Rok Posavec s.p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com montažšposavec lesni i n ž e n i г i n '9 Renovacija na obstoječi kovinski podboj - menjava VHODNIH KRIL v blokih MOŽNOST VEČTOČKOVNE KLJUČAVNICE, ZVOČNO IZOLATIVNO KRILO Montaža in dobava vseh vrst notranjih in vhodnih vrat LIP BLED in ostalih proizvajalcev, možnost dobave kljuk Hoppe z 9,5% ddv-jem. 5% popust na montažo ob ruikupiTnolranjih vrat Lllpple^ (Akcija velja do 15- novembra.) P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA - Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 8 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 586m2 do 1.680m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 180 EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje HIŠE: - Komenda, dvostanovanjska, 240m2, l. 1973, 988m2 zemljišča, PK+VP+1N. V vsaki etaži je 80m2 uporabne površine. V VP in 1N se nahajata ločeni, 3 sobni stanovanji. V PK je garaža, kotlovnica + 3 prostori. Na dvorišču je garaža v izmeri 30m2. Cena: 220.000,00 EUR - Mengeš, dvostanovanjska hiša 270 m2, 940 m2 zemljišča, l. 1948, kvalitetno obnavljana. K+VP+M, v vsaki etaži 90 m2, V VP in M samostojno dvosobno stanovanje, zgoraj terasa 20 m2, v kleti kurilnica, shramba, delovna soba. Nova kritina, nova peč na biomaso. Daljinsko vodena dvoriščna ograja, zadaj vrtna uta, prodamo. Cena: 215.000,00 EUR STANOVANJA: - Ljubljana, Bežigrad-Savski kamen, 3-sob-no, 68 m2+atrij 50m2, zgrajeno l. 2006, ni- zek blok, izredno prijetno in kvalitetno grajeno atrijsko stanovanje s pripadajočo shrambo v kleti in dvema parkirnima mestoma v garažni kleti. Sestoji iz hodnika, spalnice, otroške sobe, kuhinje povezane z dnevnim prostorom z izhodom v atrij, kopalnice in ločenega WC-ja. Cena: 239.000,00 EUR - Ljubljana, Bežigrad, 2-sobno, 53,2 m2, l. 1979, 2/9 nad. Stanovanje obsega: hodnik, manjšo spalnico, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnim kotom, kopalnico, balkon, shrambo v kleti. Lepo vzdrževano, vsi priključki, lega: SZ, odprt pogled na Šmarno goro. Cena: 95.000,00 EUR PARCELE: - Radomlje - Škrjančevo, 898 m2, zazidljiva, V območju OLN Škrjančevo, ravna, komunalno opremljena parcela, odlična lokacija, novo naselje družinskih hiš. Cena: 180 EUR/m2 - Preserje pri Radomljah, 731m2, zazizdljiva, ravna, pravokotne oblike, vsi komunalni vodi na parceli, dostop urejen. Cena: 120 EUR/m2 - Zalog pri Moravčah, zemljišče za stanovanjsko gradnjo, 929m2, voda in elektrika ob parceli, možnost parcelacije na dve parceli. Lepa lokacija z odprtim pogledom. Cena: 85 EUR/m2 - Cerklje na Gorenjskem - Zalog, 834 m2, zazidljiva, komunalno opremljena parcela v novem naselju družinskih hiš, prodamo. Cena: 100 EUR/m2 MePZ SVOBODA Mengeš vabi v svoje vrste nove pevke in pevce Od 1. septembra 2014 zbor vodi mladi zborovodja Iztok Kocen, letošnji diplomant glasbene pedagogike na Ljubljanski Akademiji za glasbo, sedaj pa redni študent podiplomskega študija na oddelku za Kompozicijo in glasbeno teorijo. Njegove skladbe so že doživele uspešne izvedbe tako v tujini (Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina,...) kot tudi na domačih tleh. Na poustvarjalnem področju je aktiven predvsem kot zborovodja, korepetitor in pianist, ter sodeluje z različnimi vokalno-inštrumentalnimi zasedbami. Z novo energijo in željo po napredovanju se zbor podaja v novo pevsko obdobje in vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Pevske vaje: ponedeljek, sreda, od 20. do 22. ure, Kulturni dom Mengeš, severni vhod, 2. nadstropje. Kontaktna oseba : Germana Leben, GSM: 041 686 312 04 Občina 07 Intervju 10 Reportaža 12 Mengeški utrip 19 Sport 23 Iz življenja cerkve 26 Uspešni podjetniki 28 Kultura 30 Politika 31 Obvestila, oglasi 34 Zahvale 35 Križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. novembra 2014. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Stefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Prvi tek občine Mengeš, foto: Edvard Vrtačnik Naslednja redna številka Mengšana izide 12. decembra 2014. Mengeška godba -naša godba Sredi letošnjega poletja je slavna Mengeška godba dobila no -vega predsednika. To sem jaz, Gašper Skok, doma iz Loke pri Mengšu. Igram klarinet, član godbe sem od leta 2004. V teh letih sem dobro spoznal delovanje društva, zavedam pa se, da je opravljanje te funkcije zahtevno, saj je godba najbolj aktivno mengeško kulturno društvo. Tako jaz kot vsi naši godbeniki smo ponosni na 130-letno tradicijo in vse bivše člane, ki so nam omogočili, da smo lahko praznovali visok jubilej. Zame je opravljanje te funkcije poseben izziv in čast. Vem, da mi bo, kljub moji mladosti, uspelo, saj sem že od malih nog navajen trdega dela. Seveda si želim tudi naprej podpore našega župana Franca Jeriča in vseh občanov. V Mengšu smo vesel' ljudje, glasbo vsakdo rad ima, že stoletja pesem vre nam iz srca ... Mengeška godba je že stoletje in trideset let ponos našega kraja in prepričan sem, da bo tako ostalo tudi naprej. Gašper Skok, predsednik mengeške godbe В OBČINA Voda Brez vode življenja na Zemlji ne bi bilo, zato jo moramo ceniti in jo spoštovati. Pa vendar, kako imeti do vode pozitiven odnos v trenutkih, ko nam zaradi preobilnega deževja uniči tisto, kar smo si ljudje s trudom ustvarili? Žal je naš mačehovski odnos do Zemlje razlog, da nas ta kaznuje v obliki ekstremnih vremenskih pojavov. Razprave, debate in pa predvsem prelaganje politične odgovornosti so stalnica tako v svetu kakor tudi v naši državi. Seveda slovenske politike do sedaj ni kaj dosti zanimalo, kako se ob tem počutijo tisti, ki jih poplave že leta in leta ogrožajo in jim jemljejo imetje in celo človeška življenja. Tu pomanjkanje denarja nikakor ne sme biti opravičilo, saj je bilo v vseh preteklih letih zaradi poplav toliko škode, stisk in gorja ljudi, da tega ni mogoče ovrednotiti le v denarju. Strokovnjaki pritrjujejo, da se poplavam ni mogoče v celoti izogniti, pa vendarle lahko naredimo veliko več, da do takšnih katastrof ne bi več prihajalo. Torej preventiva in ne kurativa. Dnevno poslušamo poročila o tej problematiki, ob tem pa tudi razna mnenja strokovnjakov in modrovanja politikov. Kaj narediti in kako rešiti ta problem? Moje mnenje je, da izbire sploh več nimamo. Tako, kot smo pred leti, po osamosvojitvi, sprejeli nacionalni program gradnje avtocest, ki smo jih sicer davkoplačevalci močno preplačali, je potrebno nemudoma sprejeti in takoj začeti izvajati nacionalni program zaščite pred vodami. Vsa ta dela pa naj bodo podprta z državnim poroštvom. Učinkovita zaščita pred poplavami mora biti nacionalni interes te države. In ta interes je veliko večji, kot pa »nacionalni interes« TEŠ 6 in reševanja zavoženih bank. V slednje smo tako, kot v avtoceste, zmetali milijarde, zato nekaj 100 milijonov za učinkovito zaščito za preprečevanje poplav ne sme biti problem. Hkrati pa bi bilo potrebno na primerih dobrih praks pripeljati najboljše strokovnjake in z njihovo pomočjo doseči to, kar ljudje že leta čakajo in pričakujejo od države. Da jih ne bo več strah pred vsakim deževjem in se bodo tega raje veselili. Hkra -ti pa bi z urejanjem vodotokov mnogi brezposelni dobili delo. Na srečo se v naši občini s tako hudimi poplavami, kot so bile letošnjo jesen, ne spopadamo. Razbremenilnik Pšate je zagotovo ključen element pri preprečevanju njenega poplavljanja, pri čemer pa je potrebno razbremenilnik redno čistiti in vzdrževati. Sredstva za to je občina z županom zagotovila sama, saj bi bilo čakanje na državo, ki je sicer pristojna za to, popolnoma neproduktivno in predvsem nevarno za občane. Upamo lahko samo, da bodo pristojni državni organi in politika, glede na poplavno katastrofo, začeli z delom danes in ne jutri. Tako kot gasilci, civilna zaščita, Karitas, RK in še mnogi drugi, ki so takoj pripravljeni pomagati. Prostora za dolgotrajne birokratske postopke tukaj ni! Za konec bi se rad zahvalil vsem občankam in občanom, ki ste si vzeli čas in šli na letošnje volitve. Predvsem pa hvala tistim, ki ste dali glas Listi za občino Mengeš ter županu Francu Jeriču. Vsi člani Liste za občino Mengeš, ki smo bili izvoljeni v Občinski svet, se bomo trudili, da nas v naši občini ne bo strah nepredvidenih dogodkov in nam bo življenje v Topolah, Mengšu, Loki in na Dobenu prijetno. Bogo Ropotar, podžupan Energetska sanacija OŠ Mengeš Dela na energetski sanaciji OŠ so se v letu 2014 zaključila. V letošnjem letu je bilo opravljenih cca 60 odstotkov predvidenih del. Izvedena je bila nova strešna kritina z izolacijo, v večjem delu pa hidro in toplotna izolacija kleti, nova drenaža ter meteorna kanalizacija. Okna so bila zamenjana na strehi, v mansardah in celotnem zahodnem traktu objekta. Na tem delu je izveden tudi toplotni ovoj z zaključnim slojem. Na južni strani so vgrajene nove okenske žaluzije. V notranjosti so bili, v saniranem delu, zamenjani dotrajani radiatorji. Sanacija se bo nadaljevala in zaključila v letu 2015. Besedilo in foto: Občinska uprava Na obisku pri stoletnici Sestra Herenija Ana Zakrajšek se je rodila 5. oktobra 1914 v Blokah, v Cerknici. V družbo HKL je vstopila 31. januarja 1937. Končala je srednjo medicinsko šolo, delala je kot medicinska sestra, največ v operacijskih dvoranah kot in-stumentarka, sicer pa je tudi negovala bolnike. Že v mladih letih se je odločila, da bo odšla k usmiljenim sestram. Odšla je v Ljubljano v samostan, se izšolala za medicinsko sestro in se zaposlila v bolnici v Ljubljani. Iz Ljubljane je morala oditi v Beograd, kjer je deset let pomagala pri operacijah v beograjski bolnišnici. Od tam jo je pot peljala v Makedonijo - v Bitolo, kjer se je tudi upokojila. Pozneje se je vrnila v Slovenijo, v Šentvid in nato v Maribor. Tudi doma je nadaljevala svoje poslanstvo in pomagala starejšim in bolnim. Sestra Herenija je vsak dan zelo aktivna. Sedaj že nekaj let živi v Mengšu v Domu Sv. Katarine. Zjutraj prisostvuje pri sv. maši v hišni kapeli, po zajtrku gre na individualno telovadbo, kasneje se udeleži skupnih aktivnostih v eni od skupin, potem pa 90 let Terezije Jankovič Gospa Terezija Jankovič (Zinka), rojena Poljanšek, po domače Štefanova mama, je v oktobru praznovala 90. rojstni dan. Za visoki jubilej so ji prišli voščit župan Občine Mengeš, Franc Jerič, predstavnici Rdečega križa Mengeš ter predstavnici Karitasa Mengeš. Osnovna šola ji ni delala težav, opravila je vseh osem razredov. Tri leta je hodila v OŠ Sela, pri osmih letih pa je šla v Hrušiko, kjer je nadaljevala šolanje, hkrati pa bila pri krstni botri za pestrno in pastirico. Po letu dni se je vrnila domov in kmalu spet odšla služit v Špitalič, kjer je dokončala osnovno šolo. Želela je biti šivilja, vendar denarja za šolanje ni bilo, zato je pri štirinajstih šla služit na večjo kmetijo v Preserjah, kjer je ostala osem let. Tu je preživela drugo svetovno vojno, po koncu vojne pa se je zaposlila v Induplati Jarše, v špulariji. Tam jo je medtem obiskoval tkalski mojster Štefan in ji osvojil srce. Leta 1948 sta se poročila in preselila v hišo, v Loko, kjer živi še danes. Rodila je tri otroke, Štefko, Janeza in Toni. Po rojstvu prve hčere je pustila službo, ker ni dobila varstva. Tako je ostala gospodinja, ker pa je bila vajena dela, se je lotila malega kmetovanja. Zvečer je rada šivala in popravljala obleke svoji družini, poleg vsega pa je hodila pomagat svakinji na kmetijo v Trzinu. Z možem sta z veseljem popazila na vnučke, zato jim ni bilo treba hoditi v vrtec. Septembra 1979 pa ji je prezgodaj umrl mož in tako je ostala v hiši z najmlajšo hčerjo. Zadnja tri leta so ji oslabele roke in noge, hodi s palico, še vedno pa ureja cvetlično gredo. Je skromna, redoljubna in poštena ter zelo rada poje. Njen najljubši posladek sta zadro-bljeno mleko in mlečna kava. Je dolgoletna članica Rdečega križa, Društva upokojencev Mengeš in podporni član PGD Loka. z delom po hišah. Besedilo in foto: Antonija Veider se do kosila zadrži v kapeli. Po kosilu je odvisno od vremena, če je lepo, gre v park za hišo, bere, sprejema obiske, posluša Radio Ognjišče itd. Vse življenje je bila zdrava in tudi sedaj še vedno skrbi zase in se zanima za dogodke po Sloveniji in svetu. Ob njenem visokem