Stev 290 PćMu jUN i itfeiU ffab amb ta k V Trsfeu, « 1921 pMiaten številka 20 stotink Letnik XLVI 1 shaja — p*aeddjek — vsak 4šm cjmraf. — Uredništvo: ulica 11. FraaEMka AaKkeea Stev 20. 1. »a ^trapfe. — Dopis! naj te pošiljaj« ured-niftv*. — Nefrtukirana pisma o. ..i sprejemaj rokopisi se ne vračajo. — Ic<1«|«telj in okovani urednik Štefan Godina — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina —ia na mesee L 7.— pol leta L «2,— ta ceu let« L §0.—. — Telefoa uredništva ia uprav« štev. 11-57. EDINOST Pasanezne Številke v Trstu [a okcHicl po 20 stotfnk. — Oglasi se računaj« v Glrokosti ene kolone (72 muti — (J»ImI trgovcev In obrtnikov m« oi 49 •smrtnice, eahrale, poslanice ta vaNUa p* L L—, ojiari dena. nl i zavado v mm po L 2. — MaU oglasi po 2) stat. bese Is. naj nanj pa L 'i. — a«iu naroSnifia ln rekiaaaćfe seoo5iliaio iz'đitiitaa itoravi GdinaHl. v Trstt. ulica rrančišU AsiŠfcega Stcv. 20, L naasuvpje. — Teietoa nrednlltvain uprava lt-»l Vrnite nam naie Sole! Ko so prišli naši sedanji gospodarji v te'nazije v Pazinu, ne hrvatske realne gim- kraje in jih zasedli v imenu entente, so prišli kot oznanjevalci nove dobe, srečnih časov tudi za naše ljudstvo, ki mu je do tedaj Avstrija z mačehovsko skopostjo rezala kruh pravice. Zatrjali so nam svečano, da je Italija kulturna in civilizirana država, dežela svobode, in da bomo presrečni, ker ni več Avstrije, ki bi nam kratila, kar nam gre. Prelepe besede smo slišali iz ust različnih gospodov, da smo si veselja meli ?oke, češ, sedaj je nastopila zlata doba za. jugoslo vensko ljudstvo. Naša srca so bila ganjena vsled take velikodušnosti zmagovalca ,ki nam je zatrjal, da nismo podjar- nazije v Voloskem. V zadnjem času so naši poslanci v številnih interpelacijah razkrili ta kulturni škandal, ki se vrši v škodo naše šolske mladine na tem ozemlju. Drž. podtajnik v naučnem ministrstvu je pred nekaj dnevi odgovoril na interpelacijo dr. Wilfana. Napovedal je zopetno otvoritev hrvatskega učiteljišča v Arbana-sih. Zanimiv pa je odgovor glede zahteve po zopetni otvoritvi pazinske in voloske gimnazije. * Državni podtajnik pravi namreč, da dosedanje poizvedbe vlade niso dokazale potrebe otvoritve omenjenih dveh mijeno ljudstvo, ampak odrešeno in da ne j pa če se bo pozneje uvidela ta po- bo razlike med nami in starimi državljani; treba, se bo že nekaj ukrenilo in vzelo v Italije. # pretres na novo to vprašanje. S temi krat- Kakor so bile lepe te sladke besede ia' kinii besedami je torej vlada pokopala obljube, vendar smo si v svojih barbarskih edini dve hrvatski srednji šoli v Primorju. srcih zaželeli tudi dejanj, zakaj po naši revni pameti obljuba dolg dela. In res dejanja niso izostala. Gospodje so se oddolžiti danim besedam in obljubam ter začeli izvrševati svoje poslanstvo, ter so nam za-čeii jemati to, kar smo si v desetletnih trdih bojih priborili od prejšnje vladavine. Ne bomo sedaj naštevali vsega, kar spada v to poglavje, le mimogrede se bomo dotaknili našega šolskega vprašanja. Naše šolstvo, na katerega smo bili po pravici tako ponosni, je pretrpelo hude udarce v zadnjih treh letih. Kar črez noč smo bili oropani vseh srednjih šol in učiteljišč. Izjema je bila samo idrijska gimnazija. Poleg teh šol pa so nam zaprli mnogo ljudskih šol. To poslednje velja zlasti za Istro. Hrvatske šole so v velikem številu izginile, a na njih mestu so se ponekod otvorile italijanske šole drugod pa sploh nobena. V nekem kraju v Istri so v prvem okupacijskem letu slavnostno zažgali hrvatsko knjižnico tiste hrvatske šole. To je bilo znamenje splošne ofenzive proti Hrvatsko ljudstvo torej po mnenju slavne vlade v Rimu ne potrebuje srednjih šol. Pazinska gimnazija; ponos našega ^ šolstva v Istri, zavod, ki je bil dobro obisko-van, kamor so zahajali po ogromni večini dijaki iz domaČe dežele, ta zavod ni več potreben. Hrvatsko ljudstvo, ti ne potrebuješ gimnazije. Čemu tudi, ko nimaš kmalu niti ljudskih šol več! In če pravi g. državni podtajnik, da niso vladne poizvedbe ugotovile potrebe ome* njenih srednjih šol, tedaj bi mu samo to naročili, naj si da predložiti letna poročila omenjenih zavodov, kjer mu bodo Številke jasno govorile. * Pa čemu številke? Vladno mnenje je nekaj tako gotovega in absolutnega, da mu ne morejo niti taki dokazi do živega. Za vlado je torej to vprašanje za sedaj rešeno, za nas pa ne. Pravična Italija nam jema to, kar nam je krivična Avstrija dala. Ne moremo si misliti, da bo ostalo pri tem ____________________r____ sklepu. Gospoda, vi ste nam obljubili, da šim najvažnejši nT javnim kulturnim usta no- j boste spoštovali naše pravice, da nam bo- na- vam. Začelo se je preganjanje jugosloven-skega učiteljstva v Istri, službovanje in bi-\ anje v domači deželi je bilo mnogim pravi pekel, nekateri pa so morali kratkomalo iti. S poostritvijo političnih bojnih metod proti na?emu ljudstvu se je to žalostno stanje seveda še poslabšalo. Vse pritožbe niso nič pomagale. Merodajni krogi so se deloma izgovarjali, da se nahajamo v izjemnem stanju okupacije, in da bo po aneksiji veliko bolje ter se uredi tudi naše Šolsko vprašanje. V tem času so se otvorili učiteljski tečaji v Tolminu, ki so bili