DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ Vsako naše podjetje ima resne gmotne težkoče pri izpolnjevanju proizvajalnih nalog. Te naloge bodo mogla navzlic gmotnim težkočam izpolniti samo tista podjetja, ki dosežejo visoko delovno disciplino. Zato je v interesu ne samo naše države, temveč tudi vseh delavcev in nameščencev, da vlada v njihovem podjetju visoka delovna disciplina. * DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št. 17 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 8. septembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—, V predvolilnih pripravah maramo sodelovati Precej živo je tam, kjer so razstavljeni volilni spiski. To živahnost dokazuje tudi vsakodnevno izpopolnjevanje list z naknadno vpisanimi volilci. Vpisujejo se nova imena v volilne spiske in sprejemajo se obvestila o onih, ki s svojim življenjem in delom — s službo sovražniku naše domovine — niso zaslužili, da o tej domovini odločujejo. Samo državljan, ki je vpisan v volilni spisek, more voliti (vse organe narodne oblasti) in more biti voljen; zatem more sodelovati pri ustanavljanju političnih organizacij, da sam organizira zborovanja in slično; more izdajati časopis itd. Torej, na kratko: pogoj udeležbe v političnem življenju — in to prav za prav pomeni v javnem življenju domovine in naroda sploh svojstvo volilca — je evidenca v volilnem spisku. Zaradi povedanega je delo za točno pripravo volilnih spiskov sila važno in na delavskem razred# je, da s popolno udeležbo to delo podvrže svoji, se pravi ljudski kontroli. K temu delu moramo pristopiti organizirano. Organiziranost je v ostalem temelj prav vsemu delu delavskega razreda in zaradi tega tudi organizirano delo na tem polju ne bo predstavljalo za delavski razred posebne novosti. Strokovne organizacije imajo svoje določene, da se tako izrazimo, prvorazredne naloge, in vendar tudi mimo teh nalog niso nepolitične organizacije, še prav gotovo ne v tem smislu, da bi se izključile od reševanja takšnega vozla vprašanj, na katerih je delavski razred prav za prav krvavo zainteresiran. Ni in ne more biti niti enemu delavcu vseeno, kdo naj odločuje o njegovi in njegovih otrok usodi — bo li to on sam ali pa spet nekakšen naduti reakcionar ali grabežljivi verižnik, torej vrsta onih ljudi, ki so se brezsrčno pobratili s krvniki lastnega naroda. Reakcija ne miruje — niti zunanja, niti notranja; zanjo je Svobodoljubna Jugoslavija trn v peti, znanilka popolnega in dokončnega zloma reakcije, zapreka neljubega ji napredka. Že samo dejstvo, da v tej državi z enako pravico odločujemo tudi mi delavci in nameščenci, ne daje reakciji miru in počitka. Poleg ostaLh sredstev, s katerimi hoče prodreti slavno tvorbo naših narodov, bo poskušala reakcija izkoristiti tudi bližnje volitve. Zato se reakcionarni elementi tako protivijo proti črtanju iz spiskov vsrh njihovih pristašev. Medtem ko oni rogovilijo, je na nas, da od najmanjše delavnice do največje tovarne, od uličnega bloka do ulice, rajona in mesta — budno čuvamo najvišjo pravico državljana, pravico volilca z razlikovanjem od tistih, ki te pravice niso vredni. Mi nismo in ne bomo nikoli ozkosrčni. Toda tudi naša širokogrudnost ne sme preiti na nebudnost. Poleg vse pazljivosti, da si ne bi pridobili volilne pravice sovražniki ljudstva in države, se je treba docela angažirati v prizadevanjih, da pridejo v spiske vsi oni, ki so iz kakršnega koli razloga izostali in 0 katerih ne more biti spora, kar se tiče njihove ljubezni do domovine. Prav na naše položaje, na položaje delovnega ljudstva, posebno delavcev in nameščencev, je namerila vsa reakcija svoja strupena kopja. Čuli smo njene glasne govornike tudi v začasni narodni skupščini. Oni licitirajo s težkim ekonomskim položajem delovnega ljudstva, ki je izključno — naravnost ali po ovinkih — prav posledica delovanja njihove svojati, najsi bo njih samih, njihovih pristašev ali pa naredbodajalcev. Najtežji položaj je prav naš, delavcev in nameščencev, in stvar strokovnih organizacij je, da pojasnijo vzroke takšnega položaja, da onemogočijo reakcijo, da bi mogla ta položaj izkoristiti za svoje temne cilje. Vezanje vsega delavskega razreda na našo široko Ljudsko fronto, pojasnjevanje vzrokov takšnega stanja, kakor je danes, pojasnjevanje naše nove zakonodaje, katere cilj je, dati ljudstvu v borbi za izboljšanje lastnega položaja možnost samostojnega odločanja o svoji usodi — to so naloge, ki stoje pred strokovnimi organizacijami. Razpisane se volitve v ustavodajne skupščine Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za narodno obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita je predsedništvo Začasne narodne skupščine na osnovi zakona o volitvah narodnih poslancev v ustavodajno skupščino razpisalo volitve v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino in skupščino narodov) na dan 11. novembra letošnjega leta. Za pravilen odroos med delavci In delodajalci Pomen kolektivnih pogodb v razvoju in oboo vi'gospodarstva Samo politična svoboda, ki jo z vso pravico uživa delavski razred nove Jugoslavije, ne zadostuje, da bi bile uresničene vse zahteve naših delavcev. Potrebno je tudi materialno blagostanje. Toda materialno blagostanje ne zavisi samo od politične svobode, temveč tudi od narodnih dohodkov. Narodni dohodek v sedanji Jugoslaviji je zaradi zločinkega ropanja, požiganja in pustošenja okupatorja in njegovih hlapcev padel najmanj na eno četrtino tistega iz leta 1939. Torej da bi se izboljšal materialni položaj * delovnega ljudstva Jugoslavije, je potrebno zvišati narodni dohodek, potrebno je obnoviti naše uničeno gospodarstvo, potrebno je za nekajkrat zvišati produktivnost dela naših delavcev. Delavska mezda je del vrednosti, ki jo ustvari delavec v teku delovnega dne. Potemtakem: če delavec proizvaja večjo vrednost, ustvarja objektivno možnost, da bo tudi njegova mezda večja. Delovni učinek delavca zavisi od spretnosti, marljivosti in sposobnosti v delu — to je jasno. Toda produktivnost delavca zavisi tudi od sredstev dela in od sredstev za delo. Če so delovni protori tesni, mračni, vlažni itd., tedaj ne samo, da v njih pada delovna sila >— ta največja narodna dobrina —, temveč so tudi rezultati dela manjši. Isti primer je, če delavec dela s primitivnim orodjem in slabim materialom. Organizacija dela — dobra ali slaba — prav tako zelo vpliva na produktivnost dela. Štiri leta pustošenja in bojevanja po tej naši domovini so povzročila, da so se pri nas produktivne sile zmanjšale za ogromen procent. Ne samo, da so nam sovražniki oropali domovino, požgali in porušili vasi in mesta, uničili ceste, železnice in mostove, temveč so tudi ubijali najboljše sinove naše domovine, uničili najboljšo delovno silo. Veliko je število padlih in ubitih naših delavcev, strokovnjakov, tehnikov in inženirjev. Vse, kar je izgubljeno, je treba najprej nadoknaditi, obnoviti, če želimo priti na nivo leta 1933.; šele tedaj bomo šli lahko dalje (prav za prav: moramo iti dalje) — delati na industrializacijo našega sicer zaostalega gospodarstva. Brez obotavljanja in čimprej je treba pri nas dvigniti produktivnost iz več razlogov; navedli jih bomo samo nekaj: 1. narod je gol in bos, brez orodja, brez stanovanjskih in ostalih zgradb; 2. kupna moč našega ljudstva je zelo nizka, ker je v teh štirih težkih letih obubožal. Torej je treba čim manj delovnega časa porabiti za vsako blago posebej, da bi bilo blago cenejše; 3. treba je mnogo več proizvajati, kakor pa znašajo delavske mezde, ker se z razširjeno proizvodnjo tudi obnova gospodarstva ne da niti zamisliti brez ogromnih viškov; 4. treba je povečati proizvodnjo in sicer zato, da ustvarimo pogoje za splošno industrializacijo naše domovine. V praksi to pomeni: uvajanje več reda, sistema in načrta v našo proizvodnjo, več kot ga je bilo do sedaj; uvajanje delovne norme, akorda in stvarne delovne discipline. Te osnovne probleme v našem gospodarstvu v podrobnostih zajema kolektivna pogodba, izdelana za vzor pri Pred svetovno konferenco strokovnih organizacij v Parizu Otvoritev svetovne konference strokovnih organizacij je določena za 25. september. Devetnajstega septembra se bo pričelo zasedanje administrativnega komiteta konference; 20. septembra zasedanje plenuma komiteta konference, ki bo trajalo 4 dni. Zasedanje francosko-sovjetskega komiteta strokovnih organizacij je določeno za 15.. september. Administrativni komitet še vedno sprejema prošnje za vabilo na konferenco od strokovnih organizacij, ki se niso udeležile zadnje konference v Londonu in tako niso dobile poziva na konferenco v Parizu. V preteklem tednu so poslale slične proš- Glavnem odboru Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije (objavljena v »Delavski enotnosti«, št. 16, op. ur. DE) z dodatkom, da se takšne kolektivne pogodbe v vseh podjetjih v Jugoslaviji sklepajo s potrebnim razširjenjem. Ta kolektivna pogodba zajema ves odnos med delavci in delodajalci v procesu proizvodnje. Pogodbi so priložena tudi navodila vsem strokovnim organizacijam za sklepanje kolektivnih pogodb. Glede na to, da je naša delavsko-zaščitna in socialno-politična zakonodaja še mlada in neizdelana, bo kolektivna pogodba izpolnila to veliko vrzel, ki se čuti v delovnih odnosih v naših tovarnah in delavnicah. Kolektivna pogodba je ustava za delodajalce in delavce v vsaki delavnici in tovarni. Tisto, kar zakon o zaščiti delavcev na splošno določa, to kolektivna pogodba določa v vsaki tovarni in delavnici posebej, in to je: pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev tako enega proti drugemu kot obeh skupaj pred narodnim gospodarstvom. Razume se, da s tem, če je dana iniciativa s strani enotnih strokovnih zvez za sklepanje kolektivnih pogodb pri nas, ni še vse zaključeno. Stvar našega upravno proizvajalnega aparata je kakor tudi stvar strokovnih organizacij, da čimprej podpišejo kolektivne pogodbe, ki bodo zajele vse naše gospodarstvo, vse naše delavce in nameščence. Sklepanje kolektivnih pogodb — v zadovoljstvo delavcev in gospodarstva — bo v veliko korist tako delavcev kakor gospodarstva, ker bo pospešilo obnovo naše don.u dne in ustvarjanje pogojev za materialno blagostanje delovnega ljudstva nove Jugoslavije. Jasno je, da zvišanje proizvodnje pri nas in znižanje proizvajalnih stroškov ne zavisi samo od zakonite ure-, ditve delovnih odnosov. Vprašanje* povečanja proizvodnje pri nas zavisi od zavesti delavskega razreda, se pravi, od pravilnega dela strokovnih organizacij in dobre organizacije naše proizvodnje, počenši od ministrstva pa do poslednje delavnice. Torej vprašanje proizvodnje na sploh in zvišanje proizvodnje posebej — oboje prav tako zavisi od cen življenjskih potrebščin na tržišču, se pravi, od uspe ha naše borbe proti draginji. Nerešeno stanovanjsko vprašanje prav tako vpliva na kapaciteto naše proizvodnje. Vse to so vprašanja, s katerimi se bavi naša narodna oblast, strokovne organizacije, delavske zadruge in vsi odgovorni faktorji v naši •državi. Brez dvoma so razmere zelo težke. Posledice vojne in brezvestno delo špekulantov težko prizadevajo naše ljudstvo. Toda nihče nima tolikšne odpornosti in nihče toliko ne vzdrži ko delovno ljudstvo. Delavski razred Jugoslavije se zaveda tega, da je on tisti, ki odloča o svoji lastni usodi. V borbi za lepšo in srečnejšo bodočnost bo šlo delovno ljudstvo Jugoslavije do kraja in ne bo dopustilo, da bi ga kdor koli v tem oviral ali zmedel. V borbi za boljše življenje, ki jo je delovno ljudstvo davno pričelo in ki je prišla do velikega izraza tudi v oboroženem osvobodilnem uporu, se ono samo vzgaja in znova kali tako, da postaja iz dneva v dan vse jačje in jačje. Djnro Špoljarič. nje: Centralna organizacija strokovnih zvez Albanije, Nacionalna federacija strokovnih organizacij Baskov v Španiji, gibanje za zedinjenje delavcev v Braziliji, Federacija CeyIonskih Trade-Unionov, Federacija dela Cipra, Obnovljene strokovne organizacije in drugi. ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»«♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦ Vsem udeležencem I. kongresa ESZDN Slovenije! V zadnji številki »Delavske enotnosti« smo objavili, da bo začetek kongresa dne 23. septembra 1945 ob 15. uri popoldne. Obvečamo vse delegate in goste, da smo spremenili to uro, in sicer se bo kongres začel ob 9. uri dopoldne. Glavni odbor ESZDN za Slovenijo Bazovica - prvi znak za upor proti fašizmu Z rapalsko pogodbo 1920. leta so takratni jugoslovanski reakcionarni voditelji priznali oblast imperialistične Italije nad Primorsko, Istro in Zadrom. Ko je bila leta 1942. sklenjena pogodba prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, so na račun tega tako zvanega prijateljstva prodali še Reko. Nad 600.000 Slovencev in Hrvatov je bilo izročenih na milost in nemilost fašističnim krvnikom. V pogodbi ni bilo nikakega jamstva za neovirani razvoj naroda. V rimskem parlamentu so sicer slovesno izjavljali, da hočejo Jugoslovanom, katere so sprejeli v svojo sredino, zagotovit1 svobodo jezika in kulturnega razvoja, sklicevali se na »rimsko pravičnost« in »tradicijo italijanske liberalnosti«. Stvarnost te pravičnosti je pokazala drugače, še za časa okupacije so začeli fašisti zatirati podjarmljeni slovenski živelj. Zapirali so slovenske in hrvaške šole. Učitelje in profesorje so upokojiti, odpustili, deloma pa jih premestiti v Srednjo Italijo. Prepovedati so učencem govoriti v materinem jeziku in jih nasilno naganjati v fašistične organizacije. Ječe so se polnile. Oborožene fašistične tolpe so požigale vasi, razbijale slovenske ustanove, uničevale knjižnice in sploh vse, kar je bilo slovenskega. Dan za dnem so se ponavljala grozodejstva. Dne 13. julija 1921 pa so brez vsakega vzroka zažgati Narodni dom v Trstu, v katerem je zgorelo več nedolžnih žrtev. Krivci tega zločina so postati »narodni junaki«. Požig je sledil požigu. Gorele so tiskarne, knjižnice, domovi. Popolnoma so opu-stošiti uredništvo in tiskarno »Edinosti«. Vse kar je bilo slovenskega in hrvaškega, so uničiti. To so bili rezultati in dokazi toliko hvaljene »rimske pravičnosti« in »tradicionalne italijanske liberalnosti«. Ljudstvo je trpelo in se tolažilo z upanjem, da bo prišla pomoč iz Jugoslavije. Zaman je bil ves up in vse pričakovanje. Takratna Jugoslavija je bila pod reakcionarnim režimom. Protiljudski voditelji so pripravljati zvezo s fašistično Italijo. Pomoč preganjanemu in podjarmljenemu slovenskemu in hrvaškemu življu bi pomenil boj proti njim samim. Bali so se lastnega ljudstva in odklonili vsako pomoč. Divjaštva so se nadaljevala. Narodno zavedna mladina je spoznala, da ni pričakovati pomoči od zunaj. Začel se je boj, odkrit in odločilen boj. Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš so biti prvi, ki so začeli zbirati okrog sebe zavedno ljudstvo, brez ozira na politično prepričanje in druge razlike. Protifašistična organizacija se je začela širiti po vsej pokrajini. V tej organizaciji so biti tudi Itatijani-protifašisti. Tiskati so se ilegalni letaki, časopisi, vršiti se sestanki. Ljudje so se temu boju polnoštevilno odzivali. 10. februarja 1930 leta je Bidovec položil bombo v uredništvo fašističnega lista »Popolo di Trieste«. Ta list je najbolj goreče zagovarjal fašiste in odobraval vsa divjaštva, ki so bila storjena nad slovenskim in hrvaškim ljudstvom. Kmalu po atentatu se je fašistom posrečilo izslediti protifašistične voditelje in vodje tega atentata. Proces se je pričel Ferdinand Bidovec, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Jože Valenčič so biti obsojeni na smrt. Ostali — bilo jih je mnogo — pa na 2 do 30 let robije. 