, da je bil na bankomatu izveden skimming, pokličemo imetnike plačilnih kartic, ki so ta bankomat uporabljali. »Če ste dvigovali denar na sumljivem bankomatu in imamo vaše kontaktne podatke, vas bomo poklicali in predlagali rešitve. Tako bomo lahko pravočasno preprečili, da bi zlikovci izpraznili vaš račun,« nadaljuje Medoševa. Morda vas opozorimo na nenavadne vzorce plačevanja s kartico Lahko se zgodi, da vam tatovi ukradejo le podatke o kartici, kartico pa še vedno imate. V takem primeru bomo morda še pred vami ugotovili sumljivo uporabo. Varnostni sistemi namreč samodejno spremljajo vzorce uporabe kartic in lahko zaznajo odstopanja od običajne rabe. Varčevanje je družinski izziv. Uspešno bo le, če bodo pri njem sodelovali vsi člani družine. 2. Privarčujte dovolj za plačilo nepričakovanih izdatkov. Ne dovolite, da bi vas že višji račun za telefoniranje ali okvara avtomobila potisnila v finančne težave, ali pa, da bi celo morali najeti drag kredit. Že manjša »zlata rezerva«, na primer v višini mesečnega zneska za položnice, vam bo dala občutek varnosti in povečala vašo finančno odpornost. Če je le mogoče, poskušajte za »zlato rezervo« zbrati znesek v višini treh mesečnih družinskih proračunov. 3. Določite varčevalne cilje. Sestavite seznam pričakovanih izdatkov v prihodnosti. Začnite s tistimi, ki vas doletijo vsaj enkrat na leto (nakup obleke, manjšega gospodinjskega aparata, zavarovanje avtomobila, nakup pnevmatik, počitnice ...). Izračunajte, za kolikšen del teh stroškov lahko prihranite denar vnaprej. Nadaljujte z izdatki, ki jih načrtujete več let vnaprej, na primer za nakup novega avtomobila, za nujno prenovo stanovanja ... Čim več teh stroškov boste lahko pokrili vnaprej, varneje boste živeli in manj boste morali odšteti svoji banki za drage kredite. 4. Varčujte čim bolj redno. Prizadevajte si, da bi vam varčevanje prešlo v navado. Če je le mogoče, poskusite vsak mesec w TI Ko zaznamo nenavadne vzorce nakupovanja s plačilno kartico, vas pokličemo in preverimo, ali ste sumljive nakupe res opravili vi. Če boste zlorabo potrdili, lahko plačilo ustavimo in kartico blokiramo. Morda vas opozorimo ob nakupovanju na tveganih spletnih straneh Med nasveti varnega spletnega nakupovanja je najtežje prepoznati zanesljive spletne trgovine, v katerih lahko kupujete brez skrbi. Včasih imamo privarčevati vsaj nekaj. To vam bo najbolje uspelo, če boste svoje izdatke in prihranke načrtovali in redno beležili. 5. Ločite prihranke od svojega bančnega računa. Denar, ki ga ne potrebujete za tekoče stroške, nima kaj iskati na vašem bančnem računu. Nikakor ne le zato, ker so tam obresti najniž- banke več informacij o sumljivih spletnih trgovinah kot stranke in vam lahko pomagamo poskrbeti za spletno varnost. Če zaznamo, da želite izvesti plačilo na spletni strani, ki ima oznako visokega tveganja, vas bomo poklicali in na to opozorili. Skupaj z vami bomo poiskali ustrezno rešitev. »Svetujemo, da ob tem, ko nam sporočite svoje podatke, razmislite tudi, kako želite, da vas obveščamo, in s katerimi podatki želite, da upravljamo,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Prešernova na Ptuju. je. Če boste privarčevani denar hranili ločeno, bo manjša verjetnost, da ga boste zapravili. Varčevanje v času, ko odplačujete kredit Vsak četrti potrošnik se mora potruditi, da lahko redno odplačuje svoj kredit. Stroški kredita bodo vedno večji, kot bo donos vašega varčevanja, zato je vsekakor pametno najprej odplačati dolgove, potem pa boste lahko začeli varčevati za financiranje svojih načrtov. Izjema je varčevanje za nepričakovane izdatke, ki lahko povzročijo težave že pri plačilu rednih mesečnih položnic. Smiselno je (če je to seveda mogoče), da si kljub kreditu ustvarite nekaj rezerve, s katero boste lahko poravnali najnujnejše stroške. Za vsak namen pravo varčevanje Pomembno je, da varčevalni produkt, ki ga boste izbrali, ustreza vašim potrebam. Tako se lahko izognete položaju, ko zaradi vezave ne bi mogli do potrebnega denarja in tudi, da bi prihranke v banki oplemenitili le z zelo majhnimi obrestmi. Na trgu obstaja vrsta različnih bančnih produktov, za lažje odločanje o njihovi primernosti za vaše cilje pa jih lahko razdelimo v tri skupine. Varčevalni račun -za »zlato rezervo« Svetujemo, da razmislite o odprtju varčevalnega računa, na katerega lahko sproti nakazujete denar, ki ga ne potrebujete za poravnavo rednih stroškov. Ta varčevalni račun lahko uporabite predvsem za hrambo denarja za »zlato rezervo«, ki mora biti hitro dostopen in bolje obrestovan od tistega na osebnem računu. Smisel »zlate rezerve« je, da vam bo na razpolago za nujne in nepričakovane izdatke, varčevalni račun pa lahko pride prav tudi pri začasnem »parkira- nju« zneskov, medtem ko boste privarčevani denar prenašali iz enega produkta na drugega. Depozit - za prihranke, ki jih ne boste potrebovali dlje časa Za daljše obdobje vezave denarja ste nagrajeni z višjo obrestno mero, zato je vaša glavna naloga preprečiti, da bi denar morda potrebovali prej, kot ste si zamislili. Kazni za predčasni odstop so namreč zelo visoke. Redni varčevalci že vedo, da se je v preteklih letih obrestna mera za depozite občutno znižala. Delno lahko zmanjševanje obrestne mere razložimo s stabilizacijo našega finančnega sistema v preteklem letu, nekoliko pa se lahko tudi tolažimo z zelo nizko inflacijo. Ne podcenjujte varčevanja Redno varčevanje bo povečalo vašo finančno varnost in vam pomagalo pri doseganju finanč- nih ciljev. Čeprav se ogromno govori o pomembnosti varčevanja za dodatno pokojnino in drugih dolgoročnih projektih, ne smemo pozabiti, da je treba najprej nekaj storiti za svojo varnost danes. Pri varčevanju ne gre le za odrekanje, ampak za nadzor nad osebnimi financami in za to, da se izognemo manj potrebnim izdatkom v korist večje varnosti ter za nakup stvari, ki so za nas pomembnejše. Dodatni prihranki se vam obetajo tudi, če boste primerjali med seboj posamezne varčevalne produkte in ponudbo bank. Čeprav je obrestna mera za varčevanje trenutno nizka, lahko s premišljeno izbiro prihranite več. Varčevalni produkti, ki smo jih obravnavali v tem prispevku, pa so lahko primerni tudi za doseganje dolgoročnejših ciljev. Če boste izbirali med preprostimi varčevalnimi produkti, ki jih že dobro poznate, se boste izognili tveganju, da bi kupili mačka v žaklju. Boštjan Krisper, Alina Meško (ZPS) Promocijsko sporočilo Ko boste zagotovo veseli klica iz banke Zlikovci so vedno na preži. Zato je dobro, da imate na svoji strani nekoga, na katerega se lahko zanesete. Vesna Medoš, vodja NLB poslovalnice Prešernova STOTIN, oglasna priloga Štajerskegatednika^ 3 Promocijsko sporočilo Poskrbite za dobro finančno kondicijo v Je tudi vas predramila bolezen? Sele ko zbolimo, se zavemo pomena dobrega zdravja. Zdravje je dovolj občutljiva tema, da se dotakne večine. Mnogi danes skrbi za svoje zdravje posvečajo veliko pozornosti. S primerno prehrano, telesno vadbo in sicer zdravim načinom življenja skrbijo, da so »fit«. Tako vsi skupaj premikamo meje starosti. Starost nekoč, danes in jutri ima povsem drugačno vsebino. Enako pomembna je tudi finančna kondicija. Zlasti v pokoju, tej tako oddaljeni in težko dosegljivi prihodnosti. Dojemljivost za pokojninsko varčevanje se pri posamezniku poveča po 45. letu starosti. Razumljivo! Do takrat so skrbi, zlasti finančne, prvenstveno usmerjene na dom, otroke in vse, kar smo si do takrat močno želeli in nujno potrebovali. V času zaposlitve si težko predstavljamo višino pokojnine, s katero bo v jeseni življenja treba poravnati vse življenjske stroške in si še kaj privoščiti za povrh. Kot zaposleni prejemamo plačo, poleg tega pa še nadomestilo za prevoz in malico, kar skupaj predstavlja mesečni prejemek. Tudi različne oblike dodatnih izplačil (na primer regres in božičnica) predstavljajo pomemben vir dohodka. Z upokojitvijo dobršnega dela naštetega ne prejmemo več. Prejemati pričnemo zgolj del svoje plače - trenutno približno 60 odstotkov. Ob povprečni neto plači 1.000 evrov pomeni to 600 evrov pokojnine. Vsak mesec 400 evrov manj. Ali vam danes, ob plači, na koncu meseca ostane 400 evrov? V imenu večine lahko odgovorimo: »Gotovo ne!