spočetka karikatura učiteljske pripravnice. Toda tudi po aneksiji se ni nič izpreme-nilo v tem oziru. In tako smo prišli ob erednje šole na Primorskem. Slovenske gimnazije v Gorici ni već, ne hrvatske gim- ste dajali in ne jemali Eno največjih krivic nam izkazujete s sistematičnim uničevanjem našega šolstva. Darujemo vam vse, kar ste nam obljubljali. Vrnite nam vsaj to, kar ste nam vzeli. Saj ne prašamo nič nemogočega. Dajte nam nazaj naše srednje šole, vrnite nam svobodo, da bomo odpirali zasebne šole. Naš klic po šolstvu nima nič protidržavne-ga v sebi, ne more škodovati ne moči ne ugledu italijanske države in italijanskega naroda. Kdor bi hotel vsled te naše svete in pravične zahteve kovati politični kapital proti nam« nam dela le novo krivico. Mi ne bomo prenehali v tem boju za naše šolstvo. Ne maramo kulturne smrti, zato vam kličemo: vrnite nam naše šole! r. Jugoslavija Politična kriza definitivno rešena. — Nora vlada tehosloraki t Jugoslaviji SPLIT, 19. Te dni je imel v Splitu čeho-slovaški novinar Vojta Ražny predavanje n . . . j.t , ° Čehoslovakih v Jugoslaviji. Na podlagi BELGRAD, 19. Pogajanja med radikalci j njegovih izvajanj živi v Jugoslaviji okoli an demokrati se lahko smatrajo za zabiju- ISO.OOO Čehoslovakov. Cehi živijo večjidel na Hrvatskem, Slovaki pa v Vojvodini in Sremu. Čehi so prišli v Jug čena. Kluba obeh strank sta sklicala seio, na kateri se bo podpisal sporazum. Tekom današnjega dneva, okoli poldne, fco odšel g. Nikola Pašič na dvor in bo kot graničarji za vlade Jožefa IL. potem v polovici minulega sto- ugoslavtjo prvikrat Marije Terezije in predložil ministrsko listo kralju v podpis, j letja in zadnjikrat L 1883. Ražny je orne-Cika« o imenovanju vlado izide še danes. [ nil, da so ti Čehi skoraj brez narodne zave- Nova vlada je sestavljena takole: sti in da se nazivljejo kratkomalo Hrvati, I. Nikola Paš:ć, ministrsko predsedstvo čeprav mnogi ne poznajo hrvaščine. Slova- J 1 ki v Jugoslaviji so v kulturnem oziru nad Čehi. Predavatelj je apeliral na čehoslo-vaške inteligenco v državi, ki naj skrbi za kulturno življenje teh Čehoslovakov, ter izrazil upanje, da bo jugosl. vlada dovolila čehoslovaški narodni manjšini svoje šole. no- ln 5n ministrstvo zunanjih de L (rad.) 2. Dr. Voja Marinkovič, ministrstvo traajih del. (dem.) 3. Žika Rafajlovič, ministrstvo šume rude. (dem.) 4. Svetozar Pribičevič, ministrstvo pro-svete. (dem.) 5. Dr. Ivo Krstelj, ministrstvo za socijalno politiko, (dem.) 6. Dr. Gregor Žerjav, ministrstvo ver. (dem.) 7. Dr. Kosta Kumanudi, ministrstvo financ. (dem.) 8. Andrija Stanič, ministrstvo prometa, (rad.) 9. Lazar Marković (radikalec), ministrstvo pravde. 10. Krsta Miletič, ministrstvo za agrarno reformo, (rad.) 11. Velja Vukičevič, ministrstvo za javna dela- (rad.) 12. Dr. Žarko Miladinovič, ministrstvo pošte in brzojava, (rad.) 13. Marko Trifkovič, ministrstvo za izenačenje zakonov, (rad.) 14. Ivan Pucelj, ministrstvo za poljedelstvo in vode. (SKS). 15. Dr. Mehmed Spaho, ministrstvo trgovine in industrije. (musL) Glede ministrstva za narodno zdravje še ni gotovo, če ta resort še nadalje obdrži dosedanji minister dr. Karamehmedovič, ker je z o žirom na slabo zdravje zadržan voditi to ministrstvo. Tudi glede vojnega ministrstva Še ni gotovo, če ostane general Žečevič še nadalje v vladi. BELGRAD, 19. Kot naslednika vojnega ministra generala 2ečevića imenuje današnja »Politika« generala Matica. Sestanek Narodne skupščine BELGRAD, 19. Z ozirom na rešitev kabinetne krize je predsednik narodne skupščine dr. Ivan Rib ar odredil za jutri 20. t. m. ob 4. pop. redno plenarno sejo narodne skupščine. Potom ministrstva notranjih del fto brzojavno pozvan« vri poslanci 01 sejo. Romunska Nova inmiiaslia vlada - BUKAREST, 19. Take Jonescu je sestavil vlado. Ministrsko predsedstvo in finančno ministrstvo prevzame Take Jonescu, zunanje ministrstvo Derusi, vojno ministrstvo general Holban, ministrstvo za Sed-mograško pa Brediceanu. Zasedanje zbornice se je podaljšalo za en mesec. Kalija Hidt napadi na vlado v zbornici zaradi bivših avstroognlrih ujetmkov v RinijL — Izjave ainistra DeUa Torretta RIM, 20. V včerajšnji seji je bila vlada izpostavljena hudim napadom s strani socialističnih, komunističnih in vnanjih stvari, zakaj ni vlada izvršila ko-danjskega dogovora glede povrnitve vojnih ujetnikov iz Rusije' Govornik je trdil, da izjave ministra vnanjih stvari, da ruska vlada ni hotela sprejeti italijanske misije, ne odgovarja resnici. Dogovor je bil sklenjen, ko pa je šlo za njegov podpis, je italijanski zastopnik v Koda nju prosil ministra vnanjih stvari, naj bi ga pooblastil, da ne podpiše svojega imena le imenu sovjeta skega delegata že zaradi odnošajev, ki jih ima njegova družina s plemenitaškim! družinami bivšega ruskega carstva. Minister vnanjih stvari je poslal v Kodanj drugega zastopnika italijanske vlade in dogovor je bil podpisan, toda minilo je že 16 mesecev in še doslej ni izvršen. Tudi ves njegov trud tekom bivanja v Rusiji, da bi omogočil povrnitev vojnih ujetnikov, je bil zastonj, ker smernice italijanske vnanje politike so se medtem povsem izpremenile v zmislu, da se prekine vsak stik s