Ne ena, ne dve, ampak tri stranke!
Najbolj očiten dokaz, kako needini smo Slovenci, je pač, da še zdaj nismo e-dini o tem, koliko strank imamo v lastni hiši!
Nahajajo se med nami gospodje, ki pravijo, da vsi Slovenci smo le ena stranka t. j. vsi smo verni katoličani, vsi pravi rodoljubi pa zvesti Avstrijci. Liberalstva v pravem pomenu iščimo pri tujcih: v Italiji, na Francoskem, na Nemškem — na Slovenskem liberalstva ni ! Slovenci, kakor sploli Slovani, so po krvi tako krščanski, da jim ni moč zatajiti sv. vere. Liberalizem je mej Slovenci staknil še le nesrečni go-riški prerok — dr. Mahnič! Izvil ga je silosa i7. nekaterih pesnikov in pisateljev. Pred njim — kdo je sploh niti sanjal kaj liberalnega ! Liberalizem je na Slovenskem
—	umetna laž ! V resnici smo vsi enih misli. Neki gospod iz Gorice je pred meseci zatrjeval na nekem shodu: Na Goriškem je vse v miru, o kaki stranki, ki bi se drznila celo misliti proti avktoriteti vladajočih politikov, ni duha ne sluha! — Pač pa — tako se nas straši — če se hudiča vedno slika na steno, se konečno ven d er zna prikazati. Kdor vedno draži z liberalstvom, znal bi liberalno pošast venderle izzvati iz groba, in potem — gorje domovini, a za vse zlo odgovoren bo le imenovani doktor in njegovi učenci! Zatorej ....
Ali pa smo do danes trdili, da poleg katoličanov na Slovenskem živijo, pišejo in politikujejo tudi pravi pravcati liberalci. Za liberalno stranko smo namreč imeli ti-sto, ki se je pred leti v Ljubljani sama krstila za narodno-napredno, tisto stranko, ki se ni vdeležila slov. katoliškega shoda, niti sprejela njehovih resolucij, ki je ravno povodom kat. 'shoda in potem tako strastno divjala proti ljubljanskemu škofu in tistim gospodom, kateri so prevzeli dejansko izvrševanje katoliškega programa. Pa ne . . . oni so vender vedno še hoteli veljati za katoličane, in sicer za edino prave katoličane, mej tem ko mi . . . no, niti Kristusovega evangelija ne razumemo, ki je baje le evangelij — ljubezni! Zato so ta gospoda celo pozdravili nižeavstrijski katoliški shod na Dunaji, ki so se ga vdeležili — kardinali in škofje. Tiste dni je svet pričakoval, da bodo gospodje, kakor dr. Tavčar, Luka Svetec, dr. Frjančič, v kratkem imenovani za kake apostolske protonotarje ali Vsaj da pride kateri kardinal v Ljubljano P1-iPet jim na prsi križec „pio Ecciesia Pontifice.u
No pa, še tisti mesec so gospoda sklicali v Ljubljano shod slovenskih ,,zaupnih xnož“. Človek bi bil mislil, da bi se kateri »zaupni mož“ našel tudi mej nami t. j. mej gospodi, ki izdajajo in pišejo nad polovico slovenskih listov. Pa ne — gospoda so ho-.
teli sami „zaupno“ zborovati in preziraje nas, najbrže dokazati, da — liberalcev na Slovenskem ni! — A glejte, v tem ko so se ,.zaupno“ posvetovali o slovenski edinosti, je začelo mej njimi samimi kaj neljubo vreti, in konec vse komedije je bil, da na istem shodu, ki je imel vse slovenske pameti in volje poviti v eno zibelj. se je v začudenje vsega sveta porodila olovencem nova, tretja stranka — radikalna. Vdarili so gospodje iz Trsta in — liberalna baraka slovenska se je razklala na dvoje.
Od tistega dne govorimo mi ne o dveh, ampak o treh^lovene-kih strankah: o katoliški, o liberaM in o radikalni. Duhovni o-četje te poslednje so gospodje: Fr. Podgornik, dva .... duhovnika, in nekateri drugi gospodje. S to stranko se je zavezalo okolu sedemdeset velikošolcev na Dunaji t. j. gospodov, ki bodo za pet — šest let po Slovenskem poslovali kot sodniki, odvetniki, profesorji, zdravniki. List, kateri služi ti stranki, je ^Slovanski Svet“, kateremu čveteri „kdinosf'. V kratkem se zna roditi kaj novega.
Kakšna bo slovenska radikalna stranka ? — Ona bo, kakor se pravi, odločna t j. z nami klerikalci, latinizatorji, se ne bo nikdar pogajala, ampak preganjala nas, zatirala, dokler nas — zatre. O kaki spravi, o koaliciji, o kompromisih, o zaupnih shodili ne bo hotela nič vedeti: ali pokorite se nam, ali cepec!! Radikalna stranka bo proti škofom prav tako, kakor je bil vedno proti njim „Slovansld Svet“ ; kajti škofje se protivijo papeževim naredbam, se zavezuje jo z Bismarckom, izdajejo slovenstvo! Zatorej bo radikalna stranka proti Cerkvi, katere ni brez škofov, bo proti veri, katere učitelji so škofje. Vender radikalna stranka bo hotela vedno še imeti neko vero, pa svojo t. j. za zdaj bo skušala po vzgledu „S1. Sveta“ Slovence ogrevati za „cirilo-me-todijsko“ ali recimo za rusko cerkev; v Trstu so se vže začeli oglašati za staro-versko cerkev. Vender staro verstvo ni njen namen — to jim bo služilo le kot sredstvo proti rimsko-katoliški cerkvi. Cirilo - me-todijska cerkev je le pesek v oči! Razume se konečno, da radikalna stranka bo imela srce v vseslovanstvu ; Avstrija jo bo zanimala le toliko, da bodo gledali, kaj delajo nemški in italijanski „neodrešenci“. Njim velja namreč načelo : če se drugi na-rodje hujskajo proti Avstriji, hujskajmo mi še Slovanstvo. To načelo pa pomeni konec slavne naše Avstrije.