6. septembra 1930. leta ob 4. zjutraj so na travniku za Bazovico odjekniti streli. Padle so štiri žrtve, štirje mladi junaki so dati svoje življenje za svobodo in pravice. Danes pa vemo, da njihove žrtve niso bile zaman. Poizkus poševna postavitve Amsterdamske internacionale Strokovni tisk vseh demokratičnih dežel z navdušenjem in radostjo komentira povabilo na svetovno konferenco strokovnih organizacij v Parizu, ki ima za cilj, da se postavi Svetovna zveza delavskih strokovnih organizacij. Toda vzporedno s tem se pojavljajo tudi poizkusi vzpostavljanja Amsterdamske internacionale. Tako je na primer še v februarju 1945 na konferenci v Londonu sekretar Amsterdamske internacionale Chewenils omenil njeno oživljenje, o čemer je bilo pozneje pisanja tudi v časopisu Trade Union VVorld. Lahko pričakujemo, da se bo s približanjem roka konference pojavilo še novo prizadevanje v tej smeri. Mi moremo z vso pravico vprašati, če se izplača ponovno vzpostavljati Amsterdamsko internacionalo ? Dovolj je razlogov, da se vprašanje tako zvane »reaktivizacije« Amsterdamske internacionale zavrže kot neaktualno, pa čeprav smatramo za potrebno, da pretresemo tudi to vprašanje, in sicer samo zato, ker obstoje ponekod še nekateri strokovni funkcionarji, na katere se, kot iz-gleda, nanaša argumentacija Chewenil-sa, ki trdi, da je treba izkoristiti obstoječo mednarodno strokovno zvezo in njene skušnje. Poglejmo, kaj dejansko predstavlja ta mednarodna strokovna zveza (MSS), poznana pod imenom Amsterdamske internacionale! Amsterdamska internacionala je bila ustanovljena junija 1919, t. j. po razpadu mednarodnega sekreta- riata sindikatov, ki je obstajal še pred prvo svetovno vojno. Ni pretirano, če trdimo, da je v tej vojni večina voditeljev Amsterdamske internacionale vodila sovražno politiko proti sovjetskim strokovnim organizacijam. V tem je prednjačil prav sekretar Chevvenils. To dokazuje tudi njegovo obnašanje na seji v Oslu 1. 1938., po njegovein potovanju v Moskvo, kamor je odšel na razgovore s sovjetskimi strokovnimi organizacijami, kakor tudi na konferenci leta 1939., kjer je prav tako odločno nasprotoval sodelovanju s sovjetskimi strokovnimi organizacijami. Celo v času, ko je bila Amsterdamska, internacionala najmočnejša, ni vključevala več ko eno tretjino organiziranih delavcev in nikoli ni bila mednarodna organizacija. Rezultati njene politike niso odgovarjali bistvenim interesom delavskega razreda: v njenem sestavu ni bilo sovjetskih strokovnih organizacij, strokovnih organizacij latinske Amerike in vrste držav ‘drugih kontinentov; v njej ni bila včlanjena polovica organiziranih delavcev ameriških sktrokovnih organizacij. Tako torej, »mednarodna« samo po imenu, je Amsterdamska internacionala obsegala samo strokovne organizacije zapadne in centralne Evrope in se ji je pozneje, ko so se pokazale reakcionarne težnje voditeljev, pridružila tudi Ameriška federacija dela, ki se sedaj javlja kot glavna opora Amsterdamske internacionale. I. Semjonov. Naši delavci in nameščenci so za republiko! V republiki nam je zajamčena demokracija Člani podružnice ZPDN na I. realni gimnaziji v Ljubljani so na svojem rednem sestanku soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: »Dinastija Karadjordjevičev ni marala dati pravic delovnim množicam. Spravila je na rob prepada staro Jugoslavijo in se ni borila za vstajenje in osvoboditev nove države. Njeni narodi, ki so toliko trpeli za svobodo svoje domovine, hočejo v bodoče sami odločati o svoji usodi. Edina federativna republika Jugoslavija, pod vodstvom maršala Tita nam daje jamstvo, da se bodo njeni narodi poslej sporazumevali po resnično demokratičnih načelih.« Uslužbenci bolnišnice na Studencu Uslužbenci bolnišnice za duševne bolezni na Studencu, zbrani na širšem sestanku dne 3. septembra 1945 so sprejeti sledečo resolucijo: . Izjavljamo, da zaupamo v vodstvo naše države, kateri načeluje maršal Josip Broz-Tito. V štiriletni osvobodilni borbi so se jugoslovanski narodi borili in umirati. Iz-vo j evati so si svobodno domovino. Enoduš-no zahtevamo, da bodi naša državna oblika: republika. Za izdajalskega, pobeglega kralja Petra n. ni več mesta na naši, s krvjo prepojeni zemlji. Prepričani smo, da se samo v republiki ne bodo več vrniti časi, kjer bi reakcija razdvojevala naše narode in državljane. V borbi izoblikovano bratstvo jugoslovanskih narodov bo trden temej pri gradnji svobodne, močne in enotne demokratične, federativne Jugoslavije. Delavci in nameščenci Iz tovarn „žika“ in „Pekatete,“ Na zadnjem sestanku podružnice so člani sprejeli in podpisali naslednjo resolucijo: »Organizirani delavci in nameščenci tovarn »Zika« in »Pekatete« enoglasno izrekamo, da smo proti monarhistični vladavini v naši državi. Hočemo edino republikansko obliko — demokratično, federativno Jugoslavijo z našim velikim vodjem, herojem maršalom Titom na čelu.« Pohitimo s sklepanjem kolekihrn h pogodb! Glavni odbor ESZDN Jugoslavije je dal iniciativo in direktivo za sklepanje kolektivnih pogodb že v maju mesecu, ko se je sprovajala Uredba o mezdah. Mnoge strokovne organizacije v državi so razumele te direktive z vso resnostjo in so vse, kar je bila njihova dolžnost, tudi napravile. Glavno delo podružničnih uprav in krajevnih odborov je bilo v tem, da so se pobrigali za izvolitev in delo tarifnih komisij po krajih in podjetjih. Naloga tarifnih komisij je, da iz-gotove tarifni del kolektivnih pogodb v polnem soglasju z delavci in delodajalci. To je najtežja in najodgovornejša naloga, Prav zaradi tega mora biti to delo pod najširšo kontrolo delavcev in nameščencev, kajti tarifni del kolektivne pogodbe je tisti, ki mora rešiti vprašanje plače vsakega delavca in nameščenca v podjetju. Tarifni del pogodbe mora rešiti vprašanje plačila naše delovne sile v zadovoljstvo delavcev, vendar v skladu z možnostmi gospodarstva. Uredba o mezdah in uredba o plačah so namreč rešile to vprašanje samo v načelu, samo splošno. Izgotovitev akordnih določil, delovnih norm in klasifikacijo vseh delavcev pa mora z vso jasnostjo in podrobnostjo vsebovati tarifni del kolektivne pogodbe. Ker je materialni položaj delavskega razreda v novi Jugoslaviji izražen s šta-njem splošnega narodnega gospodarstva, se pravi, da za visi edino od splošnega narodnega dohodka, je zaradi tega ves delavski razred zainteresiran na obnovi in razširjenju narodnega gospodarstva in na povečanju narodnega dohodka pri nas. Tega pa se še ne zavedajo vsi delavci, niti vsi delodajalci. Nasprotno, mnogi izmed njih izrabljajo naše še neurejene prilike v svoje osebne svrhe. Naša delavsko-zaščitna in socialnopolitična zakonodaja ni dograjena. Je šele v izgradnji Še mnogim delodajalcem in delavcem ni jasno, kaj je njihova dolžnost in kaj njihova pravica — v obnovi naše domovine in v narodni proizvodnji na sploh. Zaradi vsega tega je stvar strokovnih organizacij, da se delovni, plačilni in vsi ostali odnosi med delavci in delodajalci čim jasneje določijo. Prav v tem smislu je tudi pomen sklepanja kolektivnih pogodb. Iz vseh teh razlogov moramo pohiteti s sklepanjem kolektivnih pogodb. Tam, kjer bo tarifne komisije dogo-tovile svoje delo, je treba tarifni del vključiti v ostale odredbe pogodbe in morajo stopiti z delodajalcem v pogajanja zaradi končnega sklepanja in podpisovanja kolektivnih pogodb. Tam pa, kjer tarifne komisije še niso dokončale svojega dela, tam morajo pomagati podružnice, da bi se v takšnih podjetjih čim prej sklenile kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe takšne vrste so pri nas zares nekaj novega: očitujejo namreč pravice in dolžnosti delavskega razreda Jugoslavije. Po vsej svoji vsebini so dokument nove dobe v zgodovini delavskega razreda Jugoslavije. Delavski razred je eden izmed delovnih razredov toda tudi eden izmed odločujočih razredov v tej državi. Mi nismo nikoli niti zahtevali, da ne bi delali, toda zahtevali smo, da odločujemo o usodi plodov našega dela. V novi Jugoslaviji smo dobili te pravice. Zato bomo čuvali naše pravice in našo novo Jugoslavijo, ker se zavedamo tega, da s krepitvijo in napredkom naše Jugoslavije vidno napreduje tudi položaj delavskega razreda Jugoslavije. To se bo najboljše odražalo v bodočih kolektivnih pogodbah. Vsaka nova kolektivna pogodba bo boljša od stare, ker bo naša domovina iz leta v leto ekonomsko stala vse boljše in boljše. Ce imamo vse to pred očmi, tedaj sklepanje kolektivnih pogodb ni za nas le ekonomskega pomena, temveč tudi političnega. Zato mora v kampanji za sklepanje kolektivnih pogodb sodelovati vsak delavec in nameščenec, ves delavski razred Jugoslavije, toda pod vodstvom svojih strokovnih organizacij. (Iz »Rada«) Tovarna Kos|ata$i2 Delavstvo m nameščenstvo tovarne Kocjančič, zbrano na množičnem sestanku, hoče s to resolucijo izraziti svojo trdno in odločno voljo, da dobi naša domovina, naša država tisto obliko, katera je zaže-Ijena od vseh svobodoljubnih narodov — obliko republike. Vsi delavci in nameščenci naše tovarne smo mnenja, da le v republiki pride/ do izraza ljudska volja in demokracija. Proč s kraljem ubežnikom in njegovo monarhijo! Naj živi republika! Naj žive vse napredne sile demokratske in federativne republike Jugoslavije! Fieaitčnl ts^užfteitci staSeto cm3ssa£ltl$e Na zadnjem sestanku finančnih uslužbencev je bila sprejeta sledeča resolucija, ki je bila poslana Izvršnemu odboru Ljudske fronte v Beogradu: Člani ljubljanskih podružnic Zveze finančnih uslužbencev za Slovenijo, zbrani na svojem zborovanju dne 23. avg. 1945, izjavljajo svojo enodušno željo in zahtevo, da 60 po tej težki, štiriletni osvobodilni borbi, da naši državi končna oblika, oblika, ki je želja vseh jugoslovanskih narodov — republika. Povratkom monarhije smatramo kot povratek starega reda, nacionalne nesvobode, zatiranja delavskega razreda. -V trdnem prepričanju, da le v republikanski obliki vladavine more priti do najpopolnejšega izraza suverenost vseh jugoslovanskih narodov — obsojamo izdajalsko delo reakcije s pobeglim Petrom Karadjordjevičem na čelu, ki skuša znova razdružiti naše narode, ki so si v tej domovinski vojni s krvjo izvojevali bratstvo in enotnost ter vzklikamo; »Naj živi demokratična republika .Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita!« Prva prireditev delavcev pri Sv. Lenartu, v Slivenskih gsrlcah Delavci v tovarni usnja in na parni žagi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so priredili 12. t. m. svojo prvo prireditev s pestrim sporedom. Ob 18. uri popoldne je bil veličasten sprevod vseh delavcev tovarne z družinami od Sokolskega doma skozi trg v slavnostno okrašeno dvorano v tovarni. Na čelu sprevoda je korakala godba Narodne milice. Razpoloženje množice je še povzdignil obisk pomočnika ministra za industrijo in rudarstvo tov. ing. Osvvalda in referenta za usnjarsko industrijo pri ministrstvu, tov. Pečenka. Tovarišica Liza, članica Okrajnega odbora OP pri Sv. Lenartu je v obširnem govoru orisala potrebo po iskrenem, odkritem tovarištvu med delavci, potrebo po udarnemu delu in sodelovanju vseh slojev pri obnovi naše porušene domovine. Številna množica, ki se je zbrala na tej prireditvi, je Stela okrog 400 ljudi. Dvorana je bila za vse mnogo premajhna. Dosti jih je moralo ostati zunaj. Vsi so navdušeno vzklikali maršalu Titu, generalisimu Stalinu, Jugoslovanski armadi in Rdeči armadi. Mladina, ki že več let ni doživela podobne prireditve je bila vsa navdušena in je s pesmijo in vzklikanjem dajala duška svojemu veselju. Delavci iz tovarne za klej manifestiralo neanajni zvestobo maršalu Titu Na množičnem sestanku delavcev Iz tovarne za klej v Ljubljani, Id ga je obiskala članica Mestnega odbora OP tovarišica Kušlanova, je delavstvo sprejelo resolucijo proti vrnitvi ubeglega kralja Petra. Vsi zborovalci so se enodušno izjavili za republikansko obliko države ter istočasno izrekli neomajno zvestobo našemu velikemu voditelju, maršalu Titu ter naši narodni oblasti. Tovarišica Kušlanova je podala izčrpen referat o bodoči ureditvi države z ozirom na predstoječe volitve v kon-stituanto. Velenjski rzidarji hočejo rspubOu Rudarji velenjskega rudnika so poslali Slovenskemu narodno-osvobodilnemu svetu resolucijo, katero so sprejeli na zborovanju dne 26. Vlil. 1945 v Rudarskem domu. »Po vsestranskem razmolrivanju o notranje političnem položaju v Jugoslaviji, je delavstvo, ki je bogato na izkušnjah iz dobe predaprilske Jugoslavije, ko je nosilo vse breme izkoriščanja, zatiranja in brezpravnosti po vlastodržčih beograjske čaršije s kraljevsko dinastijo na čelu, prišlo do prepričanja in soglasnega spoznanja, da se bo borilo proti vrnitvi Ustih časov, če bo potrebno, i vsemi sredstvi. Naš odločilni sklep in trdna volja je, da nočemo monarhije in kralja, ki nas je zapustil v najbolj kritičnem trenutku ter pobegnil v tujino, temveč smo vsi za republiko demokratične federativne Jugoslavije, pod vodstvom našega heroja in voditelja tovariša maršala Tita, ki se ni prestrašil premočnega sovražnika in nas je privedel do zaželjene svobode. Rudarji velenjskega rudnika.« V kolinsM tovarni »Odločno obsojamo izdajalske poizkuse reakcije z bivšim kraljem Petrom Kara-djordjevičem na čelu, ki skuša razbijati enotnost naših narodov. Zato izjavljamo enodušno željo, da se naši državi da tisto oblika, ki je edino prava in od vseh delovnih množic zaželjena, — da postane republika. Prepričani smo, da bo le v republiki prišla do do izraza ljudska demokracija, katero smo si priborili v 4 letni borbi. Odklanjamo kralja - izdajalca in monarhijo ter najodločneje manifestiramo svojo predanost in ljubezen do svoje narodne Vlade. Naj živi demokratična, federativna Jugoslavija! Naj živi njen voditelj maršal Tito! Naj živi bratstvo jugoslovanskih narodov! Če nisi prbučil novih demokratičnih zakonov, sprejetih na III. zasedanju začasne narodne skupščine, ki so plod težke štiriletne borbe preti fašizmu, ne moreš izpolnjevati svojih državljanskih pravic, ker ne moreš sodelovati v dokončni borbi za očuvanje s„ krvjo priborjenih demokratičnih pravic, kajti ne znaš uporabljati svojega orožja v borbi proti ostankom fašizma! Vse Mar le poštenega zaupa $¥0|l Naiodni vladi Zastspsaika delavcev, kmetov, aaiverzitetaih jkm-fessrjev in trgovcev pri predsedniku vlade Wvar.su Bsrlssa Kidriču Delavci Poročali smo že o sestanku, ki ga je imel predsednik NVS tov. Boris Kidrič z zastopniki delavstva. Brez vsakršnega posredovanja je želel tovariš pr:d ednik razgovarjati z delavci o vreh njihovih nerešenih problemih, ki so jim takorekoč na licu mesta takoj po konferenci sledili odgovarjajoči ukrepi. Kmetje Prav tako se je 27. avgusta vršil v predsedstvu vlade sestanek z zastopniki kmetov iz-. vse Slovenije. V vzdušju odkritega posvetovanja so kmetje iznesli najrazličnejše predloge, jih utemeljili in ki so v zvezi z novo uzakonjeno agrarno reformo, delitvijo zemlje, z prosvetnimi in strokovnimi tečaji, s ponovnim izdajanjem »Kmečkega glasu« itd. Sila pomembni pa so bili razgovori o kmečkih zbornicah, o zadrugah, o razlikah med cenami poljedelskih in industrijskih proizvodov, o težavah pri obnovi, o čr-noborzijanstvu, pomanjkanju denarja, o kmečkih dolgovih, o hitri pomoči prizadetim krajem in o potrebni pomoči za dvig kmetijstva. Petdeset milijonov dinarjev, ki jih je dala vlada posameznim okrajem, bo poživilo obtok denarja. Mimo tega je vlada določila 10 milijonov za obnovo šol, za obnovo porušenih hiš pa bo okrajem mesečno nakazovala 10 milijonov. Dogovorjena je bila tudi čimprejšnja pomoč zaradi pomanjkanja živine. Delavci bodo pcmagall kaneta Bilo je na sestanku zastopnikov kmetov s predstavniki vlade govora o obnovi