sovjetsko republiko. Italijanska vlada se je vkijub sklenjeni pogodbi umaknila in vojni ujetniki morajo še nadalje trpeti v notranjosti Rusije najhujše pomanjkanje. Demokratični liberalec Ungaro je poudarjal, da njegova interpelacija glede ujetnikov pima nikakega političnega značaja. Pozval je vlado, naj se zanima ne samo za usodo vojnih ujetnikov v Rusiji temveč tudi po drugih državah. Vprašal je, zakaj se ni dovolilo, da bi Sla komisija za vojne ujetnike v Jugoslavijo in ko je šla, zakaj ji italijanska diplomatska zastopstva niso šla na roko. Govornik je zahteval, naj se uvede zaradi tega primerno postopanje proti vladnemu zastopniku v Belgradu. Govornikom je odgovoril minister vnanjih stvari DeUa Torretta. Della Torretta je priznal, da je ruska vlada dovolila vračanje vojnih ujetnikov L 1919. Takrat se jih je vrnilo kakih 6 tisoč. Pozneje pa je revolucionarna vlada prepovedala vsem tujcem izhod iz Rusije. Leta 1920. so se začeta pogajanja z rusko vlado v Kodanju. Italijo je zastopal najprej Bombacci, pozneje pa komandant Gravina, ker Bombacci ni hotel podpisati dogovora čeravno je bil v to pooblašč stvari si jo, ki onemogočajo povrnitev vojnih ujetnikov in ovirajo trgovske dogovore med obema drŽavama. Della Torreta se jfe izvival na vse načine iz agate in je poizkušal stvar na vsak način zavleči, toda zahtevi republikanskega poslanca se je pridružil tudi Treves v imenu socialistov. Vladi so priskočili na pomoč nacionalisti in ljudska stranka, prvi, ker da ta predlog nikakor ne odgovarja sedanjim potrebam italijanske mednarodne politike, drugi, ker da se mora prej razpravljati o vprašanjih, že vpisanih v dnevni red prihodnjih sej. Predsednik zbornice je priznal republikanskemu poslancu pravico, da zahteva, naj se o njegovem predlogu razpravlja že na prihodnji seji Ministrski predsednik se je skušal rešiti na ta način, da je poudaril, da gre vladi sedaj v prvi vrsti zato, da zbornica odobri začasni proračun. Zbornica je že določila dnevni red prihodnjih sej, toda vlada prepušča na vsak način rešitev tega vprašanja zbornici. Min. preds. pustil s temi svojimi izjavami min. vnanjih stvari na cedilu, ker ta je prej izjavil, da ne more sprejeti takojšnje razprave o tem vprašanju. On na vsak način vztraja pri svoji zahtevi Vprašanje je dal predsednik na glasovanje, toda ugotovilo se je,... da zbornica ni sklepčna. Vesti o demisiji italijanskega ministra vnanjih stvari RIM, 20. Vsled včerajšnje razprave v zbornici, ki je spravila ministra Della Tor-retto v zelo kočljiv položaj, se je raznesla vest, da je Della Torretta izrazil ministrskemu predsedniku željo, da bi odstopil. Ministrski predsednik je zastavil ves svoj trud, da bi pregovoril Della Torretto, naj opusti svoj namen. Doslej se ne ve, ali mu je to uspelo.__ Francija Francija sprejela Hughesovo stališče glede francoske mornarice je v PARIZ, 20. Ministrstvo za mornarico izdalo sledeče obvestilo: Čim je prišel v tp P^Jafčen. Minister vnanjih Lond je Briand takoj izjavil, da spreje- je izključil trditev, da bi italijanski j ^^ francoska vlada stališče Ameriške « le A/lan«« ti* hi hn (»I nndnisati ... . »m m » • "L i„ j:: zastopnik v Kodanju ne bil hotel podpisati: tana*c velikih bojnih ladij francoske dogovora z Rusijo. Po sklenjenem dogovo- ,^ mornaricc, Do sedaj pa še ni bilo ru bi bila morala Italija pripeljati s svojimi; d J čeno žtevUo ten in vse tozadevne vesti parniki ruske ujetnike v Odeso, kjer bi ruska vlada medtem že zbrala italijanske državljane. Italijanska vlada je dala pripeljati ruske ujetnike v Odeso, kjer pa je bilo zbranih samo 200 italijanskih držav- ljanov, med katerimi ni bilo nobenega vojnega ujetnika. Razen tega bi bila imela italijanska vlada po dogovoru pravico, da pošlje v Rusijo svojega delegata in je v ta namen določila g. Allievija. Ruska vlada pa je italijanski predlog kratkomalo zavrnila in je stavila za svojega zastopnika v Italiji take pogoje, da se pogajanja še niso bila končala, ko bi bil dogovor že izvršen. Italijanska vlada je nato poslala posebno misijo v Turkestan, toda misija je bila ustavljena od sovjetskih oblastev in se je morala vrniti. Nova pogajanja z rusko trgovsko misijo marca 1. 1921. so bila tudi brezuspešna, ker je stavila ruska vlada glede uradne italijanske misije, ki naj bi se poslala v Rusijo, nesprejemljive zahteve. Vlada ni mogla narediti v takih razmerah več, nego je naredila. Vsi njeni poizkusi, da bi se sporazumela s sovjetsko Rusijo, so se zlomili ob nasprotstvu moskovske vlade, ki je vsaka vprašanje, tudi najbolj humanitarno izrabila v politične namene. Minister Della Torretta ye zaključil, poudarjajoč, da Italija, »belka kulture, ne izrablja humanitarnih vprašani v politične namene. Da to dokaže, je predložil v hipu. drugih poslancev zaradi vojnih ujetnikov, ki se po _________ "i^^vdi nahajajo še vedno v Rusiji. j. i^^^ iTstrinja z vsemi predlogi, ka- TblrAl AA »M --*---- - " ti ' . .'1_______tA___■ * - * ko protestira proti nečloveškemu postopanju z italijanskimi državljani v Rusiji, zakonski načrt, da naj se da 6 miljonov za nesrečne Ruse, ki umirajo lakote in bo-lezm. Socialist Rondana je poudarjal, daje bil Sisoten pri