V KJubliani, 1863»
V založbi in na prodaj pri Janezu Gio nt in i
za kratek čas.
Drugi košek»
O
20©
astavic in vganjk, mičiiib vprašanj in odgovorov za preganjanje dolzega časa ¡a obate&Vanje uma.

I.	@£do ni bil rojen pa je umeri? — Adam je Eva. ¡2. Kaj «¡di kraij malokdaj kmet pa vsaki dan?
—	Človeka sebi enakiga.
3.	Kdo je upil, de se je po celim svetu slišalo ?
—	Osel v Noefovi barki.
4.	Kaj brani, da jezdec'ne sedi na konju? — Sedlo.
5.	Kam gremo, kadar dvanajst let spolnimo ? — V trinajsto leto.
6.	Kakšnih kamnov je največ v Savi ? — Mokrih.
7.	Kdo pride zjutraj najpervi v cerkev ? — Ključ.
8.	Kterega mesca klepetajo babe najmanj ? — Svečana, ki ima samo 28 dni.
9.	Kteri mesec je najkrajši ? — Maj, ker se samo s tremi čerkami piše.
10.	Zakaj snejo bele ovce več, kakor černe ? — Zato ker jih je več.
II.	Koliko jajc moreš na tešče snesti? —- Eno samo.
12. Ce bi se peterim ljudem pet jajc v skledi na mizo postavilo, kako bi mogel vsak eno jajce vzeti in bi nazadnje vendar še eno v skledi ostalo ? — Zadnji bi mogel skledo z jajcam vred vzeti.
13.	Zakaj sleržemo sir ? — Ce bi imel perje, bi ga skubili.
14.	Kaj naredi vino v kozarcu ? — Mokro.
15.	Več ko odjemlješ, veci je, kaj je to ? — Jama.
16.	Vsaki me želi pa kadar me ima, ga težim?
— Starost.
17.	Ktera riba je najbolj dolga ? — Štokš, glavo ima na Holandskem, život pa kdo ve kje.
18« Ktere ribe imajo oči najbolj skupaj ? — Narmanjše.
19. Koliko pot pelja v Šenklavško cerkev v Ljubljani? — Nobena, vse leže terdno.
20: Kako napolniš z enim žakljem žita kar dva taka žaklja ? — En žakelj vtaknem v druze-ga in ga nasujem z žitom.
21.	Zakaj je žemlja v Celju veča kakor v Ljub-IjtBi? — Zato ker v Celju več testa vzamejo.
22.	lin.) stoji med hribom in dolino ? — Besedica in,	..'..'
23.	Kako se naredi, da v sobi vsi vidijo Ijuč, samo gospodar ne ? — Na glavo se »u postavi,
24.	Kaj je loče koi pero? — Mah tičji.
25.	Zakaj itaajo tnlbasji vsa beie slamnike ? — ZSto, da se z .rijiisi pokrivajo.
26.	Ktera palica jenarbolj težka? — Beraška.
27.	Kako se razloči modrijan od bedaka ? — Po umu. .
28.	Kdo ne bo nikolj velik tat ? ~ Kdor le majhne reči krade.
29.	Pri belem dnevu se ti prikažem, pa me ne vidiš v černi noči se ti prikažem in ti sem luč ? — Zyezde.
30.	Ktera je najmocneji pijača? — Vo da k mlinske kolesa goni.
81. Kaj ima začetek in konec ? — Te bukvice.
32.	Kaj ima začetek konca pa ne ? — Zadej od-tergane bukve.
33.	V začetku ima štiri noge, če dalj časa živi, dve, v starosti pa tri ? — Človek.
34.	Ktere reči sonce pod milim neboa ne more
obsijati? — Sence.