kmetijstva, posebno pa še o velikem pomanjkanju kmetijskega orodja in strojev. Minister za industrijo tovariš Prane Leskošek je pri tej priliki v imenu delavcev obljubil slovenskemu kmetu največjo podporo glede prepotrebnega orodja in strojev. V topljem razgovoru so kletje rešili vrsto vprašanj, ki so življenjskega pomena za naše kmetijstvo in s tem tudi za obče blagostanje v deželi. V popolnem nasprotju z načinom nekdanjih oblastnikov se je na tem pomembnem sestanku kmetov in članov vlade izražala resnična demokracija tako pristno, da je prav v tem jamstvo, da bedo po smernicah predsednika tov. Kidriča tudi kmetje, ki so naleteli pri svoji narodni vladi na popolno razumevanje v vseh njihovih težnjah, storili vse, kar bo v njihovi moči za dvig kmečke proizvodnje vr- to bo pa tudi močan doprinos k obnovi domovine Univerzitetni profesorji V zvezi z rešitvijo vseh problemov, ki se tičejo naše univerze, šolanja in vzgoje nove delovne inteligence, je sledil sestanek profesorjev ljubljanske univerze s člani narodne vlade Slovenije, Trgjvci V soboto 1. septembra je bilo v Ljubljani veliko zborovanje trgovcev, gostilničarjev in drugih gospodarstvenikov. Nad 2000 zastopnikov našega privatnega gospodarstva se je po mnogih govornikih odločno izrazilo za to, da bodo na osnovi zdrave, solidne trgovine, brez rezerve in z vso požrtvovalnostjo doprinesli svoj delež pri gospodarski obnovi in pri politični izgradnji naše domovine v duhu načel ljudske demokracije in pod modrim vodstvom velikega tvorca nove Jugoslavije, maršala Tita. Posvetovanje vlade z gospodarstveniki je rodilo popolno soglasje za potrebne ukrepe, po katerih bo z garancijo poštenega zaslužka slovenskim trgovcem ki gospodarstvenikom tudi privatni sektor našsga narodnega gospodarstva docela in prostovoljno v službi obnove domovine in normalizacije razmer na gospodarskem polju. Takšna iskrena pripravljenost, že doslej izpričana, pa bo hkrati z mnogimi pozitivnimi uspehi onemogočila vsakršno delo reakciji, .ki je upala prav na privatnem sektorju našega gospodarstva graditi svoje postojanke. * Narodna vlada Slovenije rešuje tudi najbolj zamotane probleme na najenostavnejši način: posvetuje se * zastopniki posameznih stanov, takorekoč na samih sestankih, neposredno ln na osnovi tako resnične demokracije, zaradi kakršne je delavski razred prvi šel v borbo, ki je končno rodila polno pravico — ne le njemu samemu — temveč vsem stanovom. Tovariši, socialno zavarovani« je naša ustanova - izgrajujmo in iipogoiniujmo ga Izgradnja socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev je danes zelo važno vprašanje, ki zasluži, da mu organiziran1 delavci ln nameščenci posvetimo več pozornosti, da gledamo nanj z drugačnimi c-črni, kakor smo glodali v pred-aprilski Jugoslaviji. Meglen, mnogokrat tuj to nedoločen odnos delavstva do bolniškega zavarovanja v bivš Jugoslaviji je popolnoma razumljiv, če samo pomislimo, prvč, da delavstvo v ustanovah socialnega Zavarovanja ni soodločevalo, da je bilo poVtičnO popolnoma brezpravno in drug č, da je bilo v negotovem gospodarskem položaju posebno seeonsko delavstvo. Ce je tak delavec ob zaključku sezone, v strahu prod bedo, ki ga je čakala pozlm', takoj, ko je bil odpuščen šz dela, šel k zdravniku in se prijavil kot bolnik in skušal vsaj za nekaj tednov dobiti bolniško hra-narino. kdo b se temu čudil? Ce k temu prištejemo še nepravden odnos nekaterih uradnikov m zdravnikov do tzgaranih delavcev in nameščencev, nam postane v celctl jasno, zakaj delavci in nameščenci do socialnega zavarovanja niso mogli imeti takega razumevanja, kakršno monar mo imeti danes. Danes nekdanji strah delavcev in nameščencev pred negotovo bodočnostjo odpade, ker bo v novi Titovi Jugoslaviji vsak pošten 'n dela voljan človek našel eksistenco za sebe in za svojo družino. To se pravi, da bi bilo danes absolutno nepošteno, če M se našel kdo. ki bi hotel simulirati ln izkoriščati boln.ško zavarovanje na škodo delavcev to nameščencev. Delavci to nameščenci danes nismo več brezpravna raja, smo soodločujoč faktor v našem državnem življenju. Da je nastopila povsem nova doba tud- v pogledu upravlja socialnc-zavorovaln h ustanov-d oko Kuje dejstvo, da imamo v njihovih samoupravah delavci in nameščenci več no. Toda aovrehnflt ni poruSU ie naSto hi«. naš h mostov, tovarn. Fašistični okupatorji so dobesedno uničili tudi naše socialno zavarovanje. Zato naše sc-oralne ustanove danes razpolagajo s tako majhnimi vsotami denarja, da ne zadostujejo niti za kritje najnujnejš h potrefb. Narodni pregovor pravi: »Kjer ni, tudi vojska ne dobi«. Naše eocalno zavarovanje danes pri najboljši volji ni v stanu dati bolnemu delavcu n nameščencu v zadostni meri tega kar mu je potrebno. Kaj bomo storili, da ustanove socialnega zavarovanja danes, ko v njih soedločujemo, 6'an-prOj usposobimo, da bomo mogli dvigniti bolniško hramrino na dostojno v šino, da bomo megli nabaviti celo vrsto zdrav1.!, ki so nam nujno potrebna, Id jih pa danes nimamo, da bomo čimprej zbrali dovolj denarnih sredstev aa gradnjo novh ambulanto, okrevališč itd ? Odgovor je jasen. 1. Ml sami moramo dkribett za to, da bomo po vseh tovarnah, obratih, uradih itd. redno plačevali prispevke za, bolniško zavarovanje. Kjer pa plačevanje prispevkov še n: urejeno, moramo sami opozoriti vodstva naših podjetij, da bodo plačevala pr-meme akontacije na račun bolniških prispevkov. 2. V naših vrstah ne smemo trpeti nobenih slmulantov! Zavedat- se moramo, da tak shnulant, kjer se pojavi ogroža pomoč tistim, ki so res potrebni, obenem pa socialnemu zavarovanju jemlje možnost preskrbe denarnih sredstev za čimprejšnjo gradnjo delavskih okrevališč, ne-vlh ambulane itd. Ce hočemo bolniško zavarovanje izboljšati, moramo zgoraj navedene naloge takoj in brezpogojno izvršiti. To je v interesu nas samih, to je v interesu naše narodne oblasti, naše države! Tomo Brejc. UM novsgi delavca mladinske zaščite Ljudje so tisti, ki oblikujejo In urejajo življenje, oni so tisti, ki nosijo ideje v svet in jih uresničujejo. Po njih postaja beseda meso. Če pravimo, da ima naša nova država nov odnos do mladine, potem je Jasno, da mora biti novo vse, kar je v zvezi z mladino, zlasti pa morajo biti novi ljudje, ki prihajajo z mladino v stik, ki jo vzgajajo, vodijo in s tem odločilno posegajo v njeno vsodo. To morajo biti ne samo ljudje novih besed, marveč novega duha, ljudje novih dejanj, prekaljeni aktivisti, ki vedo kaj delajo ln zakaj. Kakor so borci ta štiri leta stali na položajih to so bili pripravljeni na poslednje žrtve, tako mora biti delavec v zavodih mladinske zaščite pripravljen na žrtve. Zanj ne sme biti ura gospodar, nikoli ne sme biti toliko utrujen, da bi ne imel nasmeha in prijazne besede za otroka. Pravijo, da se pesnik rodi — in da če tolikšna učenost in prizadevanje ne moreta ustvariti pesnika. Prav tako je s človekom, ki ima opraviti z otroki in t mladino. Tudi vzgojitelj se rodi. Zato naj je prvi ln poglavitni znak novega, delavca mladinske v mehko površino njegove zavesti in zapusti v njej svoj nelepi odtis. Prav zato, ker ima čut odgovornosti, prav zato, ker ima čut odgovornosti, prav zato se naš mladinski delavec ne zapira v stene svojega urada ali zavoda, marveč diha in čuti s svojo sredino, utripa z množico in je z njo najtesneje povezan. Stika nima samo z otroki samimi, marveč s starši vsega okoliša, z materami in je njihov prijatelj, vodnik in svetovalec v težavah. Odpira jim poglede v svet, razlaga pota svetovnega razvoja in domače dogodke, on ni samo zanje kažipot v stvareh vzgoje ln mladinskega vodstva, marveč v vseh stvareh njihovega zasebnega in javnega življenja. Naš mladinski delavec je aktivist pravega kova, je živ in ne papirnat človek, je izrazito masovni delavec, ki raste tembolj, čimbolj je povezan z množico. Ker pa je tako, se ne omejuje niti s strokovnim, niti s kakšnim drugim plotom, marveč stremi po tem, da ima širok razgled v svet, v sile, ki ga vodijo in uravnavajo. Razgledan človek je, njegovo obzorje je široko, zanimajo ga vsa vprašanja, neprestano izpopolnjuje svojo izobrazbo. Sebi ln drugim zna odgovarjati na zamotana vprašanja, ki jih življenje zastavlja, zanima ga prav vse, kar je življenja sposobno. Prav zato pa našega mladinskega delavca visoko odlikuje ena zavest, namreč ta, da je delo tista ravnina, na kateri se odločajo vse zmage sveta. Vsak uspeh je merilo dobrega dela — vsak neuspeh je zgrajen na napakah in nepravilnostih. Zato je visoko kritičen do sebe ln do svojega dela in se vpraša, predno bi vrgel krivdo na okolico, vedno: Kje sem pogrešil sam? Prav zaradi tega, ker zahteva vse od sebe ln se zaveda, da nima od drugih ničesar pravice terjati, prav zato bo uspel, prav zato se bo pogumno spoprijel z vsemi težavami, na katere bo naletel in bo zmazal v boju za domovino ln za srečno bodočnost naše mladine Milena Mohor!čeva. Borza dela danes Z rojstvom nove države, federativne demokratične Jugoslavije, se je prerodila tudi Borza dela. Postala je ljudska, kakor je ljudska naša politična, upravna in sodna oblast. Bistvena načela, katera prevevajo današnjo Borzo dela in jamčijo, da bo služila le narodu pri skupnosti so tale." 1. Polno prizadevanje naše narodne vlade, ki vlaga skrajne napore za gozpodarsko obnovo naše zemlje in ki je že z zakonitimi odredbami ustvarila možnost zaposlitve delovnega ljudstva. Ti napori in dejanja narodne vlade so glavni porok, da bo naša ustanova res služila svojemu namenu ter uspešno posredovala delo najširšim ljudskim množicam ter vsakemu posamezniku. 2. Tesna povezanost Borze dela s strokovnimi organizacijami, ki so gibalna sila ter nosilka teženj in volje delovnega ljudstva. 3. Popolna skladnost delovanja Javne borze dela z državnim gospodarskem načrtom, ki je neobhodno potrebno, ako hočemo, da bo ta ustanova kos veliki nalogi, ki ji pripada in jo še čaka v bližnji bodočnosti. 4. Uvedba obveznega posredovanja dela pri Borzi dela omogoča tej ustanovi popoten pregled nad razpoložljivimi službenimi mesti in živimi delovnimi silami; s tem je podan glavni pogoj za posredovanje in nadaljnje dela V novi federativni demokratični Jugoslaviji imamo sistem načrtnega gospodarstva, ki zahteva tudi načrtno razdelitev delovne sile in surovin. To načrtno gospodarstvo pa še ni prišlo v tem kratkem času do popolnega razvoja in smo danes še v pripravah načrtnega gospodarstva. Preden bomo mogli pristopiti k izvajanju gospodarskega načrta, je treba izpolniti vse predpogoje: zgraditi je treba železnica ceste, mostova popraviti tovarne, graditi nove tovarne in pripraviti surovine za te tovarne. Vse te nujne predpriprave moramo izvršiti vsi, prav vsi, ne glede na poklic in izobrazbo in to prav vsled tega, da bomo mogli izvajati načrtno gospodarstvo in načrtno razdeliti žive delovne sile. In v prehodni pripravni dobi ima Borza dela povsem druge naloge, kakor jih je imela pred vojno. Danes mora Borza drla zaposliti vse žive delovne sile he glede na njihov poklic; danes je to mogoče, ker danes je vsako delo častno. Sicer so še posamezniki ki ne razumejo današnjega časa in ročno delo gledajo kot manj vredno, a uradniško delo smatrajo kot ^edino spoštovanja vredno delo. Smo v dobi, ko nekateri trenutno ne morejo dobiti zaposlitve v svojih poklicih, dokler ne bodo stekle vse tovarna Takrat nam bo žive delovne sile manjkalo, posebno Strokovnjakov; takrat nam bo manjkalo strokovno usposobljenih delavcev, uradnikov, čeprav danes teh zadnjih nekoliko preostaja. Borza dela ima nalogo zaposliti vse. Vsak mora dobiti delo, ker ima tudi pravico do tega. Borza dela bo tudi to svojo nalogo v polni meri izpolnila, mora pa dobiti razumevanje med tistimi, ki danes nimajo možnosti dobiti zaposlitve v svojih poklicih. Ti delavci, pa naj bodo to ročni ali umski delavci, bodo morali prijeti za vsako delo in s tem svojim delom bodo veliko doprinesli k skupnim in osebnim koristim. Tudi te bo Borza dela razdeljevala na- zaSčite, da Ima veselje do dela, da ima zanj »poklic«. Druga lastnost našega delavca pa bodi, da čuti v sebi nenehno stremljenje po stro- načrtno. Inteligent, uradnik, kateri je danes kovni izpopolnitvi, da s4 želi Izpopolnitve brez služba in je voljan sprejeti vsako dela v svojem poklicnem delu. Naš mladinski bo tudi načrtno dobil delo v svojem poklicu “ tako, kakor je Sprejel ročno delo. Borza de- la bo tistega, ki je prvi sprejel delo v tej pripravni dobi, tudi postavila prvega na tisto mesto, katero mu po njegovem znanju in strokovnih sposobnosti pripada. Prav za vsakega posameznega uradnika, inženjerja, jurista, kemika ali kogar koli, pa bo imelo to ročno delo tudi za njega samega velike koristi. Vsak posameznik se bo seznanil z gotovim delom in poznanje tega dela mu bo v njegovem poklicu gotovo v korist- poleg tega bo to delo za skupnost dvojne koristi. Mnogo prej bomo prišli v normalne razmere in bo načrtno gospodarstvo prišlo do prave veljave in obenem bomo s tem delom premostili tisti pfepad. ki je obstajal do sedaj med ročnimi in umskimi delavci. V spoznanju vrednosti vsakega dela bo vse to avtomatično odpadlo. Ročni in umski delavec se bosta zavedala, da morata biti trdno povezana, ker ta trdna povezava in spoznavanje drug drugega je izhodišče v boljšg življenja delavec neprestano študira to bere, neprestano zasleduje vsa kar se godi na področju njegove stroke doma in po svetu, seznanja ee z zakoni, uredbami, naredbami ln odloki, Študira načelna, organizacijska, vzgojna in politična vprašanja. Naslednje čustvo, ki navdaja našega delavca na področju mladinske zaščite, je visoko razvit čut odgovornosti, da odgovarja za svoje delo pred seboj in pred vsem občestvom, v katerem živi. Zavedati se mora, kako važen Je vsak posameznik za našo družbo In kako velika škoda ii lahko nastane, če bi kdo otroka ali mladega človeka okrnil na duši in na telesu. Prav ta zavest široke odgovornosti pred družbo, pred narodom in državo ter končno pred vsem Človeštvom. Na otroka lahko v določenem trenutku učinkuje ena sama nepravilna in neljubezniva beseda taka da ga poMbl 8& VSa Življenje! vtisne. »e mu moj dopis ni oftjavCjenV Vsak dan dobimo v uredništvo kup pisem; nekaj jih je prav gotovo sledeče vsebine: »Zakaj moj dopis ni objavljen?« Prihajajo pa tudi tovariši osebno. Njihovi obrazi izražajo užaljenost, včasih celo jezo, ko sprašujejo, »zakaj moj dopis ni bil objavljen?« Tovariš D. nam piše: »Mi raz-pečamo tedensko 500 izvodov «De lavske enotnosti», zahtevamo, da objavljate tedensko vsaj en članek iz našega kraja.