vkrcevanju italijanskih držav-nov v Odesi in da je Rusija naredila vso svojo dolžnost. Izrazil je upanje, da bo vlada poslala v Moskvo trgovsko misijo, ki bi mnogo pripomogla tudi k rešitvi vprašanja vojnih ujetnikov. Poslanec Flor |e zanikal trditev ministra vnanjih stvari, da Rusija ni spoštovala ko-danjskega dogovora. Minister ni povedal nič novega. Spričo takega vedenja vlade ho govoril tudi o vladni politiki na Tirolskem. Vračal se bo na to vprašanje, dokler zbornica ne prisili vlade, da ubere pot, po kateri bo mogla doseči, da se vrnejo vojni ujetniki v Rusiji svojim družinam. Poslanec ljudske stranke De Gasperi Takoj po proslavi spomina pokojnega socialističnega poslanca Bisanchija, za katerega so našli poslanci vseh strank lepe besede, je vprašal besedo socialistični poslanec Flor, ki je stavil na ministra vnanjih stvari in vojne vprašanje, kaj nameravata ukreniti da se čim prej vrnejo vojni ujetniki iz novih pokrajin, ki so razpršeni po raznih pokrajinah sovjetske Rusije. Teh ujetnikov je v Rusiji še več kot štiri tisoč. Vsa prizadevanja zasebnih društev, da bi pomagala tem ujetnikom, so bila zastonj, ker ministrstvo vnanjih stvari jim je delalo vedno velikanske ovire. Govornik ye pozval vlado, naj pošlje v Moskvo uradno delegacijo in naj opusti dosedanjo »»c^t^ politiko nasproti novi Rusiji, ki bo v do-glednem času zopet zavzela svoje mesto v evropskem gospodarstvu. Komunist BoBhirri je vprašal terim je namen pospeiitev povrnitve ujetnikov iz Rusije, ugotovil je pa, da se nikakor ne koristi tem ujetnikom s tem, da se brezpogojno branijo ruska vlada in njeni zastopniki v Italiji. Komunist Bombacci ni bil zadoščen z vladnimi izjavami. Ni imel uradnega pooblastila od Italijanske vlade za pogajanja s sovjetsko vlado o povrnitvi vojnih ujetnikov. Dobil je od mmistra vnanjih stvari brzojavko, s katero je bil pooblaičen, da podpiše neki dogovor, toda oa bi tega pooblastila ne bil mogel nikakor prevzeti. Položaj je postal za vlado, oziroma ministra vnanjih stvari zelo kočljiv, ko je republikanski poslanec zahteval, naj se določi dan, ki mora biti aa vsak način pred počitnicami, za razpravo o njegovi rešola-cip, v kateri poziva vlado, naj poskrbi sa z Ra- so za sedaj še prenagljene. LONDON, 20. Ministrski predsednice Briand je obvestil poslanika Zedmjemh držav v Londonu, da Francija sprejema predlog državnega tajnika Hughesa glede tonaže francoskih vojnih ladij. Ansliia Briand v Londonu. — Prvi pogovori z Lloyd Georgeom LONDON, 20. Francoski ministrski predsednik Briand, ki je prišel predvčerajšnjim v London, je imel včeraj prvi pogovor z Lioyd Georgeom. Pogovor se je vrtel okoli splošnih vprašanj, ki se tičejo svetovnega gospodarskega položaja, in okoli glavnih vprašanj dnevnega reda sedanjega sestanka med obema ministroma. Predvsem pa sta razpravljala o vprašanju gospodarske obnovitve Rusije. Kar se tiče vprašanja vojnih odškodnin, sta ministra skupno proučevala razne predloge za rešitev važnega vprašanje, ki je nastalo vsled pret-veznega nemškega bankrota. Ni pa se bilo sklenjeno ničesar, temveč se bodo pogajanja o tem vprašanju nadaljevala. Loucheur, Briand in Lloyd Georg bodo imeli novo posvetovanje danes pred poldne. Angleški uradni krogi mislijo, da bo Lloyd George polagal pri tem sestanka glavno važnost aa vprašanje gospodarske obnovitve Ru-6tje, ker smatra rešitev tega vprašanja za ptedpogoj gospodarske obnovitve Evrope sploh. PARIZ, 20. Agencija Havas je prejela iz Londona: Pri prvih pogovorih, ki so bili zelo prijateljski, sta Liovd George in Bri and izrazila željo, naj bi Anglija in Francija tudi nadalje tesno sodelovali pri reševanju vseh važnih političnih vprašanj. Neki londonski list je poročal, da proučujeta Francija in Anglija možnost sklenitve trajnega sporazuma med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Agencija Havas zanikuje to vest. Briand in Lloyd George se ne bosta posveto-vala z nobenim nemškim zastopnikom. Aoglelko - irska pogodba pred irskim parlaimeatom DUBLIN, 20. Včeraj je imel »Daily Ei-reau, t. j. irski parlament javno sejo. Minister za zunanje zadeve GriHith je predi a- fil, naj se angleško~trska pogodba potrdi, ekel je, da vsak Irec lahko priseže pokorščino angleškemu kralju, ne da bi se s tem ogrešil zoper svojo čast in čast irskega naroda. Ne gre tu za pravice, temveč gre za življenje in. usodo irskega naroda. Govornik je nato razlagal članom irskega parlamenta, kaj bi pomenilo, ako sprejme predlog De Valere, ki zahteva, naj se pogodba odkloni in začne zopet vojna. Pri vsem tem pa se bo Irska borila, ako bo pogodba odklonjena. Irska se bo borila toda gotovo je, da v tem slučaju bi ne imela več simpatij sveta na svoji strani kakor do-sedaj. Vsled tega se mi zdi, da bi noben Irec ne smel prevzeti odgovornosti za tako novo in brezpredmetno krelivanje krvi Nato je govoril De Valera, Rekel je, da je treba pogodbo odkloniti, kajti ona je naj-sramotnejša listina, kar jih je bOo kedaj sestavljenih. Ako parlament pogodbo odobri ako bo kralj povabljen, maj pride ot?o- riti irski parlament, tisti dan — je zaključil De Valera — bo Dublin v črnih zastavah. Rathenau bo prišel zopet v London