Primorski Slovenci — taka bo radikalna stranka ! Pazite pač, da se ne zapletete v njene zanjke. Njenih listov, njenih shodov ogibajte se, a tem tesnejše oklepajte se tistih, ki vam priporočajo pokorščino do škofov in Cerkve !
Stroški pri notarju.
Marsikedo iz naših bravcev poreče, ko zagleda napis: „Stroški pri notarju so večkrat brezpotrebni in vselej preveliki.41 Da* tako je! Stroški pri notarju so večkrat brezpotrebni, posebno, kjer se gre za male svote, bil bi lahko vsaki sam spisal in podpisal pogodbico in ni bilo treba h notarju, kjer se je plačalo 10 — 15 gl d , ko morda blago, ni veljalo dobrih 30 gld Ali postava je taka, da zahteva za vsako pogodbico notarja. Ta postava ni več modra, kar je celo vlada sama priznala in državni zbor je dovolil, naj se odpravi posilila legalizacija za, male svote v onih deželah, kjer bi deželni zbor to sklenil. To olajšanje bi prav prišk* posebno vbogenm kmečkemu ljudstvu, ki ima na vseli straneh in konceh stroškov več ko dohodkov. Upati je bilo torej. da. bodo zastopniki slovenskega ljudstva, ki je kmečko in vbogo ljudstvo, takoj izkoristili to dobroto in sklenili v deželnih zborih, da, za male svote ni treba notarjevega podpisa. Na Kranjskem so to res poskusili slov-kat. poslanci — ali njih predlog je propadel, ker so glasovali proti njemu slovenski in nemškutarski liberalci. V drugih deželnih zborih menda ni bilo časa za take reči-
Stroški pri notarju so tudi prevelik? in to zopet tlači naj več kmeta. Ne bili bi stroški ni pri od\ okatih ni pri notarjih tako veliki, ako bi bilo vsakemu prosto, ali hoče ali noče posluževati se notarja, kakor mi je prosto ali hočem posluževati se a-genta ali hočem sam opraviti. Ker je pa notarjev podpis po postavi zapovedan, za to je slan. In ravno to je naše načelo : »Dajte svobobo vsem, naj si delajo pisma, kakor ho-Čejo.“ Prepričani smo, da bi si kmetje kmalu pomagali in našli moža, ki bi j’in služil za petino, kar zdaj plačujejo notarjem. Ker pa ni upati, da bi moderna država, dala	ni	kmetom	ni drugim	stanovom	svobode	in	samouprave, za to	zahtevamo:	Dr-
žava, ki je ljudstvu zapovedala tako pogostit opravila pri notarju, naj ta opravila samec. prevzame ali kakor pravijo: notarijat naj se podržavi in mesto notarjev naj ista opravila opravljajo c. kr. sodniki in njih pristavi. S tem bi slovensko ljudstvo prihranilo	do	100.000	gld. vsako	leto.
Predlog v	tem zmislu	je stavil dne 5.
dec. m. 1. v državnem zboru katoliški poslanec Peitler, a podpisali so ga tudi naši katoliški poslanci: Gregorec, Klun, Povše.
Slovenski kat listi so vsi z veseljem pozdravili t,a predlog, posebna naš dnevnik rSlovenec.“ To pa je nekatere notarje tako vjezilo, da so v deželnem zboru v posebni interpelaciji ovadili „Slovenca* c. kr. vladi, da hujska ljudstvo proti notarjem (!!). Pri tej priložnosti, ko je šlo za neko olajšanje kmetu, so si zopet podali roke naša
Y Gorici, dne 14. februarja 1
Uredništvo in upravništvo
mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
,, I3 l-i liiojf.-s li i Lis!44
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov.
slovenski radikalci (dr. Tavčar, Krsnik, Sve-tec) in nemškutaiji (Scliaffer i. t. d.) Ljudstvo pa, ki ve koliko trpi in plačuje, bo vedelo samo prav soditi take poslance, naj si bodo Slovenci ali Nemci. Smešno vlogo je prevzel *Slov. Narod/ ki se trudi ljudem dokazati, da je bolje zanje, da jim dela pisma c. kr. notar in ne c. kr. sodnik. Tega mu pač ne bo nikedo veroval.
Deželni zbor goriški.
Deželni zbor goriški se je razsoril. Vže zadnjič smo povedali, da so se poslanci sprli. Pooblaščenci obeh klubov (A. Co-ronini, Dottori, Gregorčič, Pajer, J. Tonkli, Venutti) so se večkrat sešli,' da bi se dogovorili. Prišel je iz Trsta c. kr. namestnik vit. Rinaldini, kateri se je, kakor pravijo, posebno trudil, da bi poslance pregovoril. Slovenski listi so pisali, da Italijani se vže kesajo in da odložijo svoje zahteve, Slovencem pa da dovolijo neke nove podpore. Toda, kdor je razmere poznal, moral je vže od začetka reči. da se Italijani ne vdajo, kajti šlo se je bolj za veljavo ko za poedine podpore. Vže imena pooblaščencev so pričala, da se dogovarjajo le, da vstre-žejo željam njega eksc. grof. Fr. Coronini-ja. Manjkalo je še dr. Rojica in dr. Loviso-ni-ja.......