« Tako preprost in hkrati zgovoren je razlog, zakaj je treba namensko varčevati tudi za dostojno pokojnino. Kolektivno ali individualno - izkoristite privilegij pravočasne odločitve Kmalu bo minilo 20 let, odkar imamo v Sloveniji vzpostavljeno sistemsko varčevalno shemo - dodatno pokojninsko zavarovanje. Približno 540 tisoč ljudi varčuje za dodatno pokojnino, kar predstavlja 55 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Odločitev za dodatno pokojninsko varčevanje je prostovoljna. Gre za dolgoročno namensko varčevanje, v katerega bo marsikdo vključen celotno aktivno dobo. Pokojninski načrt lahko oblikuje tudi delodajalec in vanj vključi svoje zaposlene. Zaposlenim je na ta način olajšana njihova skrb za pokojnino. Kolektivni pokojninski načrt pri delodajalcu je danes že nekaj povsem vsakdanjega. O tem se je lahko prepričal marsikdo, ki je v zadnjih letih prebiral zaposlitvene oglase. Med navedeno ponudbo bodočemu zaposlenemu se zelo pogosto znajde tudi ali-neja »dodatno pokojninsko zavarovanje«. Zato, če te možnosti doslej niste izkoristili - izkoristite jo! Kakovosten pogosto drugačnemu prepričanju si lahko tako druženje s prijatelji, kot tudi varčevanje za pokojnino, privoščimo. Oboje hkrati in brez prevelikih odrekanj. Varčevanje po pokojninskem načrtu zagotavlja davčno olajšavo. Pri kolektivnem pokojninskem načrtu so davčna olajšava davki in prispevki. Delodajalec na znesek varčevanja, ki ga nameni zaposlenemu, ne rabi obračunati davkov in prispevkov. Kot če bi zaposlenemu lahko nakazal bruto plačo namesto neto nakazila. Zaposleni tako prejme bistveno več. Vplačila delodajalca se temu dodatno odštejejo še od osnove za odmero davka od dohodka pravnih oseb. Pri individualnem pokojninskem načrtu znesek varčevanja predstavlja olajšavo pri dohodnini. Kako si lahko sami privoščite varčevanje 600 evrov letno? Vsoto 600 evrov letno predstavlja 50 evrov mesečno. Če mesečno prejemate plačo v višini 1.000 evrov neto, kar je približno povprečna plača, se uvrščate v 27-odstotni dohodninski razred. V tem primeru pri dohodnini za vplačanih 50 evrov mesečno prejmete vrnjenih dobrih 13 evrov (27 odstotkov vašega vplačila). Za 600 evrov letnega prihranka tako plačate »zgolj« slabih 37 evrov mesečno. Če ta znesek preračunamo na dan, ta vrednost ustreza ceni približno ene kavice. Višina olajšave pri dohodnini za individualna vplačila Večinoma znesek za davčno olajšavo presega znesek varčevanja iz zgoraj orisanega primera. Višina zneska za davčno olajšavo je omejena na 5,844 % vaše bruto plače, vendar v koledarskem letu na največ 2.819,09 evra. Davčna olajšava lahko glede na vašo plačo znaša tudi več kot 27 %. V spodnji tabeli so podani informativni izračuni maksimalne olajšave pri dohodnini za izbrane višine plač. Če zaposlenemu del zneska za pokojninsko varčevanje plačuje že delodajalec, je treba ta znesek pri izračunu možne olajšave upoštevati (odšteti). Izračuni v spodnji tabeli vam lahko pridejo še kako prav. Mnogi se namreč ob koncu leta odločijo, da izkoristijo ponujeno olajšavo pri dohodnini. Znižanje osnove za dohodnino ob plačilu letne premije Vračilo premije Bruto plača Neto plača Dohodninski razred Maksimalna mesečna premija zaradi znižanja osnove za dohodnino (1) (2) (3) (4) = (1) * 5,844% (5) = (4) x 12 mesecev (6) = (5) x (3) 1.500 1.000 27 % 88 1.056 285 2.000 1.285 27 % 117 1.404 379 2.600 1.622 34 % 152 1.824 620 3.500 2.085 34 % 205 2.460 836 5.500 3.113 39 % 234,92 2.819,09 1.100 Izračun upošteva dohodninsko lestvico za leto 2018 in je informativen. Zneski so v evrih. kolektivni pokojninski načrt je danes konkurenčna prednost delodajalca. Za pokojninski načrt se lahko odločite tudi neodvisno od delodajalca. V individualnem pokojninskem načrtu posameznik sam plačuje znesek varčevanja. Kolektivno ali individualno - nikar ne odlagajte odločitve. Odlašanje z varčevanjem za pokojnino je draga napaka. Zamujena leta varčevanja je zelo težko nadomestiti. Oriši-mo z enostavnim primerom. Če od 25. leta za pokojninsko varčevanje namenite 600 evrov letno, se do 65. leta (v 40 letih), in ob za izračun predvideni 3-odstotni letni donosnosti, nabere več kot 45.000 evrov (ob skupnem plačilu 24.000 evrov). Če pričetek varčevanja odložite do 45. leta starosti, bi za enak prihranek morali letno plačevati kar 1.680 evrov. Zato je pomembno, da začnete pravočasno varčevati za višjo pokojnino. Mladost je prednost, vendar starost naj ne bo ovira. Lahko varčujete za dodatno pokojnino Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Sta-topis 2017) se je v letu 2016 vsaj enkrat na mesec s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali pri kosilu družilo kar 90 % prebivalcev. Podatek, ki govori o kakovosti življenja. Kljub omejuje tveganje izgub in zasleduje cilj višje donosnosti. Logika je naslednja. Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih naložbenih oblikah - delnicah, s ciljem, da bi privarčevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (45/48 oziroma 55/58 let) se zbrani prihranki prenesejo v pričakovano varnejši sklad. Bolj ko se posameznik približuje trenutku upokojitve, bolj v ospredje prihaja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo dosežemo svoj varčevalni cilj -začnemo prejemati dodatno pokojninsko rento. Ne glede na starost se lahko vsak odloči, da ves čas varčuje le v skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo. Na enostavnem izračunu spodaj prikazujemo, da je za mlajše delniški sklad dolgoročno smiselna izbira. Za tiste v srednjih letih velja razmislek o razmerju med pričakovanimi koristmi in prevzetimi tveganji. Leta varčevanja do upokojitve Starost ob sklenitvi Zajamčen sklad Življenjski cikel Razlika 10 55 7.000 7.000 0% 20 45 16.000 17.000 6% 25 40 22.000 25.000 14% 30 35 29.000 36.000 24% 35 30 37.000 51.000 38% 40 25 45.000 73.000 62% Predpostavke: 50 EUR mesečno, letna donosnost: delniški 7 uravnoteženi 5 %, zajamčeni 3 %. 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 II II ll I 10 20 25 30 35 40 iZajamčensklad ■ Življenjski cikel Z izbiro med dinamičnim, uravnoteženim ali zajamčenim skladom se lahko sami odločate o naložbeni politiki. Dodatno pokojninsko zavarovanje je varna oblika varčevanja, ki ponuja celovit nabor naložbenih oblik, primernih za mlade in starejše, za tiste, ki jim varnost pomeni največ, in tiste, ki pričakujejo še kaj za povrh. Posameznik izbere in vmes tudi spreminja svojo odločitev glede upravljanja prihrankov. Življenjski cikel v dodatnem pokojninskem zavarovanju omogoča, da se varčevalec prepusti načrtovanemu varčevanju, ki v vseh obdobjih njegovega življenja ustreza primernemu prevzemanju naložbenih tveganj: od bolj tveganega in pričakovano donosnejšega delniškega sklada v mladih letih, preko uravnotežene naložbene politike, do manj tveganega in temu primerno donosnega sklada z zajamčenim donosom pred upokojitvijo. Izbira naložbene politike vpliva na višino privarčevanih sredstev. Vendar prihodnosti, in s tem tudi prihodnjih donosnosti, ne poznamo. Varčevanje po načelu življenjskega cikla v določeni meri Izračun je poenostavljen in zaokrožen na tisoč EUR. Uporabljena donosnost pri zajamčenem skladu presega trenutno predpisano zajamčeno donosnost po pokojninskem načrtu. ■kg vr ■■ ■ v/- ■ a - - Namen varčevanja je višja pokojnina Z upokojitvijo nastopi trenutek, ko začnete prejemati dodatno pokojnino, ki jo prejemate do konca svojega življenja, pri čemer se lahko dodatna pokojnina tudi deduje. Ostanite fit v pokoju tudi finančno. Ni potrebno veliko. Če žrtvujete le kavico na dan, lahko pomembno vplivate na kakovost življenja v pokoju - brezskrbno uživate v druženju s prijatelji in sorodniki tudi takrat. Za začetek preverite možnosti varčevanja v drugem pokojninskem stebru pri Sava pokojninski družbi. sava-pokojninska.si info@sava-pokojninska.si *Izračuni, predstavljeni v besedilu, so poenostavljeni. Namen je bralcu v številkah približati vsebino besedila. 4 ^STOTIN^oglasna priloga Štajerskega tednika ^m ■■ ■ g V ■ ■ ■ ■■ Va Znanje jezikov siri obzorja in rusi kulturne stereotipe Le še šest članov združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Slovenski borznoposredniški trg se konsolidira že od krize, saj gre za majhen trg z malo strankami in relativno skromnim trgovanjem, medtem ko regulatorne zahteve in stroški poslovanja rastejo, saj svetovni finančni trgi zahtevajo več znanja in dražjo infrastrukturo. Zadnji večji premik se je zgodil pred mesecem, ko je bila v celoti prodana borzno-finanč-na skupina Alta. Alto Invest, ki je borznoposredniški del skupine, je kupila avstrijska BKS banka, Alta Sklade pa je kupila hčerinska družba Zavarovalnice Triglav - Triglav Skladi. Združenje članov družb za upravljanje investicijskih skladov ima tako trenutno le še šest članic - Alta Sklade, KBM Infond, KD Sklade, NLB Sklade, Primorske sklade in Triglav Sklade. Pogodba o nakupu 100-od-stotnega deleža družbe Alta Skladi je bila podpisana, vendar pa morajo soglasje k prodaji podati še regulatorji. Tudi BKS Bank, ki je kupila Alto In- vest, mora še počakati na dovoljenja. BKS še čaka tudi na dovoljenja za nakup Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala nova največja BPH pri nas. Družba Alta Skladi je s skoraj 10-odstotnim tržnim deležem peta največja družba za upravljanje na slovenskem trgu vzajemnih skladov. V skupno 22 vzajemnih skladih upravlja več kot 270 milijonov evrov premoženja svojih strank. Nastala je leta 2009 z združitvijo treh ločenih BPH - Poteze, Publikuma in Medvešek Pušnika. S tem je nastala tedaj tretja največja borzna skupina po prometu, opravljenem na ljubljanski borzi. Odtlej se je Alta še povečala - v krizi je kupovala tudi dejavnosti borznega posredovanja Banke Koper, Argonosa, Gorenjske banke, Unicredit banke in Ad-diko Bank ter vzajemne sklade Krone Senior in Alpna Invest. S tem je po prometu postala daleč največja finančna skupina na Ljubljanski borzi. Svet Evrope je 26. september razglasil za evropski dan jezikov. Z njim želi spodbuditi zavedanje o kulturni in jezikovni raznolikosti, hkrati pa tudi zavedanje, da učenje jezikov pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju in odpre vrata novim zaposlitvenim priložnostim. Cilj evropskega dneva jezikov, ki ga obeležujemo od leta 2001, je tudi spodbujanje učenja jezikov in vseživljenjskega učenja. Znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe, piše na spletni strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Za učenje tujih jezikov se vse pogosteje odločajo tudi ljudje v zrelih letih, bodisi preprosto zaradi širjenja obzorij, bodisi zaradi lažjega sporazumevanja na potovanjih. EU ima 28 držav članic, 24 uradnih jezikov, med katerimi je od leta 2004 tudi slovenščina, in tri pisave. Poleg tega se v EU govori več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, k široki paleti jezikov v Evropi pa dodatno prispevajo migracijski tokovi. Večjezičnost je eno od temeljnih načel EU. Evropska komi- sija s svojo jezikovno politiko spodbuja večjezičnost in se zavzema za to, da bi vsak državljan EU poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika. Slavko Hrnčič s.p., Klepova ul. 52,2250 Ptuj. Tel.: (02)74814 94, Fax: (02) 74814 94, GSM 041 667 307 pošta: birokoda@amis.net www.birokoda.si Sodobna blagajna, pregledna, preprosta za uporabo in usklajena z zakonodajo Možnost vodenja materialnega poslovanja Primerna za: - Trgovine - Gostilne, bare - Serviserje, frizerje, butike - Prodajo na tržnici ali na terenu NAKUP IN NAJEM DAVČNIH BLAGAJN knjigovodski tečaji programi za tretje življenjsko obdobje Znanje za vse generacije. