Poštnina plačana v gotovini. 13. štev. V Ljubljani, 31. marca 1923. Posamezna štev. Din. 1. Leto V. i\m Uredništvo in uprava v Ljubljani, GradiSče št 7. — Telefon št 77. NflRODNO-SOCIJflLISTICNI TEDNIK Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob sobotah. [\ 3E Z3 Vsem našim cenjenim naročnikom, čitateljem in tovarišem želimo vesele velikonočne praznike, naši mladini pa obilo lepih pirhov I UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Vstanimo k novem življenju! Današnji svet je pokvarjen, kakor še nikoli. Idealizma skoroda ni več. Vsepovsod je zagospodoval izključni materijalizem. Dandanes so bele vrane tisti, kL se vnemajo za ideale. Zasmehovani so in omalovaževani. Poštenosti se nič več ne ceni. Za naivnega te imajo in v obraz se ti smejejo, če ti je bila dana prilika okoristiti se, pa se je nisi poslužil. Vse se oklepa močnejšega, četudi je koriipten in nasilen. Drug za drugim drve v tabor mogočnežev in nasilnežev. Vsak dan je večje število janičarjev. Kje je dandanes požrtvovalnost? Kdo dela n. pr. za idejo, če v doglednem času nima izgleda na zmago? Kdo posnema Kristav ki se ni oziral na sile sveta, na tedaj gospodujoči razred? Kdo bi dandanes dal življenje za idejo, ki io smatra za dobro, osrečujočo narod in človeštvo? Kje je dandanes nesebičnost? Vsak misli le na svoj lastni jaz, na svoj dobrobit. Vse drugo mu je postransko. Kaj če propadal narod, glavno je, da živi on in sicer dobro živi. Na egoizem naletimo povsod. Egoizem daje pečat današnji dobi, je gonilna sila družbe, ki Pa je ne žene navzgor, temveč navzdol, v propad. V zgodovini najdemo več takih primerov. Znana je usoda Jeruzalema. Velika noč prihaja v tem težkem času kot odrešiteljica. Kako blagodejno bodo vplivali na nas velikončni zvonovi! Aleluja bo odmevala v naših srcih in jih dvigala iz težkega vsakdanjega življenja. Vsaj za trenutek bo bolje, ker se bodo naše misli oddaljile °d sedanjega skvarjenega in krivičnega sveta. Vsaj par dni bomo živeli novo življenje in razmišljali o Kristovem evangeliju. Potem začne zopet staro življenje. Le malokateri se bo poboljšal. Slastem življenja se je težko odreči. In, čeravno je Kristov nauk o bratstvu in ljubezni do bližnjega čudovito lep, ostal bo samo v knjigah in besedah, dokler bo predmet kupčije. Gospodarsko močnejši bo pritiskal še nadalje na svoje podložnike, ki so odvisni od njega, da izžme iz njih zad-njo kapljico krvi. V najvažnejšem trenutku pa, ko bo šlo za odločitev, kdo naj v državi vlada in dela zakone, pa bo s pomočjo istih svojih podložnikov zopet zavladal, ter vstvarjal zakone sebi v korist, proletarijatu v škodo. Sužnji pa bodo naprej hlapčevali in tožili Tak je današnji svet. Marsikdo je vsled tega obupal. Mi ne obupamo, temveč gremo naprej na delo za naše pravo, ki ga je oznanjal Kristus že pred dvatisoč leti. uverjeni, mora dobra stvar končno zmagati. Izkušnja je med tem časom pokazala, da brez smotrene organizacije vseh ^ačenih, brez idealizma voditeljev ne zmage človečanske misli, ker se privilegiranci ne bodo samovoljno udali in °drekli svojim udobnostim. Naš končni za katerega se borimo, je resnično °ratstvo, enakost in svoboda. Kristus Je On na strani zatiranih, ker Je sam trpel, ie bil žrtev mogotcev sveta, proti katerim se borimo socijalisti za vpeljavo boljšega in pravičnejšega družabnega reda, za socijalizem. V zadnjem takem boju smo podlegli, ker nismo imeli dovolj sredstev in ker nismo hoteli onečaščati svojega prapora, česar pa mase niso znale ccniti. Padli smo tudi zato, ker je bila ideja narodnega socijalizma radi istih težkoč premalo ukoreninjena v našem ljudstvu. Zato bo treba v bodoče še več požrtvovalnosti, še več nesebičnosti, še več strpljivega, težkega ir. truda-polnega dela. Po 18. marcu vstanimo k novemu življenju! Ali je v Jugoslaviji socijalizem mrtev? Vsi kapitalistični listi so z veseljem javili, da je socijalizem v volitvah podlegel. Malodušni in konjunkturni pristaši socijalističnih strank, so ponavljali pisanje kapitalističnih listov in iz marsikaterih ust smo slišali, da ni s so-cijalizmom v Jugoslaviji nič. Je-li resnica, dai je socijalizem v Jugoslaviji podlegel? To vprašanje je pravzaprav odveč, kajti socijalizem sploh ne more podleči. Bolje je, če sc vprašamo, je-li bilo to, kar so uganjale pred volitvami naše socijalistične stranke sploh socijalistično? Ali se sme imenovati vse to, kar delajo sedaj našle takozvaine socijalistične stranke sploh socijalizem? Mirno lahko trdimo, da niti taktika, niti teorija vseh naših socijalističnih strank sploh ni socialistična. Ako zasledujemo naše socijalno gibanje, naletimo v časopisih naših komunistov in socijalnih demokratov na neko zmedenost, ki je jasen dokaz, da voditelji socijalizma teoretično ne pOjmijo. Cesto naletimo na razlaganja •in trditve, ki so v direktnem nasprot-stvu z vso že dokaj jasno socijalistično vedo. V praksi pa zasledujemo znano osebno koristolovstvo takozvanih voditeljev. In drugače tudi ni mogoče! Kdor socijalizma teoretično ne pozna, je nemogoče, da bi prodrl v praksi z Mealnim delom. In posledica vsega tega mora biti polom, tak polom, kakor je bil pri zadnjih skupščinskih volitvah. Ali je socijalizem kot tak na tem kaj kriv? Ne! Najboljša stvar mora začasno podleči, ako ima slabe zastopnike. In socijalizem je imel pri nas skrajno slabe zastopnike. Povsem jasno, ako niti voditelji ne vedo, kaj je socijalizem, kako naj vedo to široke plasti delovnega ljudstva? Ako si razlagajo voditelji socijalizem kar tako po svoje, ali se je potem čuditi, da si tudi široke plasti, delovno ljudstvo razlaga socijalizem po svoje, ter gredo volit klerikalce ali »naprednjake«. Mi smo sploh »kunštni« ljudje, vse znamo bolje . kakor drugi, žalibog, to pa samo — z jezikom. No, in ako smo potem propadli, je bila tega kriva stvar, ki smo jo zastopali, nikdar pa ne mi sami. S takimi ljudmi je silno težko. Naši ljudje najdejo za vse drugo dovolj časa, samo za učenje ne. Najbrže radi tega, Tcer so že tako »prekunštni«. Ne, socijalizem ni propadel, ker ni mogel propasti, propadli so zaenkrat le zmedeni voditelji, ki so mislili, da so zastopali socijalizem, ali, kar je mogoče še bolj interesantno, ker bolj vleče, komunizem. In ti zmedeni voditelji še davno niso ne socijalisti, pa tudi ne komunisti, le domišljave prazne butice so! Volitve so jim prinesle le zasluženo kazen. Ljudstvo, kateremu niso mogli dati nobenega socijalizma, ker ga sami niso imeli, jih je postavilo v kot, v pre-zasluženi pokoj, kamor so že dav-m spadali. Ne, socijalizem pri nas ni mrtev! Le vodstvo morajo prevzeti drugi ljudje, ljudje, ki poznajo socijalizem, katerim pa je socijalizem tudi srčna stvar. Edina) socijalistična stranka, ki ima še idealne voditelje, je Narodno - socijalistična stranka. Seveda smo mnenja, da boi treba napraviti tudi v tej stranki programatične remedure v tem zmislu, da se izvrši prejkomogoče asimilacija na mednarodno pojmovanje, kolikor je to z ozirom na naše raizmere sploh mogoče. Narodno-socijalistična stranka naj bo oni vir, iz katerega naj se razlije socijalizem po celi naši državi. Če bo Narodno-socijalistična stranka svojo zgodovinsko nalogo pojmila, nam po prihodnjih volitvah ne bo treba več tarnati, da je socijalizem v Jugoslaviji mrtev. Socijalizem si bo priboril potem tisto mesto, ki mu gre, tisto mesto, ki ga zavzema že pri drugih narodih, to je: prvo mesto! Na delo, z delom je zmaga gotova, brezdelje prinese gotovo smrt! Politične vesti. Končni izid volitev. Po uradnih podatkih je končni izid skupščinskih volitev sledeči: Mandatov imajo radikali 109, Radič 70, demokrati 52, klerikalci 21, dr. Spaho (Muslimani v Bosni) 18, Džemijet (Muslimani v Macedoniji) 13, zemljoradniki 10, Nemci 8, Bunjevci 3, socijalisti 2, dr. Drinko-vič 2, črnogorski avtonomisti 2, srbska stranka 1, Rumuni 1. Vsega skupaj 332. En poslanec bo še izvoljen v ozemlju, ki so ga zapustili Italijani in sicer v Dalmaciji, tako da bo v skupščini 313 poslancev. Pričakovati je, da se bo ta ali ona mala skupina pridružila kakemu večjemu klubu, tako da bo v skupščini prav malo strapk. V prejšnji skupščini so bili Bunjevci z našimi klerikalci v Jugoslovanskem klubu, najbrž pojdejo tudi sedaj skupaj. Najmočnejša stranka so postali radikali. Pri zadnjih volitvah so jTh demokrati nadkriljevali. Tedaj so dobili demokrati 92, radikali 91 poslancev. Topot pa so prišli demokrati na tretje mesto, prekosil jih je celo Radič, ki zavzema s svojimi 70. poslanci drugo mesto. Demokrati so doživeli hud polom, kar je pa pravzaprav umevno, kajti ravno demokratska stranka je s svojo pogubonosno politiko največ pripomogla k temu, da vladajo pri nas tako žalostne razmere. Veliko zanimanje za volitve v inozemstvu. Izid skupščinskih