LONDON, 20. Dr. Rathenau je prišel zopet v London. Rathenau se je nastanil v istem hotelu, kjer je stanoval pretekli teden. V istem hotelu stanujeta tudi Briand in Loucheur. Von Simons je izjavil posebnemu poročevalcu agencije Havas, da je Rathenau prišel v London radi svojih zasebnih opravil. Dejstvo, da je prišel v London ob istem času kot Briand in Loucheur, je le gol slučaj. Von Simons pa je dostavil, da je kljub ternu mogoče, da se bo Rathenau skušal približati francoskemu ministrskemu predsedniku in ministru za razdejane pokrajine. LONDON, 20. Reuterjev dopisni urad javlja, da je Rathenau prišel v London s posebno nalogo in da je imel včeraj pogovor z angleškim finančnim ministrom Sir Robert Horne-om. Rathenaua je spremljal državni podtajnik dr. Fischer. Zatrjuje se, da je Rathenau na razpolago Lloydu Geor-geu in Briandu, v slučaju da bi ga želela videti. Nemško zlato gre na Angleško LONDON, 20. »Daily Mail« poroča, da sledijo pošiljatve nemškega zlata na Angleško ena za drugo in da so dosegle že 50 miljonov šterlingov, kar znaša približna eno miljardo mark v zlatu. To zlato predstavlja svote, ki so namenjene za kritja prvega obroka nemške vojne odškodnine, katerega je Nemčija plačala 31. avgusta t, 1. »Daily Mail« dostavlja, da bo ta svota ostala v Londonu, dokler Francija ne potrdi pogodbe o razdelitvi prvega obroka vojne odškodnine, Švica Švica je sklenila z Nemčijo pogodbo o razsodišču BERN, 20. Švicarski zvezni svet je objavil besedilo pogodbe o spravi in razsodišču, ki je bila sklenjena med Švico in Nemčijo. S to pogodbo se obe državi obvezujeta, da bosta vsak spor, ki bi znal nastati med njima, rešila diplomatskim potom. Pogodba bo veljavna za dobo 10 let; ako pa ga ni ena ni druga stran ne odpove tri mesece pred potekom dobe, bo pogodba veljala za 20 let. Grška Obletnica povratka kralja Konstantina ATENE, 20. Včeraj se je po vsej državi svečano proslavila obletnica povratka kralja Konstantina na Grško. Pred kraljev dvor se je podala mnogoštevilna množica in je priredila kralju toplo manifestacijo. Albanija Jugcslovenske čete izpraznile Albanijo ŽENEVA, 20. Komisija Zveze narodov, ki je imela izvršiti preiskavo v Albaniji, je odšla iz Skadra dne 7. decembra v Mirdit-sko in se je vrnila v Tirano dne 15. decembra. Iz podatkov te komisije je baje razvidno, da vlada na Mirditskem popoln mir. Komisija je tam prišla v stik z glavnimi veljaki v deželi. Kombija je obiskala tudi jugoslovensko-albansko mejo in je ugotovila, da so jugoslovenske čete izpraznile albansko ozemlje in se umaknile brez incidentov na ono stran meje, ki jo je začrtala poslaniška konferenca. Komisija je tudi izvedela, da je izpraznjevanje tudi pri Skadru dokončano. Albanska vlada je sporočila komisiji, da so se vse jugoslovenske Čete umaknile z albanskega ozemlja. Tiskovni urad albanske delegacije v Ženevi je dodal, seveda, k temu poročilu tudi vest, da so jugoslovenske čete zažgale pred svojim odhodom veliko število vasi, toda iz poročila medzavezniške komisije, ki si je ogledala razmere na licu mesta, je razvidno, da so se jugoslovenske čete umaknile »brez vsakega incidenta«. Jeerome Napoleon odklonil albanski prestol ŽENEVA, 19. Iz Washingtona je dospele poročilo, da je princ Jerome Napoleon Bonaparte odklonil ponudbo albanskega odbora, da bi stopil na albanski Ponudbo je princ prejel od strani skega komisarja v Washingtonu. Zveza narodov Vprašanje vzhodne Karelije pred Zvezo narodov HELSINGSFORS, 20. Tukajšnji listi pravijo, da bo odbor Zveze narodov na svoji prihodnji seji, ki se bo vršila 10. januarja, pretresal noto, katero je odboru poslala finska vlada in v kateri zahteva, naj s« Zveza narodov zavzame za prebivalstvo vzhodne Karelije, ki se je vzdignilo proti boljševikom. Poljska, romunska, estonska in letonska vlada so 2e poslale svojim zastopnikom v Ženevi, naj podpirajo omenje« no prošnjo finske vlade. prestol, alban- NASIM NAROČNIKOM. Ker j« trečaOd amogo takih, ki niso šs poravnali očaine de 31. t m* jih prostate lesa potom, da to storijo ie pred konceaa leta. Istočasno ■•*"f"*jmo vaeaa aarnfailrnai, da se mora plačevati oarečaiaa v naprej in da veljajo le v tem ahtčajn cene, Id so osaačeae aa glavi Usta, L j. L 60'— leta* L 32 — polletne In L 19*59 trimesečno. Vsake saoatalo narod-od sedaj aafrej po L T— Ker Ima opraratftvo s opomiai aa km le nepotrebne stroške Ia ari S*J» Mr »SDiNOfff« Dnevne vesti Smrfa* koM. Prtd sinoćnjim je umrla v Skednja po dal^i bolezni hi ▼ cvetovi dobi 27 tet gospa Gizela, Toroš, rojena Godina, svakinja voditelja Cirila Valentića in sestra učitelja Leandra Godina in učiteljice Marije ^Valentift. Slučaj je tem tragičnejši, ker je soprog pokojnice fte delf časa odsoten na Japonskem itot elektrotehnik na parniku Lloyda «Trie->te». Pokojnica sapušča dve siroti. Prizadetim rodbinam izrekamo najiskrenejse soialje. Izredni deželni odbor za Goriško. Komi-sariat za avtonomne zadeve v Gorici nam je poslal sledeči dnevni red prvega zbora izrednega deželnega odbora za Goriško, ki sc bo vršil 23. decembra ob 10. uri zjutraj: 1. predsednikovo poročilo, 2, volitev izvršilnega deželnega odbora, 3. eventuelni predlogi. Čudno se nam