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova 5, 2000 Maribor Tel.: 02/234 11 11, 051/356 560 info@azm-lu.si, www.azm-lu.si Promocijsko sporočilo komunala ptuj Komunalno podjetje Ptuj d.d. tel. št. 02/787-51-11 e-pošta: info@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si Vodni viri in z njimi povezano zagotavljanje kakovostne pitne vode postaja vedno zahtevnejša in s tem tudi dražja naloga. Skrb za to ne more biti prepuščena zgolj državnim organom in izvajalcem obvezne gospodarske javne službe vodooskrbe. Naloga vsakega izmed nas je, da pri lastni rabi s kakovostno pitno vodo ravnamo racionalno in s tem nižamo porabo vode, oziroma potrebne skupne količine pitne vode, ki jo je treba zagotavljati. Količine porabljene pitne vode se neposredno odražajo in imajo vpliv tudi na izvajanje druge obvezne gospodarske javne službe, to je dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V tem primeru ne zadostuje samo to, da se vedno pogosteje kot vir sanitarne vode v gospodinjstvih uporablja deževnica ali voda iz lastnih vodnjakov. Bistvene so količine in obremenitve komunalnih odpadnih vod, ki v različnih primerih uporabe v gospodinjstvih nastajajo in jih je na koncu treba očistiti. To je osnova in temu je treba prilagoditi izbor rešitve sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod za posamezno območje ali objekt. V strnjenih naseljih se odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod rešujeta z izgradnjo jav- nih kanalizacijskih sistemov, ki morajo biti zaključeni z javnimi čistilnimi napravami z ustreznim in zadostnim čiščenjem. Na območjih razpršene poselitve, kjer izgradnja sistemov javne kanalizacije ekonomsko ni upravičljiva, pa se v novejšem času problematiko čiščenja komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov rešuje z izgradnjo individualnih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). V Komunalnem podjetju Ptuj, d. d., izvajamo dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih vod v štirinajstih občinah, in sicer mestni občini Ptuj, Hajdina, Markovci, Go-rišnica, Videm, Trnovska vas, Majšperk, Dornava, Juršinci, Zavrč, Sv. Andraž v Sl. goricah, Podlehnik, Žetale in Cirkulane. V občinah se javno kanalizacijsko omrežje gradi v strnjenih naseljih v skladu z državnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (no-velacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). V veliki večini teh občin tudi upravljamo z objekti javne infrastrukture te dejavnosti. Skupno imamo v upravljanju čez 302 km javne kanalizacije za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda (ločeni in mešani kanalizacijski sistemi), devet objektov za razbremenjevanje meša- nega kanalizacijskega omrežja ter več kot 25 km kanalizacije, po kateri odvajamo izključno meteorne odpadne vode. V zgoraj naštetih občinah, kjer vzdržujemo javno kanalizacijsko omrežje, obratuje 105 črpališč odpadnih vod, en sistem vakuumske kanalizacije z vakuumsko postajo in 18 komunalnih čistilnih naprav. Najobsežnejši je javni kanalizacijski sistem, povezan s Centralno čistilno napravo Ptuj (CČN), kjer se čistijo odpadne vode tudi iz občin Hajdina in Starše. Naprava neprekinjeno obratuje od novembra 1989. Pomladi leta 2010 je bil začetek poskusnega obratovanje povsem prenovljene naprave, kapacitete 68.000 PE (1 PE je onesnaženje, ki ga povzroči en prebivalec). Zasnovana je kot mehansko-biološka čistilna naprava s terciarnim čiščenjem odpadnih voda (z odstranjevanjem dušikovih in fosforjevih spojin iz odpadnih vod) in z aerobno stabilizacijo odvečnega blata, njegovo dehi-dracijo in sušenjem. Na CČN Ptuj se izvaja dehidracija odvečnega blata tudi iz vseh drugih čistilnih naprav v našem upravljanju. Med napravami z zmogljivostjo, večjo od 1.000 PE, so še ČN Formin (4.500 PE), ČN Videm (3.500 PE), ČN Gorišnica (2.100 PE), ČN Markovci (2.000 PE) in ČN Majšperk (1.000 PE). MKČN, manjše od 50 PE, so praviloma individualne čistilne naprave, ki niso sestavni del javne infrastrukture in ostanejo v lasti lastnikov oziroma investitorjev objektov. Ti so dolžni MKČN upravljati in jih vzdrževati. Seznam nekaterih tipskih MKČN, ki izpolnjujejo kriterije iz standardov tega področja in imajo vse potrebne certifikate, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije na svojem spletnem naslovu. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je dolžan zagotoviti le odvoz odvečnega blata iz MKČN ter prvo naslednje koledarsko leto po uspešno opravljenih prvih meritvah in nato vsake tri leta izvajati preglede MKČN. Kot je razvidno iz opisanega stanja na našem območju, so postali sistemi javne kanalizacije obsežni, njihovo obvladovanje, kakor tudi spremljanje in pravilno vodenje tehnoloških procesov čiščenja na čistilnih napravah, ne glede na velikost, pa zahtevno. Vsako prekomerno ali nepotrebno onesnaženje ter hidravlično obremenjevanje lahko povzroči motnje v odvajanju in čiščenju odpadnih vod, neposredno pa vpliva tudi na višanje stroškov obratovanja in vzdrževanja, s tem pa tudi na ceno izvajanja storitev. Pomembno je, koliko energije dobimo za vsak evro Ko izbiramo sistem ogrevanja v našem domu, je naša želja, da bi se ogrevali čim ceneje ter da bi se nam naložba v ogrevalni sistem vrnila v čim krajšem času. Energija v prvotni obliki goriva, kot so kurilno olje, plin, bioma-sa, je na »pragu« pred kotlom končna energija. Cen končne energije, preračunane na enoto kWh, pa še ni moč primerjati med seboj. Primerjavo lahko naredimo šele, ko upoštevamo, kolikšna je koristna energija, ki je odvisna od izkoristka ogrevalne naprave in tudi ogrevalnega sistema. Če želimo narediti primerjavo cen različnih energentov, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3) spraviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upoštevamo različno kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije. Kurilna, oz. kalorična vrednost Kurilna vrednost, oziroma tudi kalorična vrednost, je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih - temperaturi 0 Tin tlaku 1,013 bara. Kurilno vrednost največkrat merimo z bombnim kalorimetrom. Lahko jo podamo v različnih oblikah -energija/mol goriva, energija/ maso goriva ali energija/volumen goriva. Pomembno je, da ločimo nizko in visoko kurilno vrednost. Pri popolnem zgorevanju ogljikovodikov namreč nastaneta dva produkta - CO2 in H2O. Informacije o energetski vsebnost goriva, torej količini energije, ki se sprosti ob izgorevanju, nam podata bruto in neto kurilna vrednost goriva. Bruto oziroma zgornja kurilna vrednost odraža skupno vsebnost energije, vključno z energijo, ki jo predstavljajo plini, ki nastajajo ob izgorevanju. Bruto kurilna vrednost goriva je zato vedno višja od neto kurilne vrednosti, saj ta predpostavlja, da zaloga energije v plinih uhaja neizkoriščena. Več kot med izgorevanjem goriva nastane vodne pare, večja je razlika med zgornjima kazalnikoma energijske vrednosti. Voda namreč za izhlapevanje porablja energijo. Nekatere sodobne tehnike omogočajo pridobivanje energije iz vodne pare, kar pomeni, da se dejanski izkoristek kurilne vrednosti približuje bruto kurilni vrednosti goriva. Bruto kurilna vrednost je torej skupna toplota, ki jo vsebuje enota goriva, neto kurilna vrednost pa je manjša za izgubo toplote pri iz-parevanju vlage. Pri nas še vedno prevladujejo lesna goriva. V večini so to polena, pa tudi peleti in sekan-ci. Gospodinjstva se odločajo tudi za kurilne naprave z obrnjenim ognjem, ventilatorjem, lambda sondo in hranilnikom toplote. Ogrevanje na drva je pri nas zelo priljubljeno. Tehnologija kotlov na trda goriva je v zadnjem času zelo napredovala, kar pomeni, da sodobni upli-njevalni kotli nudijo zelo dobre izkoristke. Stanovanjske hiše z nizko letno rabo toplotne energije porabijo med 10.000 in 15.000 kWh. Pri izbiri drv je strošek ob uporabi sodobne kurilne naprave na polena okoli 300 evrov. Z uporabo toplotne črpalke to ob povprečnem grelnem številu 4 pomeni okoli 4000 kWh električne energije, kar znaša 500 evrov. Vedno bolj priljubljeni postajajo peleti, saj je njihova cena zelo ugodna, ogrevalni sistemi pa precej enostavni. Peleti imajo različno energijsko vrednost, večinoma od 16 do 20 MJ/ki-logram, oziroma od 4,7 do 5,5 MWh/tono. Do razlik v energij- Goriva Kurilnost (srednje vrednosti) v MJ v kWh Ekstra lahko kurilno olje 36,17 MJ/l (42,5 MJ/kg) 10 kWh/l (11,8 kWh/kg) Lahko kurilno olje 38,60 MJ/l (41,5 MJ/kg) 10,70 kWh/l (11,50 kWh/kg) Naravni plin 36,00 MJ/m3 10,00 kWh/m3 LPG 24,55 MJ/l (46,30 MJ/kg) 6,82 kWh/l (12,87 kWh/kg) Premog 27,60 MJ/kg 7,67 kWh/kg Koks 40/60 29,50 MJ/kg 8,20 kWh/kg Lignit (briketi) 20,20 MJ/kg 5,60 kWh/kg 1 kWh elektrike 3,60 MJ 1 kWh 1. kg lesa (w 20 %) 14,40 MJ/kg 4,00 kWh/kg Primerjava kurilnosti lesnih goriv z nekaterimi fosilnimi gorivi. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cena peletov stabilna, polena relativno poceni Janez Petek iz Lokalne energetske agenture za Spodnje Pod-ravje o cenah energentov v tej kurilni sezoni pove: »V preteklosti smo bili priča zelo nizkim cenam zemeljskega plina. Ker je naše območje plinificirano, je bila ta varianta ogrevanja zelo ugodna, kar ostaja še sedaj. Pri ekstra lahkem kurilnem olju cena narašča, nižanja cen pa ni pričakovati. Električna energija je pri nas relativno poceni, saj je za gospodinjstva še zmeraj na nek način socialna kategorija. Tako je uporaba toplotne črpalke lahko realna možnost, seveda če imamo za to pogoje. Cena peletov je dokaj stabilna, polena pa še zmeraj lahko dobimo relativno poceni.« Če se gospodinjstva odločijo za zamenjavo energenta in torej preidejo na učinkovitejši način ogrevanja z obnovljivimi viri, lahko za to pridobijo tudi subvencije. Daje jih Eko sklad, razpisi pa so še zmeraj odprti. Višina subvencije je odvisna od ukrepov, ki jih bomo izvedli, običajno pa se gibljejo od 22 do 25 odstotkov vrednosti investicije. »Občanom svetujem, da so pri tovrstnih investicijah pazljivi - pred pričetkom del in nabavo opreme je dobro, da se obrnejo na projektanta, ki se na tovrstne projekte spozna. Tako bodo nabavili kakovostno opremo, pri kateri parametri, navedeni v prospektih, tudi držijo. Pomembno je tudi, da je za naprave, ki jih kupimo, zagotovljen takojšen servis. Precej nerodno je, če toplotno črpalko naročimo s Kitajske, ko se pokvari, pa nekaj tednov čakamo na nadomestni del.« Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 9. oktober 2018 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, sta Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Dani Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj ski vrednosti pride predvsem zaradi različnih vrst lesa. Peleti iz lesa iglavcev imajo v primerjavi z listavci višjo kurilno oziroma energijsko vrednost na kilogram. Iglavci so namreč veliko mehkejši in posledično tudi bolj stisljivi. □ 1130 i PRED KURLNOiEZONOoglafna priloga Štajerskega tednika Z zalogovniki lahko precej privarčujemo Zalogovniki ali hranilniki toplote ali vodni hranilniki so v bistvu vodni rezervoarji, v katerih se shranjuje toplotna energija, ki se nato porabi za več namenov, med njimi je ogrevanje prostorov ter priprava tople sanitarne vode, ki jo vsako gospodinjstvo potrebuje za pomivanje posode, umivanje zob, tuširanje in podobna opravila. Zakaj sploh potrebujem hranilnik Zalogovnik je posebej uporaben pri kurjenju na drva. Ko enkrat zakurimo, ne moremo več regulirati intenzivnosti ogrevanja, nemogoče pa je tudi, da bi z gretjem prenehali in nadaljevali kasneje, ne da bi še enkrat zakurili. Pri procesu kurjenja na drva se ustvarjajo veliki presežki toplotne energije, ki jih je treba shraniti, sicer pride do nepotrebnega zapravljanja toplotne energije. Za skladiščenje odvečne energije so nam na voljo vodni hranilniki, ki nato toploto, ko na primer zmanjka goriva v kotlu, pošiljajo v ogrevalni sistem in s tem še naprej ogrevajo vaš dom. S tem se seveda povečajo izkoristki pri kurjenju. Zalogovniki so ob pečeh na lesno biomaso seveda lahko namenjeni tudi akumuliranju presežka proizvedene toplotne energije toplotnih črpalk, solarnih sistemov ali kombinacij naštetih virov. Osnovna funkcija zalogovnika je, da prevzame vso razpoložljivo energijo iz kotla in drugih virov toplote. Shranjena oziroma akumulirana toplota pa služi za neprekinjeno ogrevanje tudi več ur ali - predvsem v prehodnem obdobju - celo več dni po tem, ko smo kurili s trdim kurivom. Z vgradnjo ustreznega toplovodnega zalogovnika zmanjšate porabo goriva, skrajšate čas kurjenja in povečate udobje v svojem domu - ogrevate lahko do 24 ur še potem, ko v kotlu že pogori ... Na trgu se pojavlja množica različnih izvedb zalogovni-kov, od klasičnih hranilnikov toplote, do razslojevalnih hranilnikov toplote, hranilnikov s pretočnim grelcem sanitarne vode, hranilnikov vode z dodanim potopljenim bojlerjem ... TEL: 051 Hranilniki toplote nimajo zgolj ene funkcije, temveč je teh funkcij precej več, kot bi si morda mislili. Kot že ime pove, je hranilnik toplote namenjen shranjevanju toplotne energije, to shranjevanje pa ima kar nekaj različnih ciljev. Hranilnik toplote lahko deluje kot nekakšno središče za kar najučinkovitejše ogrevanje. Na hranilnik toplote lahko priključimo več centralnih ogrevalnih naprav, kot so toplotne črpalke in ogrevalni kotli, ki delujejo na najrazličnejše tipe energentov. Toplota, ki jo ustvarjajo te naprave, se nato shrani v hranilniku toplote ter se nato oddaja ogrevalnemu sistemu. Vodni hranilniki pa niso le hranilniki toplote, temveč lahko z njihovo pomočjo tudi hladimo prostor. V tem primeru jih ne imenujemo hranilniki tople vode, temveč postanejo hranilniki hladne vode. Na kaj moramo biti pozorni pred nakupom zalogovnika Nekateri zalogovniki imajo zunanjo steno zalogovnika prevlečeno z aluminijasto folijo, ki odbija toplotno sevanje nazaj na steno zalogovnika. Med Al--folijo in toplotno izolacijo pa je še zračna plast, ki deluje kot dodatni toplotni izolator. Toplotne izgube na starejših zalogovni-kih so zelo velike na dnu zalo-govnikov, saj znašajo do 25 %. Sodobnejše konstrukcije omogočajo, da je voda na dnu hla- 667-170 dnejša, kar seveda zmanjšuje toplotne izgube, poleg tega pa toplotne mostove preprečujejo tudi tako, da so namesto kovinskih nog specialne plastične z ustrezno trdnostjo. Pomembno je, da ima zalogov- nik vgrajene povratne lopute, ki preprečujejo gravitacijsko kroženje vode (termo-sifonsko kroženje), tudi ko so črpalke izklopljene. Toplotne izgube lahko bistveno zmanjšamo tudi tako, da dobro izoliramo vse priključke na za-logovnik in da so priključki na zalogovnik položeni poševno s spodnje strani zalogovnika, da se tako mikrocirkulacija vode v zalogovniku zmanjša na minimum. Pri klasičnih zalogovnikih se voda ohladi v enem do dveh dneh, pri sodobnih pa v približno petih dneh. S sodobnim, dobro izoliranim zalogovnikom ustrezne velikosti lahko ob enkratni polnitvi 24 ur ogrevamo novejšo, dobro izolirano enodružinsko hišo velikosti 150 m2. Ob najhladnejših zimskih dneh je včasih potrebna dvakratna polnitev. Predpogoj za to je dovolj velik zalogovnik - z dovolj prostornine (najmanj 50 l/KW moč kotla za ogrevanje). Prednosti zalogovnika: - boljši izkoristek kotla oz. drugega vira ogrevanja - optimalen potek izgorevanja - ugodnejše emisije - večje ugodje pri ogrevanju Kurilne naprave na olje ali plin se brez zalogovnika pogosto izklapljajo. Zelo pogosto vklaplja-nje in izklapljanje gorilnika ni zaželeno, saj se poslabša izgorevanje, nabirajo se obloge na peči, poveča se poraba kuriva in onesnaževanje okolja. Zato je tudi pri tovrstnih ogrevalnih napravah vključitev hranilnika toplote oz. zalogovnika smiselna. Kombinirani zalogovniki Zalogovniki so nepogrešljivi tudi v sistemih solarnega ogrevanja tako sanitarne vode kot za ogrevanje objektov. Večje kot so potrebe po toplotni energiji, večji naj bi bili zalogovniki. Ker je količina sončne energije v poletni sezoni mnogo višja kot pozimi, moramo sistem za ogrevanje s solarno energijo povezati s katerim od drugih načinov ogrevanja, ki zagotavlja dovolj toplote, tudi kadar ni dovolj sončne energije. Hranilniki toplote so v teh primerih povezava med dvema viroma toplote. Pomembno je, da izkoristimo čim več sončne energije, zato pridejo v poštev zalogovniki, ki lahko izkoriščajo tudi minimalne količine sončne energije. To so posebni večplastni zalogovniki, ki razslojijo vodo glede na temperaturo. In sicer od vrha navzdol - zgoraj je najtoplejša in tako na razpolago za uporabo. Izolacija in druge izboljšave za zalogovnike Grelniki vode in zalogovniki so na voljo z izolacijo ocen od R-6 do R-24. Najpogostejša vrsta za-logovnikov so z izolacijo iz steklenih vlaken in izolacija z vinil filmom na zunanji strani. Izolacija se ovije okoli rezervoarja. BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM EMAIL: horvat@bukovadrva.si -¿O*' ODKUP VSEH VRST HLODOVINE Danilo Horvat s.p., Moškanjci 1 D, 2272 Gorišnica »Z NAMI VAM BO VROČE« EKO SKLAD SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD EN SVET NEODVISNO BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE VEC INFORMACIJ 08016 69 WWW.EKOSKLAD.SI TEDEN BREZPLAČNEGA ENERGETSKEGA SVETOVANJA Posvetujte se z neodvisnimi energetskimi strokovnjaki mreže ENSVET in Eko sklada, ki vam bodo pomagali pri načrtovanju ter uresničevanju toplega in varčnega doma. 14. - 16. OKTOBER OD 9. DO 19. URE 14. - 16. OKTOBER OD 9. DO 19. URE MARIBOR OBI 14. - 16. OKTOBER OD 9. DO 19. URE PTUJ OBI 1131 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Pravilno in redno vzdrževanje Pomembno je, da je izolirna