volitev je vzbudil v inozemstvu veliko zanimanje. Vsi veliki listi so posvetili našim volitvam daljše članke, človek se mora kar čuditi, kako dobro je inozemstvo poučeno o naših razmerah, članki so izšli prvi in drugi dan po volitvah, so bili pisani torej vsi v dotičnih uredništvih In vendar kažejo vsi ti članki dobro umevanje naših notranjih razmer in razumevanje izida volitev. Inozemski listi konštatirajo predvsem zmage raznih plemen in popoln polom komunistov, pa tudi socijalnih demokratov. Naš politični položaj, kakor so ga ustvarile volitve. Kaj sedaj? To vprašanje gre od ust do ust. Skoraj 14 dni je že po voli- tvah in vendar še danes ne vemo, kakšen upliv bodo1 imele volitve na naš notranje-politični položaj. Vsi listi ugib-Ijejo semtertje, gotovega ne ve nobeden. Voditelji velikih strank se vozari-ifo gori in doli, se posvetujejo in se zopet vozijo. Zaenkrat se suče vse okoli Radiča. Pojde Radič v Beograd, ali ne pojde v Beograd? Tisti, ki bi radi, da bi šel doli, pravijo* da pojde. Oni zopet, ki jim je ljubše, da bi ostal doma, trdijo, da Radič ne pojde v Beograd. V nedeljo je sklical Radič vse svoje poslance v Zagreb. Strašno veliko se je pisalo, kaj vse se bo zgodilo v nedeljo v Zagrebu. Skrbni državotvorcl so že teden dni poprej videli revolucijo in neznansko veliko krvi. Prišla je nedelja. Radič se je zaprl s svojimi poslanci tako dobro, da niti najboljši in za državo najskrbnejši nosovi niso zavohali, kje da zboruje Radič s svojimi poslanci. Na večer je bil potem banket. Radič, njegovi poslanci in nekateri dobri prijatelji so dobro pili in jedli in seveda tudi govorili, da je Radič najbolj pameten politik. Danes, ko že cel svet nori, imajo tudi Jugoslovani pravico noreti. No, in ta težko pričakovana nedelja, ki je povzročila toliko skrbi, je mirno minula. Revolucije ni bilo, krvi ni bilo in od Radiča se tudi ni nič izvedelo. Ko je napočil pondeijek, je vedel svet ravno toliko, kakor v soboto pred nedeljo. In sedaj gre znova od ust do ust: kaj bo? Radič je sicer radovedneže potolažil, in jim dejal, da bo že med tednom povedal, kaj bo, vendar bomo najbrže tudi cel teden zastonj čakali. V Beogradu meša politično kašo ovaj Pašič. Kako jo meša, nihče ne ve. Kako jo bo zmešal, bog ve. Brezdvom-no je v tajnih stikih z Radičem, s Korošcem in s Spahom. Ali se mu bo posrečilo, da se zedini s temi vsemi? Ako mu je resno kaj na tem, da bi vladal, kakor žele Slovenci in Hrvati, potem si bodo Pašič, Radič, Korošec in Spaho hitro edini. Potem bomo dobili močno in trajno vlado. Ako pa mu sporazum ni na srcu, kar je tudi prav lahko mogoče, potem nastopijo že v kratkem prav viharni časi. Nova skupščina je sklicana za 16. april. Ako se položaj prej ne razjasni, se mora razjasniti ta dan. Korošec — Radič — Spaho. Kakor javljajo časopisi, se je dosegel med Radičem, Korošcem in Spahom načelni sporazum. V čem, da ta načelni sporazum obstoji, nam do trenutka, ko to pišemo, ni znano. Vsekakor pa tvorijo te skupine, ki jih zastopajo omenjeni trije politiki, znatno število poslancev. Radičev klub šteje 70 poslancev, Koroščev: z Bunjevci 24 in Spahov 18, to je skupaj 112 poslancev. Ne le številno je ta skupina močna, po važnosti predstavlja še večjo moč.V teh skupinah so zbrani vsi Hrvati in Slovenci. Ako je Srbom res na državi, kakor to vedno pravijo, potem bodo morali gledati, da pride do sporazuma. Kajti, ako bi se Srbi sedaj sporazumu iizognili, potem je jasno, da jim je samo za nadvlado nad Hrvati in Slovenci. V tem slučaju se bojimo, da se bo vnel v naši notranjosti hud boj, ki bo silno škodoval ne le Slovencem in Hrvatom, temveč tudi Srbom. Kake ppjme imajo »mali Morici« okoli »Napreja« o marksizmu? Naši socijalni demokrati in komunisti so' razcepljeni na številne stranke, strančice in struje. Vsi pa trdijo, da so marksisti in sicer pravoverni marksisti. O tem, kako pojmi marksizem n. pr. »Naprej«, hočemo' podati par primerov. V št. 66 z dne 24. marca t. I. piše v uvodnem članku naslovljenem: »Klerikalizem, socijalizem in komunizem« med drugim tudi to-le: »Vera v rokah pravične in odkritosrčne organizacije (v tem slučaju torej cerkve) bi že lahko pred mnogimi stoletji tako močno in odločno uplivala na razvoj človeške družbe, da bi se bil do danes že popolnoma razvil nekak naravni socijali-zem.« In dalje piše ta list, ki pravi, da zastopa čista marksistična načela: >V načelih in zakonih bi se skoro popolnoma strinjali s cerkvenimi zakoni, razlike so le v tem, da ne maramo nikakih obtežitev svojih čutov s ceremonijah ih zunanjostmi, da zahtevamo točno izvajanje zakonov od vseh, ker pri nas m »višjih« in nižjih lajikov od Boga posebno poklicanih, dalje, da obračamo pažnjo že temu svetu in ne samo zasluženim plačilom na onem.« Kakor znano, se je posluževal Marx kaj rad krepkega izrazoslovja. Ko bi še danes živel in čital slovenske soc. dem. in komunistične liste, predvsem pa omenjeni »Naprejev« uvodnik z na-vedinimi stavki, bi rekel čisto gotovo: S takimi idijoti more socijalizem samo propasti. Sicer se pa zdi člankarju samemu, da o marksizmu nima pojma, kajti drugače bi ne napisal sledečega stavka: »Zadnje volitve so nam' poka-res je, samo s tem pristavkom, da so zale, da smo pri nas še invalid.« Da, invalid samo voditelji! Nemci v jugosl. pprlametu. Kje je več svobode, v Avstriji ali pri nas? Jzid volitev v jug. narodno skupščino, v katero so bili izvoljeni tudi Nemci, je najboljši dokaz, da vlada pri nas popolna enakopravnost državljanov nemške narodnosti s Srbi, Hrvati in Slovenci kot državotvornimi činitelji. Tako se ni postopalo v Avstriji ne poprej, pa tudi ne sedaj v moderni republiki. Koroški Slovenci, čeprav so avtohtono naseljeni in jih je petkrat več kot Nemcev v Sloveniji, nimajo v avstr, državnem zboru nobenega zastopnika. Zakaj ne? Zato, ker je avstrijska vlada, pa čeprav so bili po prevratu v njej močno zastopani socijalni demokrati, vedno stremela za germanizacijo slovenskega življa na Koroškem. Koroški Slovenci ttmajo sicer volilno pravica, kakor io fimajo Nemci v Jugoslaviji, toda avstrijska vlada si je znala pomagati s tem, da je volilna okrožja tako zaokrožila, da je onemogočena izvolitev slovenskih državnih poslancev. Isto bi bi-ila lahko naredila naša vlada, oziroma parlament, ako bi imela kaj smisla za naša narodna vprašanja. Odgovornost pade na naše demokrate, ki so bili neizprosni zagovorniki sedanjega volilnega reda. Sedaj se radi izvolitve nemških poslancev vsak dan jeze v svojih F. A. Mignet: 11- nadalj. Zgodovina francoske revolucije. 1789—1814. Od 5. maja do noči 4. avgusta 1789. Neckerjev odhod, ki je povzročil v glavnem mestu upor, je izzval tudi v Versaillesu in v narodni skupščini velik učinek. Strmenje in nevolja sta bila enaiko velika. Poslanci so se podali zgodaj zjutraj v posvetovalnico; bili so mrki, toda njihova žalost je izvirala bolj iz ogorčenja kot iz potrtosti. Mounier (Munje) povzame besedo in naznani, da so bili ljudstvu priljubljeni ministri odpuščeni, ter imenovani drugi. Nato predlaga, da se kralj z dopisom pozove, naj zopet vpokliče odstavljene ministre, da se ga opozori ria nevarnost, ki jo povzročajo nasilne odredbe, in pa na nesrečo, ki bi nastala, če se posluži vojaštva, ter da mu skupščina izjavi, da se svečano protivi brezčastniemu državnemu bankerotu. Pri teh besedah prične zbornica ploskati in pritrjevalno vzklikati. Sedaj vstane Neckerjev prijatelj, Lally-Tol-fendal in prosi za besedo. V dolgem govoru hvali ministra. Zbornica ga posluša s sočutjem; govornikova žalost se druži z javno žalostjo, Neckerjeva usoda je usoda domovine. Celo plemstvo se pridruži tretjemu stanu, bodisi da je smatralo nevarnost za skupno, bodisi, da se je balo nakopati si isto grajoi, ki jo je zaslužil dvor, če ne bi njegovo postopanje samo grajalo, bodisi da je vplivalo nanj obče duševno razpoloženje. Grof Virien, zastopnik plemstva, se oglasi: »Zbrali smo se radi ustave, številnih časopisih in mečejo krivdo na druge stranke. Zakaj pa topot niso mislili na to, ko je bil skupščini predložen volilni zakon? Edino naša stranka Je potom svojih poslancev opozarjala na to nevarnost. Seveda zaman. Takrat, ko so bili slovenski demokrati še v vladi, te nevarnosti ni bilo. Nastopila je šele s tistim trenutkom, ko so bili slovenski demokrati izrinjeni iz vlade. Pri celi stvari nas tolaži edinole to, da grešnik ni ušel zasluženi kazni. Kakor je demokrate pokopal občinski volilni red v Ljubljani, tako jih je pokopal volilni zakon za narodno skupščino. Če je bil izvoljen Nemec, je to izključna krivda demokratov, za katero delajo sedaj pokoro. Svetovni pregled. ČEHOSLOVAŠKA. Stavka rudarjev v Moravski Ostravi končana. Velika stavka rudarjev v Moravski Ostra- vi je končana. Med delavci