zdi, da nam dohaja poročilo o pričetku delovanja deželnega odbora prej, nego naša javnost ve, kako je izredni deželni odbor sestavljen in kateri možje so bili imenovani za odbornike. Do danes ni še nikjer citati uradnega poročila. Kolikor smo mogli izvedeti, je bilo imenovanih 5 Slovencev in 5 Italijanov. Predsednik je Italijan, in sicer dr. Pettarin. Od Slovencev so bili imenovani dr. Anton Gregorčič, dr. Engelbert Besednjak, gospod nadučitelj Ignacij Krizman, dr. Henrik Turna ter gospod Treven iz Idrije. VLOŽITEV PROŠENJ ZA VOJNO ODŠKODNINO. Gen. civ. komisariat objavlja (št. 911-10722, IX. urad); V znanje in ravnanje vseh interesirancev te objavlja, da je ministrstvo zrn osvobojena ozemlja z nedavno naredbo določilo, da ostane sicer rok za vlaganje prošenj za vojno odškodnino, ki je bil določen za 3!. decembra t. 1., neizprementen, da pa se rok za predložitev dokumentov, ki je predpisano da se morajo prošnjam priložiti, podaljša do 30. aprila 1922. Prošnje morajo vsebovati slu 271. Člena samtgermalnske mirovne pogodbe in kr. odloka z veljavo zakona od 21. 1921. štev. 1031, ki je dobil moč 6. avgusta 1921., ter v sporazumu z osrednjim uradom nove pokrajine sledeči odlok: VI. urad, štev. 626/2566. 1. Člen. — Fizične in juristične osebe, trgovinske družbe ter javnopravne juristične ose be, katere so imele 6. avgusta 1921. svoje navadno bivališče aH svoj sedež v po saintger-mainski in rapaHski pogodbi k Italiji priključenem ozemlju, eo dolžne naznaniti svoje terjatve in dolgove, nastale iz kakršnegakoli naslova pred 3. novembrom 1918., in posebej terjatve in dolgove, nastale iz kakršnegakoli naslova po tem dnevu, toda pred 4. aprilom 1919., fv obeh primerih se imajo svote izraziti v avstro-ogrskih kronah), nasproti iizičnim ose Dani, trgovinskim družbam ter korporaci-jam z jurietično osebnostjo, katere so imele 6. avgusta 1921. sveje navadno bivališče ali svoj sedež na ozemlju avstrijske republike. 2. člen. — Dolžnost naznanitve obstaja tudi v vseh onih primerih, v katerih ni bil zbrisan dolg potom po strankah sporazumi jene trasa k-cije, temveč potem deponiranja pri sodni ji ali, če je nastal spor, potom razsodbe sodnika oziroma izreka veščakov ter razsodbe ali izreka ni izzval upnik. Terjatev in dolgov nasproti bivši avstrijski in avstro-ogrski drŽavi, nasproti javnopravnim jurističnhn osebam s sedežem (residenti) v av-trijski republiki, kakor tudi terjatev in dolgov nasproti v Julijski Krajini se nahajajočim podružnicam onih bank, ki imajo svojo centralo na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, ni ireba naznaniti. Ravnotako ni treba naznaniti terjatev in dolgov, ki izvirajo iz kake pogodbe o zavarovanju. 3. člen,. Naznanitev, za katero gre, se mora izvršiti najpozneje do vštetega 31. januarja 3922., in sicer pri občinskem uradu prebivali-tišča; za naznanitev se imajo rabiti nalašč zai to prikrojeni formularji, ki se dobijo pri ličnem občinskem uradu; ti uradi Julijsko Krajino, Sv. Križ fn se preselil — družina je oetala v Sv. Kriiu — * Maribor, kjer j9 nastopil službo ŽeletaftCarja, kot je bil prejt. Pred par dnevi je prišel v Sv. Križ ki napro sil ženo, naj se preseli z njim v Maribor. Dozdeva se, v. aprua rrofenje morajo vsebovali itenem ooemskera uradu; ti urada morajo te-i vasi ter so kričali «abasso i sciavi», «morte ai vse^podatke« kakor jih zahteva iormular, razen]kom osmih dni od dneva, ko poteče označeni sciavi» in podobno. Po zidovih šole, občinske takih, ki se ne dajo posneti drugače nego iz i rok, dostaviti izpolnjene formularje koniisa- hiše in zvonika so narisali več karkatur, ki so dokumentov, kakor n. pr. zemljeknjižnlh po-! rralu za avtonomne posle dotične pokrajine.' bile Žaljive za vaščane. Voliici so bili ves ta datkov itd. _ ^ J (V Trstu m okolici bodo stranke lahko dvigni-' čas popolnoma mirni in se niso dali zapeljali Vrednost nepremičnin in znesek škode, ki j Le formularje po lastni izberi pri municipiju ali z izzivanjem fašistov, ki so hoteli na vsak naje za njegovo določitev potrebno izvedeniško | pri trgovinski in obrtni zbornici aK pa pri ci-|čin izzvati nerede in s tem preprečiti volitve, mnenje^ se lahko navedeta približno in1 vilnem komisariatu ter se bodo morali formu- Ko so videli, da s samim izzivanjem ne bodo s pridržkom, da ee bosta točno navedbi tedaj, j larp, ko so kakor se tiče izpolnjeni z zahteva-j dosegli svojega namena, so vrgli pred cerkvi-ko se predloži odnosso izvedeniško mnenje. ; mi navedki, predložiti tajništvu trgovinske in jo eno bombo, ki se je raztreščila. Tudi sedaj Končno se vnovič opozarjajo vsi inter«*«*-' obrtne zbornicel. | so voliici ostali popolnoma mirni, tembolj, ker ranci, da je generalni civilni kmisariat v želp 4. člen. — Kdor tekom v predidočem členu so bili orožniki zraven In so ljudje mislili, da iti na roko vsem onim oškodovancem, ki do, predpisanega roka ne r.aznand, kakor je dol-1 bodo že oni zapodili razgrajače. žan, ali kdor predloži nepopolne ali neres-l Ko so fašisti videli, da jim tudi bomba ni za-nične izjave, bo izgubil vse koristi, katere bi! legla, so legli na tla v pravilni strelski vrsti za utegnile izhajati iz dogovora, ki se ima skleni-i zidom vaškega kala, revolverje so postavili na ti z avstrijsko republiko, ter se bo lahko kaz-jzid in jih namerili proti vohlcem. En fašist je neval z globo do 20.000 lir. Vrh tega bo gene-, tedaj začel «komandirati» uno, due, tre,.» in t ^ . ralni civilni komisariat proglasil plačala vseh! zaporedne salve so se sipale' proti zbranim Krajine ali pri finančni direkciji v Trstu ali pri! enih zneskov, ki se niso naznanili v smislu do-' voKlcem. Ljudstva se je tedaj polotila velika fioančni poddirekcijt v Gorici ali pa končno , lečb pričujočega odloka, za pravno neve- groza in jeza. V silobranu je poseglo po edi-Indi pri generalnem civilnem komisariala. 