Konec dogovorov je bil: glavar je sklical sejo dne 18. t. m. ob 11. uri, h koji so prišli le italijanski poslanci, Slovencev pa ni bilo. Deželni glavar je izrekel, da zbornica ni sklepčna in da je vsled tega Vsako zborovanje nemogoče. Videlo se je glavarju, da mu je to jako britko delo. — Na to je vit. Pajer izročil glavarju urotest italijanskih poslancev. Občinstvo mnogoštevilno zbrano je spremilo ta protest z demonstrativnim odobravanjem, kar je glavar takoj pograjal.
Kaj pravijo italijanski poslanci ? Da so letos vže od začetka takoj uvideli, da pride do razpora in ko je res do tega prišlo, so oni ponudili spravo po dogovoru zaupnih pooblaščencev. Njih poglavitne zahteve so bile 1. podpora namerjavani furlanski železnici vrh vže dovoljenih 50 000 gld. 2. posojilo družbi za namakanje trži-škega polja, vsled česar bi tudi vlada zdat-niše podpirala to delo. Slovenci so jim to ■odločno odbili. — Na to se zahtevali I. naj M doželni zbor vsaj priporočil vladi, da naj napravi za imenovano železnico mostove in 2. da naj bi premenil postavo od dne 30. junija 1884. v zmislu, da bo smela v-lada br< z vsake deželne doklade podpirati
namakanje tržiškega polja. Tudi to so Slovenci odklonili.
Slovenci pa so zahtevali 1. da naj se vstanovi deželni šolski zalog, kar bi pomenilo veliko novo doklado na davke italijanskih davkoplačevalcev, ki plačujejo več ko dve tretjini deželnega davka. 2 da naj se dovoli 15% stroškov za cesto ob levem bregu Soče iz Kanala v Koborid, ki bi stala okolo 250.000 gld. 8. da se nima graditi furlanska železnica predno se dovrši Vipavska. 4. da se dovoli 1000 gld. na leto za slov. obrtno šolo, 10 000 gld. cestnim odborom in sicer 7500 gld. slovenskim, 5.000 za cesto iz Soče v Trento, in še druge manje podpore. 5. da naj od treh pooblaščencev v deželno katastrovo komisijo dva izvolijo Slovenci in enega Italijani. Italijani pravijo, da so te zahteve odbili, ker sicer bi bili izdali poslanstvo in narodnost in bi sami sebe vbili. Ob koncu protestujejo proti napadom na italijansko narodnost v državnem zboru in prosijo glavarja naj to sporoči visokemu ministerstvu.
(Dalje prihodnjič.)
Deželni zbor tržaški.
(IV. seja, dne 8. februvarija.)
Deželni glavar-župan je naznanil, da presvitli cesar ni potrdil postave o nadzorovanju ljudskih in meščanskih šol. Te postave na Dunaju niso mogli potrditi, ker je v nasprotju z osnovnimi postavami. Predlog o premembi stavbiuske postavo so še enkrat izročili odboru. Na to je posl. Cambon vprašal vladnega zastopnika, zakaj je mi-nisterstvo imenovalo višega državnega prav-dnika iz graške sodnijske pokrajine in ne iz tržaške ? ali zna novoimenovani pravdnik dobro italijanski ? Kako se zlaga tako imenovanje, ki je žaljivo za italijanski narod, s spravljivostjo in pravičnptjo koalicijske vlade? Vladni zastopnik je odgovori), da o vsem tem ni poučen, ker imenovanje c. kr. uradnikov je pravica ministerstva.
Po tej izzivajoči interpelaciji prišla je na vrsto resolucija, v kateri je d’ Angeli napadal preč. ordinarijat in slovensko duhovščino v Trstu, češ, da je po vseh mestnih cerkvah skoraj samo slovensko petje, slovenska služba božja, da se v škofijski konvikt vsprejemlje gojence iz Kranjskega, iz Češkega in Moravskega, a domačine-ita-lijane se je izključilo; da je duhovščina tuja ljudstvu, da je panslavistična, da skoraj povsod zlorabi leco za politično hujskanje i. t. d. Naročili so enoglasno dež. od-
L I S T E K
Nezgode starega Ožurja.
Stari Ožur je bil pri nas na glasu ve-licega skopuha. Privoščil ni dobrega sebi še manj pa drugim. Kadar je bil doma, skoparil je doma, ako je šel na pot, skoparil je ravno tako na poti.
.Veš kaj stara/ dejal je, ko je odhajal kam na pot, „skuhaj mi, skuhaj nekoliko fižolčka, da ne bo treba denarja izdajati za jed/ In naložil si je v žepe kuhanega fižola, ter ga jedel po poti. Pijača njegova je bila voda, seveda utrujen popotnik se mora krepčati z vodo, osobito .ako je „ubogil, kakor je bil Ožur.
Včasih se je pa Ožurja pri skoparenji pripetila tudi kaka smešna in eno takih Vam hočem popisati danes.
Stari Ožur je imel dosti denarja, ni mu bilo treba životariti po sabenjekarsko, n vender je živel kot naj večji revež. Drv ■za kurjavo bi si bil lahko nakupil, toda štedil je tudi pri drvah Kadar je videl, da ni več na dvorišču, šel je v gozd ter prinesel butaro suhljadi. Da bi ga Lilo^ kaj sram, o tem se niti zmeniti ni hotel. Zena ■ga je večkrat zmerjala, naj vender raje kupi drv in naj suhljad pusti revežem, toda za tako govorjenje je Ožur imel gluha u-šesa.