in delodajalci je prišlo do popolnega sporazuma. Nesporazum v češki narodni soc. stranki. Kakor smo že poročali, je sprejel čehosl. parlament zakon o zaščiti republike. Za zakon so glasovale razen komunistov vse češke stranke, tudi socialdemokrati in narodni socijalisti. Štirje narodno-socija-listični poslanci: pa se niso uklonili sklepu stranke, ter so glasovali proti zakonu o zaščiti države. Stranka je te neubogljive poslance izključila in kongres stranke je izključitev potrdil. Izključeni poslanci bi morali mandate odložiti. Ker pa tega do sedaj niso storili in kakor vse kaže, na to niti ne mislijo, jih stranka toži na izgubo mandatov. AVSTRIJA. Stavka poštnih uslužbencev končana. Stavka poštnih uslužbencev se je ta teden končala; začela so se pogajanja, ki pa še niso zaključena. OGRSKA. Preobrat v notranji politiki. Zdi se, da pride v ogrski notranji politiki do popolnega preobrata. Do sedaj je vladala skrajna reakcija. Fašisti so imeli glavno besedo. Kdor si je le upal ziniti zoper reakcijonarno vlado, tega so takoj kaznovali. In čudno, fašisti so delali, kar so hoteli, nikdar ni bil nobeden kaznovan, čas je pa pokazal, da ta fašistovska moč Ogrski in njeni vladi ni bila v korist. Ogrska krona je začela kmalu hudo padati, ogrsko gospodarstvo močno pe- dajmo torej državi ustavo! Združimo se med seboj tesneje; obnovimo, potrdimo, posvetimo slavne sklepe od 17. jiunija; pridružimo se znamenitim ukrepom od 20. junija! Prisezimo vsi, da, vsi, vsi stanovi skupno, da ostanemo zvesti tem krasnim sklepom, ki morejo edini sedaj rešiti kraljestvo!« »Ustavo bomo dali,« pristavi vojvoda la Roche-foucauld, »ali pa sploh ne maramo več živeti.« Soglasje pa je bilo še bolj eno-dušno, ko je skupščina izvedela o pariškem uporu, o prestopkih, do katerih je privedel upor, o tem, kako so pogorele carinske postaje, kako so se zbrali volilci na magistratu, kaka zmeda vlada v mestu in v kaki nevarnosti se nahajajo meščani, da jih namreč napade vojaštvo ali pa, da se med seboj podavijo. V dvorani se je čul en glas: »Spomin na: naš razdor naj ugasne, združimo svoje moči v prid in blagor domovine!« Takoj odpošljejo h kralju deputacijo, obstoječo iz 80 članov, med katerimi so se nahajali vsi pariški poslanci. Vienneski nadškof, skupščinski predsednik, jo je vodil. Imela je nalogo opozoriti kralja na nevarnosti, ki so pretile glavnemu mestu in kraljestvu, potem na potrebo odtegniti vojaštvo, ter varnost mesta poveriti meščanski brambi. Za slučaj, da pristane kralj na te prošnje, je bilo določeno, da odide takoj deputacija v Pariz, ter tam naznani pomirljive vesti. Deputacija pa se Se vrnila kmalu z manj zadovoljivim odgovorom. Skupščina je sedaj uvidela, da se sme samo nase zanesti in da ni mogoče omajati nakan dvora. Niti oddale-ka ji ni upadel pogum, le še močnejšo se je čutila. Takoj je sklenila enoglasno, da so za vse odgovorni seda- šati. Vlada je prišla do spoznanja, da se s fašisti ne da vladati in se je začela odmikati od njih. Začeli so jih zapira-vati, ter jim prepovedujejo demonstracije. Kongres strokovnih organizacij. Te dni se vrši v Budimpešti kongres ogrskih strokovnih organizacij. Na kongresu so zastopane tudi inozemske strokovne organizacije. Iz Jugoslavije sta navzoča Pavi-čevič in Nikolič. Po' predloženem letnem poročilu imajo ogrske strokovne organizacije 200.000 članov. ROMUNIJA. Izgon škofa. Škof v Teme-švaru je izdal pastirski list, v katerem je napadel romunsko vlado. Vlada ga je radi tega postavila pred vojaško sodišče in nato izgnala. Škof je šel na Ogrsko in ustanovil v Szegedu škofovsko stolico. Škof je seveda Madžar, in je kot tak ruval proti runumski državi. VZHODNA GALICIJA. Našim čitateljem bo še v dobrem spominu, da smo pisali pred nekaj mesci, da še ni odločeno, kam bo pripadala Vzhodna Galicija. Sedaj je po-slaniška konferenca v Parizu sklenila, da Vzhodno Galicijo spoji s Poljsko, s tem odlokom poslaniške konference seveda prebivalstvo Vzhodne Galicije ni zadovoljno. V Vzhodni Galiciji žive v pretežni večini Rusini, ki žele, da bi dežela pripadla Rusiji. 18. marca se je zbralo v Lvovu nad 30.000 Rusinov, ki so svečano protestirali proti priklo-pitvi Vzhodne Galicije Poljski. Sklenili soi, da ne bodo nikdar pripoznali poljske vlade ter da bodo porabili prvo priliko, da se otresejo poljskega jarma. Enaka protestna zborovanja so se vršila tudi po drugih mestih. Poljska je pograbila veliko tuje zemlje, najbrže ji to ne bo prineslo sreče. NEMČIJA. R o v a r e n j e nemških n a c i-j o n a 1 i s t o v. V Nemčiji vre na vseh koncih in krajih. V zadnji štev. »N. P.« smo povedali, da je nemška vlada v zadnjem trenutku preprečila prevrat na Bavarskem. Sedaj pa poročajo listi, da je bil nameravan prevrat tudi na Pruskem. Tudi tukaj se je posrečilo nemški vladi, da je v zadnjem trenutku izvedela za nameravani prevrat in ga preprečila. Zanimivo je, da pripravljajo prevrat ravno tisti ljudje, ki so zakrivili svetovno vojno, ki so potem vojno zavlačevali in ki so povzročili, da je Nemčija propadla. Ko je bila Nemčija poražena, so ti ljudje bežali na vse strani in se skrili pred razjar- nji ministri in kraljevi svetovalci kateregakoli čina in stanu si že bodo; Neckerju in drugim ministrom, ki so padli v nemilost, je izrekla sožalje; izjavila je, da ne bo prenehala siliti v to, da se odstranijo čete, ter ustanovi meščanska bramba; vstrajala je tudi pri vseh svojih prejšnjih sklepih. Po teh ukrepih, je odredila skupščina še nekaj, kar je bilo ravno tako važno: v bojazni, da ne bi, ponoči zaprli zbornice z vojaško silo in s tem skupščino onemogočili, se je proglasila do nadaljnjega za permanentno ter je določila, da se bo del poslancev celo noč posvetoval, drugi del pa jih bo zgodaj zjutraj zamenil. Da se vienne-skemu nadškofu prihrani napor neprestanega predsedstva, izvolijo podpredsednika, ki ga nadomestuje v teh iz-venrednih časih. Izbran je bil Lafa-yette, ki je predsedoval nočni seji. Vršila se je brez posvetovanja; poslanci so molče in mirno, toda dobro razpoloženi obsedeli na sedežih. S temi svojimi predlogi, s temi sklepi, s lem edinstvenim prevdarkom in neomajnim obnašanjem se je skupščina povspenjala vedno bolj k odvračanju rastočih nevarnosti in na višino svojega smotra. V Parizu je prišel upor 13. v enakomernejši tok. Že zjutraj se je zbralo ljudstvo pred mestno hišo; zvonil je zvon na magistratu in po vseh cerkvah; bobnarji so hodili po ulicah in klicali meščane. Zbirali so se na javnih prostorih; tvorile so se čete pod imenom prostovoljcev iz Palače Royal, iz Tuilerij, Bazoche, Arquebuse. Okraji so se zbrali; vsak je določil po 200 mož v svojo obrambo. Samo orožja ni bilo. Iskali so ga povsod, kjer so ga jenim nemškim narodom. Pozneje, ko se je ljudska jeza polegla, so se pritepli zopet na dan, in po malem začeli zopet hujskati in zbirati okrog sebe vse one, ki se jim je pod cesarjem tako dlobro godilo. In danes imajo za seboj že ogromne mase. Sedaj bi se radi polastili vlade, poklicati hočejo nazaj cesarja in igrati zopet gospodarje, kakor nekdaj. Na potu pa jim je v prvi vrsti delavstvo, ki je zvesto republiki |in demokratičnim načelom, na potu jim (je cela socijalistična stranka, ki se je v zadnjih štirih letih razvila v najmočnejšo stranko in h kateri ne pripada le delavstvo, temveč tudi več kot polovica uradništva. Vreči socijalistično stranko, pobiti njene voditelje, to je prvi namen nemških nacijonalcev. Izzvati hočejo na vsak način meščansko vojno. Da še do danes ni prišlo do »domačega klanja«, je krivo to, da voditelji med seboj niso edini. Bivši bavarski prestolonaslednik, princ Rup-recht, bi rad dobil »Veliko Bavarsko«, medtem ko bi general Ludendorff rad celo Nemčijo. Med tema dvema se bije sedaj še hud notranji boj, njuni pristaši se med seboj naravnost sovražijo. Gnezdo zarotnikov je Monakovo. Zanimivo je, da bruhajo ti ljudje ogenj in žveplo na Francoze, pa jemljejo vsi francoski denar, ki ga jim radi dajejo, da razcepijo Nemčijo. Najbrže bomo* slišali iz Nemčije še o silno zanimivih dogodkih. ITALIJA Fašisti. Malokaj se čuje iz Italije. Mussoliniju se je posrečilo, da je skoraj popolnoma uničil prostost časopisja. Vendar se še dobe v laških časopisih slike, kako se godi v Italiji. Fašisti divjajo z nemoteno silo naprej. Pobijajo in pretepajo neljube jim ljudi, kakor se jim ljubi. V cestnih jarkih, v mestnih ulicah, po vaseh, povsod, povsod1 najdejo dan na dan mrtvece, žrtve fašistov. ANGLIJA. Kapitalizem na zatožni klopi. V angleškem parlamentu je stavil poslanec »Delavske stranke« Snovvden po halogu svoje stranke sledeči predlog: »V očiglcd temu. da je kapitalistični sistem dokazal, da Korošec vabil, naj grem v boj za avtonomijo klerikalne gospode, ker se nam bo potem cedilo