odeja prave velikosti za zalogov-nik in ne blokira pretoka zraka ali pokriva varnostnega in dre-nažnih ventilov, krmilne elektronike, ali blokira pretok zraka skozi izpušni ventil. Sodobni grelniki vode in zalo-govniki so izolirani s poliuretansko peno (PUF). Zalogovniki za ogrevanje prostorov so lahko konstruirani tako, da je ločena toplota zbiralnika tople vode za ogrevanje in bojlerja oz. zalogovnika za pitno toplo vodo. Takšni zalogovniki vode imajo pogosto vgrajene pomožne električne grelce, če je primarni vir segrevanja začasno nedejaven ali nezadosten. Električno ogrevanje vode Aktualni so tudi zalogovniki in bojlerji na električne grelce z vgrajeno elektronsko regulacijo, ki vklopi grelce pri nižji tarifi električne energije in izključuje v času cenovno višje tarife, saj so tako prihranki večji. Obstajajo izvedbe kombiniranih zalogovnikov, ki združujejo rezervoar za centralno ogrevanje s pretočnimi grelniki za sanitarno toplo vodo v istem zalogov-niku. Ko je potreba po gretju sanitarne vode, se vsi grelniki preusmerijo takoj za ogrevanje sanitarne vode. Prednosti so manjši stroški, saj ne potrebujemo ločenega zalogovnika za sanitarno vodo, vse skupaj pa potrebuje manj prostora in s tem povezanih cevi. Solarno ogrevanje vode Vedno bolj so aktualni grelniki vode na sončno energijo. Solarni kolektorji so nameščeni zunaj stanovanja, ponavadi na streho ali zidove ali v bližini zgradbe. Za dogrevanje sanitarne vode se lahko uporabi že obstoječi zalogovnik, lahko pa se namesti konvencionalni bojler-zalogov-nik za solarne sisteme. Najosnovnejši solarni modeli pošiljajo pitno vodo neposredno v zalogovnik. Za vse solarne zalogovnike kot tudi za ostalo skladiščenje tople vode velja, da je potrebno za optimalno uporabo sončne energije spoštovati načela za shranjevanje v plasteh in izogibanje mešanja hladnih in toplih plasti v rezervoarju. Zato morajo biti zalogovniki precej visoki in imeti tanko obliko. To vodi do zalogovnika, ki ima zmogljivost 1.000 l in ponavadi preseže višino dva metra. Da bi popolnoma izkoristili prednosti sloj nih principov, je lahki slojni zalogovnik opremljen z ločevalnim diskom, vgrajenim sredi zalogovnika, ki omejuje možnost mešanja vode med zgornjim in spodnjim delom zalogovnika. Tudi vse povratne povezave v zalogovnik so opremljene z deflektorji, ki preprečujejo shranjevanje ponovno zmešane vode. Pred začetkom kurilne sezone je priporočljivo marsikaj postoriti, da ne bi imeli pozimi težav z ogrevalnim sistemom. Seveda je za njegovo zanesljivo in varno delovanje ter dober izkoristek najprej nujno pravilno in redno vzdrževanje, marsikaj pa lahko postorimo tudi še tik pred zdajci. Če ogrevalni sistem, v katerega so povezani kotel z gorilnikom, cevna napeljava, ogrevala v prostorih in dimnik, ni redno vzdrževan, bo njegov izkoristek slabši, v skrajnih primerih lahko tudi odpove in običajno se to zgodi takrat, ko je najmanj treba - ko je zunaj že pošteno mraz. Zato je zdaj skrajni čas, da dimnikar in usposobljen serviser opravita svoje delo, če za to nismo poskrbeli že ob koncu kurilne sezone. Najprej naj delo opravi dimnikar Priporočljivo je, da svoje delo najprej opravi dimnikar. Rezultat delovanja ogrevalnega sistema, predvsem peči in gorilnika, bo namreč dober le, če bosta dimnik in peč temeljito očiščena. Dimnikar bo poleg tega očistil tudi zračnike, ki so namenjeni dovodu zgorevalnega zraka do kurilne naprave ali za prezračevanje stanovanjskih (ali poslovnih) prostorov. Čiščenje dimovodnih naprav je nujno za zagotavljanje ustreznega odvajanja dimnih plinov iz kurišč kurilnih naprav, čiščenje zračnikov zagotavlja neoviran pretok zraka, oboje pa je nujno za zagotavljanje požarne varnosti. Obloge na stenah dimovodnih naprav namreč ne vplivajo le na pretok dimnih plinov in posledično na slabši izkoristek kurilnih naprav (že nekaj milimetrske obloge lahko pomenijo od šest do petnajst odstotkov večjo toplotno izgubo), ampak se lahko pri kurilnih napravah na trdno gorivo tudi nenadzorovano vnamejo. Pri tem je treba poudariti, da ustrezno vgrajen dimnik prepreči prenos požara na stavbo, zato v Sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen prvega dimnikarskega pregleda, ki je obvezen po vgradnji ali rekonstrukciji kurilne naprave. Dimnikarska služba pri tem preveri, ali so izpolnjene vse zahteve, napravo pa vpišejo v evidenco kurilnih naprav. Peči na trdna goriva Dimnikar najprej pregleda in očisti dimnik, nato pa še peč. Peči na trdna goriva, kot so polena, sekanci in peleti, je treba pregledati večkrat na leto, ob koncu kurilne sezone pa jih je treba očistiti in opraviti redni servis. Če za to nismo poskrbeli spomladi, je zdaj skrajni čas. V neočiščeni peči se lahko zaradi vlage in sajastih oblog pojavi korozija, ki uničuje kurišče in dimnik, katranaste obloge, ki se največkrat nabirajo zaradi preveč vlažnih drv ali predimenzi-oniranosti peči, pa povečujejo nevarnost požara. Obloge je treba mehansko očistiti s strgalom in krtačo, lahko tudi s kemičnimi sredstvi. Dimnikar bo poleg tega preveril še tesnost vrat, nastavil bo regulator vleka, dimno loputo in pregledal varnostne naprave. Morebitne nepravilnosti, povezane z delovanjem peči, bo nato odpravil usposobljen serviser. Peči na tekoča goriva Peči na tekoča goriva je lažje vzdrževati in pripraviti na se- zono, po navadi je dovolj, da jih v ogrevalni sezoni dvakrat očistimo. Podobno kot pri pečeh na trdna goriva je treba odstraniti saje, ki se naberejo na stenah kurišča. Koliko jih je, je odvisno od nastavitve delovanja gorilnika in tudi od velikosti peči. Za ustrezne nastavitve gorilnika bo poskrbel serviser - bodisi po koncu kurilne sezone bodisi pred začetkom nove. Med servisom je treba preveriti in očistiti dovod za gorivo in filtre, preveriti in očistiti filtre na oljni črpalki v gorilniku in filtra na razpršil-ni šobi, očistiti dovodne kanale za zrak, ventilator in zgorevalno glavo gorilnika. Najpomembnejše pri pečeh na tekoča goriva pa so meritve. Pred začetkom sezone je treba preveriti saja-vost, vsebnost CO2, temperaturo dimnih plinov in izkoristek peči. STROJNO INSTALATERSTVO VODOVOD - OGREVANJE - - ADAPTACIJE KOPALNIC o© 2 VAMI — Zdenko 29 | M GASENBURGER s.p. Slovenja vas 62, 2250 Ptuj Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.si ^ler ALES HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158, tel. 02 764 45 71 , gsm 041 639 797 www.miNhorvat.si ' STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI D O NAJ s p STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164 l^P&ifi Gsm: 041/ 705-491, Jefc 041/ 793-461, 30 ^ 041/790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM * Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji * 1132 PRED KURLNOiEZONOoglafna priloga Štajerskega tednika Ogljikov monoksid, tihi ubijalec Kje namestiti detektor V času kurilne sezone večino pozornosti posvetimo temu, ali nam bo uspelo prostore dovolj ogrevati in koliko nas bo to stalo, a izjemno pomembno je, da razmišljamo tudi o varnosti. Ogrevalni sistem mora namreč delovati brezhibno. Pri tistih, ki kot vir ogrevanja uporabljajo kamine na drva in plinske peči, je tako že od začetka lanskega leta v skladu z zakonodajo obvezna uporaba detektorjev - merilnikov ogljikovega monoksida, in sicer v zaprtih prostorih, kjer se uporabljajo kurilne naprave. Simptomi zastrupitve Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, zato ga ni moč zaznati s človeškimi čutili. Simptomi zastrupitve z njim so precej netipični, zato jo je težko prepoznati. Pri blažjih zastrupitvah nastopijo glavobol, utrujenost, omotičnost, slabost in bruhanje, torej simptomi, ki so značilni tudi za druge bolezni. V primeru hujših zastrupitev, ki so posledica vdihavanja višjih koncentracij ogljikovega monoksida ali vdihavanja ogljikovega monoksida dalj časa, pa so ti simptomi bolj izraziti. Osebe, ki se zastrupijo, postanejo zmedene, imajo motnje vida, srce jim bije hitreje, v najhujših primerih sledita izguba zavesti ali smrt. Ogljikov monoksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. Za odraslega človeka postaja toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne. Brez ustreznega detektorja ogljikovega dioksida ne zaznamo. Ob nastajanju se plin koncentrira v zaprtem prostoru, če smo mu izpostavljeni dlje časa, pa preprosto zaspimo in je lahko usoden. Detektorji in merilniki ogljikovega monoksida so torej namenjeni prav merjenju prisotnosti monoksida v prostoru. Z zvočnim ali pa tudi svetlobnim signalom nas naprava opozori, da je v prostoru s kurilno napravo prisoten ogljikov monoksid. Do nastanka prevelikih koncen- tracij ogljikovega monoksida prihaja zaradi slabega odvajanja zgorevalnih produktov, kot so slabo očiščeni ali neočiščeni dimniki, tudi zaradi neustreznega prezračevanja oziroma oskrbe s svežim zrakom v prostoru, kjer je ogrevalna naprava, ter zaradi uporabe strojev ali naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem v zaprtem prostoru, kot so agregati, motorne žage in motorne črpalke. Ko pride pri izgorevanju do uhajanja ogljikovega monoksida, se zaradi višje temperature od zraka v okolici plin najprej dviguje proti stropu. Pri tem se meša z zrakom, se ohlaja in se počasi spušča proti tlom. Prav zato, da nas bo naprava pravočasno opozorila na nevarno prisotnost ogljikovega mono- ksida, je priporočeno, da detektorje namestimo na strop v vseh bivalnih prostorih s kurilno napravo na plin, olje ali drva. Namestitev detektorjev je priporočljiva tudi v prostorih, skozi katere so napeljani dimniki, saj lahko ta nevarni plin v prostor uhaja tudi zaradi poškodb dimnika ali dimniških vrat. V prostoru, kjer je kurilna naprava, naj bo detektor nameščen na stropu, od enega do tri metre od kurilne naprave. Ne smemo ga namestiti v predelu »mrtvega zračnega žepa«, kjer zrak ne kroži - to je 30 centimetrom od stene in 15 centimetrov od stropa. V spalnici detektor namestimo ob postelji, v višini glave ob spanju. V dnevni sobi izberemo višino glave ob sedenju, če imamo otroke, pa detektor namestimo v višini otroške glave. Detektor se bo ob aktiviranju oglasil z glasnim zvokom in opozoril na povišan nivo ogljikovega monoksida v prostoru. Takrat je treba prenehati uporabljati kurilno napravo. Če uporabljamo napravo na tekoče ali plinasto gorivo, jo izklopimo, prostore pa takoj prezračimo in jih za čas prezračevanja zapustimo. V prostor ne vstopajmo dokler zvočni alarm na detektorju ne preneha delovati. Če sumimo, da se je z ogljikovim monoksidom kdo zastrupil, pa takoj pokličimo tudi zdravniško pomoč. Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXII.. sr. 21 Ptuj, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE VO ISSN 0M0-1878 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Človek si srečo ustvari sam Istran 31 Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Potekave (stran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetletnčk ¿a volanom (stran tU PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBClNf PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V hiffaijinkus riirfdjii s liar- Mill v WtHHk' J. lUBiJJ Ur,".1)10 odprli »pi»h||U novi trt IhiTimu druu upUitc MlM sg moro I rani» CflUa. Aoptciar u> »pnjcli i Jii U m HJilifj^j.i^ll milj , S SUE KOMITEJA OK IKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! V ijJiip iaj-.iirjilti vri -nimokfcuiMiwi — u ibote ucs.i ihm. oviWMlilO Vdelt !»ii|;ih.5jj jctrtUCi . ,f nBm" diKtrf»!. PniaJtvaii rei u K !f -1-"'-1------ VHC Mil) ki ivipijujf dotrno m nmvnoi • ■ ■ ' Jtla v .¿ulhcni.fwljttinih vrganLrjiciJdh pujlahlf. J^olj s pitjiravogrnifi» _ nw.m.pj^ j;!.-,,. ..^T , jkjflrmnKium™Uirim Ji..M^,. Jrlrjjl.i in tanMi. J., drtS, tf^HSi h MH.I.M I UL.T,I-„L. t.,I, L. ..i , ^V.l. k n^ .L. KS™"i," ff^ T A i ^SS/wS „^ j' "f Hi|1 " " -n U.mualL.uniu ... rj- "i™ Z i " "«»«p.»™».,, Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. torek • 9. oktobra 2018 Šport Štajerski 29 Futsal • 2. SFL, 2. krog Drugi zaporedni visoki zmagi Mladi vratar prleške ekipe Kevin Caf je odlično opravil svoje delo. Foto: NS Velike Lašče - FC Hiša daril Ptuj 3:9 (0:4) STRELCI: 0:1 Pihler (4.), 0:2 Kle-menčič (8.), 0:3 Pihler (10.), 0:4 M. Senekovič (19.), 0:5 Letonja (26.), 0:6 U. Senekovič (27.), 0:7 Letonja (27.), 0:8 Klemenčič (30.), 1:8 Gvardjančič (31.), 2:8 Kojadinovič (36.), 2:9 U. Senekovič (40.), 3:9 Novak (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, Klemenčič, U. Senekovič, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, M. Senekovič, Letonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. Igralci FC Hiša daril Ptuj so tudi v 2. krogu nove sezone pokazali, da so resen kandidat za visoka mesta. Skozi celotno srečanje v Velikih Laščah so kontrolirali dvoboj ter enakomerno višali vodstvo, ki je v 30. minuti znašalo že 0:8. V zadnji četrtini dvoboja so nekoliko stopili s stopalke za plin, a kljub temu suvereno pripeljali tekmo do zmage. Tudi tokrat so se strelci enakomerno porazdelili med celotno ekipo, kar štirje igralci so dosegli po dva zadetka. Kar 14 doseženih golov v uvodnih dveh krogih 2. SFL REZULTATI 2. KROGA: Velike Lašče - FC Hiša daril Ptuj 3:9, Tomaž ŠIC Bar - FK Dobrepolje 4:1, Miklavž - Kix Ajdovščina 3:1, Extrem Sodražica - ŠD Mlinše 3:4, Dlan Logatec - FK Kebelj 8:2. 1. HIŠA DARIL PTUJ 2 2 0 0 14:3 6 2. TOMAŽ ŠIC BAR 2 2 0 0 14:4 6 3. MLINŠE 2 110 6:5 4 4. EXTREM SODRAŽICA2 1 0 1 10:5 3 5. DLAN LOGATEC 2 10 1 11:12 3 6. KMN MIKLAVŽ 2 10 1 4:8 3 7. KIX AJDOVŠČINA 2 0 11 2:4 1 8. DOBREPOLJE 2 0 1 1 3:6 1 9. VELIKE LAŠČE 2 0 11 4:10 1 10. KEBELJ 2 0 0 2 2:13 0 je zagotovo odraz napadalne usmerjenosti ekipe ter njene kakovosti. Tomaž ŠIC bar -Dobrepolje 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Dragosavac (7), 2:0 U. Goričan (7), 3:0 Gašparič (8), 3:1 Klinc (21), 4:1 Klanjšek (35, s 6 m). TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Vrbnjak, Klanjšek, Kos, U. Goričan, Gašpa-rič, Koren, Dragosavac. Trener: Bojan Cunk. Po visoki zmagi v 1. krogu proti Logatcu (10:3) je Tomaž z optimizmom šel tudi v dvoboj 2. kroga, ko se je na domačem parketu v Ljutomeru pomeril z Dobrepoljem. Gostje, ki so v prvem krogu osvojili točko proti ekipi Mlinše (2:2), so se pokazali kot dostojen tekmec. Gostitelji so do zmage prišli predvsem po odličnem začetku tekme, ko so v dveh minutah dosegli tri zadetke, in z odličnimi obrambami 20-letnega Kevina Cafa. Tudi tokrat prleški strateg Bojan Cunk ni imel na voljo vseh igralcev, kar bi se lahko maščevalo, saj so gostje, ki so v prleško prestolnico prispeli s kar 12 igralci, s številnimi menjavami držali dober tempo, ki je maloštevilni domači zasedbi jemal dih. Odločilni za drugo zaporedno zmago sta bili 7. in 8. minuta dvoboja, ko je Tomaž ŠIC bar preko Darija Dragosavca, ki je tako v dveh tekmah zabil že šest zadetkov, Urbana Goričana in Mitje Gašpariča povedel s 3:0. V nadaljevanju dvoboja so bili gostje enakovredni, na trenutke celo boljši tekmec. V prvem polčasu so med drugim zapravili dva kazen- ska strela z 10 metrov, Caf pa je z nekaj odličnimi obrambami poskrbel, da je prleško moštvo odšlo na odmor brez prejetega zadetka. V prvi minuti nadaljevanja dvoboja so gostje preko Gregorja Klinca znižali rezultat in dali doda- tni draž dvoboju. Gledalci so spremljali priložnosti na obeh straneh, vratarja - Caf pri domačih in Matej Babnik pri gostih - pa sta odlično opravila svoje delo. Dobrepolje je v drugi polovici drugega polčasa poskušalo s petim igralcem v po- lju, vendar je Klinc, ki je v polju zamenjal vratarja, nespametno v svojem kazenskem prostoru podrl Gašpariča, kazenski strel pa je rutinirano izvedel Domen Klanj-šek za končno zmago s 4:1. JM, NŠ Smučanje prostega sloga • Filip Flisar Strelske novičke »Do sezone bom moral še veliko nadomestiti« Filip Flisar, slovenski smučar prostega sloga, se je lani po manjšem razočaranju na olimpijskih igrah odločil, da bo nadaljeval kariero. Letos si je za cilj postavil svetovno prvenstvo, v sezono pa bo vstopil z nekoliko manj treninga kot v prejšnjih letih. Za to je krivo stresno obdobje, ki ga je doživel v poletnih mesecih. Flisar je v prejšnjih letih pripravljenost brusil na kolesu, udeleževal se je tudi dirk v krosu, ki so bile dobra priprava za zimske obračune v smučarskem krosu. Letos pa se je moral namesto kolesu posvetiti drugim rečem, najprej skrbi za bolno mamo, nato pa še skrbi za prvorojenko. »Za mano je turbulentno obdobje. Spomladi je moja mama hudo zbolela, z njo sem imel veliko dela, predvsem pa ogromno nekih skrbi. Na srečo je zdaj z njo veliko bolje. Seveda je na pomanjkanje kolesarskega treninga vplivalo tudi rojstvo hčere. Posvetiti sem se moral še treningu za zimo, tako da preko sebe nisem mogel, raztrgati se pač ne moreš, zato je kolo bolj ali manj mirovalo,« je razloge, da ga letos ni bilo moč videti na kolesarskih dirkah, obrazložil Flisar. Čeprav priljubljeni Mariborčan pravi, da se je poskušal dobro pripraviti, pa zaradi vseh dogodkov pušča kanček dvoma o svoji pripravljenosti pred sezono, do katere sicer še ima kar nekaj časa, saj bodo prve tekme na sporedu decembra. »Vsak, ki se je ukvarjal z vrhunskim športom, ve, da take stvari, po eni strani težke, po drugi pa lepe, nekaj sledi pustijo. Jemljejo ti fokus, zato se zavedam, da nisem mogel narediti toliko kot lani. Ni pa to izgovor. Nisem več mlad tekmovalec, imam izkušnje, ki lahko nadomestijo tudi kakšen manjkajoči dan treninga. Zato 9erv y tlSČ sem prepričan, da se to pri moji pripravljenosti ne bi smelo veliko poznati,« meni smučar. Nekdanji svetovni prvak je že bil na snežnem treningu, ki pa ni bil najboljši. »Letos sem bil v Saas Feeju, to je tudi sprememba od prejšnjih let, ko sem se pripravljal le v Stelviu. A žal so letos na vseh ledenikih katastrofalne snežne razmere, v naši disciplini se to še bolj pozna, saj potrebujemo več snega kot alpinci in drugi zimski športniki. A za vse je enako, treninga niti ne bi ocenil kot slabega, z njega sem se vrnil močan in z dobrim počutjem, se pa zavedam, da me do sezone čaka še veliko dela, veliko bom moral še nadomestiti,« pravi Flisar. Tekmovalce v smučarskem krosu tako kot zadnji dve leti čaka zahteven december, nato pa je pred svetovnim prvenstvom v ZDA tekem nekoliko manj, kar Flisarju povsem ustreza. Bolj kot koledar pa ga moti dejstvo, da bo Juršinčani do ekipne in posamične zmage Foto: SD Juršinci Ekipni zmagovalci 4. Pokala občine Juršinci so postali strelci SD Juršinci, u sredini so na fotografiji Niko Pšajd, Mirko Moleh in Luduik Pšajd. Drugo mesto je osuojila ekipa SD Jože Kerenčič Miklauž (leuo) u postaui Boštjan in Simon Simonič (na fotografiji manjka Miran Miholič). Desno je gostitelj in predsednik SD Kidričevo Gregor Kmetec. Foto: Arsen Peric / m24.si Filip Flisar: »Mene lahko povozi 'šleper', pa mi ne bi bilo nič, če pa nekdo kihne na drugi strani ceste, pa se bom tresel, da ne zbolim.