« Uredništvo odgovarja na vsak dopis. Mnogi naši dopisniki pozabljajo, da jim ne moremo direktno odgovoriti, če ti imamo njihovega točnega naslova. Da se v bodoče izognemo vsakršnim nesporazumom in nezadovoljstvu, bomo v naslednjih vrsticah v glavnem razčistili pojme o pomenu časopisa in o odnosu dopisnikov do časopisa. Časopis je naš informator in vodnik. Obvešča nas o vsem, kar se dogaja, daje nam navodila in smernice, po katerih pravilno uravnavamo svoje d'Jo. Dokler je bit časopis v rokah nekaterih magnatov, takrat je pisal tako kot so hoteli oni, v njihovo korist. Njihove težnje pa so bile v na sprotju s težnjami delovnega ljudstva, zato ne moremo govoriti, da je bilo časopisje v predvojni Jugoslaviji ljudsko časopisje. Izjema so bili napredni delavski časopisi, ki pa niso smeli nikoli dolgo časa izhajati, ker jih je reakcija vselej zadušila. Danes je časopis v službi ljudstva Časospis je kolektivni organizator, propagandist in vzgojitelj. Njegova vloga in pomen sta velikanska. Tega se moramo zavedati. Da pa bo časopisja te svoje naloge lahko dobro in pravilno izvrševalo, mora biti najtesneje povezano s širokimi množicami. Uredništva časopisov morajo biti informirana o vsem, kar se dogaja širom po naši domovini. Kako pa bodo uredništva dobila vse le informacije? Tako da bodo imela razpredeno široko mrežo dopisnikov, ki jim bodo sproti poročali o vseh važnejših dogodkih, ki se v njihovi okolici dogajajo. Dopisniki so duša lista je rekel naš veliki učitelj Lenin. Dopisniki so tisti, ki potom časopisa prenašajo skušnje svojega kraja na druge, ki dajejo uredništvom sliko o položaju na terenu. Na podlagi teh dopisov dobi uredništvo pregled in samo na ta način je lahko list res živ ter a si rez a zahtevam in željam ljudstva, mu lahko daje pravilna navodila za delo, ga opozarja pred na-nakami reakcije, izpodbuja k novim akcijam, ga politično vzgaja in ga povezuje med seboj. Snov za vse to pa dajejo uredništvu V prvi vrsti dopisniki, ki so stalno na samem kraju dogajanja, ki dobro poznajo prilike svojega kraja in tako tudi težnje, potrebe in zahteve. Noben dopis ne ostane neizrabljen, čeprav ni natisnjen. Zgodi se, da dobimo iz različnih krajev dopise, ki obravnavajo isti problem, ki je pa važen za vso federalno Slovenijo ali pa za vso Jugoslavijo. V tem primeru je potrebno napisati načelni članek o tej stvari. Takšen članek obravnava problem, ki so ga dopisniki nakazali, obenem pa pokaže tudi način, kako je treba v sličnih primerih postopati, Dopis kot tak ni bil objavljen. Dopisnik je napravil naši skupnosti veliko uslugo, ker je pravočasno opozoril na nepravilnost ali na napako. Včasih pa dobimo dopise, ki so nam dragoceni kot informacija, ne moremo pa jih objavljati. Jo je prav primer tovariša D., ki se razburja zaradi tega, ker ne objavljamo njegovih dopisov. On nam je poslal dopise, v katerih navaja, da je imela ta ali ona podružnica občni zbor ali sestanek. Zdaj pa pomislite, tovariši: doslej imamo v Sloveniji 600 podružnic, kmalu pa bo to število še nasralo. Kam bi prišli, če bi vsaka podružnica zahtevala, da se objavi vse, kar so oni na sestankih govorili. Kot smo že rekli, nam so zelo dobrodošli takšni dopisi, kajti iz njih si ustvarimo sliko, toda vsega objavljati ni mogoče. Živimo v času obnove, v času ustvarjanja; zakaj nam ne bi tovariši rajši poročali, kako so razne sklepe svojih sestankov in sej prenesli v življenje, na kakšne težave so pri tem naleteli, kakšne rezultate so dosegli. Njihovi uspehi naj bodo vzgled ostalim delavcem po vsej Sloveniji in po vsej Jugoslaviji. Seznanijo naj nas s svojimi najboljšimi tovariši, svojimi udarniki! Pošiljajte nam njihove slike, opišite nam, kako je izboljšal svoje delo, seznanite nas z njegovim življenjem. Takšne dopise bomo vedno radi objavljali; če v našem listu ne bo prostora, jih bomo natisnili v »Ljusdki pravici« ali pa v »Slovenskem poročevalcu«. Takšne dopise bo vsak z veseljem bral, se bo od njih res nekaj naučil in list bo vedno živahen. Ali ni suhoparno brati, da je bil sestanek, da je govoril ta ali oni tovariš, da so mu vsi navdušeno pritrjevali in da so bili s sestankom zadovoljni. Od tega se noben naš bralec ne bo ničesar naučil, ampak se bo pri njih dolgočasil, kajti to je zanimivo samo za tiste, ki so neposredno ude leženi. Imeti moramo pred očmi celoto Enotne strokovne organizacije so sestavni del Ljudske fronte, postale so tudi važen politični činitelj. Tovariši, tako malo nam pišete o tem, kako sodelujete z odborom Osvobodilne fronte in z narodnimi odbori. Stojimo pred tako velikim in pomembnim dogodkom, kot so volitve v konstituanto. Naši dopisniki pa nič ne poročajo, kako strokovne organizacije sodelujejo pri sestavljanju in čiščenju votivnih imenikovI O tem je treba pisati zdaj, ne šele čez tri mesece, ko bodo pred nami stali novi problemi. Takrat bo ta stvar zastarela, ne bomo je mogli uporabiti in dopisnik bo užaljen. Cela vrsta kampanj je za nami in pred nami. Koliko ste poročali čašo pisom o rezultatih vašega dela pri udeležbi teh akcij? Takole od strani'izvemo včasih, da je ta podružnica na brala toliko prispevkov za pomoč sirotam, druga je zbrala toliko starega železa itd. Vendar o tem ni pisal nihčeI Če bi nam pisali o tem, se prav gotovo noben dopisnik ne bi mogel pritožiti, da njegov dopis ni bil objavljen. Nekatere podružnice nam enostavno pošiljajo zapisnike svojih sej in zahtevajo, naj jih dobesedno objavimo. To je pa seveda nemogoče. Le pomislite, kako suhoparen bi bil naš časopis, če bi imel eno ali morda dve strani takšnih zapisnikov. Mi vzamemo iz teh zapisnikov to, kar se nam zdi važno, in to po svoje obde lamo. Zato ne sme biti nobene užaljenosti, če o tisti podružnici nista v časopisu celi dve koloni, ampak Je te kratka notica, Da si bomo na jasnem, tovariši: vsak dopis ne more biti objavljen, toda vsak dopis po svoje pomaga listu. Noben ne ostane neizrabljen. Zato naj naši dopisniki uvažujejo eno: pisati tako in zato, da bo od njihovih dopisov imela korist skupnost, pa čeprav dopisi morda ne bodo objavljeni. Uredništvo. ZAfjJen je prvi tečaj v šoli za funkcionarje strokovnih organizacij Ob razmahu strokovnega gibanja po vsej državi, posebno pa ob pomanjkanju sposobnih funkcionarjev — saj je mnogo naših delavskih prvoborcev darovalo v narodno-osvobodihii borbi svoje življenje — je Glavni odbor ESZDN Jugoslavije letos junija ustanovil šolo za strokovne funkcionarje. Te dni je po dokončani šoli izšlo iz L tečaja 84 gojencev, ki so se za dvomesečni študij zbrali iz vseh federalnih edinic. Mimo naloge, da bodo absolventi s pridobljenim znanjem poslej lahko zgledno opravljali funkcije v svojih domačih strokovnih organizacijah, je tem prvim absolventom naloženo, da tudi v svojih federalnih edinicah store vse za to, da se povsod odprejo tečaji za vzgajan ie funkcionarjev strokovnih organizaciji Zvezna šola v Beogradu bo v bodoče podaljšala čas teh tečajev in jih vsebinsko tako dvignila, da bo glede na predvidene tečaje po federalnih edimcah to višja šola. Ob zaključku l tečaja je v imenu Glavnega odbora ESRNJ pozdravil tečajnike tovariš D juro Spoljarič, ki je med drugim dejal: »Odnos delavcev do dela in do države v novi, napredni Jugoslaviji je v osnovi drugačen, kot je to bito v stari r--kc’o-nami Jugoslaviji. Zavedamo se težav, v katerih je danes naša država. Potrebe so velike in najraznovrstnejše — od cigarete do stanovanjske zgradbe — vsega nam je treba, nimamo pa skoraj ničesar. V odnosu do leta 1039. moramo danes s polovičnimi sredstvi za proizvodnjo zadostiti najnujnejšim zahtevam ljudstva. Da bi ustvarili vsaj v neka meri pogoje blagostanja, moramo najprej obnoviti naše uničeno gospodarstvo. Pomanjkanje blaga na trgu izkoriščajo zakrknjeni špekulanti ter črnoborzijanci in dvigajo cene. Organi Oblasti se še niso znašli v borbi proti tej vrsti ljudskih sovražnikov. Prav strokovne organizacije so tiste, ki morajo v prvi vrsti podpirati napore vlade v borbi proti draginji pri povečanju proizvodnje in obnovi domovine. Na tej liniji imamo zdaj kampanjo za zvišanje proizvodnje premoga, ki je poglavitno sredstvo za industrijo. Strokovne organizacije morajo podpirati vse napore svoje države na tem sektorju, predvsein s povečano produkcijo premoga po akordnem sistemu plačila in z delovno disciplino.« »Delavska enotnost« Je vaš Ust! Ilcfc*rn&fe£ OBlieVE variš d)o$e (fliM&at fj tovarne Tov. Jote Ribnikar pri delu Tobačna tovarna! Ze skozi dvoriščno ograjo sem videla, da je sredi razgibanega življenja obnove. V dneh okupacije je bila pri bombnem napadu precej poškodovana. Sedaj jo obnavljajo. Coli, od sonca opaljeni hrbti ujetnikov, znojni in prašni se svetijo v vročem opoldanskem soncu. Obnavljajo to, kar je bilo po njihovi krivdi porušeno. Vse je v duhu obnove. Razmetani hlodi in deske, pesek in malta, kupi ruševin. Gledala sem to vrvenje po dvorišču, kakor bi videla v duhu vso domovino v enakem navdušenju, v enakem prizadevanju obnavljanja. S čevljem sem zagazila v apneno lužo »No, vse za obnovo/« sem se nasmehnila. Oglasila sem se pri vratarju. Da bi rada govorila s tovarišem Jožetom Ribnikarjem, sem povedala. Kovač je in — udarnik. Ni mi bilo treba dolgo čakati; stopil je z nasmejanim obrazom in s tisto privlačno vedrino v očeh, ki osvaja. V modri delovni obiski, z razpeto srajco mi je stopil nasproti in mi stisnil roko. Prosila sem ga, naj mi pove kaj o svojem delu. Preko obraza mu je šinil nasmeh. Kar nejeverno me je pogledal, češ kako to, da se ljudje sploh zanimajo za njegovo delo. »Ko pa je vendar tako malenkostno,« je dejal, »sicer pa, pokažem H. če te zanima,« Sla sva preko tovarniškega dvorišča v eno zadnjih zgradb. Prav ta je menda v teku največjega dela. Sem in tja je kdo od delavcev vrgel šaljivo opazko; smejali smo se, kakor stari, dobri znanci. Opazila sem, da je naš Jože — udarnik zelo priljubljen med tovariši. »Zdaj ti bom pa pokazal tisto stvar, ki sem jo jaz ,pogruntal*.« Ustavila sva se pri rezalnem stroju za »Drava« tobak. Pognal ga je in videla sem, kako so se vsipali izpod noža drobni rezanci tobaka in prah, ki se je pri tem dvigal. »Vidiš ta prah,« mi je pokazal, »ta mreža tu poleg ga je prej sesala vase Skozi lijak, ki je spodaj, se je vsipal v cev, ki je v kleti in od tam naprej. Včasih se je vsipal tudi tobak. To je bilo takrat, ko nam še ni bilo treba štediti z njim. Potem smo prenaredili, da je šel skozi mrežo samo prah. Pojdi, pokažem ti še v kleti, kako je to narejeno, da ti bo bolj jasno.« šla sva preko prostora. Povsod Je visel v zraku sladki, opojni vonj po svežem tobaku. Videla sem ga polne kadi, pripravljenega ta zbiranje. Delavci so naju začudeno gledali, njega v živahnem pripovedovanju in mene, z beležnico in peresom v roki. Preko kupa ruševin, čez lesen mostič, po obtesanih hlodih sva prišla v klet. »Vidiš, to so pa tiste cevi, ki odvajajo prah« Pod stropom sem zagledala več precej dolgih cevi. Začudila sem se. »Vsaka vrsta tobaka ima svojo cev«, je pojasnil. »Kako pa si sploh prišel na to zamisel?« In je povedal. »Ker je bila ob priliki bombardiranja tudi ta cev poškodovana, ni sesalna mreža več delovala. Delavec, ki je stal pri rezalnem stroju, je bil ves pokrit s prahom, ki mu je težko legal na pljuča. To je škodovalo zdravju in delavci so se vedno pritoževali, da je nevzdržno. Začel sem gledati, kako bi se dalo pomagati in sem se končno spomnil. Uprava je sedaj v svobodi tudi začela misliti na to in [e hotela cev spe- ljati po starem tiru. Povedal sem jim svoj načrt. Ja, hudiča, ne vem, če bo to dobro! Kaj pa, ko bodo začeli graditi in zidati?— Premislili so, ovrgli staro misel in moj predlog sprejeli. Tako smo poškodovano cev enostavno priključili drugi cevi in zdaj spet deluje. Saj je čisto preprosto, samo spomnil se tega ni nihče.« »Ali imaš spet kaj novega v načrtu?« »Prav za prav grem vedno za tem, da bi kaj izboljšal Dobro se ml zdi, ker sedaj tudi naše predloge upoštevajo. Včasih se niso zmenili zanje. St videla tisti nož pri rezalnem stroju? Tam nekaj poskušam, vendar za enkrat še nič ne povem, ker ne vem, kako se bo obneslo,« mi je pomežiknil z iskrečimi očmi in še dodal: »Vse, kar je, je veselje do dela. Tega pa imam v resnici mnogo. Še nikdar nisem delal s takim vesi jem in zadovoljstvom, čeprav delam že 23 let v tej tovarni. Postala mi je drugi dom. Rad imam svoje tovariše. Vsi smo si enaki in se dobro razumemo.« »Povej mi še kaj o sebi,« sem prosila. »O radi Kar dobro mi je, nič se ne smem priložiti. Pridno in skrbno ženo imam, ki sedaj tudi tu dela — v naši kuhinji. Dva sina imam partizana. Tudi tretji je bil partizan, a ml je padel. Le to me boli, ker smo bili silno navezani drug na drugega. Pa je že moralo tako biti. Ne gre drugače. Žrtve so bile potrebne za to svobodo...« Temna senca mu je legla čez obraz. Vedela sem, da rana ni še zaceljena in da skuša prav v delu pozabljati na svoje osebne težave. »Veš, pa sem vedno dobro razpoložen. Vesel sem, da me imajo vsi radi« Sirena je zatulila. Delavci in delavke so se v gručah odpravljali h kosilu. Opazivola sem jih in zdelo se mi je, da vidim na vseh obrazih isti izraz in v vseh očeh isto misel: »Delamo, da bomo obnovili...« Krepko sem mu stisnila roko in na dlani začutila odtise njegovih žulfev V meni je vstalo veliko spoštovanje do tega moža — junaka dela, ki tako pogumno nosi svoje težave in bremena. Vanda. (Ce&ta pod topoit Dolga je in ravna. Kakor odvit pergament. Mnogo je pisanega v stopinjah, ki kakor pečat zle usode leže v prahu Cesta.,. Vsak dan so hodili po njej. V jesenskih jutrih, ko je bil mraz nad naravo, mraz v. dušah. Topoli so strmeli vanje. Negibno so stali. Še veter jih ni zganil. V strahu so odreveneli. Oni pa so šli v smrt. * Marko strmi v sinjo dalj. Ves miren je in brezčuten. Še zvezanih rok ne čuti. Le v duši ga grize. Zakričal bi, da bi od tega krika vztrepetali topoli in bi se cesta zvila ko pergament od neznane bolečine. Ne bi je bilo več. Le ozek zvitek bi ostal kot trpek spomin na te dni... Za daljnimi gorami trepeta medel svit. Marko se zgane. Jutranja zora, dahne in misli ha Zoro — dekle. Zdaj vidi tudi topole in se jim nasmehne. Stari znanci so mu. Kolikokrat sta v nočeh skrivaj tekla tod mimo proti gozdu... Zora in on. Kurirja sta bila. Topli niso izdali njunih poti. Potem pa so Marka vendarle ujele sovražne roke. Zora pa je utonila v noči. In tudi v Markovi duši. Vse od tistega dne je mislil le na konec te ceste pod topoli in na tovariše v gozdu, ki so zaman čakali na poročila iz vasi, na hrano in obleko ... Suh list zdrkne s topola in trepeta pred Markovimi očmi kot obledela misel,.. Neskončno dolgo je že od tedaj, misli Marko, kot večnost so se vlekli dnevi v ječi. Listje pada venomer, ker ie na naravo legla jesen. Markovo lice je otožno. Vse umira, še topoli. In zora za gorami. Prašna cesta tone v pozabo. V krvavi bolečini se utaplja prašen spomin — Zora, tovarišica kurirka... Zdaj ve, da jo je ljubil, Nikoli ne bo zvedela. Jutranji zori je izpovedal srce... Mrzel glas krikne v hladno jutro — Stoji Mladost na prašni cesti je obstala. Vanjo so naperjene puškine cevi. Vsa negibna stoji, podobna odrevenelim topolom. Zdaj nas bodo ubili — poslednji hip presune Marka — ubili bodo življenje, duh pa bo živel naprej v tlačenem narodu in gorel z mogočnim kresom vere v zmago. Jutranja zora bo vstala v veliki dani lz puškinih cevi zarjove smrt... * V pomladno jutro šume topoli, Otresli so se davne groze. Le cesta pod njimi je mrka. Odvit pergament, ki se je v svobodi razvil v nedogled. Mnogo je tam pisanega. Tovarišica Zora stoji tam zamišljena in tiha in bere z očmi, uprtimi po cesti v daljavo.,. V zelenih vejah topolov se zibljejo odmevi radostnih krikov. Narod doživlja svoj veliki dani Vid* Pezdirjev*. Ha Muri |e predan premetu nav brad Na Muri v Krogu so v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. predali prometu novi brod. Stari brod je bil za časa bojev na Muri uničen. Otvoritev se je izvršila na svečan način ob udeležbi Številnega prebivalstva. Mladina je priredila ob brodu uspel miting. Brod je precej velik ter bo služil predvsem našim kmetom, ki imajo zemljo onstran Mure. Prej so morali delati velike ovinke, če so hoteli priti z vozem na drugo stran. Je pa brod tudi nova ves med Prek. murjetn in ostalo Slovenijo ter bo doprinesel svoj deleč k čim teeneišemu vsestranskemu sodelovanju bratov iz obeh bregov Mure. Ljubljančani sa pokazati svojo pripravljenost sodelovati pri obnovi V nedeljo, pred sedmo uro zjutraj je ie bilo slišati po ljubljanskih ulicah pesem in smeh. Staro in mlado je hitelo na zborna mesta. Od vseh strani so prihajale delovne čete s krampi in lopatami, četam so bili priključeni kolesarji, okrašeni vozovi in tovorni avtomobili. Pri delu so sodelovale vse