jubileju so ji prišli čestitat župan Občine Mengeš, Franc Jerič, in predstavnici Občinskega odbora Rdečega križa Mengeš, Majda Trobec in Draga Bevk, ter ji vsi zaželeli še veliko zdravih dni. Besedilo in foto: Majda Trobec OORK Mengeš Gospa Terezija se je rodila 7. oktobra 1924 v Srednji vasi, materi Tereziji in očetu Jakobu. Pri hiši je bilo šest otrok, Zinka se je rodila kot druga. Oče je bil tesar, mama pa je služila H OBČINA Obnova kamnitega mostu v Loki pri Mengšu V letu 2009 je Občina Mengeš naročila projekt za obnovo kamnitega mostu v Loki pri Mengšu. Za omenjena dela smo podpisali pogodbo z izvajalcem - Gorenjsko gradbeno družbo d.d. iz Kranja. Pred začetkom del smo za skupno sodelovanje pri obnovi povabili Zavod za varstvo kulturne dediščine. Pri pregledu stanja je ugotovljeno, da konstrukcija mostu ni poškodovana, dogovorjeno pa je, da bo most dobil kamnito ograjo. Uporabljen bo kamen, podobnega videza, kot je obstoječi. Višina ograje bo 1,10 m, debelina pa 40 cm, ograja bo zaključena z dvokapno kamnito kapo. Cestišče bo dobilo novo asfaltno prevleko, na ladjo mostu pa bo postavljen nov lesen križ. Besedilo in foto: Občinska uprava Žalni slovesnosti v Loki pri Mengšu in v Mengšu Spomin na žrtve vojn in vojnega nasilja smo z žalnimi slovesnostmi v Loki pri Mengšu in pri spomeniku Talcem na Zalokah v Mengšu počastili na zadnji oktobrski dan. Ob žalostinkah Mengeške godbe so žalni slovesnosti s svojim programom obogatili še pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš, deklamiral pa je član Kulturnega društva Antona Lobode Miha Jerič. Slavnostni govor je imel častni občan Občine Mengeš Franc Zabret. Besedilo in foto: Občinska uprava Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - november, december 2014 MESEC I DATUM Iura I NAZIV PRIREDITVE I kraj Iorganizator NOVEMBER 15.11.2014 14.00 SUHI SLALOM MENGEŠKA KOČA SD MENGEŠ NOVEMBER 20.11.2014 16.30 OTVORITEV RAZSTAVE MESECA POŽARNE VARNOSTI PREDDVERJE KD MENGEŠ GASILSKA ZVEZA MENGEŠ SONCE ZA VSE - TRADICIONALNA NOVEMBER 21.11.2014 18.30 DOBRODELNA PRIREDITEV ŠOLSKEGA SKLADA OŠ MENGEŠ KULTURNI DOM MENGEŠ ŠOLSKI SKLAD OŠ MENGEŠ NOVEMBER 22.11.2014 l|/ POHOD SINJI VRH (LAHKA TURA) ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ NOVEMBER 22.11.2014 17.00 SAMOVE DOGODIVŠČINE - OGLED SIN-HRONIZIRANE RISANKE MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM NOVEMBER 22.11.2014 17.00 8. KROG 1. SNTL NTS MENGEŠ : NTK OLIMPIJA TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ NOVEMBER 23.11.2014 18.00 TURNIR V NAMIZNEM TENISU MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM NOVEMBER 29.11.2014 9.00 -16.00 SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME ZA OBČINO (PROSTIOR BIVŠE FREME, SLOVENSKA 28, MENGEŠ) SD MENGEŠ DECEMBER 2.12.2014 18.00 DELAVNICA KAKO USPETI 3 -ŽIVLJENJSKI IN KARIERNI KROG MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM DECEMBER 3.12.2014 16.00 -18.00 ISKRICE V OČEH - DOBRODELNI PRAZNIČNI SEJEM OŠ MENGEŠ OŠ MENGEŠ DECEMBER 5.12.2014 17.30 MIKLAVŽEVANJE ZA LOŠKE OTROKE, VKLJUČNO S PRVIM RAZREDOM DVORANA V GASILSKEM DOMU LOKA PRI MENGŠU KD ANTONA LOBODE DECEMBER 6.12.2014 16.00 MIKLAVŽEV POHOD - MRZLICA (LAHKA TURA) ODHOD IZPRED PROSTOROV PD MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ DECEMBER 6.12.2014 21.00 WINTER PARTY MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM DECEMBER 19.12.2014 17.00 ||ČAJANKA LETNO GLEDALIŠČE MENGEŠ TABORNIKI RUP MENGEŠ DECEMBER 20.12.2014 9.00 NOVOLETNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ ì Mlada umetnica Tjaša Mislej nas navduši s svojo energijo in neizčrpanimi idejami. Ko ideje pričenjajo dobivati svojo podobo, pa v uresničitev projekta vloži svojo dušo in srce. Z vztrajnostjo uresničuje svoje cilje in ne pozabi slediti svojim sanjam. Letos ji je Prešernovo gledališče Kranj podelilo Grumovo nagrado, ki jo podeljujejo vsako leto v okviru tedna slovenske drame za najboljše slovensko dramsko besedilo. Kaj bi nam povedala o sebi in o svojem življenju? Si celo svoje otroštvo in mladost preživela v Mengšu? Rodila sem se v Ljubljani, potem pa smo s starši sprva živeli pri babici, v majhni hišici na Viru pri Domžalah. Tam sem tudi hodila v vrtec. Ker je bila hiša že stara, prostora pa bolj malo, sta mama in oče sanjala o lastnem sta -novanju. Kmalu po tem, ko sem dobila še sestrico Jernejo, smo se preselili v Mengeš, kjer sem obiskovala in tudi dokončala osnovno šolo. Že v osnovni šoli sem se vsak dan z avtobusom vozila v Ljubljano v baletno šolo, zato sem se kasneje brez oklevanja odločila za gimnazijo v Ljubljani. Čeprav Men- geš ni močno oddaljen in vožnja ne traja dolgo, sem po končani gimnaziji v času študija živela v najemniški sobi v Ljubljani. Vesela sem, da sem imela to možnost, saj samostojno študentsko življenje v velikem mestu odpira vznemirljive možnosti za mladega človeka. Po izobrazbi si diplomirana profesorica filozofije in literarna kompa-rativistka. Je študij izpolnil tvoja pričakovanja? Kot vem nadaljuješ s podiplomskim študijem ... Študij filozofije in primerjalne književnosti je bil zelo zanimiv in mi je predvsem dal razgledanost, širino in globino v razmišljanju. Vendar ta študij nikoli ni bil moja prva izbira. Pravzaprav sem se zanj odločila, ker nisem takoj opravila sprejemnih izpitov na AGRFT. Poleg študija na FF sem se ves čas intenzivno ukvarjala z gledališčem in sodobnim plesom. Po diplomi sem začela z novinarskim delom in se preživljala s poučevanjem pilatesa. Nadaljevala sem s pedagoškim delom na gimnaziji Kamnik, kjer tudi trenutno poučujem. Kljub neuspehom na sprejemnih moja želja po študiju na gledališki akademiji ni zamrla in ponovno sem se prijavila na sprejemne izpite, ki sem jih opravila in zdaj poleg službe študiram dramaturgijo in dramsko pisanje na 2. stopnji. To v bistvu ni izredni študij, ker В INTERVJU izredni študij na akademiji ne obstaja, sem pa vseeno dolžna plačati šolnino, ker država vzporednega ali zaporednega študija žal v nobenem primeru ne podpira več, tudi če gre za umetniške smeri, kjer je treba izkazati posebno nadarjenost. Všeč mi je način dela, kjer skupina ljudi s skupnimi cilji in interesi skupaj ustvarja in na koncu nastane gledališka predstava Kdaj si se navdušila nad gledališčem in zašla v gledališke vode? Nad gledališčem sem se navdušila že zelo zgodaj, že v osnovni šoli sem hodila v dramski krožek in na baletne vaje. S slovesne podelitve Na splošno mi je všeč tak način dela, kjer ena skupina ljudi s skupnimi cilji in interesi skupaj ustvarja in na koncu nastane umetniški dogodek oziroma gledališka predstava. Gledališče, ples in literatura pa me enako zanimata tudi z druge strani, rada si ogledam dobro predstavo ali preberem dobro knjigo. V času študija na Filozofski fakulteti si ustanovila najprej gledališko skupino Arofaid in nato še plesno skupino Figure 4. Kaj bi opisala kot svoj največji uspeh? Težko bi rekla, kaj je moj največji uspeh. Ni jih še tako veliko, sem šele na začetku profesionalne poti. Ponosna sem na to, da sem skupaj s sošolcem iz primerjalne književnosti ustanovila gledališko skupino in da smo v nekdanjem Kulturnem domu Franceta Prešerna v Ljubljani ustvarili več predstav in tudi uspešno nastopali pred publiko. V zadnjem času pa me najbolj navdušuje pisanje za gledališče, pa tudi za radio in TV. Napisala sem dve drami, radijsko igro, zelo me zanima tudi filmski scenarij. Za dramo Panj si bila tudi nagrajena. Tako je. Aprila letos mi je Prešernovo gledališče Kranj podelilo Grumovo nagrado za mlado dramatičarko, in sicer za dramo Panj. Kogar zanima, si lahko dramo prebere na gledališkem spletnem portalu Sigledal. Najbolj pa si seveda želim, da bi dramo uprizorili v kakšnem poklicnem gledališču. Delno se bo to zgodilo že kmalu, saj bo v SNG Drama v Ljubljani 12. in 13. novembra bralna uprizoritev Panja. Zelo se veselim, saj sodelujejo sami odlični igralci, od Zrneca, Fürsta, Tabakovića, do Tine Vrbnjak in Ive Babić. Od kod črpaš ideje? Kaj te navdihuje? Ideje prihajajo dobesedno od vsepovsod. Zelo na splošno me navdihuje fenomen človek in njegovo mesto v svetu. Zavedam se, da to lahko pomeni vse ali nič. Profesorica in dramatičarka Žanina Mirčevska, ki na Akademiji poučuje dramsko pisanje, študentom na predavanjih dramskega pisanja pogosto citira svojega makedonskega profesorja in znanega dramatika Gorana Stefanovskega, njegovo delo je letos tudi na repertoarju SNG Drama, ki je prepričan, da dober dramatik lahko napiše dramo o čemerkoli. Lahko je to najbolj banalna vsakodnevnost, na primer enourni prizor o mleku, ki je gospodinji prekipelo in njenem obžalovanju, ali pa velika tragedija o predsednici, ki je sprejela napačno politično odločitev in povzročila svetovno vojno. V času študija si se priključila dramskemu krožku študentov, ki ga vodita pisatelj Boris A. Novak in režiser Vinko Möderndorfer. Kako bi opisala to izkušnjo in kakšni so tvoji spomini na ta čas? Dramski krožek študentov primerjalne književnosti, ki sem ga obiskovala več let, je bil takrat namenjen predvsem učenju pisanja dramskih tekstov in potem seveda tudi uprizarjanju lastnega materiala. Oba, Novak in Möderndorfer, sta zelo uspešna in rahločutna umetnika, hkrati pa tudi odlična pedagoga, tako da sem res hvaležna za to izkušnjo. Vsi člani krožka smo bili visoko motivirani in smo se vsak teden dobivali, da smo prebirali novonastale tekste in si nato izmenjali komentarje, pripombe in nasvete. Včasih je bilo kar burno, ko so se strasti razgrele, a prepričana sem, da je bilo to obdobje zelo pomembno za moje nadaljnje ustvarjanje. Takrat sem prebrodila mnoge za-četniške krize, ko ti pisanje ne steče in moraš začeti vedno znova in znova. A tako to gre, pisanje dobre literature ali ustvarjanje dobrega gledališča vzameta veliko časa in truda. Sodeluješ tudi z AIA - Mladinskim centrom Mengeš. V okviru Mladinskega centra si ustanoviteljica in mentorica dramske skupine Zorana. Za Mladinski center Mengeš sem izvedela pred tremi leti, ko sem v časopisu zasledila vabilo novim sodelavcem in prostovoljcem. Takoj sem bila navdušena nad dejstvom, da je Mengeš končno dobil svoj Mladinski center. To se mi zdi ogromna pridobitev in velik korak naprej v razvoju mesta. Začutila sem, da želim biti del te zgodbe in mladim omogočiti kulturno udejstvo-vanje. Tako je nastala gledališka skupina Zorana, ki je odprla svoja vrata vsem mladim, ki jih zanima gledališko ustvarjanje. Prvi dve leti sem skupino vodila jaz, nastale so tri uspešne predstave, ki smo jih uprizorili v Kulturnem domu Mengeš, Plešasta pevka, Pet pe -pelk in Čarovnik iz Oza, tretje leto pa je skupino prevzela igralka in režiserka Brina Klampfer. Tudi Brina je skupino uspešno pripeljala do uprizoritve, in sicer so uprizorili igro Pika Nogavička. V letošnjem šolskem letu pa žal nobena od naju nima dovolj časa, da bi lahko skupino uspešno peljali naprej, tako da trenutno dramska skupina Zorana išče novega vodjo. Sama pa upam, da mi bodo okoliščine v prihodnosti morda spet omogočile mentorsko delo v skupini Zorana, ker so njeni člani in članice zelo predani in nekateri pridno hodijo že vsa tri leta. Mladi naj bodo pri svojih življenjskih odločitvah kar vztrajni in pogumni, če jih neko področje zares zanima Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo, za dramo Panj In o kakšnih novih projektih razmišljaš sedaj? Poleg učiteljskega poklica, ki me sicer veseli, a mi vzame ogromno časa, se poskušam čim več posvečati gledališču in dramskemu pisanju. V Kamniku z dijaško-študentsko gledališko skupino pripravljam uprizoritev Panja. Dokončujem radijsko igro za otroke in mladino Zarja in Svit, hkrati pa pišem dva nova teksta. V enem je glavna junakinja trgovka srednjih let, ki si želi postati slavna pevka, v drugem pa nastopajo brezdomci. Kakšna misel za konec? Predvsem bi mladim sporočila, naj bodo vztrajni in pogumni, če jih neko področje zares zanima in si nekaj močno želijo početi, pa naj bo to kar koli. V današnjih časih je gospodarstvo tako nestabilno, da je težko predvideti, kaj se »splača« študirati in na katerem področju bodo čez deset let zagotovljena delovna mesta. Čeprav je