Lahko se razume, da so se sosedje in
vaščani norčevali iz Ožurja in če mu je le kdo mogel kako narediti, mu jo je nare-dil, samo da ga je osmešil. —
Nekega dne izvedel je Ožur, da je sosed posekal nekaj debelega drevja v svojem gozdu. „Ha/ misli si Ožur sam pri sebi, „to bo pa dobro za me, ne bo mi tre-balo pobirati suhljadi; čoki lepo debeli so še v zemlji in te obsekam ter imam polno lepega iverja (trsk)/ Srce se mu je smi-jalo.
Rano vzame Ožur sekiro, oprta koš, ter hiti na tihem proti sosedovemu gozdu. Nobenega človeka ni bilo blizu in že si misli Ožur, da ga nihče ne bo videl, kako bo obsekaval čoke, ter si pripravil lepega iverja. Ali motil se je Ožur; pod gozdom pasel je sosedov Štefč, ki je bil prebrisana glavica.
„Ta gre pa gotovo po trske/ misli si Štefč, zato se urno skrije za bližnji grm. Ožur se res pripravi na delo. Razprta koš, vzame iz njega sekiro ter jame obsekavati čok za čokom ter staviti iver v koš. Štefe ga od daleč gleda in si misli : Da bi le šel nekoliko više do onih čokov tam na vrhu, potem mu že naredim tudi jaz eno/
Kakor je Štefč mislil, tako se je zgodilo. Ožur se je oddalil za precej korakov navzgor in tam obsekaval čoke.
Štefč pa se splazi polagoma do koša, vzame iž njega precej iverja ter zavali na dno velik kamen ; po vrlin zopet položi ne-
bom, naj zastavi vse moči, da pribori zatirani (!!) italijanski narodnosti dolžne pravice v cerkvi. — Galerija je glasno ploskala, konservativna stranka je tiho molčala, vladni zastopnik se ni zganil. —•
Deželnemu odboru se je naročilo, naj predloži državni zbornici dve resoluciji o novih železnicah:
1. naj se zgradi železnica DiottSa-Rdz-drto-Lolca do Rudolfove železnice,
2. naj se podaljša Rudolfova železnica (na severju) črez Karavanke, (na zapadli) črez Ture. Ako se to zgodi, tedaj je železnica po Soški dolini za vselej odložena. Za to nam je toliko bolj žal, da je naš goriški deželni zbor ravuo zdaj lieedin v tej važni stvari.
V	komisijo za pregledovanje zemlji-ščnega katastra so izbrani : posl. Mauroner, dr. Gairinger, Valerio; kot namestniki Sancin iz Skednja, J. Košuta iz Sv. Križa in dr. Kravsenek. — Sejo so sklenili s klici: „Živio cesar Franc Jožef I/
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dr. Laginja pred volilci. Državni in deželni poslanec isterski dr. M. Laginja je 2. in 3. t. meseca poročal o svojini delovanju volilcem Motovunskega okraja in sicer v selu Ivastelir in v selu Močib, due 10 t. m. pa v Padrni volilcem Poreš-kega okraja. Zborovanja vršila so se v najlepšem redu in miru. Narod je burno odobraval zahtevo po jednaki pravici hrvats-kemu jeziku, kakor jo uživa italijanski jezik, pazno poslušal razlaganje o bodoč‘h volitvah, o potrebi šole in nauka, o načinu, kako bi vlada mogla in morala pomagati ljudstvu, ki ima zarad vinske klavzule veliko gmotno škodo.
Isterski Italijani so bojda sklenili, da njih zastopniki ne vstopijo v deželni zbor, dokler jim vlada ne zagotovi dosedanje vnarodne posesti.
Štajerski slovenski poslanci so se odpovedali sodelovanju v deželnem zboru, ker se nemška večina čisto nič ne ozira na potrebe slovenskega naroda in ker so vsi nemški liberalni poslanci (razun nrnistra Wurinbrandta in Stiirgka) uložili izjavo, v kateri pravijo, da bi se z osnutjem slovenskega gimnazija ali slovenskih paralelk v Celju kršil dogovor koalicije, da se s tim v' nevarnost spravlja narodni mir, in predlagajo, da se deželni zbor odločno postavi po robu takim napadom na narodno last Nemcev.
kaj iverja, skrije druge trske v grm ter odide.
Ožur je kmalu obsekal gorenje čoke ter se vračal s polnim naročjem iverja proti košu. Naloži, oprta in hoče vstati. Poskuša ali joj pretežko bo !
„Danes sem pa dosti naložil/ govori sam s seboj, „toda tako lepega iverja ne pustim tu po nobeni ceni. To bo vesela moja stara, ko jej prinesem tako lepili drv/
Še enkrat poskusi in res zadene koš na rame, ogleda se okoli in hajdi proti domu. —
„Nikoli v svojem življenju nisem še tako težko nesel/ pripoveduje Ožur doma svojej ženi, „ali sem pa tudi prinesel lepili drv, moraš jih biti vesela.11
„Pojdi, vbogim pobiraš, ko ti vender ni treba/ jezi se nadenj žena.
Nekoliko že jezen radi teh besed, iztrese Ožur iver po kuhinji kar po tleh. A-
li joj ! kaj pa to ! iz dna koša izvali se silen kamen in prileti Ožurki ravno pred uuge, da se mu reva komaj umakne.
„Na! saj sem vedela, da ne more nič prida biti iz tega, sedaj bi me bil še kmalu ubil na stare dni“, vpije žena.