1 javne. nem orožju, ki mu je bilo na razpolago — po Urad, ki prošnjo spreime, jo mor« takoj dosta-j Trst, 15. decembra 1921. kamenju in se je razjarjeno vrglo proti napa- Viti iz razlogov kraja ali vrednosti pristojnemu j . Generalni civilni komisar dalcem. Napadalci so se začeli umikati dn so obJf8iyu' ............. i MosconL pri tem streljali dalje. Posledica tega spopada Docfan se morajo tedaj prosme za odškod- NAROČNIKOM GORIŠKE MATICE« !' je bila: 3 fašisti mrtvi, 1 težko ranjen. 2pogre-nino vložiti absolutno do 31. tekočega meseca, | Knjige «G. M.» se razdajajo danes, jutri sana, dočim se jih je 5 rešilo v Koper. Tam so in p o j u t r š nje m od 17—19. Poštni stro- takoj alarmirali svoje tovariše, ki so se na ški: 25 siot. — Opozarjamo, da se knjige dobe tovornem avtomobilu odpeljali proti Marezi-s&mo ob uradnik urah! I gam. Ker je bila pot pokvarjena, so morali pu- Pevsko društvo <-Ilirija«. Danes, dne 21. t., stili avtomobil pri Vaganelu in so od tu nanj. točno ob 20. uri se bo vršila redna odboro- j daljevali peš. Med potjo so srečali neekga do-va seja v navadnih prostorih. Predsednik. ' mačina. Ustavili so ga m vprašali, od kod je. ----j Mož jim je povedal, da je z Marezig, Cim je iS ffcfpJE@MfC6£|d ŽlVll^^id izustil to besedo, so ga ubili in pustili na cesti. ki? bil sedaj še niso vložili prošnje za oŠkodnino, določil, da je prošnja, ki se mora nepodaijšljivo vložiti do 31. decembra 1921., lahko prirejena tudi v slovanskem ali nemškem jeziku. Prošnja se lahko vloži pri kateremkoli civilnem komisariatu za politični okraj Julijske se dokumenti, ki se imajo prošnjam priložiti, lahko predložijo vse do 30. aprila 1922. Trst, 17. decembra 1921. Bolestni pojavi. Tz italijanskih listov posnemamo, da se je rainole sobote zvečer vršila izredno zborovanje nacionalistično stranke. Poročal je predsednik profesor Coceancig o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora z ozirom na bližajoče sc volitve in o intimnem razmerju, ki ga gojijo s tašistovsko stranko. Med drugim je priporočal, naj bi se tudi v tržaški nacionalistični stranki ustanovila organizacija po vojaškem vzorcu (a tipo rnUitare}, irakor so se ibataljoni^, nazvani Odgovor za stari greh. Alojzij Megriche, jc ravnokar prišel iz Jugoslavije, kamor je šel iskat dela, je šel pred včerajšnjim na pulj-. sko policijo in prosil službujočega komisarja, ■ • • - ♦ • ♦ . 128 • j • • 250 j Premnda....... , , • • * • • • • 345 > Trlpcovich • * • « • « • • i 235 Ampelea......... * • a • • • • • » 60.) Cement Datmatia « • « • * • » • . • . . , 321 i Cement Spalato • • . . . . • »•mm* 260 i Taja rahrta aa tržaškem trg«; ogrske kroke....... • • • . —. 3.20 3.801 avstrijslionemške krone . . « a . —.40.--.£0 češkoslovaške krone • . ♦ • • • »~ 27 65,— 28.25 dinarji ........ • • • « • 35.- lejl • • • • 16.—.— 17.— marke...... » • • » • « • • 12.35.— 13.35 d',.!erjl • • • • 21.60 — 21.80' francoski Iranki • . • • • * • • • 176 —.— 176.75 Švicarski franki . . . • • « • • » 423.—.—428.— t angleški funti papirnati . « • • . 91.20.— 91 50 angleški funti, zlati . • . • • • » 112.—.—114 — 39.50 90.— SRE2RNE krone kupuje in plačujem več kot dragi kupci. Via Valdirivo 36, II. 2325 SPALNE SOBE, masivne, od L 1600.— naprej. Skladišče Via Udine 25. 2326 STOIJCE pripravne za gostilno po L 25.— Skladišče Via Udine 25, 2227 17 LETEN mladenič, s triraz^edno meščansko šolo, želi vstopiti v kako trgovino. RozzoJ. Molino a vento 32. 2305 ELATO in crehro« kron« plač j in v a* kot drog' kupci. Albert Povb, urar, Maizini 46 {v Miiin* drvenega trga). 44 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi Št. 34, 111. nad. je edina dobro^aana krojačnica v Trstu. 23 Mali oglasi KMETSKI VOZ, za vola, dvouprežen, velik, trpežen, z dvema zaviračema, se proda. Zraven tudi uprega, jarem, jermeni, listni ali drvni koš in lojternice. Zvonik št. 34. 2322 VOJNE ODŠKODNNE. Zadruga v Gorici, via Garibaldi 18. Prisostvuje likvidacijam in preskrbuje obnovo stavb, 2323 Via Timeus prej 2318 POZOR! Srebrne krone in rfato ^o najvišjih cenah plačuje edini groust Belleli Vita, Via Madonnina 10. I. 3$ KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15. II. 50 FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezar. Zaloga v lekarni, II. Bistrica. 