strah pred negotovostjo povsem normalen in pričakovan, naj ne postane glavno vodilo v življenju. Besedilo in foto: Blanka Tomšič OBVESTILO ZDRA VSTVENEGA DOMA DOMŽALE V okviru priprav na sicer malo verjeten morebiten pojav Ebola virusne bolezni želimo obvestiti bralce, v katerih primerih bi se ta bolezen lahko pojavila in kako je treba ukrepati. Bolezen je možna pri osebah, ki so v zadnjih treh tednih bivali ali potovali v za-hodnoafriških državah (Gvineji, Liberiji in Sierri Leone) ali so bili v stiku z bolnikom, ki je preboleval Ebola virusno bolezen in imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen (> 38,6°C - merjeno v ušesu) z glavobolom, drisko, bruhanjem, bolečinami v trebuhu ali krvavitvami. SIMPTOMI IN ZNAKI EBOLA VIRUSNE BOLEZNI (MOŽNO SAMO V PRIMERU, ČE STE POTOVALI V ZAHODNI AFRIKI ALI BILI V STIKU Z BOLNIKOM, KI JE PREBOLEVAL EBOLA VIRUSNO BOLEZEN): 1. vročina (> 38,6°C - merjeno v ušesu) = obvezen znak IN 2. karkoli od naštetega: • hud glavobol, • bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, • nepojasnjene krvavitve. Virus Ebole se nahaja v vseh telesnih izločkih bolnika (krvi, blatu, bruhanju, znoju, slini, semenski tekočini) in se prenaša z neposrednim dotikom. Zato je najbolj pomemben ukrep za preprečitev prenosa bolezni izogibanje nezaščitenemu stiku. Oseba, ki sumi, da bi lahko zbolela za to boleznijo, naj se ne dotika drugih oseb in druge osebe naj se ne dotikajo nje, nujna je uporaba alkoholnih razkužil in zaščitne opreme (dvojne rokavice, obrazna maska, zaščitni plašč in očala). Več informacij v zvezi z Ebolo se nahaja na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje RS. V primeru suma na Ebola virusno bolezen se izogibajte nezaščitenih stikov z drugimi osebami. Uporabite razkužilo za roke, rokavice in obrazno masko. Ne hodite v Zdravstveni dom, ampak pokličite na telefonsko številko 01 7245100 in počakajte na nadaljnja navodila. Konec oktobra je bil pod Gobavico spet športni praznik ob nastopih najmlajših Čeprav smo že pošteno zakorakali v jesen, je tokratna tekma za gorenjski pokal dečkov in deklic, starih od devet do trinajst let, štela tudi za 16. memorial. Ta je minulo zimo zaradi nepredvidenih razmer in muhaste zime na žalost odpadel ter bil prestavljen na zlato jesen. Res je bila letos narava precej skopa z lepimi sončnimi dnevi. A tisto zadnjo soboto v oktobru je bila do prizadevnih klubskih delavcev in funkcionarjev nadvse širokogrudna. Zato je bilo tekmovanje za vse nastopajoče enakovredno, za gledalce pa všečno in zanimivo. Četudi so nastopali skakalci in skakalke v najnižjih kategorijah, je bila na štartni listi dobra stotnija. Nastope pa je končalo triindevetdeset pogumnih skakalcev. Tudi domači navijači so se veselili ene zmage (Taj Ekart) ter drugega mesta (Jure Močnik); Igor Teodor Herbstritt ter Benjamin Bedrač sta ostala brez odličij, ostali pa še nekoliko nižje. Besedilo in foto: Jože Trplan Mengšan Mark Plohl je med svojim skokom celo pomahal svojim navijačem. Zmage ga še čakajo! Pino Štern je dal vse od sebe na svoji domači tekmi. Upajmo, da se bo tudi on razvil v odličnega skakalca. Tržičanka Jerneja Re-pinc Zupančič je med dekleti do 13 let skočila najbolje ter seveda prepričljivo zmagala. Dečki do 10 let; 1. Tadej Bedenik, 2. Stash Bizalj Brus, 3. Valuk Markelj 1. Taj Ekart, 2. Matija Zelnik, 3. Luka Bubulj, so najboljši enajstletniki Deklice, stare do 11 let: 1. Nika Prevc, 2. Tinkara Komar, 3. Ana Jereb Kategorija dečkov do 12 let; 1. Matic Hladnik, 2. Ožbe Zupan, 3. Jaka Resman Najprestižnejša priznanja na tekmi; dobitniki spominskih medalj za 16. memorial AIA - Mladinski center tudi letos na Živ žavu Osnovna šola Mengeš organizira različne prireditve, na katere povabi tudi druga društva in inštitucije. Ena izmed takšnih prireditev je tudi Živ žav in z veseljem smo se odzvali povabilu, saj menimo, da se moramo društva in inštitucije, ki delamo z otroki in mladostniki, čim bolj povezovati in sodelovati za skupno dobrobit mladih in kraja. Veseli smo, da smo bili del tega lepega dogodka. Med mnogimi stojnicami, na katerih so se predstavila različna društva, smo na naši stojnici pripravili letake naših dejavnosti. Za tiste otroke, ki radi ustvarjajo, smo pripravili delavnico, ki jo je vodila umetnica, slikarka Maja Ogrinc. Izdelovali smo čestitke v dequpa tehniki. Za tiste, bolj živahne, pa smo imeli hojo po »slacklinu«. Vse najstnike in otroke, ki bi se radi prosto družili, zabavali ali udeleževali različnih dogodkov in dejavnosti, lepo vabimo v Mladinski center! Besedilo in foto: Sanja in Blanka Tomšič Ličkanje koruze v Domu svete Katarine Vsako jesen ljudje hitijo pospravljat pridelke, ki so jih pridelali s svojimi pridnimi rokami. S tem namenom smo se konec oktobra v Domu odločili, da tudi mi pomagamo pri spravilu pridelkov. V naš prireditveni prostor smo pripeljali koruzo, se posedli okrog nje in jo začeli ličkati. Lepa rumena zrna koruze so se hitro začela kazati, ko smo z nje odstranili liste. Nekateri oskrbovanci so bili bolj spretni pri ličkanju, spet drugi so se izkazali pri povezovanju koruze v pare. Prave umetnine pa so nastajale pri samem zlaganju koruze. Posebej spretno so koruzo med svojimi prsti vrteli tisti, ki so tega dela vajeni. Prostor je počasi postajal nastlan s koruznimi listi, koruznimi laski in s povezano koruzo. Prsti so še vedno spretni tako kot nekoč Vsi skupaj smo se veliko smejali in obujali stare spomine na to delo, ki so ga na kmetih opravljali v večernih urah, saj čez dan ni bilo časa. Izvedeli smo, da so ličkanje koruze opravljale predvsem ženske, medtem ko so moški povezovali koruzo. Ženske so običajno pri tem delu prepevale, pri tem jim je pomagal kakšen domač godec. Ker je to delo včasih ljudem vzelo veliko časa, je moral gospodar poskrbeti za kak priboljšek, da so lažje delali. Vsi skupaj smo ob koncu bili veseli, da je ličkanju sledilo kosilo. Skupaj z delovno terapevtko sestro Polono Vidic sva bila enotnega mnenja, da moramo v dom pripeljati še več tovrstnih dogodkov, s katerimi zažarijo oči. Besedilo: Klemen Jerinc, socialni delavec Foto: Klemen Jerinc PGD Mengeš sodelovalo na dnevu varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami na OŠ Roje 22. oktobra 2014 smo na OŠ Roje organizirali dan varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Letos je bilo geslo oktobra, meseca požarne varnosti: »Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi,« zato smo na naši šoli, ki jo obiskujejo tudi invalidni otroci, še posebej natančno obravnavali ravnanje ob naravnih nesrečah. Učenci so lahko sami preizkusili svoje špricarske sposobnosti Mengeški gasilci so poskrbeli za zanimivo učno uro Na ta dan so nas obiskali številni zanimivi gostje. Takoj zjutraj so se nam kljub hudemu neurju, ki nas je prizadelo čez noč in zaradi katerega so imeli precej dela, pridružili gasilci iz PGD Mengeš z dvema orodnima voziloma. Učenci so lahko celo malo »špricali« in si ogledali gasilsko opremo. Še bolj zanimiva je bila policistka iz Policijske postaje Domžale, ki nam je pokazala osnovno opremo policista na terenu in policijsko vozilo. Po malici so nas čakale štiri delavnice. Na eni smo si ogledali dokumentarne prispevke o delu gasilcev, varuhinja Natalija nam je predstavila osnove prve pomoči, izdelali pa smo tudi plakate na temo naravnih nesreč. Četrto delavnico je vodil gasilec iz PGD Peče, ki je otrokom predstavil manjše gasilsko orodje, zaščitno opremo in jim zastavil tudi nekaj vprašanj. Učenci so z zanimanjem prisluhnili vsem gostom in pokazali, da veliko znanja o zaščiti in reševanju že imajo. Z OŠ Roje se zahvaljujemo policistki in vsem gasilcem, ki so nas obiskali in pošiljamo gasilski pozdrav: Na pomoč. Besedilo in foto: Ajda Lalić Teden vseživljenjskega učenja v vrtcu Sonček V vrtcu Sonček smo v tednu vseživljenjskega učenja pripravili bogat program z vsakodnevnimi zanimivimi dogodki. Vse starejše skupine so se v tem tednu odpravile na pohode za projekt Mali sonček (Groblje, Mengeška koča, mengeški bajer ...). Obiskala sta nas znana glasbenika, Franc Kompare s trobento in Hervin Jakončič s kitaro, orglicami in violino. Otrokom sta predstavila svoje inštrumente in nanje zaigrala kar nekaj otroških pesmi. Otroci in vzgojiteljice smo igranje spremljali z navdušenjem, ob tem ploskali in veselo peli. Za konec sta nas razveselila še s presenečenjem, saj sta s seboj prinesla zgoščenke slovenskih narodnih pesmi, ki sta jih razdelila otrokom. Ob koncu tedna pa smo organizirali že tradicionalno igralno urico za babice in dedke s svojimi vnuki. Ta dan so si vzeli urico časa in se svojim vnukom pridružili pri dopoldanski igri. Zapomnili si ga bomo po prijetnem in domačem vzdušju. Besedilo: dipl. vzg. Tanja Dermastja Foto: Mateja Zrnec Franc Kompare s trobento in Hervin Jakončič s kitaro, orglicami in violino, sta razveselila otroke MENGEŠKI UTRIP Družinski izlet na Primorsko V soboto, 4. oktobra 2014, smo se člani Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša, ki združuje občine Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, odpravili na jesenski izlet. Med vožnjo smo si ogledali filmček, ki ga je posnel naš član Franci Martinjak o starševskem izletu v Avstrijo. Hitro smo prispeli v Koper, kjer smo si ogledali naše veliko pristanišče. Gospod Branko, ki je bil naš vodič, nam je preko zanimive razlage predstavil pristanišče, ki je bilo ustanovljeno pred se -deminpetdesetimi leti. Zavzema 135 metrov obale in je zelo čisto in pospravljeno. Luka je razdeljena na več pomolov in terminalov (za les, kontejnerje, živino, razna skladišča, avtomobilski terminal, hladilnice, rezervoarje za goriva ...). Ogledali smo si velika dvigala, s katerimi dvigujejo težke tovore. Ogled je bil zanimiv, saj smo lahko izvedeli, kako je naše pristanišče pomembno za prevoze tovorov iz Evrope v Ameriko, Azijo, Novo Zelandijo in drugod. Po ogledu smo šli na zasluženo malico, ki je vsem dobro teknila. Z vodičem smo si ogledali mesto Koper, ki je največje mesto na obali. Osrednji trg se nahaja v središču mestnega jedra, ki ga obkrožajo Pre-torska palača, Stolnica in druge. Vodič nam je pripovedoval o življenju tu, nekoč in danes. Po sprehodu skozi mesto smo se odpeljali v notranjost slovenske Istre do idilične vasi Krkavče, ki je zgrajena na plasteh kamnite skalne gmote. V Hiši Vrešje nas je gospodinja pogostila s tradicionalno dobrodošlico - istrsko supo in kruhom. Ogledali smo si kuhinjo z ognjiščem ter številnimi predmeti iz preteklosti. Po ozkih ulicah nas je pot peljala mimo hiš iz starega istrskega kamna do osrednjega dela vasi s cerkvijo, ki stoji na živi skali. Po ogledu cerkve in pokušini grozdja smo se odpeljali na pozno kosilo. V senci orehov smo se pomenkovali in prijetno družili. V zgodnjih večernih urah smo se polni novih vtisov vrnili domov. Besedilo in foto: Metka Mestek, članica društva Sožitje Talenti v živo - skupina Divje jezero v Mladincu V okviru projekta Talenti v živo se v Mladincu enkrat mesečno predstavljajo talentirane glasbene skupine različnih glasbenih zvrsti. Odlična glasbena skupina Divje jezero iz Idrije V oktobru smo gostili odlično glasbeno zasedbo, skupino Divje jezero iz Idrije. Bend sestavljajo glasbeniki v naslednji zasedbi: Aleš Golja - kitara, David Križaj - tipke, Tomi Peljhan - sax, Alen Bogataj - bas in Luka Čibej - bobni. Predstavili so nam avtorsko instrumentalno glasbo, ki pleni tako s flui-dnostjo kot energičnostjo in odlično izvedbo. Vabljeni, da se predstavite na odru Mladinskega centra ali pa se nam pridružite kot poslušalci. Besedilo in foto: Blanka Tomšič V oktobru smo mengeški taborniki organizirali dve akciji - rodov izlet s kostanjevim piknikom in Halloween. Rodov izlet V soboto, 25. oktobra 2014, se nas je skupno enainštirideset tabornikov, otrok in staršev zbralo na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Usedli smo se na avtobus in se odpeljali proti Mojstrani do slapu Peričnik. Po krajši hoji smo prišli do spodnjega slapa in po želji nadaljevali še do zgornjega, nekoliko manjšega. Ko smo se vsi vrnili do avtobusa smo pojedli malico, malo še uživali v svežem zraku Triglavskega narodnega parka, nato pa se odpeljali nazaj do Mojstrane. Tam smo šli na rajže po poteh triglavskih pravljic, kjer smo spoznali vaške posebneže Mojstrane in Dovjega, ki so nas seznanili s sedmimi pravljicami njihovih krajev. Na kosilo smo se odpravili do Mihovega doma pod Vršičem, kjer smo pozneje tudi pekli kostanj in se družili, dokler ni prišel čas odhoda in se odpeljali nazaj v Mengeš. Halloween Na noč čarovnic smo taborniki organizirali Halloween, ki se ga je udeležilo kar enaintrideset otrok. Akcijo smo do prihoda vseh udeležencev začeli ob 17. uri z igro »Čarovnica, koliko je ura?