Ožur kar ostrmi. Nikakor si ne more razlagati, kako je prišel kamen v koš.
„Tu ni bil nihče drugi pplejg kakor san/ — izgovoriti se ni upal. „Sedaj sem jo pa dobro skupil, kako težko sem nesel
—	kamen in pa še kmalu bi bil poškodo-
„P R I M O R S K I LIST"
Str. 27
Dežfelnobrambovska postava v tirolskem zboru. Tirolska je (lo sedaj uživala nekako zgodovinsko pravico, da je v deželnem zboru sama urejevala in skrbela za deželno obrambo in da so njeni domobranci bili poklicani v prvi vrsti braniti le svojo deželo. Vlada je predložila postavo, po kateri se Tirolska enako drugim deželam uvrsti v skupno deželno brambeno ustavo in se tirolski brambovci smejo upo-trebovati tudi izven dežele. Po dolgem razpravljanju med vlado in zborsko večino je vlada pri mnogih točkah odjenjala od svojih zahtev in je slednjič deželni zbor vspre-jel vladno predlogo.
Katoliška narodna stranka na 0-gerskem se že poskuša v volilnem boju. Dosedaj še nima pokazati zmag, no z bojem bo zanesla svoje idejev med ljudstvo. Teh dni je bila volitev v Čakavcu, kjer je proti na učnemu ministru Wlasiču katoliška stranka kandidovala župnika Major-a. Minister je vdobil 1280 glasov in župnik 1220. Kako brezobzirno je delala vlada za ministra, je dokazala s tim, da so orožniki nadbiskupskega tajnika Premuža, ki je govoril za izvolitev župnika, kar prijeli injod-pravili čez mejo.
Dopisi.
Iz Brd. Zadnji „Pr. L“ toplo priporoča vstanovljenje Raiffeisenoyih posojilnic, in se spominja sosebno naših Brd. V resnici, če so kje, gotovo so pri nas potrebne. Vsled slabili letin, po tudi sem ter tam zarad slabega gospodarstva zabreli so gospodarji v dolgove, iz katerih bi se zamo-gli morda rešiti s pomočjo posojilnic. Ako pojde tako dalje, gospodarili bodo v naših krajih goriški in korminski dobrotniki.
Gospod vrednik! malo prerahlo ste potipali goriške odvetnike zarad sramotnega napada na naš narod. K takim zakletim sovražnikom našega naroda zahajajo večinoma naši Brici in jim polnijo žepe. Skoro vselej, kader sem vprašal koga, ki je imel pravdo, kakšnega odvetnika ima, zaslišal sem primek ali žida. ali najzagri-zenejšega sovražnika našega naroda. Odkod izvira toliko zaupanje do odvetnikov Židov pri naših ljudeh, ne vem si razlagati !
Brici! če ste prisiljeni pri odvetniku pomoči iskati, ne hodite k takim, ki se z vami zgovoriti ne znajo, in katerim sloveu-ske besede, ki jili izgovarjate, ušesa tržejo. Ne hodite k takim, ki pišejo samo italjan-ski in o slovenskem jeziku nočejo nič slišati.
val ženo! Ne, nikoli več ne grem po drva. sam Bog me varuj nesreče in sveti Florijan ! Oj ti grdi kamen, kako si velik, kako si veuder prišel v moj koš in kako sem imel vender ravno danes toliko moči, da sem te nesel !“
Jezen brcne kamen z nogo ali kamen se ne gane, pač pa se Ožur zopet v nogo udari, da kar zaječi.
Dalje se Ožur ne upa več dotakniti kamena, meneč, da mora gotovo začaran ■biti. Pusti ga pri vratih, kamor je bil priletel sam. —
Sosedov Štefti je prignal domov in bel p0 nekem opravku ravno mimo Ožurie-ve hiše.	J
*Stefe,“ pokliče ga Ožur, „stopi, stopi semkaj iu vrzi ta le kamen venkaj, jaz sem že star, ne dvignem ga več.“
»Oče, kako je pa ta kamen semkaj prišel ?* ponorčuje se Štefe.
„E, veš kaj fant, e, e, prišel je semkaj, veš skoraj je pal stari na noge, veš na noge moji stari,“ dalje ni mog;el povedati.
Tudi Štefe od smeha ni mogel ničesar govoriti. Ker je pa spravil kamen na dvo-zahvali ga Ožur : „Bog ti povrni • ‘'»tete, da si odvalil ta le kamen.“
Stefe pa je sam pri sebi mislil: Bog ti grehe odpusti, ker si ga tako daleč nesel.'*
Izročujte vaša opravila odvetnikom, ki so slovenskega in kmetovškega rodu. Takim boste zamogli vaše zadeve prav razložiti ; oni poznajo tudi, kot otroci kmetovškega rodu, žalostne razmere, v katerih živite. Odvetnika-laha, kmetovškega rodu, menda ni v Gorici. Vsi so v mestu rojeni in izrejeni. I)a bi taki ljudje za kmeta-tr-pina kaj sočutja imeli, zdi se mi neverjetno. Nehajmo vendar enkrat hlapčevati sovražnikom našega naroda in jih bogatiti.
V	kratkem bo treba odposlati družbi sc. Mohorja nabrane ude. Z letošnjimi knjigami bili smo prav zadovoljni. Posebno dr. Lampet-ovo sv. pismo nas je zelo razveselilo. Samo nad sestavkom v koledarju „Dve ceni in zdravi pijači11 bilo je spošno spod-tikanje. Taki sestavki več škodujejo, ko koristijo. Prepričan sem, da je imel pisatelj dober namen : pa taki nauki se dajo zlorabiti. Kar zadene ponarejanje vina, se ne more našim Brdom nič očitati do zdaj. Sestavek v koledarju zna pa marsikoga premotiti, da bo delal poskušnjo in bo tako sam sebi in drugim škodoval.