četrti Ljubljane: Vič St Vid, šiška, Bežigrad, Center, Moste, Rakovnik, Tabor, Ježica in Polje, uredništvo ministrstev: za Industrijo, za gradnjo, za pravosodje in za finance, name-ščenstvo MNOO — oddelka za gradnje in obnovo, id je delo tudi vodil, s finančnim oddelkom in oddelkom za preskrbo ter za socialno skrbstvo. Prav tako so sodelovala tudi mestna podjetja, mladinske in ženske organizacije. Tudi borci in oficirji našo vojske so se udarniškega dela polnoštevilno udeležili. Skupno je sodelovalo 10.280 tovarišev in tovarišic. Delo je bilo raalično. Ob žični zaporni črti okrog mesta so odstranjevali žico, zasipavali jarke in razkopavali poti, ki so jih napravili Se Italijani: odstranjevali ruševine zgradb, ki so bile porušene pri bombnih napadih in eksplozijah. Podirali •o razdejano zidovje, čistili in zlagali opeko na kupe, podirali lesena zaklonišča in rove ter zlagali nabrani les, zasipati jarke in planirali, nabirati železo ter drugi material, popravljati in pokrivali strehe, čistili dvorišča; urejevali zemljišče za novo stanovanjsko kolonijo, odstranjevali posevke ln zemljo ter napravljali Izkope za betoniranje temeljev; odvažati so nepotrebni material od ruševin in drugo navlako v opuščeno gramozno jamo. Is šolskih poslopij so odstranjevali navlako, čistiti prostore, prenašali klopi, omare in drugi inventar. Tekmovali so med seboj vsi, od najmlajšega do najstarejšega, kdo bo več prispeval pri obnovi ljubljene Ljubljane. Sončna in lepa nedelja je bila tudi prikladna za sušenje otave, kjer je sodelovala večja skupina mestnih delavcev in odbornikov terenskega odbora Sp. Št, Peter. Delali so na 35 krajih in naredili skupno 53,000 delovnih ur. Nekateri tovariši delovnih skupin cestne železnice, mestnega vodovoda in plinarne so se v delu še posebno izkazati, saj so premetati 3—4 kub. metre zemlje ln gramoza v pičlih 4 urah. Ljubljančani so pokazati s to udeležbo prt delu visoko zavest, da je v prvi vrsti potrebno njihovo lastno delo za obnovo mest«. TovttrMh ste ispOtnfti srnjo dotžmst do miroteVh 'ttroh tistih, ki $0. za svobodo darovali svoje življenje? In zagoreli so plavži v svobodi... (Festival »Gorenjska v svobodi« na Jesenicah.) Vsa ožarjena je bita Gorenjska, ko se je pripravljala, da pričaka in da sprejme svoje goste, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije, iz Primorske in Koroške, da praznujejo utrditev bratstva in enotnosti. Lep veličanstven je bil sprejem gostov. Toplo so bili pozdravljeni bratje in sestre iz Primorske in Koroške, Donele so pesmi vsega slovenskega ljudstva, vseh enotnih jugoslovanskih narodov. _ Jesenice so bile bogato okrašene z venci, ki so jih spletle jeseniške žene in dekleta; na smrekovih mlajih, ki so jih postavili krepki Gorenjci, so vihrale slovenske in jugoslovanske zastave, ter nam vsem tako draga zastava Sovjetske zveze. Vse je bilo v svečanem in prazničnem razpoloženju. Vse je vriskalo in prepevalo. Ljudje so se med seboj pozdravljali kot dobri stari znanci. Vsaka hiša je bila okinčana s cvetjem in trobojnicami, Titove in Stalinove slike so sg videle vsepovsod. Tovarne so mirovale, visoki dimniki so stali ponosni kot da pojejo pesem delu skupaj z množico. Samo ruševine bombardiranih hiš so priča žalostne preteklosti. Prazni zidovi brez oken in vrat štrlijo v zrak kot simbol groze, ki jo je naše ljudstvo preživelo zadnja leta. Ljudje le bežno zrejo na to sliko; njihovi obrazi se zresnijo, a samo za trenutek. Saj vedo; še malo pa jih več ne bo. Vse je že pripravljeno, da se ta slika žalostne preteklosti odstrani in na njenem mestu zgradi nova, lepša in boljša poslopja. Planine so se kopale v večernem soncu. Počasi jih je zagrinjala rahla večerna megla in jih ovijala v nežen pajčolan. Polagoma se je spuščal mrak. Le tu in tam je zažarelo skalovje, kot da skozi večerni mrak rdi kri padlih junakov. Na igrišču »Bratstva« pod Možaki j o je vrvela tisočglava množica. Fanfare so oznanile pričetek svečanosti. Zagoreli so kovaški ognji, ki so jih prižgali gostom v pozdrav. Oči vseh so sijale, obrazi so žareli Iz prepevajočih grl pa je daleč naokrog odmevala pasem »Slovenija, svobodna si« Prireditev se je začela. Domači igralci, večinoma tovarniški delavci, so prikazali Klinarjevo dramo »Plavž«, dramo iz življenja plavžarjev, ki jih tujec tepta in izmozgava, skuša uničiti in popolnoma izrabiti bogastvo naših gora in našega ljudstva. »To je naše in našega ljudstva last«! Mnogo volje in ogromnega truda so vložili prireditelji v to prireditev. Njihov trud ni bil zaman. Pozno v noč so rakete razsvetljevale okolico. Njihove barve so se odražale na nočnem nebu kot pisana mavrica. Daleč naokrog so odmevale pesmi ljudstva in njegove vojske. Budnica je naznanila začetek novega dne. S pravkar vzhajajočim soncem so se zgrinjale vedno večje množice. Znanci so si z vlažnimi očmi prikimavali: »Pa smo le pričakali. Nismo zaman dali toliko žrtev; zdaj se nam poplačuje, ker nismo štedili svojih moči in svojega dela. Zmagali smo!« Bratje in sestre iz Trente in Kobarida, Tolmina in Gorice so prisrčno pozdravljali Korošce. Saj se zavedajo, da jih veže ista bol, ilsta misel, ista želja, isto vprašanje; kdaj bodo tudi oni tako proslavljali popolno svobodo, kot jo proslavlja Gorenjska? Govorijo samo oči in srca pritrjujejo: »Moramo doseči to, na kar smo upravičeni, saj pripadamo drug drugemu, saj rmo visi naši.« Vriskajoč in prepevajoč se je vila množica v vse večjem številu. Okrašeni vozovi so se vrstili drug za drugim. Peče in avbe so se belile v soncu. Gorenjska narodna noša se je videla v vrsti z dolenjsko. Sovražnik je hotel poseči za tem našim narodnim bogastvom. Naše narodne noše so se oču-vale in ohranile nedotaknjene v vsej lepoti pisanih barv. Na ta dan so jih oblekli s ponosom in z neizrekljivimi občutki v duši. Prvikrat po štirih dolgih, težkih letih! Prišli so naši voditelji iz Ljubljane. Množica je navdušeno pozdravljala tov. Kidriča, tov. Leskoška, starega borca, ki je izšel iz delavskih vrst in tov .Breclja, ki so z drugimi predstavniki civilnih in vojaških oblasti prišli na manifestacijo. Iz tisoč grl orijo vzkliki: »Naj živi maršal Tito;« »Živela Sovjetska zveza!« »Živela Rdeča armada!« Razvila se je povorka. Bila je to veličastna manifestacija dela m enotnosti vsega slovenskega naroda. V njej je bila povezana sedanjost, preteklost in bodočnost. Prvi del povorke je predstavljal trpljenje našega ljudstva zadnjih štirih let. Ma- tere naših padlih partizanov, so se v črnih oblekah pomikale mimo ljudi. S solzami v očeh so ljudje pozdravljali te trpinke, ki so žrtvovale svoje može in sinove za blagor domovine. Kljub preslanim bolečinam jim je v očeh žarel ponos. Pregnanci iz domovine, trpljenje v tujini, upognjeni hrbti od težkega bremena, krematoriji, Mauthausen, Buchenvvald, Aus-schvvitc, Dachau, grobovi umrlih v tujini, vse to je šlo mimo množice tako živo in resnično kot je v resnici bilo. Vse to kliče po maščevanju. Gozdovi kličejo, planine vabijo. Na Gorenjskem se slišijo prvi streli, pojavijo se prvi partizani in partizanke. Delavec zapušča tavamo, kmet odloži plug, vse gre v boj. Narod se dviga, širi se upor po vsej deželi »Hej v partizane fantje in možje, pravda kliče: narod dvigni se!« Prihajajo tovariši iz Beljaka in Celovca. »Koroška je naša in mi je ne damo.« Gorica, Trst, Rezija, Trenta in Čedad. Toliko zaničevani in preganjani so prišli k nam, da dajo izraza svojim zahtevam po' pravici. Iz njihovih ust prihajajo borbeni vzkliki« »Partizane hočemo k nam! Tito naj nas vodi!« Slika za sliko gre mimo ljudi. Voz se vrsti za vozom. Vsakovrstno ljudsko delo in vsi poklici so bili simbolično prikazani Po končani povorki so se vsi zbrali na igrišču »Bratstva«, Na tribuni so zasedli mesta predsednik slovenske vlade tovariš Kidrič, podpredsednik tovariš Brecelj, minister za industrijo tovariš Leskošek, zastopnik vojske generalni poročnik Peko Dapčevič in drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Po pozdravnem govoru tovariša Škrlja, je spregovoril tovariš Kidrič, ki je izrekel priznanje Gorenjcem in med drugim poudaril: »Ta velika kulturna prireditev se združuje v eno z vsemi napori naših delavcev po tovarnah, ki se borijo za obnovo, za čim boljšo produkcijo. Ta velika in kulturna prireditev se združuje v eno z napori in težnjami našega kmeta, ki je prav tako kot delavec žrtvoval v borbi in ki doprinaša za dobrobit naše ljudske skupnosti tudi zdaj, kljub težavam, kljub še neurejenim razmeram. Borba za našo ljudsko oblast, borba za preskrbo naše ljudske skupnosti, borba za našo prosveto, vse to je samo eno, vse to je izraz naše nove, resnično ljudske demokracije.« Govor tovariša Kidriča je bil neprestano prekinjan z burnimi aplavzi in navdušenimi vzkliki. Množica je pozdravljala Tita, obsojala reakcijo in izdajalce; izražala je zahteve, da se dajo Primorski in Koroški njune pravice. S to manifestacijo je Gorenjska doživela Člani Narodne vlade Slovenije na gorenjskem festivalu. (Od leve na desno: minister za industrijo in rudarstvo tov. Franc Leskošek, predsednik vlade tov. Boris Kidrič in podpredsednik vlade tov. dr. Marijan Brecelj) Vmes so se vrstili prizori ljudskega veselja, narodni običaji, trgatve, gorenjska »ohcet« z bogato tradicionalno doto, mladina, pionirji s Titovo in Prešernovo sliko. Prihajali so tudi pastirice in planšarji in ponujali ljudstvu in vojski dobro zabeljene žgance. Predice so predle, kosci kosili, mlatiti so mlatili. Vse je bilo simbolično prikazano na okrašenih vozovih v vsej pestrosti. Gorenjska je bila polnoštevilno prikazana v vsem svojem bogastvu, v močni volji za bodoče udarniško delo. Vse za obnovo domovinel Zadnja, najlepša in najbolj simbolično prikazana skupina je bila »pesem delu«. »Pravica hlapca Jerneja nam bo pisala usodo, Tito in partizani so dali nam svobodo.« Zastopstvo vseh delavskih strokovnih organizacij s simboli, jeseniški kovinarji^ in grafičarji, kroparski žebljarji, ključavničarji z ogromnim ključem in ključavnico, ki jo je vozil močan konj, vse je predstavljale delo in spet delo. Rudarji so s svetilkami v rokah prikazali, s kakim ponosom in dvignjeno glavo stopajo v rudnike. Nič več upognjeni, pokaš-ljujoči. Hodili so z zavestjo, da odslej ne bodo več izrabljani in slabo plačani za težko in naporno delo. Kopali bodo sebi v korist, v korist in blagostanje svoji demokratični državi. j Jeklene mišice kovačev so z vso silo močne volje udarjale po nakovalu. Nihče več jim ne bo jemal pravic, tistih tako težko pridobljenih pravic. Sedaj bodo kovali novo življenje! Veličastna je bila ta slika pesmi delu, prepletena s političnimi gesli in zahtevami, kj jih postavljata delavec in kmet. najveličastnejši praznik ljudskih množic. Na tej nepozabni prireditvi je ljudstvo pokazalo, da hoče z nezlomljivo silo in neomajno voljo delati za obnovo domovine in enotno živeti v svobodni Titovi Jugoslaviji. Pa pridnem delu — razvedrilo V soboto popoldne 25. avg. so jeseniški železničarji izvršili dveurno prostovoljno delo. Izvedlo se je načrtno čiščenje ruševin remize in strojne delavnice. Na daljavo 90 m so odvažali ruševine z vagoni poljske železnice in deloma tudi z ročnimi vozički. Odstranili so 83 kub. metrov nasipnega materiala, naložili so 2 vagona starega železa in 2 vagona lesa. Iz ruševin je bilo odkopano 9000 komadov opeke, katero so na za to pripravljenem prostoru tudi zložili. Istočasno je bilo očiščeno 260 kv. metrov prostora za postavitev provizorične delavnice. Naslednji dan, v nedeljo, so priredili železničarji izlet k slapu »Peričniku«. že med potjo so se razvili med tovariši živahni razgovori o delu. Poleg zabave v prosti naravi se nudi vsem udeležencem tudi prilika medsebojnega. spoznavanja, kar vsekakor utrjuje našo povezanost in skupnost. Cb priliki kulturne prireditve »Gorenjska v svobodi« so se v veliki meri izkazali tudi tovariši železničarji Veliko pozornost je vzbujal po cesti vozeč vlak, ki je bil bogato okrašen in opremljen z napisi ter parolami. Za parolo »Vozimo v boljšo bodočnost« je korakala vrsta železničarjev, ki je prepevala partizanske pesmi. Z jeseniškega festivala: nepregledne množice delovnega ljudstva v govorki Strokovna izobrazba vajencev V programu dela, ki si ga je zastavila za v bodoče podružnica ESZDN v papirnici Vevče, je vstavljena med drugimi tudi naloga, dvigniti strokovno izobrazbo vajencev na sodobno višino. Strokovna izobrazba vajencev sestoji iz •dveh komponent. Prva je praktična, lahko bi se reklo ročna izvežbanost, druga, nič manj važna in težje dosegljiva, je teoretična ali umska izurjenost. Za dosego popolnosti izučenega profeskmista je nujno potrebno izgraditi obe omenjeni komponenti do najvišje mere in, ne zanemariti ne ene ne druge. Za izgradnjo prve komponente dobi vajenec običajno pri svojem mojstru tozadevno snov. V delavnici si pridobi v teku učne dobe potrebno praktično znanje in ročno spretnost, da lahko opravlja svoj poklic v stroki, za katero se je odločil in izučil. Pri tem je postavljen mojster oziroma pomočnik pred veliko odgovornost za to, kako zna vajenca zainteresirati za delo, kako mu zna stroko napraviti zanimivo, kako mu zna vcepiti veselje do dela, smisel za lepoto Izdelka itd. Kar se človek mlad nauči, to se mu zdi kot samo ob sebi umevno in, potrebno skozi vse življenje. Le tak vajenec, ki ima srečo, da si v teku svoje učne dobe vse to izgradi, se v poznejših letih s ponosom spominja svojih učiteljev in v hvaležnosti obuja spomine na svojo učno dobo. Kako pa je z umsko izobrazbo naših vajencev ? V delavnici običajno za to ni dovolj časa na razpolago. Zato je vajenec dobil tozadevni pouk v veliki večini primerov le v toliko, v kolikor pri praktični izobrazbi nikakor ni mogel brez njega izhajati. Za izpopolnitev tega znanja naj bi služile obrtne nadaljevalne šole. Ako si ogledamo konkretni primer tega šolstva pri nas, je po podatkih, ki so piscu dostopni, izglodala stvar takole: V industrijskem kraju je posečalo obrt-no-nadaljevalno šolo okrog 30 vajencev iz industrijskih in obrtnih delavnic. Po strokah so bili to mizarji, kleparji, kolarji, kovinarji, električarji, čevljarji, sedlarji in Hudcjamskl rudaril so V nedeljo 26. avgusta je bilo v Rečici pri' Laškem rudarsko zborovanje, na katerem je poročal tudi domačin — rudar tov. Diacei, član Glavnega odbora ESZDN v Ljubljani, Poročal je o važnih notranjih in zunanjih političn h problemih, o strukturi novih enotnih strokovnih organizacij, o odnosih in vlogi delavstva in nameščencev v novi organizaciji in naši novi državi DFJ, o potrebi udarniškega dela ter iskanju novih metod za čim lažjo in večjo produkcijo ter tako vsestransko pomoč naši novi ljudski oblasti pri obnovi naše, po okupatorju porušene domovne. Poročal je tudi o novem ustroju našega socialnega zavarovanja ter o pravicah itn dolžnostih zavarovanih članov in upokojencev. Poudarjal in razčlenil je dalje finančne težave, kž so posledica okupatorjeve slabe finančne politike, ter podčrtal, dia kakor je v osvobodilni borbi delavski razred pod modrim vodstvom Komunistične partije s svojo požrtvovalno narodno zavestjo in enotnostjo dosegel zgodovinske uspehe, tako bomo s trdno voljo In vestem izvrševanjem svojih dolžnosti in močno oporo naši ljudski oblasti premostili vse, tudi najtežje ovire in naloge, ki se stavljajo pred nas. Apeliral je na navzoče, naj s tovariško zavestjo sodelujejo pri zbramju socialne pomoči za žrtve osvobodilne borbe, ker le s tem, da oskrbimo revne družine, vdove, otroke btrez staršev in naše vračajoče se internirance, damo največje zadoščenje tovarišem, ki so dali vse, tudi svoja življenja za našo svobodo, Nato se je ogla ST k besedi tov. Lešnik, M je v jedrnatih besedah podkrepil vsebino iznešenega referata ter predlagal, da se takoj po zborovanju poberejo med zborovalci prostovoljni prispevki za najpotrebnejše družine padlih partizanov in od okupatorja pomorjenih rudarjev. Predlog je bil sprejet in zto rka je znesla 1960 lUUIiUlliillllli)iillllilllillilUlliiittlillllillliUillllllijU!M{liiaili!lli:!ll!IIUIUIllimililiaUliiUlilUlillllimi!millUIU:ililUliliiiUI!li:![iilIIUIiJIHiUililMllilUlii»UiiiUil!iliaUi!UUUilIlU»i!i!IIIUIIi!iiiiiil!liiililliinililUUilllUIUU!Ui4iiU!llitUUIli!ll!iliIliii!HiUU!UUmiHl!!!UniilfUmi!lt]I!IIM!]ISI!UlliaVHF Tekstilna tovarna »Metka« v Celfn p oživela Po mračnih in obupa polnih letih se je prebudila tudi tekstilna tovarna »Metka«. Celo stroji so na novo oživeli, kot da se v njih zrcali nova duša slovenskega delavca, ki danes svobodno odloča o svoji usodi. Delavci, ki so bili izgnani v Srbijo in Hrvaško, se spet vračajo med svoje tovariše. Zavedajo se, da bodo s svojim delom v novi državi gradili sebi in svojim potomcem lepšo bodočnost Ta njihova visoka zavest se jasno izfaža v njihovem delu. Proizvodnja v tovarni vsak mesec narašča. Zadnjih 14 dni se je povečala za 15 odstotkov, V tkalnici so bili doseženi zelo lepi uspehi: tu je proizvodnja samo v avgustu narasla za 30 odstotkov. Tudi predilnica ne zaostaja mnogo za njo. Poudariti moramo, v tovarni »Metka« ne samo, da izdelujemo večjo količino blaga, ampak tudi kakovost tega blaga je vedno boljša. Danes že lahko trdimo, da je višina proizvodnje že enaka oni pred vojno, blago pa tudi ni slabše od predvojnega. Tovarni je uspelo celo nabaviti dovolj surovin. Prejela je večjo količino bombaža: s tem je zagotovljeno delavcem delo. Delavstvo kaže veliko zanimanje za stro- Na pobudo Krajevnega strokovno-zvez-nega sveta je bila nedelja dne 26. 