«. Otroci so bili razdeljeni v skupine, ki so krožile po delavnicah. Z lokom smo streljali bučo, delali netopirje iz papirja in si naredili lučke, ki smo jih uporabili za orientacijski pohod. Ko so bile lučke narejene in je bil že mrak, so se starostno mešane skupine odpravile na orientacijski pohod. Na vsaki kontrolni točki se jim je skrila čarovnica, ki jim je dala namig, kako priti do naslednje kontrolne točke. Po vrnitvi vseh ekip smo se pogreli s toplim čajem in pojedli piškote. Do prihoda staršev nam je ostalo še ravno prav časa, da smo se lahko odigrali še nekaj iger. Besedilo in foto: Blaž Slabajna, »Z naravo k boljšemu človeku« Akcije, ki jih letos taborniki še organiziramo: 19. 12. 2014 - čajanka 17. 1. 2015 - zimorajanje 20. 2. - 22. 2. 2015 - zimovanje 28. 3. 2015 - mnogopirhnik 18. 4. 2015 - Taborniški feštival 17. 5. 2015 - Gremo mi na morje 6. 6. 2015 - Golažijada 20. 6. 2015 - Foto-orientacija in zaključek leta 25. 7. - 1. 8. 2015 - tabor Priznanje za napravo za starostnike Naprava za starostnike, ki je namenjena njihovemu komuniciranju z drugimi ter prejemanju opomnikov, je v Bruslju požela veliko zanimanja. Pa ne samo to: v okviru zaključne konference INNOVAge je Razvojni center Srca Slovenije zanj prejel priznanje. Projekt INNOVAge spodbuja trajnostne in inovativne rešitve za daljše in neodvisno življenje starostnikov. Pri projektu sodeluje petnajst partnerjev iz štirinajstih evropskih držav, med njimi tudi Razvojni center Srca Slovenije. Socialno-komunikacijska naprava za starostnike, ki smo jo razvili v Srcu Slovenije in ki starejšim omogoča prejemanje opomnikov, enostavno komunikacijo z dnevnim centrom in sorodniki ter po nadgradnji tudi naročilo storitev, je prepričala ocenjevalce in na slavnostni podelitvi prejela priznanje. To je toliko vrednejše, saj pomeni, da naša naprav za ostarele spada med tri najboljše in nagrajene pilotne akcije na projektu. Na podelitvi je priznanje prevzela direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek. Besedilo: K. V. Srce Slovenije je s strani evropskega projekta INNOVAge prejelo priznanje za razvoj socialno-komunikacijske naprave za starostnike Donatorski prispevek OŠ Mengeš Tik pred katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele Bosno in Hercegovino, sem bila ponovno na obisku pri moji dolgoletni prijateljici - učiteljici tretjega razreda v Prvi osnovni šoli Živi-nice (BIH). Najino prijateljstvo sega v čas zadnje vojne, ki jo je v skrbi za zdravje svojih dveh bolehnih in takrat še majhnih otrok prisilila v begunstvo. Že takrat smo ji zaposleni na OŠ Mengeš pomagali z oblačili, nakupom šolskih potrebščin za njena otroka in z odkupom njenih prečudovitih ročnih del. Te pomoči ona in njeni otroci nikoli niso pozabili in so nam še danes, že odrasli in uspešni, močno hvaležni. Naše predlansko srečanje je bilo po dvajsetih letih prisrčno in ganljivo ter polno lepih spominov na takratni, čeprav kruti čas. Po vojni so se vrnili in začeli znova. Prijateljica - učiteljica se je ponovno zaposlila v svoji šoli. To šolo sem do zdaj že dvakrat obiskala in tam kot upokojena športna pedagoginja in ljubiteljica slikanja izvedla nekaj ur pouka. Čeprav prijetno presenečena nad čudovitimi, radoživimi in skromnimi otroki, sem bila vseeno kar malo žalostna. Ti otroci za svoj napredek nimajo najosnovnejših učil in učnih pripomočkov. O televiziji in računalnikih v učilnicah lahko samo sanjajo, saj še preprostega radia s CD-jem nimajo. Njihovi fi-nancerji jim ne omogočajo niti malic v šoli in presunjena sem bila, ko so ob odmoru za malico jedli le nekateri, drugi pač malice od doma niso imeli. Spomnila sem se naših otrok, ki so pogosto znali reči, da »ne marajo« banan, paštete, mleka, salam in podobnih dobrot, tu v oddaljenosti okoli petsto km pa otroci nimajo vsega tega, kar bi z veseljem pojedli. Ko sem obiskala še ravnateljico šole in ji podarila izvod našega glasila Koraki, je samo žalostno listala po njem in glasno ugotavljala, za kaj vse so prikrajšani njihovi otroci. Nimajo šol v naravi, ne taborov, ne palete krožkov in zanimivih dejavnosti. Imajo le folklorno skupino v kraju in ob mojem obisku so mi z veseljem zaplesali in zapeli. Ob prvem obisku šole sem otrokom podarila eno namizno igro in nekaj sladkarij. To igro so si izposojali, da so se lahko doma igrali z bratci in sestrami. Ob povratku v Mengeš sem kolegom na šoli pripovedovala Učenci iz tretjega razreda v Prvi osnovni šoli Živinice v BIH o teh otrocih, ki so mi »zlezli pod kožo« in jih nisem mogla kar pozabiti. Nad mojim pripovedovanjem sta bila navdušena Branko Lipar, predsednik Šolskega sklada, in ravnatelj šole Roman Burkeljca. Predlagala sta, da bi se naša šola povezala s šolo v Živinicah in jim na nek način pomagala, čeprav skromno, a vseeno dobrosrčno. Šolski sklad je namenil nekaj denarja za nakup likovnih potrebščin za razred moje prijateljice, dve moji nekdanji sodelavki sta prispevali nekaj novih žog in denar za nakup dveh radiev s CD predvajalnikom. Šola je podarila veliko zvezkov in pisarniškega papirja ter kred. Odnesli smo jim tudi nekaj oblačil. Najbolj ponosna pa sem, da se je v akcijo vključil tudi lanski 5. a razred z učiteljico Danijelo Frol, ki se jih je moje pripovedovanje dotaknilo, in za vrstnike v Živinicah so z navdušenjem prispevali svoje igračke in jim izdelali knjigo svojih risbic s sporočili zanje. Vse to sem v začetku oktobra odnesla v Prvo osnovno šolo Živinice in priznati moram, da je bilo srečanje spet prisrčno in ganljivo. Sami so spontano, ko so me zagledali, pričeli peti pesem, ki so mi jo peli pred enim letom, in niso se mogli vsi naenkrat zvrstiti v mojem objemu. Po tej poti se vsem sodelujočim, še posebej pa otrokom lanskega 5. a razreda lepo zahvaljujem in sporočam, da si ti otroci želijo kdaj gostiti vse v svojem okolju, še bolj pa si želijo, da bi imeli kdaj priložnost obiskati Mengeš in našo šolo. Tudi to je Roman Burkeljca že sprejel kot izziv, za kar sem mu že zdaj hvaležna. Tako akcijo sem izpeljala prvič in priznati moram, da sem srečna, da sem delala v šoli, kjer imamo take otroke in zaposlene, ki imajo sočutje za nekoga tam daleč in ki je vesel vsakega darila, še bolj pa sem vesela, da živim v kraju z ljudmi, ki jim je mar. Besedilo in foto: Milica Tomšič Podoknica V nedeljo, 26. oktobra, je praznovala 77. obletnico rojstva naša draga nekdanja pevka MePZ Svoboda Mengeš, Justa Koželj. Najlepše darilo za rojstni dan je pesem prijateljev Pred sredino pevsko vajo smo se zbrali pod njenih oknom in ji s podoknico zaželeli vse najboljše, trdnega zdravja, predvsem pa močno voljo. Justa je bila aktivna pevka v MePZ Svoboda od vsega začetka - torej od leta 1972 in prav z njeno pomočjo je zbor tudi v slab -ših časih uspel obstati. Zadnji dve leti ne poje več, a smo ostali povezani, saj jo še vedno zanima, kaj se z zborom dogaja. Besedilo in foto: Olga Pavlin 60 let od vstopa v prvi razred Drugega oktobra se je štiriindvajset nekdanjih sošolcev iz OŠ Mengeš zbralo za mengeškim kulturnim domom in se z avtobusom odpeljalo v Dolenji Logatec. Tam nas je ob zvokih harmonike pričakal še en sošolec - Janez Kompare, logaški župnik. V župnišču nam je predstavil svoje delo in zgodovino župnije, ki deluje samostojno že sto štirinajst let. Toda v dobrih sto letih so jo vodili le štirje duhovniki! Tudi Janez je tam že precej let. V novejšem času so zgradili dom za starostnike in otroški vrtec, ki ju prav tako uspešno upravlja župnija. Za dobrodošlico so nam postregli s pijačo in pecivom. Potem smo si ogledali Vojni muzej Logatec, ki ga je zasnoval Janez J. Švajncer in nam ga tudi razkazal, ter zanimiv muzej starega kmečkega orodja in starinskih predmetov v Blekovi vasi. Ob 13. uri smo se zbrali v jedilnici logaškega doma za ostarele in si ga po kosilu v celoti ogledali. Skupaj z oskrbovanci doma smo tudi zapeli. Župnik Janez nam je razkazal še otroški vrtec in cerkev sv. Nikolaja. Ob odhodu nam je podaril knjigo 110 let župnije Dolenji Logatec. Obljubili smo si, da se spet srečamo čez tri leta v Bohinju, kjer živi naš sošolec Edo Završnik. Tekst: Ina Malus Foto: Jernej Žnidar Tradicionalni kostanjev piknik v Vrtcu Mengeš Delavci Vrtca Mengeš smo tudi letos v enoti Sonček organizirali že tradicionalni kostanjev piknik. Tako kot leta poprej smo tudi letos pripravili mnoge delavnice. Otroci so skupaj s starši izdelovali strašila in jesenske klobuke ter slikali na filc. Organiziran je bil zelo obiskan kotiček poslikave obraza, na temo jesenski plodovi. Za otroke je bil organiziran tudi poligon, na katerem so lahko preizkusili svoje motorične in gibalne spretnosti. Na pikniku so nas tudi letos obiskali taborniki in gasilci, ki so otrokom in njihovim staršem predstavili svoje delo. Otroci so bili aktivno udeleženi pri obeh predstavitvah in nemalo kdo se je gotovo navdušil za obisk tabornikov ali gasilcev. Ker je oktober tudi mesec požarne varnosti, smo še toliko bolj poudarili pomen gasilcev in njihovega dela. Posladkali smo se tudi s palačinkami s čokolado in marmelado ter se osvežili s čajem. Kljub manjšim količinam kostanja v naših gozdovih ta tudi letos ni manjkal na kostanjevem pikniku, saj smo se ga vsi dobro najedli. Na pikniku smo poskrbeli tudi za dobrodelnost. Postavili smo stojnici, ki sta bili namenjeni zbiranju otroških oblačil in izme -njavi otroških igrač. Lepo vreme in številne dejavnosti, ki smo jih pripravili na ta dan, so pripomogli k temu, da smo vsi uživali in si zaželeli, da bi bil prihodnji kostanjev piknik prav tako uspešen, kot je bil letošnji. Besedilo in foto: Špela Ivanšek Kostanjev piknik je imel tudi izobraževalno noto ■jHuctier! MENGEŠKI UTRIP Л Mengeški dan na Dunaju Vsako mengeško društvo se trudi po najboljših močeh delovati v dobrobit kraju in ljudem. Ko pa se društva povežejo med seboj, nastane lepa predstavitev malega kraja, ki nam jo lahko zavida marsikdo. V četrtek, 9. oktobra, smo Mengšani na Dunaju predstavljali naše glasbeno mesto. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili v avstrijsko prestolnico, na sejmišče poleg svetovno znanega parka Prater. Tam je več dni potekal Wiener Wiesen Fest, nekakšen Oktoberfest. V okviru tega in z namenom še boljšega povezovanja sosednjih dežel, je potekal tudi slovensko-hrvaški dan. Slovenijo sta zastopali dve občini, a Mengšani smo gotovo pustili poseben pečat. Mengeš so predstavljali: Turistično društvo Mengeš, Mengeška godba, Folklorna skupina Svoboda Mengeš, Klub harmonikarjev Stopar ter Melodija Mengeš, občino pa je zastopal podžupan Jože Vahtar. Vseh skupaj nas je bilo tako preko petdeset. Turistično društvo je imelo svojo lično okrašeno hiško, iz katere je dišalo po dobrotah, ki so jih pripravile mengeške gospodinje. Predstavniki društva in Jože Vahtar so predstavljali tako Mengeš kot tudi projekt Srce Slovenije, v katerega Folklorna skupina je očarala tako s plesom kot tudi nošami so poleg naše vključene še druge občine v okolici Ljubljane. Začetek dogajanja so opoldne odprle tri godbe, ki so v kratki povorki prikorakale do glavnega odra, kjer so sledili pozdravi ter kratke predstavitve. Nato je glavni oder napolnila Folklorna skupina Svoboda Mengeš ter Klub harmonikarjev Stopar. Skupaj so zabavali navdušene obiskovalce, istočasno pa je pod svoj šotor s slovenskimi melodijami vabila tudi Mengeška godba. Prijetno popoldne so po končanem nastopu godbe nadaljevali Veseli Begunjčani z mengeškim predstavnikom, klarinetistom Robijem Požarjem. Poleg kulinarike so obiskovalce očarale tudi naše narodne noše ter seveda glasba. Prav tako so bili nad celotno predstavitvijo Mengša zelo navdušeni tudi organizatorji. Še več, povabili so nas, da se prihodnje leto zopet srečamo. Besedilo: Maja Keržič Foto: Miha Požar Kajuhov turnir v znamenju mengeških igralcev namiznega tenisa 27. in 28. septembra je NTD Kajuh Slovan po sedemnajstih letih znova organiziral 24. Kajuhov turnir oziroma Odprto prvenstvo Ljubljane, ki je nekoč privabilo kar tisoč tekmovalcev v namiznem tenisu in je tudi letos prinesel odlične igre mladih igralcev. V dveh dneh je nastopilo sto devetdeset igralcev iz devetnajstih slovenskih klubov. Med njimi je uspešno nastopilo sedemindvajset Mengšanov. V ekipnem delu tekmovanja je nastopilo devetinštirideset ekip v kategoriji mlajši kadeti, kadeti, mladinci in rekreativci. Pri kadetih kar šest Mengšanov na stopničkah Katarina in Nika ekipni zmagovalki Tekmovanje je odprl ljubljanski župan Zoran Jankovič. Edvard Vecko, naš odlični tekmovalec, ki je osvojil naslov v kategoriji veteranov nad šestdeset let, je pozval mlade igralce naj sledijo svojim sanjam in zanje tudi trdo garajo, saj le to vodi do uspeha v vrhunskem športu, pri tem pa naj ne pozabijo na šolske knjige. Med tri srečneže so izžrebali drese Bojana Tokiča, prejel ga je tudi Peter Topič iz Mengša. Do dvojne krone sta prišla Aljaž Frelih, ki je zmagal med posamezniki in v ekipnem delu s soigralcem Timom Pa-vlijem, ter Katarina Stražar, ki je zmagala med posameznicami in s soigralko Niko Kobetič v ekipnem delu tekmovanja. Besedilo: Mlaj Foto: JM Aljaž zmagovalec drugega OT RS za kadete in kadetinje 11. oktobra je bil v Škofji Loki drugi odprti turnir RS v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Po zelo zanimivih in borbenih dvobojih je Aljaž Frelih že drugič v tej sezoni premagal vse svoje nasprotnike in osvojil 1. mesto. Žal je tokrat spodletelo Katarini, ki je morala priznati premoč Katji Kranjc s Ptuja, ki je na koncu osvojila 1. mesto. Besedilo: MLAJ Foto David Orešnik Rezultati: Kadeti: Aljaž Frelih 1. mesto, Tim Pavli 5.-8. mesto ой:" HUr.'J^'1 Alajž ponovno na najvišji stopnički Uspehi mengeških karateistov V telovadnici OS Venclja Perka v Domžalah je 18. oktobra 2014 potekalo drugo Sankukai regijsko prvenstvo domžalske regije. Na tekmovanju se je v različnih kategorijah pomerilo kar štiriinšestdeset deklic in dečkov iz Sankukai karate klubov Domžale, Radomlje, Rodica ter Mengeš. Tekmovalci so se v posamezne borbe podajali pogumno in si ob dobro izvedenih karate tehnikah nabirali točke, prav tako pogumne pa so bile tudi deklice v izvajanju kat. 41 - ■ Е^З в j' ш Janov uspešno izveden mawashi geri Katarina med izvajanjem kate Heiwa yondan Oboji so se pomerili še v izvajanju ippon kumiteja, kjer so znova pokazali svoje znanje karate tehnik. Dobri dve uri sta minili v športnem vzdušju, ki so ga krepili obiskovalci z glasnim navijanjem, prav tako pa so se spodbujali še tekmovalci med seboj. Med njimi so bili tudi tekmovalci domačega kluba, KK Mengeš, ki so dosegli naslednje rezultate. V ippon kumiteju se je med mlajšimi dečki pomeril Maks Jereb in dosegel 6.-7. mesto. Med starejšimi dečki v kategoriji 35-40 kg sta tekmovala Martin Jereb, ki je osvojil 5. mesto, in Aljaž Kuhar, ki se je uvrstil na 6. mesto. V kategoriji kadetov (12-15 let) do 45 kg je Domen Tisaj dosegel 3. mesto, prav tako pa je bil v svoji kategoriji tretje uvrščen tudi Nik Čelan. Uspešen je bil tudi Kristjan Hribar v kategoriji kadeti 50-60 kg, kjer je osvojil 3.-4. mesto. V kategoriji kadetinje kate absolutno si je z elegantno tehniko 3. mesto prisvojila Katarina Levec Grajfoner. Med kadeti do 45 kg pa je bil najuspešnejši Jan Keržič, ki si je priboril kar 1. mesto. Fantom in dekletu iskreno čestitamo, še zlasti pa Martinu, Domnu, Niku, Kristjanu, Katarini in Janu, saj so se s svojimi rezultati uvrstili na Sankukai državno prvenstvo za otroke, ki se bo odvijalo 16. novembra 2014 v Kočevju. Želimo jim veliko uspeha! Besedilo in foto: Saša Voler Pozdrav novi smučarski sezoni V gorah je že zapadel prvi sneg in s tem najavil pričetek nove smučarske sezone. V smučarskem društvu bomo to začeli z že tradicionalnim suhim slalomom na Mengeški koči, 15. novembra. Gre za tek s smučarskimi palicami med slalomskimi količki in je namenjen prav vsem. V prejšnjih letih so se časi tekačev gibali nekje okrog ene minute. Letos bomo pripravili dve progi, in sicer krajšo, ki je nekaterim že dobro poznana, ter pa daljšo, ki bo nekoliko bolj zahtevna in namenjena bolje kondi -cijsko pripravljenim športnikom, ki si želijo nekoliko drugačne tekaške preizkušnje. V cilju bo že, kot vsako leto, dišalo po pečenem kostanju. Upamo na lepo in sončno soboto. Zadnjo soboto v novembru se bo prodajalo in kupovalo na Smučarskem sejmu. Prav tako bomo vpisovali nove in stare člane. Naj opozorimo na novo lokacijo sejma. Ta bo letos prestavljen v prostore bivše trgovine Frema na Slovenski cesti 28. V upanju na veliko pošiljko snega se boste lahko že kmalu pomerili v veleslalomu na Mengeški koči. Sicer pa bomo tudi letos pripravili Mengo pokal, ki vključuje tri tekme v veleslalo -mu. Peljali vas bomo na vsaj en smučarski izlet. Vse aktualne dogodke in novice lahko spremljate na strani www.facebook. com/smucarsko.menges. Veseli bomo vaše udeležbe in sodelovanja na vseh dogodkih, novih članov, mnenj in predlogov. Besedilo in foto: SD Mengeš Upajmo, da bo letošnja zima obilna s snegom in omogočila uspešno smučarsko sezono Drugi odprti turnir MRNTZ Ljubljana V nedeljo je bil v Ljubljani drugi odprti turnir ljubljanske regije v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo sto dvanajst tekmovalk in tekmovalcev iz petnajstih klubov ljubljanske regije. Tudi tokrat so bili Mengšani najštevilčnejši, saj je nastopilo kar štiriindvajset naših tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo desetih skupinah. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Trije Mengšani na stopničkah (Goltnik A., Jokič D., Grad D.) Rezultati: Učenci 2.-3. razred: Luka Jokič 3.-4. mesto Učenke 2.-3. razred: Neža Pogačar Žun 2. mesto Učenci 4.-5. razred: Dejan Jokič 1. mesto, David Grad 3.-4. mesto Učenke 4.-5. razred: Pika Pezdir 3. mesto Učenci 6.-7. razred: Janez Popelar 3.-4. mesto, Rok Grad 5.-8. mesto Učenci 8.-9. razred: Tilen Šalja 3.-4. mesto, Matej Prezelj 5.-8. mesto Dijaki: Nejc Erjavec 1. mesto, Rok Hribar 3.-4. mesto Nogometni turnir trojk v Mladincu Tudi letos se je na igrišču Športnega društva Partizan, v nedeljo 12. oktobra, odvil turnir nogometnih trojk. Čeprav smo koledarsko že krepko zakorakali v jesen, so vsi sodelujoči iskali oddih v senci ter osvežitev z vodo, tako topel dan je bil. Šest ekip v dveh skupinah se je med seboj pomerilo v petnajst minut trajajočih dvobojih. Dve najboljši moštvi iz vsake skupine sta napredovali v izločilne boje. V prvem polfinalu sta se srečali ekipi »Furčki« in »NK Rude«. Boljši so z 8 proti 0 bili »Furčki«. V drugem polfinalu pa so si nasproti stali ekipa »Brazil« in »Mene lulat«. V finale je napredovala ekipa Brazil! Zadnji srečanji sta, kot se spodobi za boje za stopničke, privabile na tribune tudi lepo število gledalcev, ki so prišli spodbujat svoje favorite. Pred velikim finalom je bila odigrana nadvse izenačena in napeta tekma za tretje mesto, kjer so šele po izvajanju prostih strelov slavili »Mene lulat«. Finale sta si glede na prikazane predstave v dotedanjem poteku turnirja zasluženo priigrali ekipi »Furčki« in ekipa »Brazil«! Na koncu pa so bili pri doseganju zadetkov uspešnejši »Brazil« in se tako veselili končne zmage! Posebno priznanje za najboljšega strelca turnirja si je prislužil Blaž Arh, član zmagovalne ekipe. AIA-Mladinski center Mengeš se zahvaljuje za pomoč pri organizaciji vsem prostovoljcem in donatorjem. Besedilo in foto: Matej Polenšek H ŠPORT Vztrajnostna dirka za Veliko nagrado Lukovice Pravo dirkaško vzdušje bilo čutiti v zraku na sončno in toplo soboto, 11. oktobra. V Lukovici se je ob stavbi Avto Kveder odvijala dirka za Veliko nagrade Lukovice - dvajset ekip s po tremi vozniki se je pomerilo v štiriurni vztrajnostni dirki z mopedi do petdeset ccm. Za organizacijo dogodka, na katerem so glavni poudarek dali varnosti udeležencev in gledalcev, so poskrbeli člani AMD Lukovica in sekcija motoristov Moto kluba Rokovnjači. Sama organizacija in priprave na dogodek so bile kar precejšen zalogaj, saj je bilo potrebno zagotoviti dovolj ograj, gum, bal sena in skrbno pripraviti progo z ravno prav odprtimi ovinki. Pred dirko so bili vsi mopedi na tehničnem pregledu, kjer se je izmerila tudi največja dovoljena hitrost in teža voznikov, preverilo delovanje zavor in odstranitev morebitnih nevarnih delov. Ekipe so bile razdeljene v dve kategoriji, glede na maksimalno hitrost motorja in skupno težo voznikov. Ob progi je bil za vsako ekipo zagotovljen servis, zelo prav pa je prišla tudi bližina mehanične delavnice Avto Kveder. Po štiriurni neprekinjeni vožnji je slavnostno podelitev pokalov spremljala Godba Lukovica, prav vsi udeleženci pa so si zaslužili čestit- ke, saj so vsi dirko odpeljali do konca. Za vztrajnost je nagrado dobila ekipa Kregar & Co., ženske Meta, Doris Natalija in Barbina iz Topol so si prislužile največji pokal, v kategoriji Super hitri so na najvišji stopnički stali Mitja, Benjamin in Aleš iz Flexer racing team, v kategoriji Hitri pa Oranžni dirkači Luka, Anže in Andraž. Za zaključek dirkaškega dneva so poskrbeli mladi glasbeniki iz okoliških krajev - The Mint, Podstrešje in Spankakes, za piko na i pa je izjemno žurersko vzdušje ustvaril še znani ra-per 6 pack Čukur s Hangover ladies. Organizatorji so bili zelo zadovoljni s samim dogodkom ter odzivom ekip in gledalcev na dirki, le v večernih urah bi si želeli še malo več obiska, pravijo. Besedilo in foto: Majda Kočar Spretnostna vožnja v Lukovici Poligon na asfaltnem parkirišču pred AvtoKvedrom v Lukovici je bil v nedeljo, 12. oktobra 2014, pripravljen za različne kategorije motorjev, na peščenem delu pa za štirikolesnike. Tekmovalci so bili povečini domačini zelo različnih starosti, saj je bil najmlajši udeleženec star pet let, najstarejši pa oseminšestdeset. Prvi trije najhitrejši Motoristi so odpeljali po dve vožnji, vozniki na šti rikolesni-kih pa tri. Upoštevali so se najboljši časi in po dobrih dveh urah bili znani najboljši vozniki. V kategoriji do 50 ccm so slavili Gostič Iztok, Miha Mahkota in Cvetko Drejc, v kategoriji do 350 ccm Gašper Mahkota, Tomaž Ahčin in Andrejka Vladimir, ki je skupaj z Urošem Dovjakom sodeloval tudi v kategoriji nad 350 ccm. Zmagovalci Motocross Enduro Kategorija Motocross - enduro so Uroš Dovjak, Simon Avbelj in Griša Kersnik. Najboljši vozniki štirikolesnikov pa so bili Jure Stražar, Rok Zupančič in Kiki Cerar. Pa še nekaj zanimivih statističnih podatkov: najhitrejši čas je dosegel Iztok Gostič s 24,75 sek, najhitrejša ženska je bila Mateja Kavšek. Čestitke in pohvale vsem udeležencem, ki so se odzvali povabilu organizatorja AMD Lukovica in se preizkusili v spretno -sti na svojih dvo- ali štirikolesnih jeklenih konjičkih! Besedilo in foto: Anže Kočar Sv. maša za pokojne gasilce v loški cerkvi Oktober je mesec varstva pred požari, ko mnogi gasilci radi preizkusijo svoje znanje in sposobnosti v gasilskih veščinah, samostojno ali skupaj s sosednjimi društvi. Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu pa v tem času pripravi tudi sv. mašo v spomin na umrle gasilke in gasilce iz celotne Gasilske zveze Mengeš. Pri pripravi člani tudi dejavno sodelujejo, saj cerkev sami okrasijo, berejo berila in prošnje. Tako sv. mašo, ki je bila že deseta po vrsti v cerkvi sv. Primoža in Felicijana, je v soboto, 11. oktobra, ob 17. uri ob spremljavi Pevske skupine Rž daroval mengeški duhovni pomočnik in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Anton Štrukelj. Pred tem so se oglasili tudi loški zvonovi, iz katerih so pritrkovalke Francka, Joži in Irena izvabljale prijetne melodije za uho in dušo ter tako vabile okoličane k pobožnosti. V cerkvi se je zbrala lepa druščina svečano uniformiranih gasilk in gasilcev iz Loke, Mengša, Topol, Jarš - Rodice, Leka in Trzina s prapori ter svojci in znanci pokojnih. Dr. Štrukelj je v svojem bogatem in zelo čustvenem nagovoru orisal častno delo pokojnih in sedanjih gasilcev, ki s svojo vnemo in nesebičnostjo dokazujejo, da so nepogrešljivi pri pomoči potrebnim v današnji družbi. Ob koncu sv. maše se je predsednik PGD Loka Robert Ručigaj vsem sodelujočim in navzočim zahvalil za sodelovanje in jih povabil na klepet v senco bližnjih dreves in k pecivu, ki so ga pripravile loške gospodinje. Besedilo in foto: Jože Brojan Otroški pevski zbor Angelčki Otroški pevski zbor Angelčki je bil ustvarjen z namenom, da bi lahko tudi otroci s svojim petjem popestrili svete maše. Poleg sodelovanja pri družinskih svetih mašah v župnijski cerkvi pojemo enkrat mesečno tudi v Domu svete Katarine. Prepevamo na otroških revijah domžalske dekanije in koncertih Marijinih pesmi, tradicionalno pa pojemo tudi na sveti večer in velikonočni ponedeljek. Z otroškim petjem vsako leto polepšamo prvo sveto obhajilo in kakšen sveti krst, pa tudi pri sveti birmi smo že peli. V zboru prepevamo otroci, stari od šestega leta dalje pa vse do srednješolcev, ki se med nami še zelo dobro počutijo. Tako je naš zbor prava pisana druščina. Naša zborovodkinja je Urška Bolta, ki ji včasih kakšno ušpičimo, sicer pa smo večinoma zelo pridni pevci. Na kitaro pa nas spremlja Matevž Bolta, ki smo ga še posebej veseli, saj doda zboru poseben moški čar. Srečanja potekajo letos v dveh skupinah, in sicer ob sredah ob 19. uri (za starejše) in sobotah ob 10. uri (za mlajše) v Župnijskem domu svetega Mihaela, pred vsakim nastopom pa je potrebna tudi kakšna dodatna vaja. Pridruži se nam tudi ti in postani Angelček! Besedilo: Maša Matan, Angelček Foto: Urška in Matevž Bolta Angelčki prepevajo na otroških revijah domžalske dekanije in koncertih Marijinih pesmi В IZ ŽIVLJENJA CERKVE Romanje v Vipavsko dolino V četrtek, dva dni pred praznikom vseh svetnikov, smo se na romanje v dolino sonca odpravili mnogi, ki čistimo in krasimo župnijsko cerkev sv. Mihaela in druge prostore, ki ji pripadajo, ter podružnično cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki. Avtobus podjetja Gerčar s prijaznim šoferjem Marjanom nas je ob 8. uri odpeljal na ogled mozaikov svetovno znanega patra Marka Ivana Rupnika, sicer doma s Črnega Vrha nad Idrijo, vendar živi in dela v Rimu, kjer ima tudi svoj atelje. Najprej nas je vodila pot v Vrhpolje pri Vipavi, kjer nas je pričakal in pozdravil domači župnik Janez Kržišnik in kjer smo si v župnijski cerkvi sv. Primoža in Felicijana ogledali največji mozaik v Sloveniji. Tam je mengeški župnik in gostitelj romanja Janez Avsenik daroval tudi sv. mašo. Nato smo se odpravili v cerkev sv. Štefana v Vipavo zaradi čudovitih fresk našega rojaka Franca Jelovška, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Po tem enkratnem ogledu smo si privoščili slastno kosilo, nato pa nam je vipavski župnik Alojz Furlan v Logu pri Vipavi odprl božjepotno cerkev Marije Tolažnice žalostnih, kjer smo imeli litanije Matere Božje. V poznih popoldanskih urah smo se zadovoljni in dobro razpoloženi vračali proti domu. V avtobusu smo zmolili še del rožnega venca in za konec zapeli Angelčka. Naj ob tej priložnosti povabim vse, ki imate voljo ter čutite skrb za prijetno in vzorno delovanje naše župnije, da se nam pridružite. Z veseljem vas bomo sprejeli v našo družbo. Besedilo in foto: Marjana Brojan Romanje k sv. Tilnu nad Repnjami Bila je prelepa sobota, 11. oktobra, s soncem obsijana in topla, kot že dolgo ne. S sestro Polono sva ob dveh popoldan odpeljali dve stanovalki našega Doma sv. Katarine na romarsko sv. mašo k sv. Tilnu nad Repnjami. To je kraj, kjer imajo svoj samostan šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Gospa Zofija se je odločila, da to pot zadnjič roma k sv. Tilnu Na njihovem dvorišču smo pustile avto in se peš odpravile deset minut po gozdu navkreber do cerkvice. Gospa Amalija je vmes občudovala naravo in obujala spomine na minu- le dni, ko še ni bila nastanjena v domu, gospa Zofija pa se je odločila, da to pot zadnjič roma k sv. Tilnu. Kljub naporu smo srečno premagale še zadnji vzpon po kamnitih stopnicah, kjer nas je pričakala prelepa obnovljena cerkev. Tam so že čakali zbrani romarji in p. Marko Novak, ki je med sv. mašo izračunal, da je to že 19. shod po vrsti, odkar smo pričeli romati k sv. Tilnu. Prva maša se je darovala za mojo pokojno mami, potem pa po drugih namenih in potrebah. Po sv. maši je sledil prijeten klepet, druženje in skromen agape ob zidu pred cerkvico, potem pa še srečen sestop do samostana in vožnja v dom. Obe stanovalki, gospa Amalija in gospa Zofija, sta bili romanja zelo veseli, ker sta kljub zrelim letom pot zmogli in ker je prineslo prijetno spremembo v sicer precej utečeno in vsakdanje domsko življenje. Ugotovili smo, da bi bilo takih kratkih romanj lahko več, pa ni nujno, da ravno v hrib, ki ga malokdo od domskih zmore. Besedilo: Marta Hribovšek, gospodinja Foto: Miha Hribovšek Kateheza Dobrega pastirja Pri obhajanju svete maše nas Bog zbira okrog oltarja. Ko duhovnik pripravlja kelih, da vanj veliko vina, ki je znamenje za Jezusa in malo vode, ki je znamenje za ljudi. Pridruženje vode vinu je znamenje naše združitve z božjim življenjem. Duhovnik položi roke nad kruh in vino ter prosi Očeta naj pošlje Svetega Duha, da spremeni kruh in vino v telo in kri vstalega Kristusa. Jezus nam podarja celotno stvarstvo. Za nas daje svoje življenje. Ko prejmemo velik dar odgovorimo, se zahvalimo Bogu. Na rokah ponudimo Jezusa, kruh in vino, sebe v vinu z Jezusom. Duhovnik moli: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu, tebi, vse -mogočnemu Bogu Očetu, v občestvu Svetega Duha, vsa čast in slava vekomaj.« Odgovorimo: »Amen, tako je.« Skupaj s Kristusom, po Kristusu in v Kristusu se darujemo v slavo Boga Očeta. Pri maši se zavedamo velikega daru in sprejemamo Jezusa v Ko jemo od enega prelomljenega kruha, postanemo med seboj bratje in sestre evharistiji. Vsi se hranimo z eno, isto hrano in v vseh je eno, isto življenje: življenje vstalega Kristusa. Ko jemo od enega prelomljenega kruha, postanemo med seboj bratje in sestre. V Jezusu smo povezani z vsemi ljudmi, z živimi in pokojnimi. Jezus nas ni želel pustiti samih. Njegov največji dar je, da želi ostati z nami pod podobo kruha in vina. Besedilo in foto: Mojca Rot « V A B I M O V A S na tradicionalno dobrodelno prireditev Šolskega sklada Osnovne šole Mengeš ki bo v petek, 21. novembra 2014, ob 18.30, v Kulturnem domu Mengeš. Nastopajoči bodo izvedli zanimiv in pester program. Ves izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen šolskemu skladu za pomoč učencem iz socialno ogroženih družin. OBJAV/ ZA PROSTOVOLJCE AIA - Mladinski center 1Аще.s išče prostovoljce za: :!fi!. t* w гк-с- , : [nrfjocp fsHjt H^atr^ Jer-- imóp . vfw Ppupč № ud i u L t tU Jpc ЙКЙвМИСД KlOSTOftA ibsriswmdrjifyu .Р0ТОР15ЫЛ PfittUVANJA {WbljrrYM it „ p r ..' ^ tdeliEi fttjd ra цНпИ-tfm : lui-mj . ORMHL£ie№je ZABAVNE M JAVNOSTI . I7VAJ*UTF DR-AVWIC ¥N PfcFIlAVAHiT 7k JUl.AIlF -VODENJE SOĆIALbJC PREVENTIVE PGOSTflYOI.JWO Dem (tvöyi dtjü) Elizabeta Flere je tista mladenka, ki sladka mengeški vsakdan. Prevzela je edino mengeško slaščičarno, kjer nadaljuje delo staršev in ga še nadgrajuje z novimi recepti. Lahko se pohvali, da je naredila že torto za 450 ljudi, a je vseeno skromna in z nogami trdno na tleh. Prihajate iz Mengša ali ste priseljeni? Sem rojena v Mengšu, tu sem obiskovala osnovno šolo, hodila v glasbeno šolo in se učila violino, sedem let hodila na namizni tenis ... Ste po izobrazbi slaščičarka? Po izobrazbi sem diplomirani inženir živilske tehnologije. Hodila sem na biotehniško fakulteto, kjer sem diplomirala iz kakovosti jajčnih krem z zmanjšanim deležem sladkorja in rumenjaka. Pri tem sem ugotovila, da se kakovost z manjšo količino rumenjaka in sladkorja poslabša, toda jajčna krema še vedno obdrži svoje lastnosti. Poleg študija sem obiskovala in po izpitih naredila tudi srednjo slaščičarsko šolo. Za diplomsko nalogo ste imeli zelo zanimivo temo. Torej manj jajc še ne pomeni bistveno zmanjšanje kakovosti. Ali to vpliva tudi na ostale značilnosti kreme? Ko daš v kremo manj rumenjakov, se spreminja barva, ki gre vse bolj na zeleno. To je najbolj očitna vizualna lastnost, ki vpliva na izdelek in je lahko zelo moteča. Slaščičarna Flere ima bogato tradicijo v Mengšu. Kako se je začela vaša družinska zgodba? Starši so prišli v Mengeš iz Savinjske doline. Mami Milena je bila doma v Bočni pri Gornjem Gradu, oči Mirko pa prihaja iz Letuša. Leta 1977 leta sta se preselila v Mengeš in odprla slaščičarno na na- slovu Slovenska 38, ki je bila na drugi strani ceste kot danes. Najela sta lokal, ki sta ga upravljala deset let. Ker lastniki lokala niso hoteli prodati, sta kupila hišo na drugi strani ceste, kjer smo še danes, in nadaljevala s slaščičarstvom. Mami je bila po poklicu slaščičarka in podjetje je bilo pravzaprav njeno, oči pa je kot ekonomski tehnik skrbel za poslovanje. Ker je imel umetniško žilico, je sam okraševal in tudi fotografiral torte. Ste kdaj računali na to, da boste nekoč prevzeli družinsko slaščičarno? Na to nikoli nisem posebej računala. Je pa družinska anekdota, da sem pri štirih letih rekla stari mami: »Ko bom prevzela slaščičarno, boš prišla k meni delat.« Kdaj je dejansko prišlo do prenosa lastništva? Podjetje sem prevzela leta 2011, ko je šla mami v pokoj, jaz pa sem leto kasneje diplomirala. Naredili sva prenos podjetja. Pri tem so mi z nasveti veliko pomagali na Obrtni zbornici in na DURS-u, tako da nisem imela težav. Prenos je potekal kar hitro in v mesecu dni je bilo vse urejeno. S slaščičarno ste povezani že od otroštva. V slaščičarni sem delala že od majhnega. Vse kar sem si kupila kot otrok, sem si sama zaslužila. Nisem dobivala nobene žepnine. Tudi zato je bil prenos le formalnost, ker sem delo v slaščičarni poznala. Mlada naslednica družinske slaščičarne uspešno nadgrajuje recepte Torej ste slaščičarka po duši? Rada delam. Nikoli ne bi mogla delati v pisarni. Rada dekoriram torte. Na you-tubu imam sedemminutni film s slikami dvestopetdesetih tort, ki sem jih večinoma sama okrasila. Vam stranke same povedo, kakšno torto želijo? S čim jih krasite? Od ljudi potrebujem le fotografijo in uresničim njihovo željo. Krasim jih s posebno maso, čokolado, smetano ali masleno kremo, ki je bolj obstojna in gladka. Od kod črpate ideje? Veliko jih je na internetu, na srečo pa je vedno več novih otroških likov, ki jih lahko upodobim. Torej naredite več tort za otroke? Pravzaprav ne. Starejšim veliko več pomeni torta za rojstni dan kot otrokom. Otroci dandanes niso tako sladkosnedi kot včasih. Največ imamo naročil tort za rojstne dneve. Pol je otroških, pol pa za okrogle obletnice starejših. Nekaj je tudi poročnih, za krst, obhajilo in birmo. Toda torte niso vaš najbolj prodajani izdelek. Največ spečemo piškotov in ostalega peciva. Večina strank pa k nam prihaja od drugod, razen ko pride čas za krofe, fiancate in parkeljne, katerih največ pokupijo prav Mengšani. Vam pa ob strani stoji tudi dolgoletna sodelavka ... To je Vida Lavrič. Pri nas je že od svojega 16. leta, torej že 28 let. Skrbi za pripravo vseh mas, zameša piškote, peče torte. Večkrat imam na praksi tudi dijake iz BIC Ljubljana. Seveda pa mi tudi mami in oči še vedno priskočita na pomoč. Koliko časa preživite v slaščičarni? Slaščičarna je zaprta le ob ponedeljkih. Ni mi težko delati, a mi zmanjka energije za ostalo. Opazil pa sem vas tudi na Mihaelovem sejmu. Kakšna je bila prodaja? Na srečo je bilo lepo vreme, tako da sem stroške pokrila. Če bi bilo vreme slabo, se ne bi izšlo. Lepo je srečati več ljudi, strank. Tako nas na tovrstnih dogodkih spoznajo še drugi. Hodimo le na okoliške prireditve, kot so Dnevi narodnih noš v Kamniku, Kmetijski sejem v Komendi in vedno smo prisotni na Mihaelovem sejmu. Imamo lastno prikolico, ki jo je po meri naredil oče, največ pa prodamo krofov, fiancatov in slaščic, ki se jih da odnesti s seboj. Kakšne načrte imate za prihodnost? Ne delam velikih načrtov za naprej. Ne sanjam pri belem dnevu, kako bom uspešna in bogata. Toda na obstoječi lokaciji smo malce utesnjeni in bi si želela več prostora za delo in stranke. Je pa res, da večina strank ne posedi, ampak vzame slaščice s seboj. Želim pa si ostati slašči- čarka celo življenje in da bo slaščičarna Flere čez petintrideset let še vedno obstajala. In kaj za vas pomeni biti bogat? Biti bogat pomeni, da si zadovoljen s tistim, kar narediš. Da to narediš dobro in da so stranke zadovoljne in se zopet vračajo. Kaj štejete za največji uspeh? Naredila sem že torto za štiristo petdeset ljudi. Bila je poročna, v štirih nadstropjih brez stojala. Skupaj jo je sestavljalo več tort in osem okusov. Delali smo že torte v obliki kače in vlaka ter stonoge v dolžini šestih metrov. Ponosna sem na svoje kokosove piškote. Naredila sem svoj recept, ker do sedaj ni bilo mehkih kokosovih piškotov. V načrtu imam ponuditi tudi nove piškote, ki imajo delovno ime čokoladni krogci. Njihova posebnost je, da bodo polnjeni s čokoladno kremo. To pa so že presežki. Ste kdaj nastopali na kakšnih tekmovanjih? Nikoli v življenju nisem tekmovala. Vsak ima tisto, kar si zasluži. Če ne bi bil nihče nevoščljiv, bi bilo veliko lepše na svetu. Danes časi niso ravno rožnati, kako gledate na vsakdan? Za vse je dovolj vsega, le bolj enakomerno bi bilo dobrine potrebno porazdeliti. Srečujem se s podjetniki, ki jamrajo, da se to ali ono ne splača. Delati je potrebno in se vse splača. Sicer pa bodi doma in jamraj. Glede na to, da se pogovarjava ravno za časopis - jih redno berete? Moje jutro se začne s kavo in časopisom. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik ^Recept Za linške piškote Sestavine: • 1 kg margarine • 0,62 kg sladkorja • 3 jajca • 1,7 kg bele moke • višnjeva marmelada Priprava: Margarino zmehčajte na toploti, dodajte sladkor in mešajte, da masa penasto naraste. Nato dodajte jajca in na koncu še moko. Testo naj počiva pol ure, nato ga razvajajte, razrežite z modelčki. Piškote pecite na 200 stopinj, 10 minut. Nato jih ohladite in namažite z višnjevo marmelado. Na koncu piškote posujte z mletim sladkorjem. Mengeška godba na Dunaju Letošnji oktober je bil kar pester mesec. Poleg nekaj tradicionalnih nastopov ter otvoritve nakupovalnega centra v Domžalah je godba najbolj ponosna na enodnevno gostovanje na Dunaju. V četrtek, 9. oktobra, je na Dunaju, na sejmišču poleg svetovno znanega parka Prater, potekal slovensko-hrvaški dan v sklopu večdnevne prireditve Wiener Wiesen Fest, ki se ga je udeležilo več mengeških društev, med njimi tudi Mengeška godba. S še dvema godbama, Pihalnim orkestrom KUD Pošta Maribor in Varaždinsko godbo iz Hrvaške, smo v krajši povorki prikorakali pred osrednji oder, kjer je sledil pozdrav ter kratka predstavitev sodelujočih. Godbeniki smo z igranjem nadaljevali v enem izmed velikih šotorov. Kljub malo neugodni zgodnjepopoldanski uri smo z dvournim koncertom privabili veliko poslušalcev, ki niso mogli skriti navdušenja nad priredbami Avsenikovih skladb ter slovenskih venčkov. Z godbo je zaigral tudi harmonikar Klemen Stopar. Avstrijce smo presenetili tudi z eno njim priljubljeno domačo skladbo, ki smo se je naučili prav za to priložnost. Tudi organizatorji so bili zelo zadovoljni z našo predstavo, tako da je prišel voditelj že kar med koncertom do dirigenta ter mu sporočil, da se nam obeta že novo sodelovanje v prihodnjem letu. Po koncertu smo imeli čas za okušanje avstrijskih dobrot, manjkale niso niti preste in pivo, nekateri pa so uživali v Pratru. Domov smo se vrnili polni pozitivnih vtisov ter veseli, da smo z našim glasbenim prispevkom pripomogli k uspešni predstavitvi našega glasbenega mesta. Do konca meseca smo zaigrali na otvoritvi trgovskega centra Tuš v Domžalah, ki je bila v sredo, 29. oktobra dopoldne. Tradicionalno smo preživeli tudi 31. oktober, ko smo se poklonili žrtvam NOB v Loki ter talcem pri spomeniku na Zalokah v Mengšu. Ker pa letos mineva sto let od pričetka prve svetovne vojne, smo zaigrali tudi pri tem spomeniku v Mengšu. Tekst: Maja Keržič Foto: Miha Požar Veteranska sekcija Mengeške godbe na ORF Veteranska sekcija Mengeške godbe neprenehoma deluje že štirinajsto leto. V letošnjem letu delujejo pod taktirko Janeza Pera, ki nadomešča dirigenta Vinka Sitarja. Za njimi je že veliko nastopov, še posebej ponosni pa so na snemanje avstrijske televizije ORF. Veterani godbe, torej prekaljeni glasbeni mački, ki so že srečali Abrahama in imajo željo po poustvarjanju glasbe in prijetnem druženju, se enkrat tedensko zbirajo na vaji. Na nastopih jim včasih na pomoč priskoči tudi kakšen mlajši godbenik, tako kot tudi oni še vedno radi aktivno sodelujejo z Mengeško godbo. Pogosto nastopajo na proslavah, praznovanjih, mašah ter zabavajo najmlajše v vrtcih in malo starejše v domovih za upokojence. V letošnjem letu so ustvarjalci televizijske oddaje Servus-Srečno-Chao, ki jo mesečno predvajajo na avstrijskem ORF-u, posneli prispevek o njihovem delovanju. Snemanje je potekalo v idilični okolici gradu Jable, snemalna ekipa pa je prisostvovala tudi njihovi vaji v godbenem domu, kjer so na kratko zaigrali v živo. Kratko in zanimivo predstavitev, ki so jo predvajali v juniju 2014, si lahko ogledate na http://www. servus-srecno-ciao.eu/sitemap-1/juni-2014/28-juni/. V nedeljo, 28. septembra, je aktiv veteranskih godb Slovenije organiziral letno srečanje veteranov, ki je tokrat potekalo v Lju- bljani. Čeprav je bila Mengeška po sestavu najmanj številčna, a najstarejša, se jo je še kako dobro slišalo. Zaigrali so pet skladb, ki so delo slovenskih avtorjev. Prisluhnili so še ostalim sodelujočim godbam, za konec pa združeno zaigrali tri skladbe. Nedeljsko dopoldne v lepem sončnem vremenu je hitro minilo, predvsem pa so godbeniki navdušili z izbranim programom in lepo izvedbo skladb. Naslednje leto, ko bo Veteranska sekcija Mengeške godbe praznovala petnajsto obletnico delovanja, bo srečanje v Mengšu. Besedilo: Maja Keržič Foto: Franc Žun Godbeniki pred nastopom na Srečanju veteranskih godb v Ljubljani ■■i ri fi i JL Ц Čokoladne sanje malega Jakoba in avtorja Jožeta Brojana V teh dneh je pri založbi Salve d.o.o. izšla prijetna zgodbica za najmlajše, katere avtor je Jože Brojan iz Loke pri Mengšu. V svoji petnajsti knjižici se otrokom približa s čokoladnimi sanjami... Otroci veliko sanjajo. Njihov svet je poln domišljije in nekateri dogodki, ki se med letom zvrstijo v natančno določenem zaporedju, se najprej uresničijo v sanjah. Pričakovanje sv. Miklavža, tega velikega dobrotnika otrok, ki ga obdajajo angeli in parklji, je za večino otrok nepozabno doživetje, ki ga je težko primerjati s kakšnim drugim. Jože Brojan, ta veliki otrok, ki tudi po šestdesetem letu ni izgubil otroške duše, je svoji novi pripovedi, ki govori o sv. Miklavžu, dal naslov Čoko -ladne sanje malega Jakoba. Jakobove sanje se niso dogajale v kakšni veliki mestni stolpnici, ampak v prikupni leseni hiški ob robu gozda, v katere kamri sta spala Jakob in Maša. Zgodba je postavljena v odmaknjen in pozabljen svet, daleč od mestnega vrveža, kjer je vse na dosegu roke, samo če imaš dovolj denarja - v mestu ni treba sanjati, ker lahko vse kupiš. V hiški na robu gozda pa si velikokrat tudi v skrbeh. »Kaj, če je letos Miklavž pozabil na naju?« je z otožnim glasom rekel Jakob in pogledal proti Maši. »O, to pa že ne, Miklavž ne pozabi na nikogar! Pa tudi najini pismi, ki sva ju pustila zanj na okenski polici, je že vzel,« je odločno odgovorila Maša. Brojanova zgodba ni osamljen primer, ampak težka resničnost mnogih družin, ki jih je recesija potisnila v boj za preživetje. V Jakobovih sanjah pa nastopajo sošolci, ki niso izgubili svojega upanja in verjamejo v dobroto: »Veš, Maša, vsi otroci smo bili videti kakor snežni možje, saj je snežilo tako močno, da si komaj kaj videl, a nas je kljub temu pričakala čudovita nebeška glasba. Malo večji in veliki angeli so tako glasno igrali na vsemogoča čokoladna glasbila, da se je slišalo do nebes in nazaj. Tako, kakor jim je naročil Miklavž.« Brojanova zgodba je res prava tolažba za dušo, ilustracije Erne Kovač pa otroško domišljijo še podkrepijo, da ne moreš več dvomiti o zmagi dobrega in lepega. Tako je tudi prav. V imenu vseh otrok hvala lepa obema, da sta s čokoladnimi sanjami malega Jakoba vsem polepšala zimske urice. Treba je sanjati, vsak dan znova, in upati, da se bodo naša pričakovanja uresničila. Besedilo in foto: Branko Balažic Črnuški september 2014 Vsako leto konec septembra je v Črnučah v Kulturnem domu dogodek z naslovom Črnuški september, kjer se zvrsti kar lepo število kulturnih dogodkov. MePZ Svoboda Mengeš je na Zboriadi sodeloval četrtič, tokrat z novim zborovodjem Iztokom Kocenom. Nastopila sta še dva zbora z imenom Svoboda: MePZ Medis in ŽPZ Medis KUD Svoboda Črnuče z zborovodjem Markom Tiranom. Naš novi zborovodja, Iztok Kocen, je doma iz Senožeč. Zaključil je študij glasbene pedagogike na Ljubljanski Akademiji za glasbo, sedaj pa je redni študent podiplomskega študija na oddelku za Kompozicijo in glasbeno teorijo. Njegove skladbe so doživele uspešne izvedbe tako v tujini (Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ...), kot tudi na domačih tleh. Na poustvarjalnem področju je aktiven predvsem kot zborovodja, korepetitor in pianist, čas pa si vzame tudi za sodelovanje z različnimi vokalno-inštrumentalnimi zasedbami. Sodelovanje z novim zborovodjem smo dobro začeli. Vsi pevci smo uspešno prestali avdicijo, saj je Iztok želel pobliže spoznati naše glasove in pevci smo prepričani, da fant ve, kaj dela! Zapeli smo pet skladb iz različnih obdobij - prvi dve starejši pesmi s hudomušno vsebino - O bene mio, skladatelja Adriana Willaert (Adriana Vilarta) in drugo tradicionalno podeželsko pesem La villanela, Franca Burkharta. S prijetnimi občutki smo se poslovili od poslušalcev, še prej pa zapeli preostale tri skladbe. Prva je bila Dil, dil, duda, ple- sna pesem o Ciganih iz Dekanovcev, priredil jo je France Marolt, druga, ljudska v priredbi Gustava Gonza Mejsec svejti, je hudomušna pesmica iz Beltincev, pravzaprav je bolj pogovor med mamo in hčerjo in tretja ljudska, sto deset let stara, a še vedno zelo lepa in nežna pesmica, Je pa davi slan'ca pala v priredbi Mateja Hubada, s katero smo zaključili samostojni nastop. Za konec Zboriade se je na odru zbralo več kot petdeset pevcev in skupaj smo zapeli še skupni pesmi: Oj Triglav, moj dom in Pevec pod vodstvom obeh zborovodij - Marka Tirana in Iztoka Kocena. Besedilo in foto: Olga Pavlin ■ politika smo SMO po volitvah Za nami so šeste volitve od ustanovitve Občine Mengeš. V novoustanovljeni stranki SMO smo na njih kandidirali s polno listo kandidatov za občinski svet ter s svojim kandidatom za župana Občine Mengeš. Na županskih volitvah so občanke in občani ponovno izrazili zaupanje obstoječemu županu Francu Jeriču, naš član Aleš Jane-žič pa je kot drugi najuspešnejši kandidat prejel dobro petino glasov. Veliko podporo je SMO dobila v občinskem svetu, saj smo s petimi svetniki druga najmočnejša svetniška skupina. Teden dni po končanih volitvah je bil sklican Svet stranke SMO, ki je obravnaval in ocenil rezultate minulih volitev ter na podlagi teh določil usmeritve za delovanje SMO v tem mandatu. V celoti smo v SMO z izidom volitev zadovoljni in ga razumemo kot veliko zaupanje s strani mengeških volivk in volivcev, ki nam omogoča pomembno sodelovanje tako pri zakonodajni kot izvršni oblasti Občine Mengeš. Zavedamo se svoje odgovornosti, zato bomo v mandatu, ki je pred nami, delali v skladu s programom SMO ter pri njegovem uresničevanju sodelovali z županom in vsemi svetniškimi skupinami. Enako pričakujemo tudi od njih, saj imamo podobne programe in cilje. Ob tem se zavedamo, da so kljub enakim ciljem poti do njih mnogokrat različne, zato bodo med nami potrebna dogovarjanja in usklajevanja, pri čemer želimo delovati povezovalno in v dobro vseh občank in občanov ne glede na to, ali nam bo zaupano podžupansko mesto ali bomo delovali v opoziciji. Svet stranke SMO je sprejel sklep, da Izvršni odbor SMO takoj pristopi k izvedbi postopkov za izbor naših kandidatov za delo v odborih in komisijah Občine Mengeš in da v Občinskem svetu podpremo čimprejšnjo ustanovitev njegovih delovnih teles. Volivkam in volivcem se še enkrat zahvaljujemo za zaupanje na minulih