mleko in med. Sedaj se pa res nisem vedel več odločiti, za to ali 2a ono. Pa sem zagledal širokoustne SEllliostojneže, ki me vabijo, naj po- magam utrditi kmetski stan, da nam bo na tej zemlji dobro. No, za samostojne si nisem toliko belil glave, saj so postali slabostojni. Edino, kar me je še vleklo, je bila Radičeva republika in pa radikalski centralizem. Oba sta obljubila še boljša nebesa kot Korošec in Novačan. Pa sem se zamislil in pomiloval ves ubogi narod, ki ima izbirati toliko dobrot, ki ga bodo tako zmešale, da bo pograbil najslabšo. Celo pot sem bral same ponudbe za republiko, centralizem, velekmetije itd. pri tem sem pa štel letake in plakate in se trdno odločil, da volim tistega, ki je več nalepil, češ; ta mora imeti tudi kaj pod palcem. Ko sem pa dospel v Št. Pavel, so me prijatelji zbudili iz sanj in s strahom sem spoznal, da je vse prepozno. Volitve so končane. Kakor sem mislil tako je bilo. Izbiralo je ljudstvo dolgo in izbralo najbolje — v nasprotnem smislu. Ta dan sem pa imel še to srečo, da sem videl celo Njega, ki je obljubil raj na zemlji — videl sem dr. Korošca in srečen sem bil, da nisem glasoval za njega. Drugič bi bilo dobro, da dobimo pri volitvah vsak vsaj po pet kroglic, da bo odločitev lažja. — če kdo želi zabave, naj napravi tak izprehod, in dobil bo lepo sliko o naši presrečni Jugoslaviji. Kdo ve, kaj jo še vse čaka! — Potnik. Št. Pavel-Prebold. Že zadnjič smo pisali, da so pri nas neki užaljeni samo-Ijubi skušali ustanoviti klerikalno strokovno organizacijo, kar se jim je pa popolnoma ponesrečilo. To je dokazal sestanek, ki smo ga imeli na cvetno nedeljo. Za ta dan je Narodno-socijalna Zveza sklicala članski sestanek, katerega se je udeležilo veliko število delavcev. Na sestanek so prišli tudi trije odborniki »Jugoslovanske strokovne zveze« in njihov tajnik. Na sestanku je poročal strokovni tajnik iz Ljubljane, ki je v poljudnih besedah označil škodljivo početje nekaterih razdiralcev, ki sejejo razdor med delavstvo. Tudi je odkril razne nečedne metode, s katerimi je operirala nova organizacija med delavstvom. Tajnik »Jugoslovanske strokovne zveze« je skušal sicer svoje odbornike nekako izmazati, kar se mu pa ni posrečilo. Vse mahinacije teh razdiralcev so bile razkrinkane in so bili odborniki klerikalne organizacije postavljeni na sramotni oder. Celo sicer tako korajžni predsednik je izgubil korajžo in lepo skesano molčal. Neki odbornik je bil pa hrabrejši in je pred resnico — zbežal, odstranil se je med sestankom. Tako so ti razdiralci pokazali, da znajo, če treba, biti tudi — zajci. Na sestanku se je sklenilo, da se v najkrajšem času izvedejo volitve zaupnikov, ki bodo jasno in odločno povedale, da stoji vse tkalniško delavstvo za Narodno-socijalno zvezo. Sestanek je uspel nepričakovano dobro in so vsi člani NSZ pokazali 'moč discipline in zavednosti. Jugoslovanski strokovni zvezi je v Št. Pavlu s tem sestankom odklenkalo. Razdiralci močnih organizacij so dobili zasluženo lekcijo in jih bo menda tudi spametovala. Delavstvo pa naj se ne pusti begati in naj kar najodločneje obračuna s svojimi škodljivci.' Živela enotnost naših vrst, živela NSZ! Mladinski vestnik. Tedenske novice. Strokovni vestnik. Iz vrst stavblnsklh delavcev. Lepi dnevi so nastopili, ž njimi bo pričela gradbena se-zija. Ljubljana bo v par letih dobila novr, lice, lice mesta, ki se spopolnjuje. Kot gobe bodo rasle nove stavbe, ki jih postavljamo mi, stavbinski delavci. In v teh stavbah bo do-bilo zopet na stotine brezstanovalcev svoje domače ognjišče. Bližamo se torej delu in novemu trpljenju. Bližamo se novemu boju za svoj vsakdanji kruh. Pred časom se je sklenila nekaka koalicija, ki ima predložiti podjetnikom zahteve stavbinskih delavcev. O tej koaliciji sedaj malo ali celo nič ne slišimo in sploh ne vemo, so li naše zahteve predložene ali ne. Bojimo se namreč, da ne bi zopet zamudili in se pogajali s podjetniki ob koncu sezije. Pozivamo vse koailrane organizacije stavbinskih delavcev, da pod-vzamejo korake v našo korist. Za dobro delo naj dobimo tudi dobro plačilo, nič drugega ne želimo. Naročn ki, plačujte naročnino točno! R. Šimnovec. Oriuna in narodno socijalistična mladina. Vedno se piše, kritizira in z druge strani v raznih listih zopet odobrava pokret nacionalizma, ki se organizira v takozvani »Or-ju-na«. Potrebno je, da tudi mi zavzamemo jasno stališče napram tej organizaciji, to pa radi tega, ker je tudi že precej naše mladine organizirane v »Orjuni«. To bi bila sicer dolžnost Narodno-socijalistične stranke, toda naj mi merodajne osebe oproste, če izrazim jaz, kot član Jug. nar. socij. mladine, svoje mnenje. Org. jugoslov. nacijonalistov ima v svojem programu tri važne točke, na katere se opira. Te so: edinstvena država, dinastija Karadjordjevičev ter boj proti zunanjim in notranjim sovražnikom naše države. To so točke, ki jih mora vsak narodno čuteči človek podpisati z obema rokama- Toda oglejmo si organizacijo s socialističnega stališča! Tukaj se ideje križajo. Kot nacijonali-sti moramo podpirati vsako nacijonalno gibanje, toda le toliko časa, dokler se to ujema z našim socijalizmom. Kot socijalisti pa moramo pobijati vsak teror, pa naj prihaja od ieve ali desne. I ako pridemo do zaključka, da mi ne spadamo v organizacijo, katera pa nam kot takim sicer ni nesimpatična. Naša mladina, ki je pri nas organizirana, naj si predvsem zapomni, da so bili naši somišljeniki, ko se je gradila naša Jugoslavija, vsi na mestu in so pomagali graditi naš skupni dom. In naša dolžnost je, da to pridobitev tudi čuvamo, ne da bi bili organizirani v Orjuni. Mi moramo naše pridobljene pravice braniti, kadar je treba, da jih branimo. Hočemo in bomo vedno zahtevali naše neosvobojeno Primorje, našo Koroško! In vedno in povsod bomo javno manifestirali za te kraje. Na Koroškem je tekla zibelka slovenstva, v našem Primorju pa zibelka narodnega socijalizma. Oboje hočemo, oboje je naše! — Mi ne maramo italijanskega fašizma! Nismo se strinjali s požigom Narodnega doma v Trstu in drugod in se tudi ne strinjamo, da bi se pri nas uvedla ta praksa. Pokazati moramo, da stojimo visoko nad 2000 letno italijansko kulturo. Naša mladina ne sme zaiti na pota pouličnega pretepavanja, ker se to z našim programom nikakor ne strinja. Grajali smo barbarstvo v Italiji. Srce se nam je krčilo od jeze ob vsaki novici, ki je prišla preko meje, toda, če bomo reagirali s podobnimi napadi tukaj, našega tužnega Primorja s tem ne bomo nikdar rešili. Mi hočemo in moramo našo mladino kulturno dvigniti, jo izobraziti v delu in ji dati vsako kulturno in moralično pomoč. In če bomo napravili vsak svojo dolžnost, ne bomo imeli nobenih notranjih sovražnikov, ki bi hoteli razdirati naš dom! S palicam; in revolverji se ljudstvo ne vzgaja, treba je med narod z ljubeznijo in — knjigami. (Dalje prihodnjič.) »Mladost« se udeleži na velikonočni pondeljek izleta v Litijo, kjer se vrši ustanovni zbor »Bratstva«. Vsi člani so napro-šeni, da se izleta sigurno udeleže. — Predsednik. »Mladost« priredi 8. aprila svoj prvi pešizlet čez Golovec na Škofeljco. Zbirališče ob poldveh pop. pri Sv. Jakobu. Bratje in sestre, udeležite se izleta polnoštevilno! Za športni odsek »Mladosti« so nabrali: Josip Furlan 209 Din., Filip Punčoh 180 Din., VI. Počkaj 15 Din., Šimnovec Rudolf 56 Din. Skupaj 460 Din. Bratje posnemajte! Za »Bratstvo« v Zagorju so darovali: po 100 Din. gg. dr. Tomo Zarnik, Ivan Bi-rolla; 40 Din. ing. Franc Heutman; po 20 Din. Riko Mihelčič, Rančigaj Robert; po 10 Din. Keršnik Franc, Jesenšek Vekoslav, Šuligoj Beno, Kamenšek Miro, Kiefcr Franc, Polc Martin, Kozjak Franc, Pelko Matija, Brvar Lavoslav, Pokorny Ivan, Derkov.ič Štefan, Jan Anica, Černe Berta, Miiller Viktor, Hočevar Antonija, Derenda Martin, Birolla Gvido, Zupanič Jože, VVeinberger Mirko; po 5 Din. Korbar, Wake Rudolf, Kreutzer Jože, Kerenčič Franc, Košenina Miha, Kos Ivan, Ranar Amalija, Terpotic Jurij, Čuk Franjo, Moser Oto, Moder Justina, Narad Jože, Drgan Lavoslav, po 3 Din. Korat Ladislav, Bozelj Alojzij; 2.50 Din. Košir Štefan; 2 Din. neimenovan; 1.25 Din. Vodišek Alojz. Skupaj 541-7S Din. Darovalcem iskrena hvala. — Posnemajte! — čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Vse cenjene naročnike opozarjamo na »Listnico uprave«. Seja i z v rš e v a ln eg a odbora NSS se vrši v soboto 7. aprila t. 1. v Ljubljani. Udeleže se je delegati vseh krajevnih organizacij. V nedeljo 8. aprila se pa vrši seja širšega izvrševalnega odbora. Za obe seji bodo krajevne organizacije prejele vabila. Krajevne organizacije naj sigurno odpošljejo svoje delegate. Brivec Novak v Mariboru. Kakor nam poroča naša mariborska krajevna organizacija, je brivec Novak, ki se je Izneveril našemu programu s