35.	Kaj ni prav? — Ce si kdo levi čevelj na desno rogo obuje.
36.	Zakaj ženskam brada ne raste t — Zato ker zmeraj klepečejo in bi nemogoče bilo jili briti.
37.	Kje sedijo ženske, kadar grejo v toplice? — Kadar grejo, nikjer.	.
38.	Spomladi cvetem, po leti hladim, v jeseni redim, po zimi grejem, kdo se}f»? — Drevo
39.	Kteri Jfudje imajo radi, da njih podložni ne delajo, ampak postopajo J — Mornarji, zakaj takrat imajo dober veter.
40.	Kteri rokodelci hodijo vedno rakovo pot ? — Vervarji.
41.	Kaj je rujavo ali pa černo, pa se samo obeli kot speg ? — Lasje,
42.	Katfaj zajca zobje bole ? — K ¿dar ga pes grize.
43.	Najtamnej sem, kadar je najsvitleje, najtoplejši, kadar je najbolj merzlo, in najbolj mer-zlo sem kadar je nartopleje ? — Hram (Kelder.;
44.	Polno je tako težko, kakor prazno, prazno pa tako težko, kakor če bi bilo polno? — Kovaški meh.
45.	Ktera ura nima koles pa vender ure kaže ? Sončna ura.
46.	Na kteri cesti ni nič kamnja ? — Na rimski cesti.
47.	Na^ kteri strani ima Iešica največ dlake ? — Na unajni.
48.	Kteri ljudje začno vse narobe pa jim ven-* der dobro izide? — Bakrorezi.
49.~*Kterim	ljudem so lastni otroci najmanj mar?
—	Malarjem in podobarjem, ker jih prodajajo.
50.	Kdaj skazujemo peči več časti, poleti ali pozimi? — Poleti, zakaj pozimi ji vsak her-bet obrača.
51.	Zakaj žro gosi tako rade travo pa ne sena ?
—	Zato ker so jo njih sprednice tudi tako rade žerle.
52.;Nekdo	razdeli štiri jajca med tri ljudi tako de nobeden več ne dobi kakor drugi, kako je to mogoče ? — Drugi je dobil dve jajci.
53.	V*cem sta osel in dan podobna ? — V tem da Se oba siva rodita.
54. Na celem svetu sem šaro, sa;n bil včeraj in bomjutri? — Danes.
55 Iz zemlje pridem pa oblečem vsaciga kralja cesarja kakor tudi berača ? — Platno.
56.	Kako more kdo obogateti? — Če veliko zasluži pa malo potrebuje.
57.	Kaj je pri človeku najbolje in najhuje ? — Jezik.
58.	Ktera umetnost ni lepa? — Na eni nogi stati, to zna vsaka gos. '
59.	Kaj enemu na noge pomaga, druzega pa verze? — Vino.
60.	Pridem od življenja, nimam življenja pa znam yender vsakemu odgovoriti ? — Pero.
6!. Kje so rastle perve drevesa? — V zemlji.
62.	Kdaj dela bedak pametno ? — Kadar molči. *
63.	Kaj nam je pri pravdi najljubše ? — Če ima naš nasprotnik slabega dohtarja.
regresno? — Zavdajanje.
štirih ? — Jezdec.
66.	Hodil mejegojzd, hišo osnažimj kadar začnem delati, se mi vse umika? — Metla.
67.	Kako more kdo poleti v senci iz Ljubljani v Krajn jezditi, ko sonce sije ? — Kjer ne sence, mora peš hoditi.
68.	Kaj so trije Krajnci Ievfa 1809 r, enim Francozom naredili? — Štiri.
69.	Ktere so najdaljše noči? — Ktere imajo najkrajše dneve.
nogami, vendar samo po
t
70.	Kdaj je kmetom najbolj dolg čas? -'O Kresu.
71.	Kaj bi storil, da bi te pozimi ne zeblo v perste ? — V pest bi jih stisnil.
72.	Kaj je to ? Leti pa nima perutnic, gre, pa nima nog, leži pa nima života ? — Sneg.
73.	Zakaj zleze lončar v peč? — Oe bi vrata imela, bi pa šel va-njo.
74.	Kaj je najbolje na človeku? — Koža ,ki ga skup derži, da ne razpade.
75.	Kaj v je čez dobro vest in čez zdrav život ?
—	Čez dobro ?est ni nič, čez zdrav život pa je kcža.