8. t. 1. proglašena za udarniško. Izredno delo v papirnici je trajalo 5 ur, to je od šestih do enajstih dopoldne, nato pa smo se zbrali na množično zborovanje, o katerem smo . že poročali. Udarniško delo je potekalo v raznih oddelkih. takole: V brusilnici lesa je bilo opravljenih 85 delovnih ur, v čistilnici lesa 90. Tu so očistili približno 8% lesa več kot normalno. V kalorični centrali so bila vsa potrebna popravila ln čiščenje opravljeno za 60% bolje in hitreje kot običajno. Osebje papirne dvorane je delalo udarniško in zvišalo svojo proizvodnjo za 8 do 16% nad normo. Nakladalci pa so dosegli 40% večji delovni uspeh kot običajno in je to največji dosedanji njihov uspeh sploh. Tovariši ln voznik, zaposleni z dovažanjem, so dosegli za 15% nad normalnim uspehom pri svojem delu. Invalidi so s tehtanjem in Inventarizacijo svoje delo dovršili z 10% zvišanim uspehom. Skupina, ki je očistila napravo za dvigalo V kotlarni, je dosegla 20% storilnost nad normalo. Devet tovarišev Je presltiadlščilo 4 vagone lepenke, delavnice za reparature so izvršile vsa popravila tako, da so papirni stroji prišli v obrat v ponedeljek že v zgodnjih jutranjih urah ln ne kot običajno, čele poopldne. Pri udarniškem delu v delavnicah so se posebno Izkazali tovariši Arko, Trtnik. 6u-belj, Holosan, Anžur, Sagmeister Emil, Slovnik in Lukec, ki so z vzglednim delom odstranili težjo okvaro v brusilntv.i. Kljub temu. da jim zaradi prostovoljnega čežnrnega dela v soboto popoldne In ponoči ne bi bilo treba priti na udarniško delo Se v nedeljo, so se vsi vseeno točno javili na udarniško delo. Prav tako sta se javila tudi tovariša Totmelner Adolf in Lorbek, ki sta delala v soboto popoldne ln ponoči do treh zjutraj, pa Vseeno nista Delavstvo v fcevarci Bostež prtisfro saa Selaa Duh ln veličina časa vedno bolj zajemata delavstvo. V naši tovarni se vsi to-tovartšl ln tovarišice zavedajo, da ves uspeh za lepšo ln srečno bodočnost domovine Odvlsl le od uspešnega dela in enotnosti. Zato so v® do zadnjega organizirani. V naši tovarni imamo poleg .strokovna organizacije tudi mladinsko organizacijo in AFž. Vsi odbori prav uspešno delajo. Mladinke Čistijo ob nedeljah Mirje od ruševin. Tudi vsi ostali tovariši ih tovarišice se želo trudijo, da bi lahko kar največ napravili. Vsako soboto delajo za partizanske ranjence, sirote in invalide. V prav kratkem času smo napravili 410 takih ur. Tovarišice od AFž so po tovarni med delavci nabrale 1500 cigaret, 75 kg sadja, 17 kg moke, iz katere so spekle 450 žemelj in več vrst peciva. Za daruvarske siromašne otroke so nabrale 620 din, 93 kosov raznega perila, nekaj živil in igra?.. V soboto 1. t. m. so obiskale Invalide v Trnovem in jim izročile nabrane darove. Solzno je bilo marsikatero oko, pa ne zaradi daril samih, temveč zaradi ljubezni ttt hvaležnosti, katero gojijo naše tovarišice do onih, ki so bili pripravljeni žrtvovati življenje za domovino. Tudi v tovarn! sami nrav marljivo delamo. V zadnjih dneh smo dvignili proizvodnjo za 80 odstotkov. Ce pomislimo, da je še ve.iko pomanjkanje sirovin, je to res velik uspeh. . . To dajemo za zgled vsem onim. In še dremljejo ln počivajo. Joža. Udkiilfcee«! IfitanSffe v LmMjSami g® izvodi svefega QtMegB teSlsa V zadnjih dneh avgusta so člani Zveze finančnih uslužbencev volili svoiega ljudskega tožilca. Volitve so se vršile v prostorih Glavnega oddelka ljubljanske finančne kontrole na Bregu. Sestanka sta ■e udeležila tudi zvezni tajnik tovariš Ko- kovno organizacijo, saj je od 132 delavcev že 120 včlanjenih v podružnici. Trenutno rešuj:mo mezdno vprašanje. Pri sestavljanju mezdne pogodbe so se delavci postavili na stališče, da je v prvi vrsti važno, da se domovina kar najhitreje obnovi Zato bodo zahtevali le toliko plače, kolikor je nujno potrebno za življenje. Na vsak način je treba, da bodo tudi kmetje pripravljeni prodajati svoje pridelke po zmernih cenah, ker bodo na ta" način lahko mnogo pomagali delavcem. Delavci se zavedajo, da moramo pomagati opustošemm krajem, požganim in porušenim kmečkim domovom. Dogovorili so se s podjetjem, da bodo delali dve naduri na teden. Izkupiček tega dela pa so namenili za obnovo porušenih kmetij, predvsem v Solčavi. Na ta način bodo nabrali 15.000 din. Poleg tega so zbrali tudi obleko, perilo in drugo, kar lahko pogrešajo od tega, kar še imajo. Vse to so poslali v Solčavo. Tako so delavci iz tovarne »M:tka« manifestirali svojo povezano:! s kmeti. S svojim delom dokazujejo močno voljo, da pomagajo pri izgradnji nove Jugoslavije. hotela zamuditi udarniške nedelje in sta se spet javila na udarniško delo v nedeljo ob 6 zjutraj. Storilnost dela v delavnicah je bila večja kot normalno in sicer: Kovinska delavnica za 15%; električna delavnica za 20%, mizarska delavnica za 25%, progarji za 27%, mizarska delavnica za 25%, embalažna delavnica za 60%, žaga in lesni prostor za 30%. Prav tako so tekmovali tovariši kemičnega oddelka in blagajna, ki so dosegli za 20% večjo storilnost kot navadno. Ves gradbeni oddelek se Je udeležil udarniškega dela na svojih mestih in sicer: Posebno se je izkazal odsek za pogorela poslopja, kjer so zidarji izboljšali svoj dosedanji najboljši uspeh za 52.5%, težaki pa za 55%, oboji pod spretnim vodstvom tov. Polaka. Okoli 30% izboljšanje delovnega uspeha so dosegli gradbeni delavci in zidarji tudi na Fužinskem gradu, na Družabnem domu, na M-stroju, kot tudi nameščenci pisarne in delavci pri ostalih manjših delih, ki so vsi dosegli izdatno višji efekt kot običajno. Iz staleža 645 oseb se je dela za udarniško nedeljo udeležilo 580 oseb, ki so v času od šestih do enajstih opravile 2900 delovnih ur brezplačno za državo. Oddelki, ki so bili s tekočim delom v zaostanku, so s tem prišli na tekoče, drugi pa so z udarniškim delom opravili popravila ln ureditev strojev. Tako povečana produkcija papirja bo v korist našemu narodnemu gospodarstvu, očiščena in pospravljena tovarna pa bo delavstvu napravila življenje pri delu lažje in prijetnejše. Delavci in nameščenci Vevške papirnice so ponovno dokazali, da so pravilno doumeli veličino časa, v katerem živimo in s tako uspelo udarniško nedeljo požrtvovalno pripomogli do zmage naši gospodar* skl bitki. be Slavko in zastopnica javnega tožilca tovarišica Macerolova. Tovariš Kobe je v svojem govoru razložil pomen volitev in naloge ljudskega tožilca in opozoril zborovalce, da volijo res najboljše ljudi, v katere imajo polno zaupanje. Tako je bil izvoljen pri Volitvah, ki so bile tajne, tovariš Jeki Franc. Tovarišica Macerolova pa Je v svojem govoru naglasila, da Ima prav organizacija" finančnih uslužbencev največ prilike za čim ožje sodelovanje z ljudstvom na terenu. Kovrrravii shm» svetovali pri volitvah Tudi mi kovinarji kamniške tovarne »Titan« smo se udeležili volitev. Naša podružnica je za mesto Kamnik postavila svojega kandidata, Iti je med vsemi izvoljenimi dobil največ glasov. Mnogo naših delavcev pa je bilo izvoljenih tudi v krajevne odbore Osvobodilne fronte v okolici Kamnika. Vsi smo čutili, da so bile naše volitve res demokratične. Vemo pa, da bo treba to našo ljudsko oblast še utrjevati in jo utrditi. Iz svoje srede smo izvolili tudi ljudske* ga tožilca, ki bo pazil, da se bodo pravilno izvajali pravi ljudski zakoni. Izbrali smo tovariša Gostišo Ivana ln tovarišico Kotnik Maro kot njegovo zastopnico. Za knjižnico smo nabrali veliko število knjig in naša knjižnica že posluje. Janez. Za sirote .. • klavci in delavke Splošne stavbne družbe Maribor-Tezno so se domenili, da bo-do delali" nekaj ur več ter bodo ta zaalu-zek darovati našim vojnim sirotam. Tako je bilo v četrtek, 30. VIII. 1945 napravljenih skupno 420 prostovoljnih nadur, ki so jih delavci velikodušno darovali našim pomoči potrebnim vojnim sirotam. Požrtvovalnost in dobra volja sta prišla do popolne veljave. Ta lepa gesta zasluži pohvalo. Posnemajte! Predkongresno teSatattvanje v tekstila! tovarna jVaaaateks4 Od 1. do 29. avgusta so vsi oddelki tovarne tekmovali. Predilnica je dvignila proizvodnjo za 30 odstotkov, tkalnica in pripravljalnica za 63 odstotkov, barvarna z apreturo 65 odstotkov. V istem času smo pričeli z delom delavske umivalnice ln stranišč. Ustanovili smo nabavno in prodajno zadrugo. Imeli smo tri informativne sestanke z delavci in, nameščenci, na katerih smo se pogovorili o delu v tovarni, grajali nedostatke in stav-ljall predloge za njihovo zboljšanje. Pcs£V2fEiaxtja vreden primer Podružnica ESZDN v tekstilni tovarni Hribernik & Co., v Št. Vidu nad Ljubljano, je dne 4. 9. t. 1. brezplačno razdelila 100 zavitkov po 4 m dvojno širokega blaga med potrebne internirance, ki so se vrnili v domovino goli in bosi, med rodbine padlih borcev ter med partizane, ki so se vrnili iz borbe in ki so krvavo potrebni oblačil. Ker je sedaj veliko pomanjkanje blaga, je to res plemenita gesta delavcev iz te tovarne, zlasti še zato, ker je ta množina blaga bila določena Izključno le delavstvu, ki jo je pa rade volje odstopilo z geslom »kdor hitro da, dvakrat da«. Gornji primer naj služi kot dokaz, kako naše delavstvo razume potrebe vseh onih, ki so v štiriletni borbi toliko žrtvovali za svobodo. Pri&iBO dri® gtostzIsfiEarsidh in hatelsldh usSužbesacev Ker se danes splošno vidi in govori o marljivem delu v vseh podjetjih, naj pripomnimo, da tudi mi nameščenci gostilničarskih in hotelskih obratov ne zaostajamo za drugimi. Posebno v menzah, kjer se hranijo tovariši nameščenci raznih mini- Ugotovlli smo, da nekateri člani in celo funkcionarji naših podružnic ne poznajo še dovolj natančno strukture strokovnih organizacij. Zato prinašamo ponovno kratek pregled, čeprav smo o tem že večkrat pisali. Delavska enotnost št. 13 je prinesla podrobna navodila glede administrativnega poslovanja tako podružnic, kakor Krajevnih odborov zvez. Iz naslednjega Je na splošno razvidno predvsem celotno poslovanje, povezanost ter izgrajenost. Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Predvsem vidimo, da so podružnice na eni strani povezane s Krajevnimi odbori svojih zvez naravnost na Zvezno tajništvo, krajevni strokovno zvezni sveti pa so povezani z glavnimi odbori federalnih enot. Stik z OF odbori bodisi od strani podružnic, bodisi od strani KO in KSZS mora biti najtesnejši predvsem v praktičnem pogledu, id zahteva vsestransko skupno delovanje. Ne sme pa se dopustiti, da funkcionarji OF kontrolirajo administrativno poslovanje podružnic, stanje blagajn itd. Naloga OF odborov po tovarnah ln obratih je, da množice nameščencev ln delav#cev politično akttvizirajo in mobilizirajo za čim boljšo Izvršitev velikih političnih nalog, ki jih postavlja pred nas današnja doba, ne pa, da se vtikajo v administrativno poslovanje podružnic strokovnih zvez. Načelo Delavci ln nameščenci so organizirani na Industriski podlagi t. j. vsi uslužbenci enega podjetja oziroma ustanove, bodisi privatne ali državne, se organizirajo v eni strokovni zvezi določene stroke. Vplačevalnlca Kjer je v podjetju odnosno ustanovi manj kot 15 delavcev ln nameščencev, tam obstoja samp vplačevathica, Iti ni samostojno organizacijsko telo s svojim odborom, temveč se priključi najbllf.jl podružnici iste zveže odnosno stroke. Vplačeval-tilca ima le svoje organizacijske -»upnike, ki vežejo vplačevalnlco s podružnico, pobirajo Članarino, obveščalo člane vplačeval-niee o sestankih in podobno. člani In članice vplačevalnlce so dolžni udelež. Vati se redno sestankov svoje podružnice, posamezniki pa morajo biti tudi odborniki podružnice. Podružnica Osnovna edinlea vsake zveze je podružnica, ki more obstojati "povsod tam, kjer je zaposlenih najmanj 15 delavcev in nameščencev. Podružnica ima svoj odbor; število odbornikov zavisi od števila članov in Članic podružnice (5, 7, 9, 11 odb. in 3 finč. nadz.). Odbor je dolžan, da vodi organizacijsko ter strokovno delovanje svoje podružnice po navodilih pravil, katerih Čl. 4 govori o dejavni udeležbi vseh strokovnih zvez pri obnovi gospodarstva, vsestranskem podpiranju organov narodne oblasti, pri izgraditvi in utrjevanju demokratične federativne Jugoslavije, o skrbi za, Izboljšanje gmotnih razmer delavcev in nameščencev ter vsestranskem delovanju v prid njihovega kulturnega napredka. V ta namen se prirejajo zborovahja ln sestanki, sklepajo kolektivne pogodbe, se vrši točno poslovanje, pošiljanje mesečnih poročil o delovanju organizacije odn. podružnice, se pobira članarina, ki jo je trc-’ a redno vsak mesec sproti odposlati, kakor je to razvidno iz navodil v DE št. 13. Krajevni odbor zveze Kjer sta v enem kraja najmanj dve podružnici iste strokovne zveze, se izvoli krajevni odbor zveze. Ta odbor volijo vsi člani pod.užnic in sestoji iz 7 članov, nad- strstev, političnih ustanov in uradov, moramo pokazti svojo marljivost. Poleg 10 urnega delavnika prostovoljno delamo še dnevno 2 do 4 ure več. čeprav je naše delo zelo utrudljivo, je vsak član naše zveze oziroma vsak naš uslužbenec opravil v kratkem času 200 ur prostovoljnega dela. Razen tega se pridno udeležujemo sestankov in bralnih ur. Do danes smo imeli 67 sestankov, 34 bralnih ur in 4 redna zborovanja zveze. C. F. Kalc® delaj a v tovarni motvefca v Grosupljem Delavci v tovarni motvoza v Grosuplju so s svojim delom pokazali svojo nacionalno zavest, dobili so zaupanje sami vase in v svoj narod. Pri delu tekmujejo med seboj. Svoječasno so zlagali štiri vagone konoplje 10 ur, sedaj zložijo isto količino konoplje v štirih urah. V terilnicl so nekdaj tierice očistile 25 do 30 kg konoplje, sedaj je očistijo v istem času 65 kg. Prav tako pridne so predice: prej so spredle 30 kg konoplje, sedaj spredejo v istem času 70 kg. Prav posebnega priznanja vredni so železostrugarji, ključavničarji, ki so stare ožgane stroje popravili in iz njih sestavili nove. Ti stroji so že v obratu. Da dvignejo proizvodnjo, delajo