tem, da je med volitvami agitiral za dr. Kukovca, vendarle odložil svoj mandat v občinskem svetu mariborskem. Ko ga je krajevna organizacija v to pozvala pred volitvami, se pozivu ni hotel pokoriti, pač pa je vprašal občinski svet, če to lahko stori. Demokrati in soc. demokrati so mu svetovali, da naj še naprej ostane v občinskem svetu in naj se ne pokori zahtevi stranke, od katere je sprejel mandat. Pri tem je tudi ostalo, če bi dr. Kukovec pri volitvah ne bil propadel, bi brivec Novak še nadalje ostal občinski svetovalec. Iztreznil ga je šele poraz dr. Kukovca. Za nas je Novak mrtev, ker se je v najtežjem času izneveril stranki ter šel v nasprotni tabor. Na tem tudi njegovo pismo, ki ga je poslal naši krajevni organizaciji v Mariboru, s katerim hoče opravičiti svoje postopanje, ničesar ne more izpreme-niti. Uvrščen je v isto vrsto kakor Nach-tigall, Miha Koren, Verlič itd. Demokratska stranka ln uradništvo. Mariborski »Tabor« je očital uradništvu, da je volilo SLS ter mu dal vedeti, da naj za-naprej išče tudi zaščite samo pri SLS. Na ta napad je demokratsko uradništvo odgovorilo s tem, da je začelo trumoma prestopati v radikalno stranko. »Tabor« sedaj popravlja. Pravi, da se je dotična notica vrinila v list brez vednosti uredništva. Razumemo! Ako bi bilo to prvič, bi verjeli. V podobnem tonu pa je »Tabor« že večkrat pisal in celo s podpisom samega velikega župana dr. Kukovca. Tudi mi mislimo, da uradništvo, ki je ostalo1 zvesto demokratski stranki in je volilo kljub temu, da je bilo od demokratov celi dve leti tepeno, očitanj »Tabora« res ni zaslužilo. »Svoji k svojim.« V znak protesta proti izvolitvi nemškega poslanca se je ustanovil v Celju odbor narodnih Slovencev, ki bo imel namen organizirati vse narodne Slovence v svrho bojkota nemških trgovin. Nam se zdi zadeva pametna. Vendar pa bi radi opozorili na nekaj, česar se ne bi smelo prezreti. Slovenski trgovci se morajo namreč prizadevati, da postrežba v njihovih trgovinah ne bo slabša kakor je v nemških. Dejstvo je namreč, da so nekateri Slovenci samo iz tega razloga zahajali v nemške trgovine. Slovenski trgovci naj se uče solidnosti od nemških. Pa tudi v prijaznosti jim ne smejo zaostajati. V tem pogledu se večkrat slišijo pritožbe. Naše stališče je sledeče: Če je blago iste cene in kakovosti, naj zahajajo Slovenci brezpogojno v slovenske trgovine. To jim nalaga njihova narodna dolžnost! Ako pa je pri slovenskih trgovcih blago dražje, oz. slabše kakovosti, potem se nikakor ne sme zameriti slovenskemu odjemalcu, posebno če je revež, da gre svoje potrebščine kupovat tje, kjer jih boljše kupi. Ako mislijo imo-vitejši Slovenci drugače postopati, o čemer dvomimo, je to njihova stvar. Revež pa se je naveličal radi narodnosti več plačevati. Tisti slovenski trgovci, ki se jih ta kritika tiče, naj se poboljšajo, ako nočejo, da začnemo objavljati tozadevna pisma, ki govore o razlikah v cenah. Ali je naše gmotno stanje res dobro? Glasilo jugoslovanskih nacijonalistov »Or-juna« je v svojem zadnjem uvodniku poročalo o volitvah in pri tem ugotovilo, da izid volitev dokazuje, da gmotno ljudje ne stoje slabo, ker socijalna vprašanja to pot niso stala v ospredju, pač pa plemenska in verska. Mi k temu pripominjamo, da bodo tako mislili tudi ministri v Beogradu, zato bodo v bodočih letih tako gospodarili, da bo delovno ljudstvo hočeš nočeš primorano dati slovo kapitalističnim strankam in njihovim geslom ter voliti prihodnjič socijalistično. Ubijaj ali ne ubijaj? Tovariš urednik je gotovo debelo pogledal ta čudni naslov in tudi Čitateiji se bodo temu čudili. Ta naslov pa je namenjen nekemu patru, ki je o priliki misijona v Št. Pavlu pridigoval o grehih jezika. Vem, da stoji v božjih zapovedih »ne ubijaj« in to so zapovedi, ki jih je sam Bot; razodel ljudem. Pater je ,pa v pridigi povedal tudi to, da je Bog zaukazal ljudem »ubijajte«. To se je zgodilo v onih časih, ko je bilo bogoskrunstvo’ kaznjivo. In ko so nekega bogokletneža zaprli, se je velikemu du- AIKADONT zobna pasta, ustna voda, zobni prah. sv Dobi se povsod! "Vi! Glavna zaloga: DROGERIJA A. KANC, M«M|ana Konfekcijska tovarna Fran Derenda S ti Lini Pisarna: Emonska cesta 8. telef. interurb. 313. Tovarna: ErJavCeva cesta 2, nasproti dramskega gledalISCa. Telefon Interurb. 294. Najmodernejša In naiveija tovarna moških dečjih in fantovskih oblačil. 77 BV Konkurenčne cene. I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „Adler“ «i Šivalnih strojev za rodbino In obrt. Dvokolesa: Styrla. DUrkopp, Orožno kolo (Waffenrad) jHT Ceniki zastonj In Iranko Inserati v „Novi Pravdi4'-imajo velik uspeh! Modna trgovina A. Šinkovic nasi. Soss L3UBL3ANA, Mestni trs St. 19 priporoča svojo zalogo pletenih lopic, rokavic, nogavic 94 In zimskega perila Zelo ugodne cene! I JBDRBHSHil BBHHB, i!i ! I I • Delniška glavnica: Din 60,000.000*-- • • Rezerva: .... Din 30,000.000*— • • Podružnice: J 0 Bled Jesenice Prevalje • • Cavtat Korčula Sarajevo • m Celje Kotor Split 9 a Dubrovnik Kranj Šibenik • « Hercegnovi Ljubljana ^ TrliC • m Jelša Maribor Zagreb • g MetkovičJ • ! Amerikanski odio. J • Naslov za brzojave: JADRANSKA. ^ • • Afllirani zavodi: “ J « JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. • • Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City. • S BANCO YCJGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, • Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. • “1 ZAMUDITI • [Z tudi VI ne sme- A.<šJ te, ampak poj- 7 dite tako) in oglejte si velikansko zalogo sukna, volne, platna, cefira, hlače vina, robcev,modro vi no. ter sploh vso manufakturno robo v veletrg. R. Stermeeki, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. — Zahtevajte cenik. 104 LJUBLJANA, Zidovska ulica A.KASSIG, Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in raznega krzna. Krznarnica in izdelovanje čepic. Nakup kož od divjačine. Kožuhovina, obleka, preproge itd. se sprejemajo čez poletje v shrambo. Gradbeno podjetje lna. Plime in DBUE. Ljubllana, Bohoričeva 20. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■j S Za ?sa pleskarska dela. lakiranje voznin koles S jj v ognin in lakiranje avtomobilov se priporoma j | Tone Malgaj j Ljubljana 74 S g Kolodvorska ulica št. 6. S hovnu prikazal sam Bog in mu zaukazal grešnika do smrti kamenjati. Kaj čudno se sliši, da bi bil Bog imel dva nazora in dal dve tako nasprotujoči si zapovedi. Sem lajik, in se ne pečam z verskimi vprašanji, rad bi pa le vedel, če velja božja zapoved »ne ubijaj« ali »ubijaj«. Pater je vsaj pustjl na vse vernike utis, da je treba »bogokletneže« po-končavati, ker je to bogu dopadljivo delo. Tovariš urednik! Morda bo le koristilo, če to uvrstite v list, da dobimo od kompetentne strani odgovor in da bomo vedeli, če je pravilno prepovedovati ljudem o nasprotujočih si božjih zapovedih. — Sadove take verske vzgoje pa smo že imeli priliko izkušati. Za volilne upravičence objavJja ljubljanski magistrat: Volilci, ki so mnenja, da so upravičeni biti vpisani v volilnih imenikih, pa zadnjič niso bili, se poživljajo, da se čimpreje zglase s policijsko zgiasnico v mestnem popisovalnem uradu. Istotam se je javiti tudi vsem onim volilcem, ki so volili na nepravem volišču, to je na volišču, ki pravzaprav ne odgovarja njihovemu stanovanju. Če vsakdo stori pravočasno svojo dolžnost, ne bo ne pomot, ne kasnejšega zabavljanja. Vesele In srečne velikonočne praznike žele vsem znancem in prijateljem slovenski orožniki v Črni gori! — Podn. Fr. Bučinek in kaplari Fr. Voljč, Jurij Uršnik, Alojz Medved, Jožef Mejač ter Andrej Klede. Slovenski fantje 2. čete, 2. bataljona, 13 pešpuka »Hajduk-Veljka« v Zeleniki, Dalm. voščijo vsem znancem in čitateljem »Nove Pravde« posebno pa slovenskim dekletom vesele In srečne velikonočne praznike! — Rudi Drolc, Joško Jesih, Fr. Urančič, Joško Šumber — vsi iz Zagorja; Fr. Cene iz Motnika; Minko Šmidt iz Slovenjgradca; Edvin Rozman iz Mislinj; Fr. Satler iz Zid. mosta, Fr. Vrhovnik iz Slov. Bistrice; Rudolf Ro-glič iz Loke pri Zagorju ob Savi. — Op. ured.: Našim fantom v sinji Dalmaciji vesele velikonočne praznike in na skorajšnje svidenje! Zdravi in — ne zabite nas! Obešen je bil v pondeljek, 26. marca ob 7. uri na dvorišču okrožnega sodišča v Mariboru morilec Andrej Lichtenwallner. Justifikacijo je izvršil rabelj Florijan Mauz- ner s še enim pomočnikom. Delinkvent ni kazal nikakega kesanja. — Čevljar Lichten-wallner je 1. 