7G. Kdaj je dobro sam biti ? — Pri erbšini.
77.	Kaj je najbolje pri telečji glavi ? — Tele.
78.	Kaj gre pred jelenom v gojzd ? Njegova sapa.
79.	Kje se ¡s^lde največ lesic? — Pozimi pri kerznarju.
30. Kje si vošijo lesice in zajci lahko noč ? — Pod milim nebom.
81.	Ktere sveče gore dalj, lojene alivošene? — Obe gore vedfio krajše.
82.	Kakšen razloček je med jezičnim dolitarjem in pa kolesom ? — Oba je treba mazati.
83.	Kteri rokodelski isdelk ima najvfeč kupcov?
-	Klobuk.
84.	Eno smo d^oje, toda ce se skup stisnemo, razdvojimo vse, kar v nas prid ? — Škarje.
85.	Kteri prodajavei ne plačujejo na sejmeh nic štantnine ? — Tisti, kteri zijale prodajajo»
80, Ali moreš v eni sapi: Gospod Anže gos-, pod Anže z nosom reči ? — Z nosom ne, z ustmi pa.
87.	Ali ti je mogoče z lesom voz naložiti, da bi ne bilo nič ravnega nič krevljastega na njem? Morem z lesenimi kuglami.
88.	Kaj teče po poti, pa nim; ne mesa ne ker-v\? — Kuglja sa kegljam.
89.	Kaj gre skozi potok pa se ne zmoči ? — Solnce.
90 Štiri sestre teko pa nobena ne more drage ' doteči; po eni poti teko, pa vsaki vidi, da se ne more nobena podtakniti; kaj jo to ? — Kolesa pri vozu.
91.	Ktera voda dostikrat goljufa? — Ženske solze. *
92.	Kter: ljudje puste vse nad-se in pod^se iti pa vendar zdravi ostanejo ? — Kteri vsred-njem nadstropju stanujejo.
93.	Kteri podplat najdalje terpi? — Podplat noge,
94.	Kje peko kolače samo na eni strani? — Kjer na drugi strani hiš ni.
95.	Kaj gre k dobro izdelanemu čevlju ? — Še * drugi.
96.	Kaj naredimo, kadar vstanemo ? — Prazni prostor.
9?. Kdo je železo? — Rja.
98.	Ubogi me je dostikrat na kruhu? — Plesnoba.
99.	Kdo pride k pervemu v cerkev ? — Drugi.
100.	Kdo je močnejši, ubogi ali bogati?* Ubogi zakaj on je v sili," sila pa kola lomi.
101.	V kferi kozarec je najbolje natakati? —
V prazni.]
102.	Komu zaupajo ljudje največ ? — Ključarju.
103.	Kaj je najlože nasvetu? — Druge grajati.
104.	Slepec je vidil zajca teči, kraljev skoči za njim in nagec ga vtakne v žep; kaj je to? — Laž.
105.	Kaj je najteže ? — Sebe poznati.
106.	Kje se spoznajo najbolj prijatli ? — V nesreči.
107.	Kaj ima vsak človek, siromak kakor bo-gatinec? — Upanje.
108.	Kdo je prijatel? — Ena duša v dveh telesih.
109.	Kaj je največi lepota materna? — Dobri otroci.
110.	Kdaj začnejo mlade race plavati ? — Kadar jim dna pod nogami manjka.
11 i. Zakaj nove hiše zidajo? —,Zato ker sta-iv mladih nimajo.