Gosp. vrednik! kaj ne da ste vzdihnili, ko ste izvedeli, kaj se je godilo v nekate-rin čitalnicah v gorah : Bog, varuj me prijateljev, sovražhikov se bom že sam varoval !
Iz Šebrelj. Sprejmite g. urednik, kratek dopis tudi iz naše občine. „Prim. List“ nam je ljub list in nas zanima s& svojo krasno naslikano glavo, in s tako lepim berilom. O novoletni naročitvi se ni oglasilo le število starih naročnikov, ampak naročilo se je še več novih iztisov. Naše „Bralno društvo1* je naročilo celo tri iztise. Dragi čitatelji! poprimimo se dela in na-vodov, katere nam kaže umetno narisana slika na tem poučljivem listu, oklenimo se sv. križa, y katerem je naše upanje. —
O	našem društvu par besed.
„Kmetijsko bralno 'društvo" v Šebre-Ijah, pričelo je po desetletnem obstanku z letošnjim letom drugo desetletno dobo, kakor upamo v korist celi občini. Dne 12. m. m. je imelo letni občni zbor, v kojem se je celo za tretjino udov pomnožilo. V odbor so bili večinoma enoglasno izvoljeni: predsednik g. Ivan Rejec, podpredsednik Andrej Rejec, blagajnik preč. g. Janez Ko-košar, tajnik g. Janez Lapanje, odbornik Andrej Močnik. — Želimo, naj bi novoizvoljeni odbor tudi v prihodnjič prirejal svojim udom primernih veselic, ker le po teh se bo ljudstvo vedno bolj in bolj zanimalo za to koristno društvo. Da bi Bog dal tudi dvajsetletnico enako veselo obhajati, kakor se je pretečeno leto obhajala desetletnica obstanka!
Iz volčanske okolice. Ni še davno od tega, ko so na deželi brali časnike samo „študirani“ gospodje. No, dandanes je temu vse drugače; časniki so našli pot tudi med kmečke ljudi. H temu so veliko pripomogle čitalnice, katere so po našej deželi že precej gosto posejane, ali za kmete niso prav primerne. Zato so začeli kmetje sami časnike naročevati. In časnikov imamo Slovenci že lepo število, da je kaj izbirati. In kako po ceni so nekateri ? P^n goldinar si poslal, ljubi kmetič, ob novem letu v Gorico za „Prim. List“ ; gotovo si že nanj pozabil — in zdaj si za celo leto s koristnim in dobrim berilom preskrbljen ; tega si se prepričal iz dosedajuih številk „Prim. Lista11.
Kakor zraste na žitnem polju poleg pšenice tudi ljulka; ravno tako je tudi na slovenskem časnikarskem polju ljulka pognala. Naš „Prim. List" ne spada med ljulko; zato hribovci, le naročite • in be-
■j. ..	. i
Raznoterosti.
Nj. Veličanstvo presvetli cesar je šel obiskat cesarico na južno Francosko.
Družba sv. Mohorja nam ja poslala vabilo ua naročbo za 1. 1895. Čč. družbe-
niki naj ne pozabijo pristopiti k družbi do konca tega meseca.
„Cvetje z vrtov sv. Frančiška14 začne letos svoj XIV tečaj. O dozdajnih letnikih lehko rečemo, da ni nabožne knjige v slov. slovstvu, ki bi se mogla s „Ovetjem“ meriti ni po vsebini ni po obliki. Za to je prav živo priporočamo čč. duhovščini in ljudstvu. Cena za celo leto samo 70 kr., ki naj se pošilja na Kostanjevico, P. Gorica.
Nabor vojakov na Primorskem bode letos: V Trstu od 1. do 9. mar c i ja; v Gradišči 11. in 12. marcija; v Korminu 8. in 9. marcija; v Gorici za mesto |13. in 14. marcija;	v	Gorici za okolico	od	15. do 21.
marcija;	v	Ajdovščini 22. in	23.	marcija;
v Kanalu 26. in 27. marcija;	v	Bovcu 29.
marcija;	v	Tolminu od 1. do	3.	aprila; v
Cerknem 5. aprila. V Sežani 4. iu 5. marcija ; v Komnu 6. in 7. marcija, v Tržiču
29. in 30. aprila; v Červinjanu od 25. do 27. aprila. V Kopru od 11. do 14 marcija; v Piranu 15. in 16. marcija; v Podgradu
11.	iu 12. marcija; v Pazinu od 7. do 9. marcija; v Buzetu 1. in 2. marcija; v Bujah od 18. do 21. marcija; v Pulji 29. in
30. marcija, 1., 2. in 3. aprila ; v Poreču 26. in 27. marcija; v Motovunu od 4. do
6. marcija; v Rovinju 23. marcija; v La-binju 5. in 7. aprila ; v Voloski od 8. do 10. aprila; v Krku 20. in 22. apriia; v Čresu 18, aprila in v Lošinju 16. aprila.