1915 iz zasede ustrelil viničarja Pintariča, ker je bil mnenja, da hujska Pintaričeva družina proti njemu. Obsojen je bil le radi hudodelstva uboja na 5 let težke ječe. Medtem ko je sedel v ječi, mu je umrla doma že la, ki je bila že od leta 1920 ločena od ajker jo je neusmiljeno mučil in trpinčil. Ko je zapustil kaznilnico, je kmalu poročil vdovo Matildo Zorec, ki pa tv Ji ni mogla strpeti pri njem in je vložila tožbo za ioči*ev zakona. Ker jo je vedno trpinčil in grozi!, je bil obsojen na 6 mescev težke ječe. Zakon je bil ločen, ravno ko je Liehten\vallner prestal kazen. Kljub temu se je vrnil k svoji ženi, ki je morala poklicati na pomoč sodnega eksekutorja, da ga jf. odstranil. Toda vrnil se je zopet in zadavil ženo, ki je zvečer prišla v hišo. Nato je sam javil orožnikom: »Konec je, svojo ženo sem zadavil.« Črni, keze. V zadnjih dneh so se pripetili v Zagrebu trije slučaji črnih koz. Bolezen se ie baje zanesla iz Ogulina. Kaj so dosegli avstrijski poštni uslužbenci s svojo pasivno resistenco? Kakor znano, so imeli do predkratkim poštrti uslužbenci na železnicah režijske cene. To predpravico so jim hoteli odvzeti. Zato so šli zanjo v boj. Po najnovejših poročilih so se sedaj pogodili sledeče: Vsak nameščenec dobi stalno izkaznico za polovične vožnje. Družinski člani dobe na leto enkrat nakaznico za polovično vožnjo. Ambulančno osobje dobi na leto štirikrat, drugi poštni uslužbenci po dvakrat vozne listke za 30 odstotkov normalne cene. Razun tega dobe družinski člam po eno 30 odstotno vozovnico za dopust. Priznala se jim je tudi so-odločba v vseh tozadevnih vprašanjih. Svojo prostost je prodal za 1 1 vina. — V Parizu je hotela policija ponoči aretirati v njegovem stanovanju delavca, ki je v pijanosti streljal na žensko, s katero je živel. Delavec pa se je zabarikadiral v svojem stanovanju ter streljal na stražnike. K sreči ni bil nikdo zadet. Sklenili so torej oblegati ga do zore in ga potem s pomočjo plinov pregnati iz skrivališča. Toda možakar ni čakal tako dolgo. Ob štirih zjutraj je odprl nekoliko vrata ter videl stražnike skrite za jeklenimi ploščami. Ko ga zadnjič pozovejo, naj se preda, jim to obljubi pod pogojen* da dobi — liter belega vina. Ko je dobil od poveljnika to zagotovilo, se je dal mirno odvesti. Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevIjev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmer-jenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19 telefon 157. (84) Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z ra-cijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Radi izvan-rednega učinkovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote. Eiza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 35 Din) in drugi Elza-preparati kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-ko-lonska voda itd.; adresa: Lekarnar Eugeti V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 357, Hrvatsko. Gospodarstvo. Koliko Je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden 100 švic. frankov stanc 1810.— 1810— 100 franc, frankov » 640.— 630— 100 laških lir » 479.— 471.— 100 čeških kron » 288,— 292.— 100 nemških mark » 0.47 0.47 100 poljskih mark » 0.27 0.27 100 avstrijskih kron » 0.14 0.14 100 o’grskih kron » 2.— / 2.30 100 bolg. levov » 67,— 60,— 100 dolarjev » 9650.— 9.550.— 100 angl. funtov » 46000.— 45.300— Razpredelnico čitajte tako: Ako hočete kupiti na pr. 100 čeških kron, morate dati zanje ta teden 288 dinarjev, prejšnji teden pa je stalo 100 čeških kron 292 dinarjev. Curlška borza. 27. marca 20. marca švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 5.55 5.45 100 franc, frankov » 35.70 35.25 100 laških lir » 26.16 26.17 100 čeških kron » 16.08 15.95 100 nemških mark 0.03 0.03 100 avstr, kron » 0.0075 0.0075 100 ogrskih kron » 0.12 0.14 100 bolg. levov » 3.80 3.30 100 poljskih mark » 0.01 0.02 100 dolarjev » 541.50 539.— 100 angl. funtov » 2540.— 2533.—- Dinar je obdržal nekaj časa sem precej stalno vrednost. Da bi le tako ostalo. Huda prede ogrski kroni. V zadnjem času pada strahovito hitro in ni upanja, da bi se kmalu dvignila. Zanimivo je, da ima avstrijska krona že nekaj mescev stalno vrednost. Ni velika ta vrednost, toda vedno enaka je, tako da je kalkulacija z avstr, krono postala prav solidna. LISTNICA UPRAVE. Cenjenim naročnikom. — Današnji številki prilagamo zopet položnice. Navedeni znesek znači naročnino do 30. junija t. 1. — Vse naročnike prosimo, da takoj vplačajo označeno svoto, ker moramo tudi mi vse vnaprej plačevati. Kdor res ne zmore četrtletne naročnine, naj jo vpošilja mesečno vnaprej. Položnice bomo pravočasno prilagali. Pošiljanje Usta smo ustavili z današnjo številko vsem onim naročnikom, ki doslej kljub opominom niso poravnali zaostale naročnine za 1. 1922, zaostanke pa bomo takoj iztirjali. — To naj uvažujejo vsi naši prijatelji, ker nam je nemogoče pošiljati list zastonj in pa še plačevati poštnino. Tisk je tako grozovito drag, da moramo gledati na vsak dinar. — Zato prosimo točnosti in: vplačil v naprej. — Uprava. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik Anton Brandner. iaTmmi ‘«uenq"nM 3IA01VNU38' O bu.aobT, e>jsT|J>iajuoi Gričar & Mejač Ljubljana samo Šelenburgova ulica št 3 Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke. Priloga k 13. štev. „Nove Pravde** Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Mož pogleda kvišku, toda se skoro do smrti prestraši, ko zapazi revolverjevo cev, ki je namerjena proti njegovemu čelu. »Niti najmanjšega glasu!« zašepeče Dik prestrašenemu krčmarju, »če ostanete povsem mirni, se vam ne zgodi prav nič. Toda varujte se oglasiti, kajti to bi bil vaš zadnji glas.« Prestrašeni krčmar se ne upa niti ganiti, mrzel pot mu obliva čelo, in prav malo manjka, da ne omedli. Medtem izpijejo natakarice še ostalo vino. Kar se odpro vrata gostilniške sobe, v katero vstopi mož krasne postave. Obraz mu zakriva visoko zavihani plaščev ovratnik, poleg tega pa še velik klobuk, potegnjen nizko na čelu. Kasnega gosta pozdravijo deklice z razposajenimi vzkliki, ker ga smatrajo za prijatelja, čegar prihod je napovedal Dik. Namah pa utihne njihovo smejanje in šaljenje, kot bi bil prišel v sobo pravcati vrag. S široko izbuljenimi očmi strme natakarice v tujca, ki je ravnokar odložil plašč in položil klobuk na mizo. Obraz došiega gosta je zakrit s črno baržunasto krinko, iz majhnih odprtin v maski se svetijo v nepopisni jezi žareče oči. »Jak!« zakriči ena natakaric in se skoro nezavestna zgrudi na tla. »Jak — Jak!« se čujejo strahotni glasovi njenih tovarišic. »Tiho — ali —«, zadoni glas kot grozeč grom. Strašni mož pristopi k mizi. — Deklice Padejo na kolena. »Milost — milost — gospod — usmiljenje — usmiljenje«, cvilijo natakarice, dočim jim s čela lije smrtna sraga. »Milosti prosite? Za vas, nesramnice, ki ropate ubogim mornarjem težko prislu-žene novce, ni milosti! Ve morate umreti!« Tem strašnim besedam sledi bolestno tarnanje. Vsled strahu ne kriče natakarice glasno, zlasti še, ker je strašni mož ukazal molčati, marveč ihte, da bi se jih moral celo kamen usmiliti. »Milost, gospod!« jadikuje deklica, ki je stregla Diku. »Me vendar nismo take dekline — o ne — me smo---------------« »Niti za las boljše od onih. Zaman je vaše tarnanje, za vas ni nobenega pomilo-ščemja več!« • Z železno roko zgrabi tarnajočo deklico za roko in jo potegne, ne da bi se mogla količkaj upirati, k sebi. »O Jezus, usmiljenje!« zdihuje smrtno prestrašena. »Milostljivi gospod, pustite mi vendar moje borno življenje. Nikdar več ne bom kaj takega storila — prisegam pri vsem, kar mi je sveto in drago.« Maskiranec ogleduje ostali dve deklici, ki skoro nezavestni slonita pri mizi, ter pomigne Diku. »2e pridem, gospod.« »Dik! Od sedaj naprej boste skrivaj opazovali to krčmo, če se le še enkrat pripeti, da bo katera od natakaric ogoljufala le enega od mornarjev, mi to takoj sporočite. Potem pa zadene te tri ista usoda, kakor dekline v Whitechaplu.« »Da gospod! Vaš ukaz izpolnim docela.« Mož z masko se še enkrat ozre z grozečim pogledom na prestrašene natakarice, potem pa hitro odide v spremstvu Dika iz krčme. Precej časa je poteklo, predno pridejo natakarice zopet k sebi. Celo noč ostanejo v krčmi, ter pričakujejo vsak hip, da se strašni Jak še povrne in jih umori. Oddahnejo se nekoliko šele ob jutranjem svitu, ter si vsaka na tihem priseže, da ne ,bo oplenila ubogih mornarjev tudi za belič učinka Strašna grožnia n' ostala brez Elizlna sumničenja. Po dogodku v mornarski krčmi je minulo že več dni. V tajinstveni Jakovi hiši je bilo vse po starem. Maskiranec se doslej 5e ni vrnil v svojo hišo, in izvzemši posadke podmornice, ki ni nikdar zapustila krova svoje ladje, so živeli v navidez zelo siromašnem poslopju le Molly Gordon, Bessy W ilkes, Tom, Jim in Eliza. Eliza sedi z Jimom v svoji sobi v prav živahnem razgovoru. Njena lica so močno rdeča ter je dozdevno zelo razburjena »In jaz trdim, Jim, da bo Jak najino zvestobo in udanost še prav nehvaležno po-Dlaačl. Bodi uverjen o tem!