62 Zobozdravnici R. Kovačič Via Valdirivo štev. 33 nasproti kavarne „Roma14 993 )8MOni ŠTEDILNIK se ceno proda. Acque 9, priti. Naznanjamo vscai sorodnikom In prijateljem, da je Gizela Toreš roi. Godina po dolgi In mučni bolezni, v najlepši ženski dobi 27 let, nehala trpeti. Pogreb bo v sredo, 21. t. m, ob 3 in pol, iz Ui3e v Skednju 437, na domače po!iopaližče. ŠKEDENJ, 20. decembra 1921. Leopokfl Toro3, soprog (odsoten). Ksenija in Žetka, hčerki. Lucija vdova OocSiaa, mati. iosto TeroS. ta?t (Mednna) in družina. R Q.*r3dcr in Staako Otdin«, brata. Marija p Filip ni imel več prilike pogovoriti se z hčerka rada poučena o veri en poprosil duhov- J Amino — tudi ji ni vedel ničesar več pove* nika, če bi hotel prevzeti to delo nase. Pater. dati. Po preteku ene ure se je poslovil od nje Seysen, ki je kmalu spoznal, kako je med Pili- * vpričo očeta, ki je ni hotel pustiti same, ker je pom in deklico, se je izkazal voljnega prev- hotel zvedeti od Filipa, kje se nahaja denar, zeti sveto nalogo. Po dveurnem razgovoru ju' ki naj bi ostal v hiši. je prekinil prihod zdravnika, ki pa je takoj, ko Dva dni zatem je dospel Filip v Amsterdam je opazil duhovnika, izginil iz sobe. Filip je in je izvedel, da odplove prva ladja v Indijo poklical Ammo, ki jo je predstavil menihu in, šele čez par mesecev. Vse brodarstvo je prejo prosil uslišati njegovo željo, nakar je dobri vzela Holandsko-vzh, indijska družba, vsled gospod blagoslovil mlada Človeka in se po- j česar je bil zasebni promet ob veljavo; tudi slovlL «Menda mu vendar niste dali denarja, go- spod Filipa je vznemirjeno vprašal Mynheer Poots, kakor hitro je du" «Ne», je odvrnil rilip, hišo prav kakor hitro je duhovnik zapustil toda nisem naredil U »KajI kaj! Čisto prav. Denar je več vreden od vsega, kar vam more on dati. Toda naj ne pride nikoli več sem.» so njihove ladje odplule le v času, v katerem je bilo mogoče obiti Rt viharjev — preje Rt dobre nade — brez večjih nevarnosti. Ladja, ki je bila pripravljena za to veliko vožnjo, se je nazivala «Silingx>( bila je trijadernica in zasidrana v pristanišča. Filip je poiskal kapitana, ki mu je izrazil svojo željo in ga poprosil, če bi se mogel izuriti za mornarja. Kapitan ni bil f nezadovoljen, in ko pa je začni, da Filip ne «Zakaj ne, oče, če pa gospod Filip želi?» je i zahteva ne le nobenega plačila, temveč mu odvrnila Amina, «saj je tu vendar on gospo- hoče celo sam plačati učmao, mu je obljubil dar.» prostor na krovu in bivališče v kaju ti. Tudi < 0, seveda, Če želi gospod Filip; toda saj on t Tudi mu je rekel, da bo ravnal z njim kot z odide.s t drugim pomagačem in ga bo Že obvestil, kedaj «Dobro — pa četudi, zakaj ne bi smel du- ladja odjadra. Ko je torej Filip vse napravil, hovnik k nam? Saj lahko mene obišče7» j kar je bilo treba, je sklenil vrniti se v svoj 'Tebe, moje dete? Cesa naj išče pri tebi?'dom k Amini. No, radi mene — toda če pride mn ne dam niti < vinarja, potem bo že nehal hoditi.« j Izrekamo piisrih:o zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in znar.cem, ki so pokojnih«« izkazali zadnjo Čast. Posebno se zahvaljujemo domačemu .Bralno-trto in sadjarskemu druStvu* za poklonjeni venec, p vskemu druStvu „Venčck iz Dutovelj za ganljivo ?.alostinke, Akad fer. druStvu »Balkan-' iz Trsta, g. prof. H. Šoncu za ganljiv nagrobni govor, kakor tudi vsem onim, ki so od dal.č in blizu prišli k pogrebu. KREPUE, dne 21 deccmbra 1921. Družine: Tavčar-Grel-Crcssr. Urama In zlatarna Trat, VI« ScftllMta SC. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupni« srebrn« krone. Pozor na naslovi Pozor na naslov! Produktivna zaifmoe solkanskih mm T. Z. 2 O. Z. v Solkanu pri Gorici se priporoča stavbnim podjetnikom in pri-vatkom, stavbnim zadrugam in zadrugam vojnih oškodovan ev za stavbna dela in pohištvo. (993) Cene zmerne. Delo sol: dno. linami Proda se dobro vpeljana tovarna sSadna kava, oddaljena 10 minut od Maribora. Natančnejša pojasnili daje aitnik tovarne Viktor Jarc, Maribor« 994 Inserlrolte o „Edinosti" is« BlocSia v najlepšem letovišču Slovenije, modenjo zidnn t) Kotel (Pension) z vrtom in verando. 11 lepili sob, 9 popolnoma opremljenih z lepim pohištvom, 1 velike kleti, pripravne za trgovino z vinom ter veliko in dobro ledenico. 2) Niša z dobro vpeljano ftrgovtac s meša rs i m blagem s 4 obsežnimi trgovskimi Jokali z inventarjem in j nadstropju s 3 stanovanjskimi prostori, s pritiklinair.i In vrtom za zelenjavo. Hotel in hiša imata vodovod in električno razsvetljavo ter stojita skupaj na križišču cest in na prometnem kraju v neposredni bližini kolodvora in jezera. Cena zmerna. Resne ponudbe »a: A. Vidmar, IJubfJanr, Bi«lweIsova ccftta 3*. 3. t087> Prode se iz proste roke Krasno posestvo ,ZaM' o Doleii nad Idrijo. Isto obsega: vetiko k me t sko hišo s potreb-olnzi gospodarskimi poslopji, ki merijo skupno 14 arov in 36 m2. Njiv je 8 ha, 30 ar, 82 m3, travnikov je 15 ha 49 ar, 95 nr, pašnikov je 54 ha, 83 ar, 88 mJ (so večinoma pogozdeui), gozdov je 8 ha, 33 ar, 87 m-Cena se i zre pri lastnikih posestva v Idriji hiš, štev. 68. I! a I fi t\F% M Eklf U A O JI Ml/A ■ I Beoarfll Celje, DiArounm. Kotor, Mf Ljub- ■ JhUKHIn)KM BMMIM .I«*MM,MMI I*«, mm sprejema vloge bb hranilne knjižice, žiro ib M Jose pod BdaMneiiiDi pogolL! W Ts^jmi Trs*, Wiei Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Pflslotme zvezezvseml Kfllml kroH«tn-In Inozemstva