Ženitbena ponudba. V nekem nemškem listu smo brali te dni naslednjo smešno pa resnično dogodbico: Neki vže prileten vdovoc v mestu F. ni mogel več strpeti pri svoji hčeri, ki je oskrbovala gospodinjstvo. Zatorej je sklenil poiskati si družico in je v ta namen razglasil — seveda pod izmišljenim imenom — po časopisih, da se želi poročiti zaradi družinskih sitnosti. In glej ! v kratkem je preje cel kup pisem, v katerih so se mu resno ponujale zakona željne Evine hčere. Izmej vseh mnogih ponudeb se je vdovcu najbolj dopadel dopis neke dame, ki mu je naznanila, da ga rada vzame, ker ji doma ni več strpeti. Tej gospodičini torej odgovori starec, da je z njeno ponudbo posebno zadovoljen iu jo prosi, naj se na določeni dan pripelje na postajo H., da se osebno seznanita in potrebno dogovorita. — Toda kedo bi mogel popisati neznansko iznenadenje in zadrego ,starega snubca, ko se mu približa izvoljena nevesta v podobi njegove lastne hčere! — Nadaljni prizor si lehko predstavi čitatelj sam. —
I i f K S.
Goriško.
Č. g. I. Kumar, vikar v Brestovici na Krasu je smrtno obodel in se zdravi v bolnišnici v Trstu. Mementote. — Veleuč. (j. dr. A. Faidutti boleha za liripo vže ved ko poldrugi mesec.
Sola. Prestavljen je g. učitelj J. Sivec z Drežence v Nemški Rut; na njegovo mesto pa je prišel iz Nemškega Ruta učitelj g. Kašča.
Dijaški ples ?! — Te dni se je po mestu raznesla vest, da so dijaki tukajC lje c. kr. realke združeni z gimnazijci v noči od sobote na nedeljo (od 9. na 10. t. m.) imeli svoj ples v neki gostilni, ki baje ni na, najboljšem glasu. Slišali smo, da so se mladi plesalci še lev nedeljo zjutraj okolu
7. ure se svojimi družicami vračali na dom, a veselica da je vsakega vdeleženca stala 3 for. 50 n. •— Tako smo slišali, ne vemo pa, koliko je resnice na tem. Pričakujemo pa vsekakor, da bode šolska oblast dognala, je-li omenjena vest osnovana ali ne, so li, ako je osnovana, dijaki imeli za tako zabavo dovoljenje ali ga niso imeli.
Iz Cerknega smo vdobili: podpisana zadruga priredi dne 24. svečana t. 1. pop. ob 2. uri svoj redni občni zbor v prostorih g. Petra Jurmana. — Dnevni red: Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Posamezni na?yeti. Vse zadružne člane vabi vlndno Hranilnica in posojilnica v Cerknem.
Vek. Ravnikar,	Ant.	Kosmač,
predsednik.	tajuik.
„Slov. zveza“ v Šempetru priredi 24. svečana v dvorani g. V. Černiča predpustno veselico s petjem in igrami. Program je jako zanimiv. Začetek točno ob 6. uri zvečer; vstopnina za ude 10 kr., za neude 30 kr.; sedeži po 10 kr. Vstop je dovoljen le povabljenim gostom.
Iz Vertojbe smo vdobili dopis, da so fantje-ponočnjaki zastrupili vodnjak z žve-plenkami. Več o tem prihodnjjč.
V Orehovljah prodala se bo opuščena kapelica sv. Silvestra.
V Biljah pripravili so za tamkajšnjo vikarijsko cerkev dve spovednici, kateri sti cerkvi v kras. Takih spovednic ne vidimo v vsaki cerkvi. Načrt spovednicam je napravil slikar J. Gosar ; delo pa je izvršil domači mizarski mojster J. Komel.
V Sovodnjah prikazala se je bila med otroci nalezljiva bolezen davica, vsled česar se je šola zaprla. Med drugimi otroci umrl je tudi tamkajšnjemu g. učitelju 1-vanu Benku najmlajši šestletni sin Jožef.
Iz Tolmina. Sv. misijon se obhaja te dni v Tolminu. Vodijo ga preč. gg. Laza-ritti iz Ljubljane in sicer Nežmah, Macur in Klančnik. Vkljub neugodnemu vremenu je cerkev vedno polna, tla, natlačena vernega ljudstva. Bog daj svoj blagoslov !
Iz Vole. Dne 9. t. m. so pogrebli 48. letnega samca Jakoba Fon-a, katerega je dne 7. t. m. pri Foneh, nad Volčami, plaz snega nesrečno s sabo potegnil in vlekel po strmini čez skalovje v propad, kjer si je desno nogo v stegnu zlomil in vso glavo razbil, da je koj dušo izdihnil.
Nagle in neprevidene smrti, reši nas
o	Gospod!
Iz Volčjega gradu. Danes nekaj o šoli. Sedanja šolska uprava nikakor ni primerna, posebno za našo od Komna tri dobre četrti ure oddaljeno občino, kajti mislili si morate, da naša nežna mladina mora večinoma obiskovati šolo tri ure dopoldne in tri popoldne; ob 8. uri zjutraj mora odriniti in popoldne prihaja domu ob 5. in ves ta čas ostajajo naši otroci brez jedi in pijače, zraven tega trpe zdaj v zimskem času ve liko mraza. Če pa izostanejo iz šole, naloži se globa starišem. Naši otroci dokler v šolo ne hodijo, so še čvrsti in zdravi, potem pa hirajo na teiesu. Bilo bi torej zadostno tri ure poduka na dan. Nadjamo se, da bode yeleslavni c. kr. šolski svet sprevidel naše reve in tuge in potrebno vkrenil.