« »Ah, ne blebetaj kaj takega! Prav dobro ^eš, da je Jak vse podvzel, da se rešim iz leče!« »To je storil le zato, ker Te potrebuje. Vrhtega se je moral bati, da končno vendarle prideš z resnico na dan.« »Ne, ne, jaz poznam Jaka bolje!« »2e prav, bodi le vedno tak, potem boš kmalu doživel še kaj več,« se roga Eliza. »Ali še ni dovolj, da je Jak pomilostil policijsko špijonko, ki Te je hotela ugonobiti, in ji celo odkazal sobo, ki je bolj udobna kot* moja?« Jim se nasmehne, dasi precej prisiljeno. »I no, tudi jaz sem bil zelo razjarjen nad deklico. Toda sedaj sem stvar dodobra prevdaril. Sploh, je pa dekle pravcata krasotica in bi je bilo res škoda, če bi se bil Jak nad njo maščeval.« »No, ta je pa lepa, kake vzvišene nazore imaš! Prav daleč boš še prišel z njimi; jaz sem pa o zadnjih dogodkih povsem drugega mišljenja.« »Daj, da slišim,« de Jim radovedno. »Predvsem je Jak čisto napačno ravnal, da je pustil policijsko špijonko pri življenju. Pod vsakim pogojem bi jo bil moral kaznovati, kot je zaslužila. Za tako pokveko ni nobene prizanesljivosti!« Jim molči. »Le molči, saj vseeno vem, kaj misliš! Deklica te je s svojim lepo našemljenim obrazom premotila- O, da bi bila to vedela, ti prav gotovo ne bi bila branila, da se maščuješ nad svojo izdajalko.« »Ne bodi vendar ljubosumna. Niti ne mislim ne na to, da bi se dobrikal deklici. Ti si moja Eliza in moja boš tudi ostala.« Jim jo hoče objeti. »Pusti me vendar, čisto drugače misliš, kot govoriš. Moj bog, kako sem nesrečna, samo varati me hočeš!« »Ali me hočeš raztogotiti?« zakliče Jim razkačeno. »Daj si vendar sam sebi dopovedati, da Jak ni prav ravnal, ker ni deklice, ki ni hotela upropastiti samo Tebe, temveč tudi njega samega, kaznoval, kot je zaslužila, marveč sedaj z njo postopa kot s kako prince-zinjo.« »Ne pretiravaj vendar, jaz to bolje vem; znano mi je tudi, da je morala priseči pred mrtvaško glavo. Sam sem videl, da je bila bolj podobna mrtvemu kot živemu bitju, ko jo je pripeljal Jak iz črne sobe.« »Bolje bi bilo, da bi jo bil kaznoval kot Maggy Carner, katere lobanja stoji sedaj na črno pregrnjeni mizi.« »O tem se nimava midva prerekati, to Je Jakova stvar.« »In kaj se je zopet zgodilo pred nekaj dnevi? Sredi noči so privedli v hišo krasno dekle.« »Oho, o tem pa vem jaz več. Prišla je povsem prostovoljno.« »Tega že ne verujem. Jak je mlad, strasten mož. Morda je to celo njegova nova ljubica.« »Ne, ne, povsem izključeno, kakor se je Jak obnašal napram Tebi vedno dostojno, ravno tako je gotovo, da ne bo imel z došlo tujko nikakega intimnega razmerja. Ne tajim, da ne bi imel z deklico gotovih namenov, sem pa prepričan, da prav nič takih kot mu jih hočeš ti pripisovati. Ne, Jak ostane zvest svoji lepi blondinki, katere slika se nahaja na njegovi pisalni mizi. Stavim svojo glavo!* »Ne govori tako zavestno. Imela sem priliko videti našo novo sostanovalko, imenuje se Bessy Wilkes in je naravnost očarljiva lepotica s temno črnimi lasmi in ravno takimi očmi. In postava kot kake boginje; tega ji niti naj večji zavistnež ne more odrekati!« »Tako — tako,« meni Jim, »no, mi že pride enkrat pred oči, morda pa počakam o priliki na njo na hodniku.« »Da se mi ne predrznež!« mu odvrne Eliza jezno. »Menda še prav dobro veš, da sem postala tvoja le radi tega, ker si ml prisegel, da me nikdar ne zapustiš.« »Gotovo, Eliza, povsem pravilno. Toda, ali je tako velik greh, če enkrat pogledam lepo deklico?« »Ti tega že ne smeš!« zakriči Eliza in divje udari z nogo ob tla. »Glej, draga, ne razvnemaj se vendar takoj. Saj bi se te moral skoro bati,« odvrne Jim še vedno veselo razpoložen. »Pridi k meni, bodi dobra in daj mi poljub, saj sem ti vendar naklonjen in tudi nobene druge ne maram!« Toda Eliza se za dobrikanja svojega ljubimca prav nič ne zmeni. »Pusti me sedaj v miru. Za šale in ljubimkanje nisem prav nič razpoložena- Sploh pa nimaš nikakega povoda, da bi bil tako dobre volje. Mislim, da so minuli časi, ko si bil takorekoč Jakova desna roka!« Po teh besedah osupne Jim. »Kje si to izvedela?« »O saj imam ušesa in marsikaj ujamem, kar se tiče drugih. Tudi vem, kdo bo tvoj naslednik, ki naj te nadomestuje.« »Kdo je?« vpraša Jim jezno. »Dik te bo nadomestoval!« »Ta mladi fantalin? Gotovo se motiš, Eliza! S tem mladeničem se Jak gotovo ne bo spuščal v tako zaupne odnošaje!« »Zakaj pa ne? Saj je vendar vse drzne čine, ki ga vsposobljajo za tako odlično mesto, izvršil v največjo zadovoljnost. On sam je vendar vtihotapil v ječo orodje, kateremu imaš zahvaliti svojo prostost.« Jim molči, Eliza pa nadaljuje: »I no, to sicer ni nikaka posebna zasluga, ker bi bil to tvegal zate vsak drugi od tvojih tovarišev, vendar zadeva tiči mnogo globlje. Jak se je v Dika naravnost za-telebal in to mi je znano, ker sem včeraj prisluškovala.« »Tako, ali je bil Dik tukaj?« vpraša Jim docela začuden. »Seveda. Jak mu je vse razkazal, po-nornico in celo vedno zaklenjeno sobo, katere še ni nihče izmed nas videl znotraj-« Jimov obraz postaja temnordeč. »Jak da je to storil?« »Gotovo! In potem sem morala prinesti še vina v predsobo. Jak se je dolgo časa raz-govarjal z mladim človekom. Prisluškovala sem pri vratih, no, kaj vse sem slišala!« »Povej vendar,« sili Jim, ki je sedaj zelo napeto poslušal Elizino pripovedovanje. »O, govorila sta o raznih stvareh,« pripoveduje Eliza. »Jak je napravil Diku mnogo prav laskavih poklonov, češ, da ima prav dobro izobrazbo. In sedaj čuj, Jim, sedaj pridem do tega, kar me je tako zelo razljutilo. Jak se je že naveličal morjenja deklin v Whitechaplu. Svoj maščevalni posel hoče sedaj prenesti v najodličnejše londonske kroge, češ, da žive v teh krogih še mnogo bolj propadle ženske. In Dik ter lepa deklica, ki je pred nekaj dnevi prišla semkaj, sta določena, da mu pri tem poslu pomagata.« Jim zaškriplje z zobmi. Divje razkačen odvrne: »Seveda, za kaj takega Jaku nisem do-voij izobražen. Dika vendar prav nič ne pozna. Kako more temu fantalinu razodeti vse svoje skrivnosti in mu vrhu tega razkazati še zagonetno sobo, v katero nima nihče Izmed nas dostopa? Človek mora naravnost zdivjati radi takega ravnanja!« Eliza kar vriska od veselja. Bezpogoj-no zaupanje svojega ljubimca v Jaka je omajala, sedaj je treba pridobljeni uspeh pretkano izrabiti. »Vendarle sam uvidevaš, kako te Jak odriva? Ne bo več dolgo trajalo, pa bo Dik njegov izrazit ljubljenec, in tega menda vendar ne moreš dopustiti!« »Ne, nikdar!« vzklikne Jim in udari s pestjo ob mizo. »Že radi tega ne moreš v to privoliti, ker te tovariši spoštujejo kot svojega vodnika. Kaj neki naj poreko naenkrat, če tako mlad človek zmaga nad Jimom, katerega so se doslej vsi bali?« »Govoril bom z Jakom,« zatrjuje Jim. »Da, le stori to,« odvrne Eliza porogljivo. »Njegov odgovor ti morem že vnaprej napovedati. Po bliskovo bo uprl oči v te iri edino, kar boš čul od njega, bo: »Jim, to prepustite moji uvidevnosti!« »O ne, sigurno bo slušal moj ugovor.« »In če tega ne stori?« Jimov obraz kaže skoro divji izraz. »Potem krenem svojo pot,« de Jim z navidezno ravnodušnostjo. »In jaz, kaj naj se zgodi z menoj?« »Samoobsebi umevno, vzamem te s seboj!« »Tako, da greva potem skupaj prosjačit. Na to niti ne mislim in vem tudi za mnogo boljši izhod.« »Sedaj sem pa res prav radoveden.« »Samo če hočeš.« Jim gleda vprašujoče svojo ljubico. »No, kako si si vendar zadevo zamislila?« Deklica se skloni proti njemu, da more samo Jim slišati njene komaj slišno Izgovorjene besede. »Ali me ljubiš, Jim?« »Glupo vprašanje! Samoobsebiumljivo!« »Potem mi povej, če ne bi bilo krasno, ako bi ti poveljeval tovarišem in bi mogel biti v tem poslopju neomejen ukazovalec?« »Ne razumem te, Eliza-« »Govoriti hočem tedaj jasneje. Morda si že opazil, da niso vsi tovariši zadovoljni z Jakovimi navodili in ukazi.« »Dosedaj tega še nisem opazil.« »Zato pa jaz prav dobro vem, da večje Število tovarišev prenaša njegovo samovoljo in varuštvo s precejšnjo notranjo upornostjo. Poleg tega se jim delajo vendar zapreke pri vsakem nevarnem podjetju. Niti z najmanjšo stvarjo se ne smejo okoristiti, temveč se morajo s tem zadovoljiti, kar jim da milostni gospodovalec- Noč in dan morajo biti na nogah in na vsak tudi najmanjši migljaj brezpogojno ubogati!« »To je vendar neobbodno potrebno in neizogibno, ljuba Eliza!« »čemu neki?« odvrne.Eliza jezikavo. »Radi mene naj ostanejo vse lahkoživke v Wliitechaplu pri življenju, meni niso prav nič napoti. Toda midva bi si mogla pridobiti vse drugačno premoženje, prevdari vendar, Jim, ako bi mogla to hišo, tovariše in pred vsem ponornioo izkoristiti po najinem prostem prevdarku.« Nehote posluša Jim zapeljivi glas svoje ljubice, ki ga skuša s sladko donečimi besedami omamiti. »Kar praviš, Eliza, je vse prav lepo in vabljivo, toda vse to so zadeve, ki se nikoli ne morejo uresničiti?