naši delavci 16 ur prostovoljno. Poleg ročnega dela ne pozabljajo na kulturno in vzgojno delo. Vršijo se sestanki, na katerih se govori o dogodkih doma in po svetu. Poleg tega izkoristijo nedeljski odmor, katerega so prej zapravljali na razne načine, za popravitev šole, ki jo plačujejo iz lastnih sredstev. Z ozirom na to, da je bila naša tovarna leta 1943. požgana, ni proivodnja na tisti višini, na kateri bi morala biti. Zavest in dolžnost do dela je pa tako velika kakor pri tovariišh v drugih tovarnah in to je garancija, da bomo tudi mi kmalu dosegli predvojno višmo. zorstvo pa iz 3 do 5 članov. KOZ združuje vse podružnice ene stroke v enem kraju, s katerimi dela v vseh ozirih najtesneje. KOZ je razen drugega tudi tisti forum, kateremu po objavljenih navodilih pošiljajo podružnice tudi mesečna poročila, mesečne blagajniške obračune ter druge važnejše dopise. To, kar bo v naslednjem pod naslovom krajevnih strokovno zveznih svetov napisano, velja v marsičem tudi za KOZ. On je predvsem dolžan razen administrativnega delovanja skrbeti tudi, da bodo podružnice brezhibno delovale v smislu zgoraj navedenega čl. 4. Krajevni strokovno - zvezni svet Ta sestoji Iz plenuma in Izvršilnega odbora. Plenum tvorijo vst odbori KOZ, ki iz svoje srede izberejo izvršilni odbor. V plenum spada tudi zastopnik telesno-kul-tumega društva ESZDN v dotlčnem kraju. O značaju ln nalogah krajevnih strokov-no-zveznih svetov piše »Rad« sledeče: Krajevni strokovno-zvezni sveti so matica strokovnega dela v določenem kraju. Njihov delokrog je Izredno širok. Po svojih pravilih morajo delovati za čim tesnejšo povezanost in koordinacijo del^ v strokovnih organizacijah s kultumo-prosvetni-mi ln telesno-vzgojnimi društvi v sestavu ESZDN. Navedenim naj pomagajo v njih stremljenjih, da oskrbujejo skupne strokovne prostore (domove) in jih pripravljajo, da delujejo pri vzgoji Članstva v okviru teženj strokovnih organizacij In zlasti, da pri tem uvajajo članstvo v poznavanje občih vprašanj, ki so v zvezi s celokupnim delom Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev, da prirejajo predavanja, da organizirajo knjižnice, čitalnice, šole za nepismene, strokovne tečaje itd. Zbirajo naj statistične podatke, sklicujejo naj strokovna zborovanja splošnega, kakor tudi krajevnega značaja. Alctivno morajo podpreti vsako delo na področju gospodarstva in najtesneje naj sodelujejo z organi ljudske oblasti pri izgradnji ln utrjevanju demokratične federativne Jugoslavije. Težnje krajevnih strokovno-zveznlh svetov naj gredo tudi za tem, da izboljšajo v prvi vrsti položaj svojega članstva ili naj ničesar ne opustijo pri delu za njegov moralni in kulturni dvig. Iz navedenega se lahko razvidi, da so krajevni strokovno-zveznl sveti dolžni posvetiti ee v veliki meri kultumo-prosvet-nemu delu strokovnega gibanja v krajih, da so v pomoč strokovnim zvezam in njihovim organom, usmerjajoč lih v pravilno delovanje. ICSZS so tedaj tudi po pravilih vezani, da tesno povezujejo strokovno gibanje z umetnlško-kulturntmi ln telesno* vzgojnimi društvi, ki Imajo svoje posebne naloge, ki pa- niso istovetne s kulttimo-prosvetnim delom v strokovnih organizacijah, kajti oni to delo le v znatni meri Izpopolnjujejo. Kultumo-prosvetna ln telesno-vzeojna društva se morajo sčasoma grupirati v posebno gibanje in kot taka bodo ta društva koordinirala svoje delo s strokovnim gibanjem na ta način, da bodo tudi organizacijsko povezana s KSZS preko svojih krajevnih zveznih odborov. Ta organizacijski odnos .kulturon-n’"Osvetnih ln telesno-vzgojnih društev do strokovnega gibanja je sedaj prvič pri nas urejen s pravili in ni dvoma, da bo to v veliko skupno korist Iz navedenega vidimo, da KSZS nima nobenega opravka z administrativnim poslovanjem podružnic, na primer nrejema-njem dopisov ali mesečnih obračunov, k" jih KOZ morajo pošlliati vedno svojim zveznim tajništvom. KSZS pa je navzgor povezan z Glavnim odborom federalne enote. Za naše stare In onemogle tovariše V soboto, dne 25. VIII. je priredilo vodstvo naše podružnice uspel miting v predilnici. V ta namen je bil postavljen v pre-dilnišlri dvorani nov oder, ki bo lahko služil v naprej gledališkemu odseku naše tovarne za igre in druge prireditve. Tovarniška mladina je ob tej priliki pokazala, kač zmore z voljo in veseljem pripraviti, čeprav v kratkem času. Pevski in recitacijski zbor tovarniške mladine je tako res žel za svoje točke navdušenje in pohvalo gledalcev. Stari delavski borec tov. Stegnar Andrej je v svojem govoru orisal notranji in svetovni politični pregled ter pomen in važnost bližnjih volitev. Na mitingu smo pobirali prostovoljne prispevke in brali pri tem 11.000 din, ki jih bomo razdelili med stare in onemogle tovarniške delavce. Naši p&žrtvovalni delavci tmičnšejo sledove nemških ©kupaterfev V soboto, 1. t. m., so začeli padati na bivši italijansko-nemški meji v št. Vidu ogledovainl stolpi, ki jih je postavil nemški okupator. Delavci podjetij: »Štora«, Berlič, Pangos, Šenk in Zalokar, 36 po številu, so v teku dneva popolnoma razdrli dva taka stolpa ln pripravili les za odvoz. Delo, ki je zahtevalo mnogo napora in spretnosti, je v redu potekalo. Les, ki je namenjen za obnovo vasi na Toškem čelu, je bil istočasno spravljen v dolino. V nedeljo pa je pri tem delu sodelovalo 18 voznikov, ki so prepeljali les na Toško čelo. Tretji stolp je bil miniran ln podrt v ponedeljek, 3. t. m. Opravljenih je bilo 618 delovnih ur. Posebno sta se Izkazala tov. Merjasec Jože in tov. Miha štlbeL Tajništvo zveze Vse podružnice ter krajevne strokovne zveze ene stroke Imajo svoja federalna tajništva, sestoječe Iz 5 do 9 članov, njihovo finančno nadzorstvo pa Iz 3 do 5 članov. Podružnici ln krajevni odbori ene zveze so v tesnem poslovnem in organizadj-sko-strokovnem stiku s svojim tajništvom, tajništvo zvez pa je povezano po strokovni liniji na osrednji odbor svoje zveze. Tajništvu zveze je treba torej nasloviti vse dopise podružnic in KOZ. Tudi mesečne blagajniške obračune, kakor poročila o delovanju pošiljajo krajevni odbori zvez redno vsak meseč na naslov svojega tajništva. Zvezno tajništvo se voli na konferenci zastopnikov podružničnih odborov. Razumljivo, da tajništvo vodi tudi V drugih ozirih podružnice in krajevne odbore zvez. Tu pride predvsem v poštev politično in kulturno udejstvovanje, v strokovnem gibanju pa bo tajništvo V bodoče Imelo skrb sklepati kolektivne pogodbe ln podobno. Strokovna zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije Kakor je razvidno iz začasnih pravil, se more delavstvo In nameščenstvo organizirati v 26 zvezah; vsaki Izmed teh zvez načeluje njen osrednji odbor. Ta je sestavljen iz skupščine ln izvršilnega odbora, k! ga tvori najmanj 15 članov ter finančnega nadzorstva, sestavljenega iz 3 do 5 članov. Te organe voli občni zbor delegatov podružnic z vsega državnega ozemlja. Osrednji odbori dobivajo svoja poročila od federalnih zveznih tajništev, njihova glavna skrti je, voditi organizirano delavstvo Ib nameščenstvo svoje stroke po pravilih in nujnih potrebah ter s celotnega vidika strokovnega gibanja. Glavni odbor ESZDN za Slovenijo Vsaka federalna enota Jugoslavije Ima svoj deželni Glavni odbor, M je najvtšjl organ Enotnih strokovnih zvez na področju federalne enote. Glavni odbor federalnih enot se veli na kongresu. On uravnava ln vodi vse organizacijsko strokovno življenje podružnic, krajevnih odborov zvez, posebno pa krajevnih strokovno-zveznlh svetov. Glavni odbor federalne edinlce mora imeti pregled nad vsem delovanjem Enotnih strokovnih zvez, nad številom članov in članic podružnic KOZ in KSZS. Na podlagi poročil, statističnih podatkov ter osebnih in ostalih pismenih stikov je dolžan sestaviti redna poročila, ki jih pošilja najvišjemu forumu Enotnih strokovnih Zvez. Glavni odbor ESZDN za Jugoslavijo Vrhovni organi ESZDN Jugoslavije »6 vsedržavni strokovno-zveznl občni zbor, Glavni odbor E9ZDNJ, ki je sestavljen is 29 članov, Izvršilni odbor, ki je sestavljen iz 13 članov ter finančno nadzorstvo, sestavljeno Iz 5 članov. Naloge Glavnega odbora so označene v členu 26 začasnih pravil. Pravila Obstoje začasna pravila ES2DNJ; dokončna pravila bodo sprejeta na vsedržavnem kongresu. Prav tako obstoje pravila federalnih odborov, pravila posameznih strokovnih zvez, krajevnih strokovno zveznih svetov, kulturno-prosvetnlh in nekulturnih društev. Članarina Na podlagi razpredelnice, sprejete M kongresu ESZDNJ se pobira članarina ln pristopnina. Vsote, ki pripadajo raznim fo- šfevilke govorijo o prMiissfi vevških paplrnEariev ■HiiiiijiiiiiiiiLiiiiii i ........... i-iiiii»iinnwii' -tit-t— Zgodovina bi obtoževala slednjega od nas, če bi z brezbrižnostjo do stotisočev žrtev ne storili vsega, kar smo dolžni storiti za čuvanje sadov krvave štiriletne borbe proti fašizmu in reakciji. Ali si proučil nove demokratične zakone, poznaš razmeroma kratek rok za predpriprave na volitve v ustavotvorno skupščino, te je mer da aktivnost reakcije zganila, da boš vendarle aktivno posegel v delo za končno in odločilno zmago naše borbe? Važno za vsakega Stmkcioitarja in za vsakega Elana! Treba le tenolfo poznati ’ strukturo strokovnih organizacij -sieseSi sis&etsalei stahaasmfsleega giteBla .v SoirjetsM ivtafi Eteisei Slahaist,- prvi udarnik S razdelitvijo pspoleeim obvladanjem svojega orodja m z isitesa* jglvis.Mii delom je Aleksej Stahanov dal pabsad® las postavil temelje veličastnem« stabanovsfcenm gibanju m\ Bilo je ponoči 31. avgusta 1935, ko je v Dcaieškem bazenu udarnik Aleksej Stahanov izvlekel z dvigalom 102 toni premoga namesto previdenrh sedem. Ta rekord je obdržal Stahanov samo štiri dni, prekosil ga je udarnik Miron Ulia-nov. ki je -zvlekel 115 ton. Teden kasneje je Stahanov sam z enim dvigalom izvlekel 175 ton premoga — 25 norm! Pobuda Stahanova je naletela po vsej državi na ogromen odziv. Delavci so pričeli tekmovati v najrazličnejših panogah industrije. Spomnimo se kovača v tovarni avtomobilov v Gorkem, Aleksandra Bu-sigvina, ki je dosegel svetovni rekord v izdelovanju okovov; mehanika železnice v Donjecu, Petra Krivonoseva, ki je dosegel velikanski uspeh v povečanju prometa vlakov; čevljarja Nikolaja Smetanana, tkalca. Vičuga, Marije in Dusje Vinogra-dove in še mnogo drugih. To gibanje je ohranilo ime svojega pobudnika imenovali so ga stahonovsko gibanje. Delavci in kolhoznikj študirajo na osnovi tehnike svoje stroke in kombinirajo. fizčno delo s tehnično ustvarjalno mislijo. Stahanovsko gibanje se razvija iz leta v leto in zajema milijone oseb. V začetku leta 1940. je bilo v transportu dve petini, v industriji tretjna in pri gradbenih delih četrtina osebja stahonovcev Stahanovsko gibanje je dalo ogromen doprinos uspešnemu uresničenju načrtov druge petletke in je nadkrililo načrt tretje petletke. Stahonovci so prav tako imeli veliko vlogo za časa vojne proti hitlerjevski Nemčiji, ko je veliko število kvalificiranih delavcev bilo poklicanih na fronto. V tovarnah in raznih podjetjih so uvedli sta-hanovstvo. Delavci so se obvezah, da bodo svoje norme podvojili. Nato se je gibanje tako razvilo, da so dcsezali trikratno, petkratno, celo desetkratno normo. Po budo za dosego desetkratne norme je dal uralski strugar Dmitrij Posl, ki je dvignil svojo pro zvodnjo na štri tisoč odstotkov norme. Vlada mu je podelila Stalinovo nagrado in odlikovanje, ki.se podeljuje pomembnim iznajditeljem Sovjetske zveze. Sovjetske strokovne organizacije so odprle mnogo stahanovskih šol. V teku leta 1944. je v teh šolah dvignilo svoje sposobnosti 225.000 rudarjev, 246.000 delavcev jz tovarn za municijo in 160.000 tekstilnih delavcev. »Z novimi II « Ml I ii siaprei!« Prinašamo odlomek k knjige, Alekseja Stahanova »Moje življenje«, kjer opisuje dogodke od 29. — 30. avgusta 1935. Prva petletka je spremenila lice rudnika. Pojavili so se električni vlaki za prevoz premoga, električni svedri, kompresorji. Ustvarili smo novo tehniko. A kljub vsem tem novim napravam je rudn% proizvajal zelo malo premoga. V času mojega rekorda je bilo v rudniku na delu 95 električnih svedrov, 4 električni vlaki, 4 kompresorji s splošno silo 102 kubičnih metrov zraka v minuti in drugega orodja, električnih svedrov in drugega orodja. Rudnik je predeloval sedem plasti, 0.5 in 1.4 metrov globokih. Na oknu sta Mii dve odprtini — ena tovorna, druga zračna. Govorilo se je, da moč odprtine ni večja od 1000 do 1100 ton. Okno je dalo približno' 900 do 950 ton; svojega načrta tudi nekaj let zaporedoma ni izpolnilo. Zato je tudi dobilo svoj vzdevek. En električni sveder v avgustu 1935. leta ni produciral več kot osem ton tedensko. Razmahi so bili zelo kratki, naj več šest do deset metrov. Razdelitve dela ni bilo nobene. Kopači so kopali sami in utrjevali strop z jamskim lesovjem. Delovni dan ni bil popolnoma izkoriščen. Pri prehodu je bila skoraj neprehodna nečistota, poti so bile pomanklj ve. Preden je strojevodja električnega vlaka pripeljal partijo premoga do odprtine, se je vlak med potjo nekajkrat iztiril Neurejenost proizvodnje je kvarila delavcem •— razpoloženje. Napredne rudarje je vedno bolj vznemirjalo vprašanje, kako naj se dvigne okno jn g& postavi v red. Poziv tovariša Stalina, da se mora obvladati tehnika, in njegove besede o tem, da tehn ka, katero vodijo ljudjie, rešuje vse — je segel v zavest vsakega delavca. Ljudje so se učili, zviševali proizvodnjo in se trudili, da odpravijo slabo stanje. O tem, da ljudje, ki obvladajo tehniko, rešujejo vse, je govoril tovariš Stalin 1935. leta. Mia j, junij, julij, avgust — so meseci, v katerih smo večkrat ponavljali besede tovariša Stalina in se borili, da jih tudi izvedemo. Prišel je avgust; približeval se je Mednarodni omladinški dan. Organizacija okna je pripravljala tekmo kopačev z električnimi svedri, želja nas vseh je bila, da se Mednarodni dan proslavi kar najlepše. Hoteli smo tudi, da do konca leta izpopolnimo program proizvodnje premoga, ker je stvar z načrtom stala zelo slabo. Obljubili so, da bo dobil najboljši oddelek, ki bo zmagal, prehodno Rdečo zastavo. O tem se j;e govorilo na zbornem mestu, v oddelkih, v klubu in v stanovanjih. Dnevi so bili topli. Naši najboljši ljudje SO' hodili od stanovanja do stanovanja, pogovarjali se z delavci, zbirali njihove predloge, kako naj se izboljša organizacija dela in bolje izkoristi delovni čas. Izpraševali so vsakega delavca, v čem trpi pomanjkanje, kakšne skrbi ga morijo in kaj želi. Tik pred Mednarodnim omladinskbn dnevom, 29. avgusta ob 7. uri zvečer, sta prišla k meni v stanovanje vodja organizacija okna, Konstantin Petrov, in vodja mojega oddelka »Nikanor-Iztok«, Nikolaj Ignjatovič Mašurov. Ker jih nisem pričakoval, me je njihov obisk spravil nekoliko v zadrego. Razgovor se je začel. Gosta sta izpraševala, kaj bi se po mojem mišljenju moralo napraviti, da bi se povečala proizvodnja premoga. Najboljši rudarji so dali 10—40 ton premoga na električni sveder. Petrov in Mašurov sta vprašala, kaj mislim, da bi se napravilo, da električnim svedrom dve do tri ure, vča-Odgovoril sem, da pri nas na zadostnih pogojev za dobro delo. Moja masa premoga je bila razrezana na osem kratkih odsekov. V menjavi je delalo deset delavcev. Ako bi tudi en delavec hotel boljše delati, nima dovolj prostora, da delo razvija. Odseki so kratki, ljudi - je pa mnogo. Drug drugemu so v napotje. Pri nas je delo sploh tako razdeljeno, da delaš z električnim svedrom dve do tri uree, včasih pa še manj. Preostali čas se izkoristi za utrjevanje gornje plasti premoga. Sam kopaš, sam utrjuješ. Dokler utrjuješ jamske grede, električni sveder ne dela. Govoril sem tudi o neprilikah v zvezi z dobivanjem zraka; nekaj časa ga sploh ni, a nekaj časa ga dajo s prav nizkim pritiskom. Jamska zidava ni vedno dobro razpodeljena. Premog se pravočasno ne odnaša. Dogaja se, da se električni sveder pokvari, čeprav še nisi začel z delom. Iti moraš na vrh, da se sveder menja in ponovno se spustiš v okno. Včasih se zaradi tega zamudi polovica delovnega časa. Rezervnih sredstev v rudniku n'-. Poslušala sta me z veliko pozornostjo. Ko sem bil gotov z obrazložitvijo, Petrov in Mašurov nista takoj odgovorila. Petrov je nekaj časa razmišljal, potem j,e vprašal; »Aleksej Grigorevič, mi smo s teboj že govorili o govoru tovariša Stalina. Ti veš, kakšno nalogo je postavil naši državi. M3 moramo razmišljati o tem, kako bomo to nalogo izvedli.