112.	Kakošen razloček je med tim, ki poterka, in unim, ki odpre? — Vrata.
113.	Kaj stori 12 apostelnov skup ? — En tucat.
114.	Zakaj konj ne more žnidar biti? — Zato kerffnter je.
115.	Ali sme kdo v zakon vzeti tašo bratove žene ? — Ne, ker je to njegova lastna mati.
116.	Kteri konj vidi zadej tako dobro kakor Bpredej?^— Slepi.
117.	Kleri razloček je med bahačem in mehom? — Oba sta napihnjena.
118.	V ktere sode se vino ne more devati? — V polne.
119.	Kdo je najhitreji malar? — Ogledalo.
120.	Brez kterega očesa človek najlože presta-nP? — Brez kurjega..
121.	Kaj je narejeno, pa se vendar še vsaki dan dela? — Postelja.
122.	Tri ovce po 4 (1.; kako pride ena? — Po štirih nogah,
123.	Koliko žebljev potrebuje dobro podkovan konj ? — Nič.
124.	Kteri ljudje ne store druziga nič, kakor pobijfcjč in more, pa se jim vender nič ne zgodi? — Mesarji.
125.	Kaj je v zraku, v ognju, vodi in zemlji pa ne ? — Čerka r.
126.	Koliko je biio apostelnov ? — Samo eden, namreč Judež, vsi drugi so še ostali.
127.	Kdo je bil rojen, pa še ni umer! ? — Ti sam in vsak še živ človek.
128.	Zakaj zamiži petelin, kadar zapoje? — Zato, ker zna iz glave peti.
129.	Kako je mogoče vodo v rešetu nositi ? — Kadar je led.
130.	Kdaj pridete gora in dolina skupej ? —-Kadar se gerbec v graben zvali.
13?. Kakošen razloček je med prekajenim mešam in budastim človekom ? — Ta, da je preka-jeno meso slano, besede budala pa neslane.
132.	Kdo se poti v hudem mrazu? — Šipe na oknih.
133.	Ktera cerka je najšredna' v ABC? — Cerka B.
134.	Narpervo belo ko sneg, potem zeleno ko trava, potlej rudeče ko kri, in ko me zdaj pozoblješ, se ti dobro priležem ; kdo sem ? — Češnja.