lokalnih volitvah. Upravičili bomo Vaše zaupanje. Besedilo: Peter Gubanc, predsednik SMO NSi Program N.Si - Krščanskih demokratov Sloveniji kaže smer Dan za vrhom slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju je Gospodarski klub N.Si organiziral posvet o aktualnih javnofinančnih izzivih, na katerem so dr. Marko Jaklič, dr. Igor Masten in dr. Janez Šušteršič iskali odgovore na vprašanje, kaj smemo in kaj bi morali pričakovati od nove vlade. Sodeč po odgovorih smo večino rešitev za slovenske probleme že pred časom zapisali v naš program, ki seveda ostaja temelj našega prihodnjega delovanja, je o posvetu razmišljal poslanec in vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin. Pravice in nabor storitev, ki jih zagotavlja država, niso brezmejni, zato je pomembno, da so pobrani davki sorazmerni s tistim, kar ponuja svojim državljanom. Žal Slovenija ni sorazmerna v pobranih davkih, saj je obdavčitev ena največjih na svetu. Studije OECD so pokazale, da je pri nas obdavčitev dela ena najvišjih na svetovni ravni -namreč 42,3 %, povprečje članic OECD pa je 35,9 %. Po vsem, kar vemo, je jasno zgolj eno: treba je opustiti gospodarsko politiko »saj bo že nekako«. Mižanje na obe očesi in prepričanje, da je vse dobro, nas pelje v bankrot. Slovenija se mora resno lotiti strukturnih reform. Nujno pa je, da država najprej začne pri sebi. Če bo vzpostavila enaka pravila za vse, če bo najprej sama redno in hitro plačevala račune ter zaplenila nezakonito pridobljeno premoženje, bo narejen prvi korak k normalizaciji razmer. Za to pa nujno potrebujemo učinkovitejšo javno upravo in umik politike iz gospodarstva. Če k temu dodamo še davčno razbremenitev gospodarskega sistema, bomo ustavili tudi sivo in črno ekonomijo. Zdravila so znana, treba je le zaupati odgovornost za vodenje države tistim, ki bodo storili, kar je potrebno. Zavedam se, da reformam nasprotujejo številni lobiji, ki jim ustreza trenutni kaos, saj imajo zaradi pomanjkanja preglednosti lepe dobičke. Krščanski demokrati smo že pred volitvami stavili na gospodarsko naravnan program, ki je uresničljiv in ponuja natanko tisto, kar Slovenija potrebuje danes. Nekateri so nas obtoževali, da je bil program namenjen predvolilni kampanji, vendar se vse bolj potrjuje, da so bili naši predlogi pravilni. Žal na volitvah še vedno bolje uspevajo programi, ki ponujajo prijetne puhlice, ne pa tisti, ki odsevajo realno stanje. Upam, da se tudi to kmalu spremeni, je strnil svoje misli Matej Tonin. Besedilo: Jože Brojan, OO N.Si Mengeš CIM - Civilna iniciativa Mengeš -lokalne volitve 2014 Zahvaljujemo se za sodelovanje, podporo, spodbude in glasove za CIM in za kandidata za župana mag. Tomaža Štebeta na lokalnih volitvah. Naše poslanstvo je sedaj širše - sites.google.com/site/civilnamenges. Cilji so objavljeni na glasljudiaktivneskupnosti.blogspot.com. Glede ohranjanja oskrbe Občine Mengeš z alpsko v/odo izpod Krvavca je naše poslanstvo trdno. Kot solastniki, imetniki vodnega dovoljenja in pravic, smo soodgovorni in kot verodostojni partnerji moramo sodelovati pri obnovi naše solastnine. Naše geslo glede tega je »POVEZOVANJE - BOLJŠA VODA - ZDRAVJE« (ZA VSE NAS). Namenjamo ga vsem nam, sosedom in širše. Kakovost življenja, delo in zaslužek nas in prihodnjih generacij so (ne)posredno odvisni od temeljnih dobrin. Ena od teh je zdrava pitna voda. Pripravljeni smo za sodelovanje in usklajevanje ter skupno delo v dobro vseh nas. »Sveta ne morem spremeniti sama, lahko pa vržem kamen v vodo, da jo vzvalovim.« (Mati Tereza) Besedilo: Civilna iniciativa Mengeš, mag. Tomaž Štebe, Nevladna organizacija civilne družbe Civilna iniciativa Mengeš, <•> ZLYTÀRSKI ATELJE Нечаев zlat nakit poročni prstani popravila vseh vrst nakita NOVO: baterije za ure in paščki; menjava tudi baterije za slušne aparate Г 1 SER VŠS in PRODAJA Hribarjeva 38t /Wenges Tel: 01/729 13 03 e-mait: avs menges@siol net http: www shsrp-servìs. si Odprto: od 9-12 in od 15-16 ure j DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA REGIJE DOMŽALE - MENGEŠ -KAMNIK in CIVILNA INICIATIVA MENGEŠ vabita v petek, 28. novembra 2014, ob 18. uri, k vodnemu viru M-1 Žeček ob nekdanji opekarni v Mengšu. Začetek skupnega druženja bo namenjen desetim letom oskrbe s pitno vodo iz globinske vrtine dolomitnih vodonosnikov pod hribom Žeček, zavarovane z debelo zaščitno plastjo gline. Slika je bila objavljena na vabilu v Mengšanu oktobra leta 2003. Na toplem bomo izmenjali izkušnje in se pogovorili o možnostih in oblikah tesnejšega sodelovanja in organiziranja. Dobrodošli! Društvo za varstvo okolja regije Domžale — Mengeš — Kamnik, Jože Nemec Civilna iniciativa Mengeš, Tomaž Štebe w Rdeči križ Mengeš občina mengeš VABILO Spoštovani, leto je naokoli in ponovno je čas za srečanje z vsemi, ki ste dopolnili 75 ali več let. Tradicionalno druženje bo v soboto, 6. decembra 2014, ob 12. uri, v Preddverju Kulturnega doma v Mengšu. Zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ne bomo pošiljali vabil vsakemu posamezniku, zato prosimo vse, ki ste že dopolnili 75 let, da svojo udeležbo potrdite do petka, 28. novembra 2014, na telefonski številki 01 7237 081 ali 01 7247 100 (Občina Mengeš). Franc Jerič, župan Občine Mengeš Praznjenje posod za biološke odpadke se izvaja - vključno od marca do vključno 14. novembra na 7 dni; - vključno od 15. novembra do vključno februarja na 14 dni 48. teden 2014 ponedeljek, 24. november 2014 50. teden 2014 ponedeljek, 8. december 2014 52. teden 2014 ponedeljek, 22. december 2014 2. teden 2015 ponedeljek, 5. januar 2015 4. teden 2015 ponedeljek, 19. januar 2015 6. teden 2015 ponedeljek, 2. februar 2015 8. teden 2015 ponedeljek, 16. februar 2015 48. teden 2014 torek, 25. november 2014 50. teden 2014 torek, 9. december 2014 52. teden 2014 torek, 23. december 2014 2. teden 2015 torek, 6. januar 2015 4. teden 2015 torek, 20. januar 2015 6. teden 2015 torek, 3. februar 2015 8. teden 2015 torek, 17. februar 2015 Loka pri Mengšu (Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato) Mengeš (Baragova ulica, Cankarjeva ulica, Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Glaviceva ulica, Gregceva ulica, Grobeljska cesta, Hribarjeva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Maistrova ulica, Omejceva ulica, Muljava, Murnova ulica, Pri bajerju, Pristava, Rašiška cesta, Ro-pretova cesta, Slomškova ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Loki), Stara pot, Šubiceva ulica, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Ulica Dr. Zajca, Vodnikova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica) Mengeš (Aljaževa ulica, Balanticeva ulica, Copova ulica, Detelo-va ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavceva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg, Gorenjska cesta, Gosticeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Janševa ulica, Japljeva ulica, Jarška cesta, Jurciceva ulica, Kamniška cesta, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavriceva ulica, Levceva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Mehletova ulica, Novakova ulica, Ogrinovo, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Slamnikarska ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Kamniku), Staretova ulica, Steletova ulica, Svetceva ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti, Zupanova ulica) Topole V primeru vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01 729 54 30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si. NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: november 2014 MLADINC je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA *KAKO USPETI 2 - pogovor o uspešnosti in identiteti posameznika, v torek, 4. novembra, ob 18.00, v Mladincu (Silva A. in Alenka Z.) . V decembru bomo nadaljevali s projektom, o datumu delavnice boste obveščeni. *TALENTI V ŽIVO - PARAZITI in WASTED TIME, koncert v živo, brez vstopnine, v petek, 7. novembra, ob 20.00, v Mladincu (Dejan M. in Toni O.) *MOVIE NIGHT - brez vstopnine, ogled filma EDGE OF TOMORROW, v soboto, 8. novembra, ob 19.00, v Mladincu (Sara P.) * TURNIR V NAMIZNEM TENISU, v nedeljo, 23. novembra, ob 18.00, v Mladincu (Matej P.) *MOVIE NIGHT ZA OTROKE - brez vstopnine, ogled sinhronizirane risanke SAMMY'S ADVENTURES 2 (Samove dogodivščine 2), v soboto, 22. novembra, ob 17.00, v Mladincu, primerno tudi za otroke (Sara P.) *KAKO USPETI 3 - življenjski in karierni krog, v torek, 2. decembra, ob 18.00, v Mladincu (Silva A. in Vesna S.) *WINTER PARTY, v soboto, 6. decembra ob 21.00, v Mladincu (Nina Z.) PLES IN USTVARJANJE * HIP HOP, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 - mladinska skupina, ob četrtkih, od 17.00 do 18.00 - hip hop plesne urice za mlajše, v plesni dvorani( Sanja T.) *Nastop skupine YES TEAM na prireditvi Sonce za vse, v petek, 21. novembra, v KD Mengeš (Sanja T.) *KIPARSKE IN ARHITEKTURNE USTVARJALNE DELAVNICE, vsako sredo od 15.00 do 16.30 do 10 let starosti, od 17.00 do 19.00 od 11 let dalje,v Mladincu (Vilma K.) UČENJE IN ZAPOSLITEV *BREZPLACNA UČNA POMOČ, ob četrtkih, od 17.00 do 22.00: za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po predhodnem dogovoru, v Mladincu (koordinatorka Martina R.) ANIMACIJE *Ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, oziroma po dogovoru: organiziramo ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja T.) DRAGI OTROCI IZ LOKE PRI MENGŠU, OBISKAL VAS BOM, V PETEK, 5. DECEMBRA 2014, OB 17.30, V DVORANI GASILSKO-KULTURNEGA DOMA! S seboj pripeljite vse družinske člane, da bo srečanje, ko pridem med vas, še bolj veselo. Najprej vas bodo zabavali starejši sovrstniki, ki vam bodo pripravili lep sprejem in zabaven program, nato pa vas bom z velikim veseljem nagovoril še sam. Obdaril pa bom le otroke, ki hodijo v prvi razred in mlajše. Seveda večji otroci prav tako ne boste ostali praznih rok - kakšno sladko dobroto bom imel v košu tudi za vas. DO MOJEGA PRIHODA BODITE PRIDNI IN UBOGLJIVI! VAŠ SV. MIKLAVŽ Za Miklavžev prihod in prijeten večer bo poskrbelo KD Antona Lobode. NOVEMBER 15 Tako tiho skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč je ... ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 86. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, sestra, tašča in teta Ivanka Resnik rojena Trebušak iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi župniku g. Avseniku za opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Zahvala gre tudi sestram usmiljenkam in ostalim zaposlenim v Domu sv. Katarine za dobro in pozorno oskrbo. Hvala tudi vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama in teta Katarina Prašnikar Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Vrbančič ter gospodu župniku Janezu Avseniku za poslovilni obred. Vsi njeni V SPOMIN Marjanu in Maji Žnidar iz Mengša Ni je solze, ki bi ju obudila, ni je sile, ki bi ju v naš dom vrnila. 26. oktobra pred petimi leti je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003. Hvala vsem, ki zanju molite ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Močno vaju pogrešamo otroci Kaja, Tea, Marjan Luka, starši ter ostalo sorodstvo. Pomot: AENA, AUM, HENLEY, IIZUKA, LE KAIN, LUČI VELEMESTA, ONASA, TARZ Rešitev oktobrske križanke je VELIKA NAGRADA OBČINE MENGEŠ. Prvi mengeški tek je uspel Več kot 210 tekaških navdušencev se je v soboto 8. novembra zbralo pred Harmonijo in udeležilo Prvega teka občine Mengeš. Sicer deževno vreme, se je med samim tekom malce umirilo. Na pet kilometrov je bil prvi Tomo Petek, na deset kilometrov pa Matej Beke iz Slovenske vojske. Prva ženska na pet kilometrov je bila Tina Svajger Sivec, na deset pa Tina Senica. Največja skupina dvaindvajsetih tekačev pod imenom Center zdravja in zabave je bila iz Mengša. Razglasili so tudi najhitrejši zakonski par, ki sta bila Jeretina Saša in Primož. Predstavnik Kolesarskega društva Mengeš in organizator Primož Jeretina je povedal, da je prvi mengeški tek dosegel izreden uspeh kljub slabemu vremenu. Veliko je bilo udeležencev, zelo dobra organizacija in še več nasmejanih obrazov na cilju. Naslednje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Besedilo: E. V.