Zopet ponarejeni petdesetaki. — V soboto prinesel je neki mož iz kobariškega Kota v Kobarid, in sicer v glavno prodajalnico tobaka, zopet ponarejen pet-desetak. Prodajalec ni precej zapazil, ampak še-le v nedeljo, ko je nesel na pošto 3 petdesetake, zapazili so tam, da je eden ponarejen. Pravijo, da se ponarejeni petdesetaki lahko spoznajo, ker imajo bolj raskav papir in so bolj blede barve. Prodajalec tobaka ima sploh navado, od kar taki petdesetaki v promet prihajajo, da si vselej natanko zapiše, od koga je petdesetak prejel, in tako mislim, da si je tudi sedaj natanko zapomnil moža, ki mu je dal ta petdesetak. Ne bo toraj dolgo, in oblast ga bo imela v rokah.
Tržaško-Istersko.
Po pok. g. Karolu Mose-tu, župniku pri sv. Jakobu, so se v več cerkvah škofije opravile slovesne zadušuice. Hvaležnost je res iepa reč; kajti pokojni g. župnik je bil dolgo let goreč voditelj bratovščine sv. E. Telesa in je marsikateri vbožuejši cerkvi preskrbel lepa cerkvena oblačila.
V obrambo g. Dolinarja. Nečuveni napad, katerega je provzročil se svojim poročilom svetovalec Venezian v mestni seji tržaški od dne 31. jan. na osebo g. Dolinarja, vrlega in vestnega šolskega nadzornika za slovensko okolico, je vznemiril vse slovenske rodoljube. Radi tega tudi namer-javajo povabiti vse stariše, kojih otroci o biskujejo okoličanske šole, da podpišejo zaupnico vrlemu g. nadzorniku v priznanje ■za njegovo odločnost in ljubezen do njiho-
ve mladine. S tem hočejo protestovati proti krivičnemu postopanju tržaškega magistrata in ovirati njegove neopravičene zahteve, da bi se dotični g. nadzornik odstranil in nadomestil s kakim privržencem magistra-tovem.
Viši državni pravdnik v Trstu je imenovan predsednik celjskega okrožnega sedišča g. Gertscher.
Ravnatelj c. kr. gimnazija v Pu-
1	ju je imenovan g. A. Ptitz, do zdaj prof. na Dunaju.
Šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu preskrbel je za božjo čast goreči gospod Luka Saražin 3 sv. razpela s križi. Do sedaj bile so samo jioddbe Križanega v 3 u-čilnicah. Razpela 40 cm visoka so umetniški vkusno izgotovljena pri Kristjanu Malil-knechtu v Grodenu na Tirolskem ter stanejo preko 30 11.
Pri Sv. Ivanu se je vstanovilo novo konsumno društvo.
Kolo imenuje se novo slovansko pevsko društvo v Trstu. Ustavilo se je 27. t. m. Predsednik mu je g. Miha Kamuščič.
Trst je štel 1894 1. 159.739 duš. Tste-ga leta se jih je rodilo 5.012 (2.578 moškega in 2.434 ženskega spola); umrlo pa 4.849 (2.490 mošk. in 2.359 žensk, spola). Povprečno tedaj na 1000 prebivalcev se šteje 31 rojenih. 30 pa umrlih.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
ooo
DCJOOO
gostilničar
,.ALLA COLOMBA“ ob velikej vojašnici, na desnem voglu v u-lico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z raznimi prav okusnimi jedili.
Pristno, črno istrijansko
vino
prodaja podpisana na debelo od 56 litrov dalje v vsakej množini in jamči za pristnost.
Velecenjenim gg. odjemnikom pošilja na zahtevanje pokušnjo na dom. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le Antonija Gosar.
V	Gorici, Travnik, št. 13. I.
Prihodnja številka „Primorskega Lista,, izide dne 28. februvarija.
m
srebrar v Gorici ulica Morelli štev. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za napravo cerkvenih posod ! — Kakor novo v napravo ali staro v prenovitev.
Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav vgodni plačilni pogoji stavili.
Pošilja vsako blago poštnine prosto ! Ilustrovan cenik zastonj in franko.
-A. nto n Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši g. Dr. Lisjaka št. 33.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo,, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.
Edvard Paulin,
v IV u n s k i ix lici št. 1 O-
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke,, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižih cenah.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
SDHSST’ naroča po pošti
OfeaH gl.
Trnkoczy
lelcar zraven rotovž a
v Ljubi fani
priporoča:
JMT ZA ŽELODEC : "mil
MarijacelsJce kapljice za-želodec. — Steklenica 20-kr., (i steklenic 1 gld.' 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne Jcrogljice\ čistijo želodec pri zabasan,ji, skaženein želodci. — Škatulja ‘21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljarai velja 1 gld. 5 kr.
Za p r s a :
Planinski zehščini ali prsni sirup za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sliz in lajša bolečine, n, pr. pri kašlju. — Steklenica 56 lcr., (> steklenic 2 gld. 50 kr.
Za trganje : "TSffijl *
Protinski cvet (Gichtgeist) lajša i n preganja bolečine v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr., 6 sfeklonie 2 gld. 25 kr.
V<*a ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva so dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnkficzy~ja
v L j ubij a n i zraven rotovža
in so vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Tovarna ustanov
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, in cerkv. oskrbništvom ter slavnemu, občinstvu
pristne garantovane čebelno-voščene
= sveče —• ~ -
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko-razsvetljavo crkvd in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje, in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gl. ali 200 kr."
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
I«	svečar
1	jena leta 1HP3.
a/ «
Slamnike ! !
Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, stafira in prodaja na drobno in debelo
V Dom™lah Pri Ljubljani	Fran(;	Cerar
(popred Janez Markužič)
Cenike na zahtevanje franco.
% m*
Tovarna ustanovljena teta lotili	j^5,