135.	Ktero drevo nima vej, ne listja, ne cvetja in obrodi vender sad ? — Drevo za orati.
136.	Kaj je starej, ko njegova mati? — Jfsih.
137.	Tresi in sukaj me, in naredi se kupček pod mano ? — Sito.
138.	Kdo more tudi za pečjo veliko storiti? — Dober špekulant.
139.	Kako se spozna pri klobasi, kteri konec je sprednji ali zadnji? — Če se čez ramo dene.
140.	Kaj se igra z rokami in nogami ? — Orgije.
141.	V čem so žene generalom podobne? — V tem, da rade zapovedujejo.
142.	Kteri človek je brez glave v hiši ? — Kteri jo skozi okno moli.
143.	Ako me imaš, sem ti neprijetua, ako me nimaš, tudi nisi dovoljen? — Lakota.
144.	Pred ne opravlja več svoje službe, kakor kadar ga več ni? — Dnar.
145.	Teče brez nog in je močno brez kit in No-sii? — Reka.
146.	Zgorej špičast, spod?j širok, skoz in skoz pa ves sladek? — Stok cukra.
147.	Kje pridejo vsi žaklji vkupej? — V šivu.
148.	Ktera zver je volku najbolj podobna? — Volkulja,
149.	Kteri človek je četerti del sveta pokončal? — Kajn.
150.	Če gre kdo skozi vrata, kaj ima na desni roki? — Pet perstov,
151.	Zakaj se zajec nazaj ozira, kader ga psi preganjajo? — Zato ker zadej nima^ oči;
152.	Ako sedi devet vrabcov na strehi, pa enega doli izstrelim, koliko jih še obsedi na strehi ? — Nobeden.
153.	Ktere brade ne rastejo? — Na ključih.
154.	Kje se vino spozna najbolje? — Na jeziku»
155.	Vidiš me z očmi, pa prijeti me ne^mores? — Senca.
156 Kteri ljudje niso ne merzli ne vroči ? — Topli čani.
157.	Koliko je luna težka ? — En funt, kdor ne verjame, pa jo vagaj.
158.	Kaj najde norec gotovo ? — Druzega norca.
159.	Kdaj je lesica lesica? — Kadar je sama, kadar jih je več, so lesice.
160.	Noben& zasmojena reč mi ne dišij ena pa je, ktera mi šele diši, ko je izasmojena? - Tabak„
161.	Vsak človek ga potrebuje, pa nobeden ne več ko enkrat ? — Pokopača merličev»
162.	Kaj potrebuje žakelj najbolj ? — Dna.
163.	Kteri ljudje največ zapopadejo? — Tatje.
164.	Zakaj imajo gaspodje dolge, kmetje pa kratke hlače ? — Da jih nosijo.
165.	Hiša naša ga ima, Bog pa ne; kaj je to ? Gospodar.
166.	Zakaj riba v vodi plava ? — Zato ker po suhem ne,more.
167.	Manjši kot kos, — vselej le bos, — grem pred teboj z očmi nad seboj; kdo sem ? — Nos.
168.	Na osem vrabcov streliš, pet jih ubiješ, koliko jih ostane? — Pet, trije pa zlete.
169.	Kdo največ zastopi ? — Kdor ima najve-čo nogo,
170.	Kaj je hitreje ko blisek? — Misel.
171.	Kdo ima poleti največi oblast v hiši ? — Muha, ker se vsede, kamor se ji poljubi.
172.	Ne kri ne voda, in vendar je v žlahti obema? — Mleko.
173.	Kdaj teče v mlinu eno samo kqlo? — Kadar jih več ni ali pa druge stoje.
174.	Zakaj zajec čez pot teče? — Ker nima perut, da bi čez-njo letel.
175.	Koliko krompirja gre v lonec? — Nobe-
den, ves se mora va-nj djati.
176.	Odzunaj kost, odznotraj pa meso, kaj je to ? — Rak.
177.	Kaj vidijo ljudje, če pijanec s pijoncom gre ? — Dva pijanca.
178.	Štirje mertvi živega nosijo; kaj je to? — Stol, kader kdo na njem sedi.
179.	Kdo je najveši nevošljivec ? — Brivec, ki
človeku vse spred ust vzame.
180.	Dva brata sedita pred enim in"tistim hribčkom, pa se ne vidita nikolj ? — Očesi.
181.	Gluho in ilepo je, pa vender ves svet vlada ? — Pero.
182.	Ko kviško veržeš, je belo, ko pa ne tla pade, je pa rumeno, kaj je to — Jajce.
183.	Belo je, pa ni dan, černo je pa ni noč, zeleno je pa ni trava, rep ima pa ni krava kaj je to ? — Sraka.
184.	Grepa nima nog, govori pa nima nst ? — Ura
185.	Ni kost ne riba, pa v hlačeh miga, ka je? — Ura.
186.	Ne"hodi po zemlji, ne po zraku, pa dostikrat vender celi svet, obide? — Barka.
187.	V žimi sedi, pa ni rešatar, rudečo kapo ima, pa ni husar? — Ajda.
188.	K jedi pridem sito, od jedi grem lačno kaj sem? — Skleda«
189.	Poznam vola, ki gre ves v hlev, samo rogova ostaneta zunaj .Kaj je? — Svedro«
190.	Mati v zemlji stoji, sin na nji visi, oče se po svetu klati in ljudi moti, kdo je? —
' . Vinska terta.
191.	Če ga bolj čuka bolj muka kaj je? — Zvon.
192.	Kviško raste doli kima in rudeče hlače ima ? — Čebula.
193.	Ima život, roke in herbet, trebuha, nog in glave pa ne, kaj je to ? — Kožuh.
194.	Po leti sem oblečen, po zimi pa slečen kaj sem ? — Turšica,
195.	Lesena koklja praska z železnimi kremp-ljami po njivi. — Brana.
196.	Živ sem gerd, mertev pa lep? — Rak.
197.	Zakaj kozarce pomivajo? — Zato ker jih nemorejo prati,
198.	Živi pritiska, mertvi pa vriska ? — Orgije in orgljar.
199.	Kakošnih glav je največ za krajcar? — Žebljevih.
200.	Rada sem nespoznana, zatorej se podtikam le v temoti, ako me ne poznaš se hu-duješ, ko me pa spoznaš me koj od sebe veržeš, kdo sim? — Zastavica,

Natisnil M. CcMber.