« veliko letalskih poti. Postopanja po letališčih in vožnje z letalom pa se nikoli ni veselil, saj se je že nekajkrat zgodilo, da je pri tem zbolel za virusom, zaradi katerega je izgubil dragoceno moč. »Mene lahko povozi 'šleper', pa mi ne bi bilo nič, če pa nekdo kihne na drugi strani ceste, pa se bom tresel, da ne zbolim. Bolezen me najbolj skrbi, zdaj še posebno, ker imam majhnega otroka. Poskušam se paziti, a prav zdaj sem prebolel virus, ki sem ga najbrž dobil od hčere. Upam, da bom zaradi tega zdaj postal bolj odporen,« je dejal trikratni olim-pijec, ki se je že povsem navadil na očetovstvo: »Na začetku je bilo nekaj krize, a to je povsem normalno. Če vrhunski športnik po dveh treningih na dan ponoči ne spi, se ne more počutiti najbolje. A najhuje je zdaj mimo, hčerka je zdaj že stabilna, tako da je vse v najlepšem redu.« sta 4. Pokal občine Juršinci V soboto, 6. 10., je na zračnem strelišču v Kidričevem potekal 4. Pokal občine Juršinci, pripravljalno tekmovanje z zračno pištolo 10 m pred začetkom nove sezone 2018/19, ki so ga organizirali člani Strelskega društva Juršinci. Tekmovalo je 25 strelcev in šest ekip. Najboljši rezultat med posamezniki je dosegel Ludvik Pšajd (SD Juršinci), ki je s 561 krogi za tri kroge premagal rečiško strelko Jagodo Tkalec (558), bron je osvojil Boštjan Simonič (554), SD Jože Kerenčič Miklavž. Dobro so se odrezali tudi preostali juršinski strelci David Kekec (552), Mirko Moleh (552) in Niko Pšajd (549), ki so osvojili 4., 5. in 6. mesto, ter tako poskrbeli, da so domači dosegli tudi ekipno zmago s 1665 krogi. Miklavški strelci so s 1633 krogi osvojili drugo mesto, tretja je bila mlada ekipa SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem (1616). Nova sezona se bo začela s prvim turnirjem prvoligaškega tekmovanja 20. in 21. 10. v Ljubljani. 22. Pokal mesta Gornja Radgona Na pripravljalnem tekmovanju pred začetkom nove sezone z zračno puško so v soboto na obnovljenem zračnem strelišču v Gornji Radgoni domačini organizirali 22. Pokal mesta Gornja Radgona. Med posamezniki je bila izjemna Urška Kuharič, ki je bila z visokimi 626.3 krogi nedosegljiva za vse zasledovalce. Srebrno odličje je osvojil Mitja Černi iz Gančanov (618.6), brona pa se je veselila mlada ljutomerska strelka Antonija Kosi (617.8). Preostala ormoška strelca Nuša Žnidarič (615.2) - aktualna državna prvakinja med članicami - in Žan Tomažič (611.9) sta osvojila peto in sedmo mesto. Or-možani Kovinarja pa so bili prav tako razred zase v ekipni konkurenci, saj so zmagali s 1853.4 krogi in imeli pred najbližjimi zasledovalci iz SD Štefan Kovač Tur-nišče (1814.4) skoraj 40 krogov prednosti. 6. Memorial Vinka Lavrinca Konec septembra je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal tradicionalni šesti memorialni turnir z zračno puško in pištolo v čast dolgoletnemu predsedniku SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem -pokojnemu Vinku Lavrincu. V kvalifikacijah s pištolo si je finalni nastop s šestim najboljšim rezultatom priboril miklavški strelec Boštjan Simonič (557) in na koncu po ne najboljšem streljanju v finalu osvojil končno sedmo mesto. Kvalifikacijski zmagovalec, domačin Peter Tkalec (568), je osvojil končno peto mesto, zmago pa je slavil mladi Jože Čeper (565) z Vremščice, ki bo v novi sezoni okrepil vrste Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Le slabši seštevek notranjih desetic z 8:11 pa je zmanjkal juršinskemu strelcu Mirku Molehu (552), da bi se uvrstil v finale, osvojil je končno 9. mesto. Tretji miklavški strelec Miran Miholič (543) je osvojil 12. mesto. Simeon Gonc 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. oktobra 2018 Radio-Tednik praznuje z bralci in poslušalci slavnostna akademija ob 70-letnici Štajerskega tednika in 55-letnici Radia Ptuj brezplačna gledališka predstava I v Njofra za najzvestejše naročnike Štajerskega tednika velika zabava z glasbenimi zvezdami Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj Izkoristite ugodnosti pri 7 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj mm * VRTEC GROZE NA VRHOVCIH Sanjska afriška poroka Jožeta Zidarja BILA SVA SI USOJENA Čudež Timee Urdih OD DEBELUŠKE DO BODIBILDERKE Matjaž Lunaček, psihiater TA SVET JE ZBLOJEN IN ZGREŠEN! Strahovi po indonezijskem potresu SE LAHKO TUDI SLOVENIJA UTEKOČINI? MAMOGRAFIJA ALI ULTRAZVOK? Vesna Pernarčič, igralka MOJA MAMA JE MOJA SKALA V prodaji od 9. oktobra ■ C • i MEDIR:24 izberite najboljše. 000001 Janez Novak m i i-i Iz NAJNOVEJŠE številke: • ZNAKI, da vam težave povzroča KORTIZOL • Med ZDRAVILI in HRANO lahko pride do različnih INTERAKCIJ • ETERIČNA OLJA in čustva • CIGARA, ki lajša prehlad, gripo in slabo prebavo Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si 3838898114427 petek • 12. oktobra 2018 Oglasi in objave Štajerski , 31 OS:00 Trgatev na Destmiku 09:00 Gostilna pr Francet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Trgatev na Destmiku 21:30 Kronika iz občine Majšperk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.sl SP 08:00 Kronika iz obiinc Hajdina 10:00 Tamburaški končen v Staršah 11:30 Gostilna pr' Francct' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 15 let TD Starše 20:00 25 let TMD In vest Ptuj 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si I 08:00 Oddaja i/, občine Domava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip \z Onnoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 1j:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Občine Lenart - v živo 20:00 Srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža I 23:00 Video strani Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA: info@isiplv.si kontakt 02 754 00 30; 041 613 044, www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27:031 627 340 m AKUSTIČNI KONCERT \sng maribor/ 23. november 2018 *.;•• ^ © PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA j.), pon. , pon. TOREK 9. oktober 7:30 Glasbena osmica (sloj, 8:00 C as za nas tabornike, p 9:10 Utrip Ormoža 10:25 Pomorski tednik 10:45 Pogled nazaj, pon. 11:00 j^uniniica pon. 11:25 Sportfnoj: Aljaž \fenko. pon. 11:50 Koo?, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Sekvenca, pon. 12:45 PNK: Rudi ftingbauer, pon. 13:20 Glasba za vse. pon. 13:50 Cista umetnost-september, pon. 14:20 Videostrani 17:20 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:35 Glasbena osmiea (tuja), pon. 19:05 Cista umetnost-september, pon. 19:30 Pogled nazaj, pon. 19:45 DoOSmod r. Ljudevitu Pivku, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 PNK: Rudi Ringbauer, pon. 21:10 Sportfnoi: Aljaž \fenko, pon. 21:35 Vadba s Tarna ro, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:35 Minuta za MS MOF! pon. 23:25 Skozi trpljenje v svobodo, pon. 00:30 Videostrani ČETRTEK 11. oktober 7:30 Glasbena osmica [sloj, pon. 8:00 Cas2a nas tabornike, pon. 9:10 Kuhinjica, pon. 9:35 Sportfno): Aljaž Venko, pon. 10:00 Povabilo na kavo: Saška Steger, pon. 10:25 Glasba za vse, pon. 10:55 Cista umetnost-september, pon. 11:20 Pogled nazaj. pon. 11:35 5elwenca, pon. 11:45 Kdo?, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Minuta za MS MOF; pon. 13:20 Soboški dnevi, pon. 14:25 Videostrani 17:20 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Rorlal 18:45 Cista umetnost - oktober 19:15 5port[no): Aljaž Venko, pon. 19:40 Risanka, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Soboški dnevi, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 20. obletnica skupine Popperkeq, pon. 00:45 Videostrani SREDA 10. oktober 7:30 Glasbena osmica [tuja), pon. 8:00 Cas za nas tabornike, pon. 9:10 Utrip Ormoža 10:25 Pomurski tednik 10:45 Kuhinjica, pon. 11:10 PNK: Rudi Ringbauer, pon. 11:45 Vadba sTamaro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Šport(no) Aljaž Venko, pon. 13:00 Glasba za vse, pon. 13:30 Gostilna )>Pr Francet«, pon. 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Saška Šteger 18:55 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:25 Cista umetnost - september, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Charlie CHaplin festival, pon. 21:50 Kdo?, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 140 let Glasbene šole Ptuj, pon. 00:15 Videostrani SKUPAJ PROTI DEMENCI A, M Kam po brezplačno pomoč? Svetovalni telefon: 041726 424 Več o možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim d svojcem vspodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz socialnega in zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041726 424 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demenci. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago — vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. _Dom upokojencev Ptuj PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV . ftincMrit. Marti Reporter]* pr/ propadu MMl toronlcr na Koroške™'1 š pavedtta ... Se lahkilg^ Juta vrae za zapaha? ■»>«« KU Slovan cev www.reporter.si INTERVJU - Franc Bogovič, evropski poslanec: SLS ni satelit koga drugega SLOVENIJA - Trk civilizacij v Kočevju: Romi proti robotom DOSJE - Politične zvezde ameriških Slovencev KOLUMNA - Drago K. Ocvirk: Muslimani so nadomestek za proletariat Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM bikca simentalca, starega 5 mesecev, in suha bukova drva. Tel. 031 788 502. PRODAMO odojke in 70 kg prašiče. Tel. 031 542 318. KUPIM traktor in kiper prikolico Tehnos-troj. Tel. 041 235 349. KUPIM traktor in del priključkov. Tel. 041 872 029. NEPREMIČNINE KUPIM garažo oz. parkirni prostor v garažni hiši na Osojnikovi cesti na Ptuju (pod Šparom). Tel. 051 356 253. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke od 25 do 40 kg. Tel. 041 728 016. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. v digitalni knjižnici: www.d I i b.si - J-i ■ M Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. SPOMIN V četrtek, 27. septembra, je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Milan Čeh IZ PODVINCEV 30 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči: tvoji najdražji Znala si ljubiti, znala si dajati, znala si garati, preprosto, znala si... Za vse, hvala ti! ZAHVALA Od nas se je poslovila draga sestra in teta Tinika Kodrič roj. Tajnikar IZ MAJŠPERKA Srčna zahvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji pomagali in jo vzpodbujali ter jo obiskovali. Iskrena hvala, da ste bili z njo tudi ob slovesu, zanjo darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala vsem njenim sosedom, prijateljem, sorodnikom in vaščanom. Hvala pevcem, govornici in podjetju Mir. Posebno zahvalo izrekamo njenemu zaupniku g. župniku iz Majšperka. V naših srcih si zapustila svetlo sled svoje nesebične dobrote, ljubezni in plemenitosti. Vedno vsi tvoji Umrli so 1 1 Franc Vidovič, Ptuj, Trajanova ul. 6, roj. 1926 - umrl 27. septembra 2018; Darko Černezel, Ivanjkovci, Mali Brebrovnik 40, roj. 1972 - umrl 24. septembra 2018; Franc Mahorič, Destrnik, Janežovci 11c, roj. 1933 - umrl 27. septembra 2018; Marjan Ladič, Ptuj, Prešernova ul. 25, roj. 1950 - umrl 27. septembra 2018; Jožica Ristova, roj. Lozinšek, Ptuj, Volkmerjeva c. 28, roj. 1967 - umrla 28. septembra 2018; Marija Murko, roj. Horvat, Levanjci 23, roj. 1922 - umrla 29.septembra 2018; Franc Ranfl, Muretinci 56a, roj. 1951 - umrl 29. septembra 2018; Julijana Pignar, roj. Osterc, roj. 1925 - umrla 28. septembra 2018. Štajerski 1 PE DNIK www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik H HI Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tedmk.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4fldnik.si, tel. 02 749 34 10, za vefje objave predhodno poklifite. ŠiajenkiTEDHOl ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO Ptujska lekrviaja PeTV, T: 02 590 800 28, iriic>%*1v.lv, www.pdv.tv ^ tolcmach MllMhl i.ll T e g Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Cirkulane, Zavrč • Cesta pod Borlom Vozniki so za prometne nesreče krivi sami Po nedavni hudi prometni nesreči na vijugavi cesti od Dolan proti Zavrču smo na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) povprašali, ali bi lahko na tem cestnem odseku prometno varnost kako izboljšali. Očitno ne: hitrost bo ostala omejena na 70 kilometrov na uro. »Na odseku regionalne ceste Spuh-Ija-Zavrč (območje pod gradom Borl) sta dva zaporedna ovinka in prečni prepust. Na tem območju je vozišče obojestransko zoženo in objekt zavarovan z jekleno varnostno ograjo. Do prometnih nesreč na omenjenem odseku prihaja predvsem zaradi neupoštevanja predpisane omejitve hitrosti na 70 kilometrov na uro, ki je odrejena s postavljenimi prometnimi znaki,« so povedali na DRSI. Opozorili so, da lahko glede na ugodne tehnične elemente in geometrijo ceste (širino ceste, radije krivin itd.), obcestni prostor (nepozidano območje ob cesti) in preglednost nad potekom linije ceste v smeri vožnje vozniki tam razvijejo visoke hitrosti. Zagotovili so, da obravnavano območje državne ceste aktivno spremljajo: »Marca je DRSI s kratkoročnimi ukrepi za izboljšanje prometne var- Marca so borlsko regionalno cesto s prometno signalizacijo še dodatno opremili, prometni znak za nevarnost so postavili tudi na območju priključka občinske ceste. nosti na obravnavanem območju v največji možni meri izvedla določene dopolnitve prometne signalizacije, glede na Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Za ustrezno in pravočasno opozorilo voznikov na prisotne nevarnosti (dva zaporedna ovinka, zožitev vozišča v območju prepusta) so se na državni cesti iz obeh smeri vožnje ustrezno uredili prometni znaki za nevarnost. Za zagotavljanje varne vožnje vsem vozilom na cesti se je najvišja dovoljena hitrost vožnje ustrezno omejila na 70 kilometrov na uro.« Zaključili so, da na nespoštovanje postavljene prometne signalizacije vpliva nimajo: »Zato kakršna koli dodatna ureditev prometne signalizacije na tem obravnavanem območju niti ni potrebna in tudi ne bi bila učinkovita.« Eva Milosic Ptuj • Vlasta Mrčinko bo morala znova dokazovati izvor premoženja Frizerka in njeno premoženje Ljubljansko višje sodišče je razveljavilo sodbo, s katero je okrožno sodišče v tožbi specializiranega tožilstva po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper ptujsko frizerko Vlasto Mrčinko odločilo v korist slednje. Primer bo ponovno presojala okrožna sodnica Bojana Maravič, ki je februarja letos razsodila v korist Mrčinkovi. Sodnica je menila, da je vse njeno premoženje zakonito, in je v celoti zavrnila tožbo tožilstva, v Danes je vila z bazenom obdana z visokim obzidjem. Proti Mrčinkovi so leta 2014 sprožili finančno preiskavo zaradi suma utaje davkov, predlani pa tudi sodno preiskavo zaradi davčne zatajitve. Vlasta Mrčinko je partnerica nekdanjega ptujskega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili konec devetdesetih let obsojen na dve leti in tri mesece zapora. kateri je bilo Mrčinkovi očitano, da razpolaga z okoli 540.000 evri nezakonitega premoženja. Na izrek sodbe se je pritožil tožilec Boštjan Valenčič in uspel. Sodišče prve stopnje bo po navodilu višjega sodišča v novem sojenju moralo najprej ugotoviti, za koliko se je povečalo premoženje Mrčinkove od konca novembra 2011. Vsaj del spornih nepremičnin namreč zagotovo predstavlja premoženje zakonitega izvora, na primer parcela, kupljena leta 2007. Kot je znano, je ustavno sodišče prav na pobudo Mrčinkove razveljavilo člen zakona, ki govori o retroaktivnosti. S.S. Foto: Google street view Dornava • Šola na Polenšaku še vedno prazna Šolska stavba še vedno propada Več kot štiri leta je že minilo, odkar stara šola na Polenšaku sameva in propada. Odkar so jeseni leta 2014 podružnično šolo na Polenšaku, ki je imela več kot ioo-letno tradicijo, zaprli, ta ostaja prazna in počasi propada. Največjo pozornost je stavba požela pred več kot letom in pol, ko je skupina staršev in posameznikov, združenih v ptujsko iniciativo, načrtovala, da bi prav tam zaživela waldorfska šola. Svetniki občine Dornava, ki so zadnja leta večkrat ugibali, komu oziroma čemu nameniti zaprto šolsko stavbo, so idejo kakopak pozdravili odprtih rok. A iz te moke ne bo kruha. Kaj bo z objektom, sedaj ko je jasno, da tam waldorfske šole ne bo, je na zadnji seji občinskega sveta zanimalo sve- Še naprej prazna šola na Polenšaku, ki jo počasi najeda zob časa. tnika Marjana Hrga. Opozoril je, da je stavba vse bolj zanemarjena, zob časa je močno načel tudi fasado. Zato je predlagal obnovo fasade, vsaj na pročelju, kar bi po njegovem lahko uredili z nekaj manjšimi finančnimi sredstvi. Na tak način bi prispevali k lepši podobi stavbe in celotnega Polenšaka. Župan Rajko Janžekovič je bil v zvezi z načrti glede novih vsebin, ki bi lahko oživele zapuščeno šolsko stavbo, precej skrivnosten: »Upam, da mi za odgovor ne boste zamerili. Glede na to, da je pred nami novi mandat, da mi ne bi kdo očital, da delam volilno kampanjo. Drugače pa načrti obstajajo, če bo kdo drug, pa je prav, da pustimo stvari odprte. So pa načrti v smeri turizma, da v naše kraje privabimo več ljudi ...« Kot je še dejal, se je občina tudi v preteklosti trudila, saj je tudi v njihovem interesu, da bi stavba dobila novo vsebino in ne bi več samevala. Monika Horvat —¡3* p v ----- o i* * * C? " o ^ - o * * Rojstva: Nina Žula, Pristava 13, Cirkulane - deček Majk; Karmen Erjavec, Mala vas 16a, Gorišnica - deklica Eva; Saša Serdinšek, Majšperk 51, Majšperk - deček Mark; Barbara Granda, Paradiž 29a, Cirkulane - deček Filip; Anja Križan - deček Nik; Zlatka Horvat - deček Jan Tim; Vesna Käfer -deklica Zala; Renata Furman - deklica Veronika. Poroka - Ptuj: Mitja Čuš, Moškanjci 54a, in Martina Köhler, Ptuj, Osojnikova c. 22. Poroka - Ormož: Bojan Roze, Mihalovci 8, Ivanjkovci, in Vanja Kavčič, Pušenci 25, Ormož. 0 :» L:>Cj __S2_I O « k« o o o o t fei Cb> Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi bučeL 8/18 Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod se bo zjutraj in dopoldne zadrževala nizka oblačnost, ki se bo popoldne ponekod trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 24 °C. V sredo bo na Primorskem in v gorah pretežno jasno. Drugod bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se bo sredi dneva razkrojila. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 09.10.2018 10.10.2018 11.10.2018 12.10.2018 S * « * 11 8 6 6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 22 22 22 21 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan < < Hitrost /etra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 mis Foto: EM Foto: MH Vir: ARSO