« Ponovno sem začel govoriti o neprili-kah. če bi se kopaču dala možnosti, da M lahko delal, kakor je treba, bi bilo dovolj premoga. Takrat se ne b: tratil čas in delo ne bi zaostajalo. A zdaj se ne moreš niti obrniti. Več posedaš, nego delaš. Večkrat sem že razmišljal o tem, da M jaz, če bi ml dali izkopati vso pripravljeno maso, sam pripravil več premoga, nego s pomočjo . drugih. Tako pa sedi poleg te pripravljene mase deset ljudi. »Kaj ti bi mogel izkopati sam ves odrejeni premog?« »Vse, kar je odrejeno, izkopljem sam, samo če bom delal s svedrom popolnoma gam, a drugi naj utrjujejo jamske grede.« »Razmišljal sem že o tej stvari,« je rekel Nikolaj Mašurov. »Uredil bom vse potrebne pogoje. Dovolj bo zraka, dovolj lesa. Kaže da je uspeh zagotovljen. Jamčim, da se bo izkopalo 100 ton. To bo rekord.« Odgovoril sem, da je na koncu čisto mogoče, da se toliko premoga izkoplje, ali samo z en-m pogojem: da jast kot kopač sam kopljem, a za menoj naj hodijo tesarji, ki naj samo utrjujejo jamske grede. Naš pogovor je poslušala moja žena. Priznam, da v začetku ni popolnoma odobravala stvari. »In če osmešiš, kaj bodo rekli ljudje,« je vpraševala. Odgovorila sta ji, da bom brez dvoma uspel; potem bom znan človek kot je znan rumom od članarine, so sledeče: Kjer je v enem kraju več vplačevalnic odn. podružnic iste zveze, pripada vsaki 5%, če je v enem kraju samo ena podružnica, ji pripada 15o/o, ako sta dve podružnici ali več in obstoji Krajevni odbor zveze, dobi le-ta 10%. Kjer pa obstoja krajevni strokovno-zvezni svet, dobiva isti 5%. Zvezna tajništva prejemajo od članarine 15% 5% pa prejme Glavni odbor federalne enote. Osrednji odbor vsake zveze prejme 45%. Glavni odbor za Jugoslavijo pa 15%, od katerih je 10% določeno za borbeni sklad. Posamezna kvota se računa od skupno nabrane članarine. Pristopnina se v celoti pošlje osrednjim odborom zvez, in sicer potom krajevnih odborov in tajništev zvez. Organizacija deli tudi nezaposlenostim potno in druge podpore. Nezaposleni delavci se morejo organizirati; pri vpisu so obvezani plačati vpisnino in prvi članski prispevek naj nižjega plačilnega razreda. Organizirani morejo biti le v oni podružnici oz. zvezi, ki jim je najbližja po njihovi stroki ali po stroki podjetja, v katerem so bili nazadnje zapo- Grišin. Grišin, to je kopač sosednjega rudnika, Iti je za dobro delo in za visoko proizvodnjo bil odlikovan z Leninovim redom. V mestu je vsak poznal in spoštoval Grišina. »Grišin,« se je spet vmešala moja žena. »V Čem pa je Aljoša slabši od Grišina? E, bratec, Grišin lahko, ali Stahanov ne more.« Začeli smo pogovor o tem, kako bi bilo najboljši iti na delo. Sporazumeli smo se, da bj bila najprimernejša nočna menjava. Priznam, da smo se nekoliko bali, da nam ne_ bi kdo delal neprilik pri našem novem delu. V oknu so bili kulak'-. Nekatere od njih smo zalotili, ko so hoteli napraviti škodo. Bali smo se, da nam kak podlež ne pokvari načrta. Helssrd Gosta sta mi krepko stisnila roko in se toplo poslovila. Spremljal sem ju na ulico. Ko sta odšla, sem še nekoliko časa ostal na svežem zraku. Lahko sem dihati. Bil sem veselo razpoložen. Čutil sem, da ho novo delo uspelo. Prišel sem naizaj v hišo, vzel na roke svojo hčerko in jo z njo v naročju sem se začel naglo vrteti sredi sobe. »Na stare dni si znorel,« je godrnjala smehljaje se moja žena. Zgodaj zjutraj sem vstal, umil se s hladno vodo, se oblekel in odšel v rudnik. Delavci so šli v gručah. Prehitel sem jih. Nekateri so me pozdravljali in vpraševali, zakaj hitim. Odgovoril nisem ničesar, hitel sem k Mašurovu. Treba je bilo obvestiti tesarje, ki bodo šli z menoj utrjevat jamske grede in izvažat premog. Trdno sem že bil prepričan, da -izkopani vso odrejeno maso premoga. Ali to sem moral najprej zagotoviti. Vse od-visi od dobro pripravljenega dela, od pravočasnega izvoza premoga z žično železnico, od dostavljanja lesa, od dobro dajanega zraka, od hitrega utrjevanja in od pravilnega izvoza premoga. O vseh teh stvareh sem govoril z Nikolajem Ignjatovičem. Na vsa moja vprašanja je odgovoril: »Vse bo v redu.« Rekel mi je tudi, da bosta z menoj utrjevala tesarja Ščigolev in Kaljinin. Poznal sem ju kot prvorazredna moj stra-tesar ja ki pristal sem na njegovo odlečitv. šel sem v delavnico, da popravim električni sveder, kajti ni bilo verjetno, da bodo v delavnici popravljanju svedra posvetili zadostno pažnjio. Svedrov po nekoliko dni niso izpirati niti mazali. Spoznal sem svoj sveder. Vsak posameznen delič sem izpral s petrolejem, namazal z oljem in ponovno sestavil. Potem sem preizkusil sveder s stisnjenim zrakom; delal je lahko in enakomerno. Obrisal sem ga ih izročil dežurnemu ključavničarju. Opoztoril Sem ga, naj ga nikomur ne da. Preden sem se odpravil domov, sem šel v pisarno, da ugptovim, koliko sem zaslužil v avgustu. Tabela je pokazala, da znaša moj zaslužek 600 rubljev. To je bil eden naj Več j h zaslužkov v r udniku. šel sem domov zajtrkovat, čeprav je bil že čas za kosilo. Z zajtrkom sem bil hitro gotov; doma se nisem zadržal niti minute, takoj sem odšel spet v rudnik. Hotel sem, da bom v času dnevnega dela v oknu, da bi videl tesarje in se z njimi porazgovoril. Zborno mesto je bilo okrašeno s parolami in plakati, posvečenimi Mednarodnemu omladinskemu dnevu. Na z-du je visel spisek, kopačev-tekmovalcev. Redkokdaj se je na njem pojavljalo število 200 procentov. Največkrat je bilo na njem 130, 175, 180 do 190. To se j,e marsikomu zdela meja proizvodnje, na katero so se navadili. Ob deveti uri sem bil že v oknu. V kopalnici sem hitro oblekel rudarsko Obleko in vzel potrebno orodje. Sveder sem ponovno preizkusil. Delal je kot dobra ura. V oknu je že bilo vse v najboljšem redu. Tu so bili Petrov, Mašurov in urednik rudarskega lista Mihailov. Ščigolev, Kaljinin in jaz smo šli po progi proti oddelku »Nikanor—Iztok«, šli smo hitro. Ščigolev je ves ta čas molčal. Razpoloženje je bilo sijajno. Nihče od nas ni dvomil v uspeh. Preizkus 1 sem položaj naložene mase premaga. Pazljivo sem gledal žično železnico. Pregledal sem, če je vse v redu in pravilno. Ko sem se prepričal, da je vse v najboljšem redu, sem začel z delom. Električni sveder se je igral v mojih rokah, se globoko urezal v premog in drlobil komade premoga. Tesarji so hodili za menoj in utrjevali. Neopazno, v težkem, toda uspešnem in veselem delu je minilo 5 ur in 45 minut. Ko sem občutil, da sekam zadnjo plast in prihajam v glavni rov, mi je Mašurov krepko stisn i roko in vzkliknil: »Pozdravljam te, Aleksej Grigorevič, dosegel si sijajen uspeh. Po mojem računu ste dobili več kot 100 ton premoga.« Pripravljen sem bil, da zaplešem od veselja. Razburjeni smo stali tam še nekoliko trenutkov. Premog se je še dalje sipal v vagone. Voznik jie hitro tovoril partijo, hitro skakal nanjo in z žvižgom priganjal konja proti odprtini. Nobene utrujenosti nisem čutih Lahko bi še naprej delal, toda ni bilo več detel za podpiranje gred. Ko je bil ves izkopani premog natovorjen, smo se dvignili na vrh. Novo v tem delu je bilo samo to, da je bila razdelitev dela pravilna. Kopal sem polnih šest ur; medtem sta dva tesarja za menoj utrjevala. To je privedlo k uspehu. Izkopal sem 102 toni premoga — štirinajstkrat več, kot so tedaj mislili, da ustreza normalni proizvodnji. Pod navadnimi pogoji bi potreboval 8—10 dni, da izkopljem 102 toni premoga. Z eno menjavo sem dobil 200 rubljev, namesto 23 do 30 rubljev, kolikor sem navadno zaslužil. Iz okna smo odšli ob svitanju. Delavci so se pravkar začeli zbirati k zborovanju. * Vest o rekordu Stahanova se je razširila po vsej državi. Mnogo ljudi ni verjelo, da je ta uspeh resničen in trdilo, da. je vse skupaj le izmišljotina. Samo izkušeni delavci so razumeli »tajno« tega uspeha. Plenum Mestnega rudarskega odbora je smatral, da je Stahanov dosegel ta rekord zaradi dobrega obvladanja tehnike. To je edina in prava pot, katera vodi do popolne izpolnitve nalog, postavljenih od tovariša Stalina. Obvladati tehniko ki izvleči tis nje vse kar je koristnega! Z razstave hrvaških umetnlkav-partlzaiiav v Jakopičevem paviljonu sleni. Razen prvega prispevka V času nezaposlenosti ne plačajo članarine. Posamezne strokovne zveze smejo imeti svoje posebne podporne in kulturno-pro-svetne sklade, za katere plačujejo člani teh skladov posebne prispevke (čl. 4). člani, članice, odborniki! Množice delavcev in nameščencev je že v vrstah Enotnih strokovnih zvez. Vsi sma prepričam, da je to največji uspeh, ki ga je kdaj koU delavstvo doseglo. Potrebno pa je, da to svojo skupnost tudi poznamo tako v njenem sestavu najosnovnejših nalog. Potrebno je torej razpravljati o vsebini tega članka na sejah in sestankih. Razen navodil podružnicam in KOZ naj bo tudi ta članek vsak čas pri roki odbornikom in članom, ker le s tem bo tudi naše delo nad vse uspešno. J. J. Okrajšave: ESZDNS = Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Slovenije. JSRNJ — Jedinstveni sindikati radnika i nameštenika Jugoslavije. KSZS = Krajevni strokovni svet. KOZ = Krajevni odbor zveze. Peter Šimaga: Mlati Narodna gledališče v Ljubljani Drama Repertoar 11. septembra, torek, ob 20. uri: Tuje dete. Predstava v korist akcije za študentske domove in menze. škvarkin: Tuje dete. Komedija v 3 dejanjih (5 slikah). Prevedel dr. Oton Berkopec. Režiser in scenograf: inž. arh. Bojan Stupica. — Ko je pred 10 leti uprizorila ljubljanska Drama v režiji Bojana Stupice komedijo sovjetskega pisatelja škvarkina »Tuje dete«, se je za trenutek dvignil zastor, ki so ga zagrnili pred naše oči vse prebrižni čuvarji naše stare reakcije, in — glej! — posijalo je vedro, zdra- prtimi rokami sprejem za svoje. Majhno naključje, majhen nesporazum — in avtor nam pričara pred oči vrsto ljudi in za-pletljajev, ki nas resnično prevzamejo in nas ne izpuste iz svojega črnega kroga prav do konca. Problematika dela: ljubezen, zakon, otrok. Okrog teh vprašanj se vse zapleta in razpleta. Spoznamo sovjetskega malega človeka, kako se znajde v novem družbenem redu, kako se vraste vanj in kako vedro in pogumno rešuje probleme, ki jih postavlja predenj življenje. V deloma novi zasedbi nastopajo sledeči tovariši in tovarišice: Lipah, Nabloc-ka, Levarjeva, Gale, Bitenc, Sever, V. Juvanova, Kačičeva, Milčinski, Svetelova, Kovič, Simončič, Košak. * Delavei iz kamniške smod-nišatiee se psčastill spomin bersev9 padlih za svobodo Na množičnem sestanku delavcev smod-nišnice v Kamniku je bil iznesen predlog, da bi se priredila žalna svečanost za padle partizane in talce, ki so pokopani v Črni pri Kamniku. Organizacijo te svečanosti je prevzel odbor podružnice ESZDN, ki je pozval vse delavstvo na sodelovanje. Pripravili so skupen grob vsem padlim žrtvam. Mizarji, ključavničarji in vrtnarji so kljub slabemu vremenu v dobrih treh urah izgotovili skoraj 50 m dolgo ograjo, postavili lep brezov križ in okrasili grob s cvetjem in venci. žalne svečanosti se je udeležila velika množica prebivalstva, ki je s tem dokazala, da zna ceniti velike žrtve padlih za svobodo. četa naših borcev je počastila njihov spomin s salvami. Kregar Franc. * V SaraSavM se |e odprla državna šola za slikarstvo im limete® obrt Te dni se bo pričel v Sarajevu pouk na državni šoli za slikarstvo in umetno obrt. Med vsemi sloji prebivalstva vlada za šolo veliko zanimanje. Šolanje bo trajalo osem semestrov, vstop v šolo pa bo na podlagi sprejemnega izpita. Poleg praktičnega izpopolnjevanja bodo učenci dobili v šoli tudi teoretično pripravo iz raznih predmetov. Po končani šoli bodo lahko samostojno. delovali na umetniškem polju, ali pa kot učitelji risanja na srednjih šolah. V okviru te šole se ustanavlja tečaj za delavce, nameščence in dijake, v katerem bo delo prilagojeno potrebam in možnostim. Del® rudarske šole v Varaždinu Rudarska šola v Varaždinu bo pričela 12. septembra z rednim poukom. Razpisala je natečaj za sprejem dijakov v vse tri razrede. V dva oddelka — rudarski in elektrostrojni — se sprejemajo izključno rudarji, ki so končali najmanj osnovno šolo in delali določen čas v rudnikih. V 1. in 2. razred se bodo sprejemali dijaki, ki so med vojno prekinili šolanje. Po končani šoli pojdejo dijaki na enoletno prakso, nato pa bodo postali strokovni nadzorniki v rudnikih. Narodna vlada Hrvaške je odobrila potrebne kredite za delo šole," kakor tudi za vzdrževanje internata, v katerem bo stanovalo okrog 50 dijakov. * ZasirogmlM čeških delavcev pri gesteražisimm StaJimsi Predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze generalisim Stalin je dne 30 avgusta sprejel zastopnike strokovne zveze delavcev avtomobilske stroke v češkoslovaški. Sprejemu so prisostvovali komisar za zunanje zadeve Molotov, predsednik Centralnega sveta strokovnih organizacij Sovjetske zveze Kuznjecov in odpravnik poslov češkoslovaške republike v ZSSR Gnizdo. Zastopniki delavcev češkoslovaške so izročili generalisimu Stalinu dar čeških delavcev, avtomobil, izdelan v tovarnah »Praga«, in album fotografij, ki prikazujejo delo v teh tovarnah. Vodja delegacije se je v imenu čeških-delavcev zahvalil generalisimu Stalinu za osvoboditev izpod nacističnega jarma, za zagotovitev miru ter za zagotovitev dela delavskemu razredu. * Sovjetski delavska zastopniki so se vrnili Iz Finske V Moskvo so se vrnili sovjetski udeleženci kongresa finskih Delavskih zvez transportnih in kovinarskih delavcev. V bližini Helsinkov so si sovjetski zastopniki ogledali številna finska industrijska podjetja in spoznali delo mnogih velikih tovarn. Prisostvovali so tudi mnogim velikim mitingom. Predsednik Osrednje zveze finskih delavskih zvez Vuori je izjavil, da je njihova zveza enodušno odobrila osnutek statuta, ki ga je sprejel upravni odbor svetovne Delavske zveze na konferenci v Londonu, ter da se ne smatra več za članico tako zvane Amsterdamske internacionale. vo sonce novega življenja iz Sovjetske zveze. Bilo je pravo odkritje in vsi smo mu morali očarani prisluhniti. In zaresJ To »Tuje dete« nikakor ni bilo našemu srcu tako tuje, kot M bili želeli naši stari reakcionarni čuvarji. Občinstvo ga je z od- EMtiraraa v Črnučah Predsedniku Narodne vlade Slovenije, tovarišu Borisu Kidriču: »Delavstvo in nameščenstvo transformatorske postaje KDE Črnuče, zbrano na množičnem sestanku, Vam pošilja iskrene pozdrave ter izraža Vam in Narodni vladi Slovenije svojo globoko in resnično vdanost. Poudarjamo na tem mest , da odločno odklanjamo ubežnega kralja Petra. Nočemo njegovega povratka in ne njegovega kraljestva v naši svobodni demokratični Jugoslaviji! Zgodovinska in neodpustljiva napaka slednjega aktivista v strokovnih organizacijah je, če bi: po 10. septembru ostal v tvojem kraju en sam zaupanja vreden državljan ali državljanka nevpisan v volilni imenik! Po 10. septembru ostal vpisan v volilni imenik en sam vrinjenec, ki mu Zakon o volilnih imenikih - čl. 4 in 6 - tega ne dovoljuje! Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-H. tel. štev. 45-38,