« »Zakaj pa ne, Jim?« »Ker je Jak tu in se gotovo ne bo hotel prostovoljno umakniti s svojega mesta kot naš poglavar.« »Tega bi pač ne bilo tako težko izvršiti, Jim!« »Oho, kaj naj pomeni to?« »No ja, jaz menim le, da bi bilo vsekakor mogoče, da — nastopi kak dogodek, vsled katerega bi Jak za vedno — izginil.« Po teh besedah skoči Jim na noge In jezno odvrne: »Eliza, to bi bilo vendar tako sramotno in ostudno, ko sem vendar prisegel Jaku zvestobo. Prisego bom tudi držal!« »Tako, ali je on izpolnil svoje obljube, ki ti jih je dal? Menda uvidevaš, kako te sedaj odriva!« »Nehaj že s takim govoričenjem! Ničesar več nočem o tem slišati!« Eliza mu užaljena pokaže hrbet. »Radi mene stori, kar ti drago. Za mene bo vsekakor bolje, da si pridobim Dlkovo naklonjenost.« »Le poskusi!« zavpije Jim. »Ne razumem nobene šale.« »Jaz tudi ne, to sem ti ravnokar do-7ia*iala.« V svoji razkačenosti hodi Jim po sobi. »Imam nujen opravek v svoji sobi!« reč končno Jim Elizi s precej pikrim naglasom. »Jutri te zopet obiščem- Do‘tlej se boš pač premislila.« Nato se hitro odstrani iz sobe, ne da bi čakal njenega odgovora. Eliza gleda zmagoslavno za njim. »Ha, otrovana pšica je učinkovala. Nezaupanje je pičilo njegovo STce. Sedaj ne bom preje mirovala, da iz iskre vzplamti uničujoč požar, čemu naj ostanem še nadalje strežnica, če morem postati ukazovalka? 2;vljenje hočem uživati. V sijaju in bogastvu hočem pohotno živeti, v to mi je pa treba zakladov, katere nam morejo preskrbeti v izobilju ponornica in neustrašni tovariši. Jak mora pasti, potem bo Jim ugodil vsem mojim željam. O, jaz ga bom že pripravila, da se bo slepo pokoril moji volji. Nekoliko potrpljenja, bo že prišel ugoden trenutek — in £e sama------------------------ « Maščevalni naklepi. V celem Londonu se ni nih£e bolj srdil na tajinstvenega morilca deklet kot žlahtni pustolovec baron Hardy. S strašno 'besnostjo je poslušal Cliffor-do\o poročilo o njegovem zadnjem neuspehi ir o Jakovem svarilu; če se to izve, mu mote nastati marsikatera neprilika. Seveda strere predvsem svojo jezo nad Cliffordom, ki je, čeravno neusmiljeno pretepen, vendar^ takoj obvestil barona Hardyja o svoji zadnji nezgodi. Ves njegov srd je veljal možu, ki nevidno opazuje vsa njegova dejanja in nehanja, ter njegovemu pomagaču vselej v odločilnem trenutku iztrga uboge žrtve, ki jih hoče Clifford na zvijačen način p.i' esti v njegovo oblast. Ime Jak je navdajalo barona naravnost z grozo. Zavest, da vendar kmalu dobi v uteho svoje pohotnosti žrtev v podobi mlade deklice, se je po zadnjih dogodkih zelo, zelo zmanjšala. V svoji (nemogli togoti se od časa do časa ozira po okr.il nasproti stoječe Morrijeve hiše, kjer v časi vidi lepo Ellen. Sedaj prav nič več ne razmišlja na kak način bi se polastil očarujoče deklice, ker je dccela uverjen, da bi tajinstveni zasledovalec bodisi njemu ali pa Cliffordu tudi ta načrt preprečil. Prav slabo razpoložen sedi baron v eni svojih razkošno opremljenih sob. Njemu nasproti pa sedi istotako slabe volje Clifford, njegov sleparski pomagač. »Clifford, sedaj govorim z vami povsem mirno in trezno. Toda tako kot sedaj ne more iti še naprej, ako nočem, da se prav žalostno osmradim — potem mi je že ljubše da sploh odidem iz Londona-« Clifford se bojazljivo ozira po vseh kotih, kakor da bi strah in grozo vzbujajoči nevidni mož že stal za njim. Komaj slišno izpregovoTi: (Dalje prihodnjič.) Priloga k 13. štev. »Nove Pravde** Obup v komunistični Moskvi. Vojna je povsod neverjetno pomnožila število revežev, sramežljivih ubožcev in beračev. Toda v nobeni deželi na svetu ni število in beda teh nesrečnežev tolika kot v Rusiji. Nekdaj so nazivali Indijo deželo beračev. Potniki so pripovedovali, kako jih je tam nadlegovalo na stotine prostakov. Sigurno pa je sedaj v Moskvi več beračev kot v Kalkuti. Tu se nahaja cela armada beguncev iz ozemlja, kjer razsaja lakota. Samo, kdor je bil sam ob Volgi, pod Uralom in je na lastne oči videl vse napol nage, napol zmrzle postave — le ta more s sigurnostjo razločiti v moskovskih ulicah, v resnici stradajoče od zločinskih tipov, ki umejo vsako ljudsko nesrečo izrabiti v svoj dobiček. Žal, je nad polovico »gladnih« na moskovskih ulicah v resnici lačnih! Z vdrtimi lici, izstradani do kosti, vsi ušivi, vsi modri od mraza se tresejo in jadikujejo ti nesrečneži na vsakem oglu, se valjajo po snegu in blatu ali padajo nepričakovano pasan-tom pred noge. Ti res stradajoči, v naisprotju z drugimi, ki se hlinijo, niso vsiljivi. Ti nikdar ne razsajajo. To so v vse udane uboge pare, brez vsakršne lastne volje. In potem neskončna množica beraških otrok. Cela vojska, skoro pet-najsttisoč otrok se poteplje, berači, krade in blodi stalno po moskovskih ulicah in kolodvorih. Iz vseh koncev in krajev Rusije so se natepli. Oče in mati sta gladu umrla. Pogosto so bili ti otroci mesce na potu, predno so dospeli v Moskvo. Mnogo jih pride med potjo dobesedno pod kolesa vlakov, drugi pridejo v Moskvi, v velikem mestu, pod kolesa življenja. Štirinajstletni dečki more, kradejo, ropajo. Dvanajstletne deklice postanejo vlačuge žive ob kokainu in žganju, ter beračijo. Sovjetska vlada je otvorila lepo število zavetišč, toda proti tej otročji bedi je brez moči. Vihar je vrgel milijone malih ponesrečencev v valovje, vihar, ki je bil močnejši od mo-či onih, ki so ga izzvali, ne da bi bili prej slutili, kake strahovite posledice bo imelo njihovo početje. Moskva — mesto beračev. Begunci, zločinci, menihi, otroci — vse berači. K tem nesrečnežem spada pa še ena kategorija, »ne še popolnoma ubita« buržuazija, naj beraško palico spravljena ruska inteligenca. Lahko bi jih imenovali »berače, ki ne beračijo«. Znano je da je v času potrebe na vseh koncih in krajih odpovedala. Sedaj pa nosi, to se ji mora prizati, pogumno svoj križ. Ona dela po svojih močeh in svojem znanju in ne berači. Zlasti pri inozemcih opravljajo grofice in baronice najnižje posle služinčadi. Da dobe vsaj take ali slične službe jim pripomore okolnost, da znajo tuje jezike: francosko, angleško in tudi nemško. — Po hotelih, kjer stanujejo tujci, ponuja neki slikar gledališke vstopnice, žganje, kožuhovino in vsakovrstne druge stvari. Z Angleži in Amerikanci govori angleško, z Nemci ih Skandinavci nemško, s Francozi 111 Italijani francosko. Kakor kdo hoče. Oblečen je v odrgnjeno generalsko suknjo, na nogah ima oguljene lakaste čevlje. Ta mož je bivši general N, ki je med vojno poveljeval konjeniški brigadi. Pri teh razmerah se vsiljuje človeku vprašanje: Kako bi izgledala ruska beda, če bi moskovska vlada uporabila vse milijarde, ki jih pošilja v inozemstvo za boljševiško propagando, v rešitev tisočih ljudi, ki umirajo lakote? Kajti končno je kruh, ki ga uživa 10.000 dobro plačanih moskovskih agentov v zapadni Evropi, le odjeden gladnim v Rusiji! THE REX Go., Ljubljana Bpadišfie 10. • Telefon št. ZBB Int. Schapirogrofne role. . Najdenček. Kolegijski pisar Migu je v se na povratku s svojega večernega izpre-hoda s težkim vzdihljajem ustavi pri brzojavnem drogu ob cesti. Pred tednom ga je na tem mestu dohitela njegova prejšnja sobarica Agnija, ko se je vračal s svojega običajnega iz-prehoda, in mu razburjeno zaklicala: »Le pripravi se! Jaz ti bom tako zaigrala, da boš za vedno pomnil, kako se spravlja nedolžna dekleta ob dobro ime! Dojenčka ti bom poslala, na sodišče te grem tožit in tudi tvoji ženi bom vse povedala-------------« Zahtevala je, da vloži v banki na njeno ime pet tisoč rubljev. Migujev se je na vse to spomnil, zdihoval in si v globokem kesanju še enkrat predbaci-val trenutno strast, ki mu je povzročila toliko skrbi in trpljenja. Ko dospe do svoje hiše, se vsede Migujev na nizko stopnico, da se nekoliko odpočije. Kazalec na uri je kazal ravno deset, konec mesca je izza oblakov motno razsvetljeval nočno temo. Na cesti in tudi okoli hiše ni bilo opaziti žive duše: vsi starejši, oddiha potrebni počitniški gostje so že odšli počivat, mladina se je pa še izprehajala in veselila lepe narave v bližnjem gozdičku. Ko Migujev seže v žep po vžigalice, da si prižge smodko, zadene s komolcem na nekaj mehkega; ker ni imel drugega opravka, pogleda takoj na predmet, ob katerega je zadel s svojim desnim komolcem. Takoj zadobi njegov obraz izraz nepopisnega strahu, hujšega, kot če bi bil poleg sebe zapazil kako strašno kačo. Na stopnici, v neposredni bližini vrat, je ležal namreč majhen omot. Nekaj podolgovatega je bilo zavito — po otipavanju sodeč — v malo, z gumbi zapeto posteljno odejo. En konec omota je bil nekoliko odprt, in ko seže gospod asesor z roko v to odprtino, začuti, da se nahaja v omotu živo bitje. Prestrašen se zravna ogledovaje svojo okolico kot zločinec, ki preži na priliko, da uide svojim paznikom... Ves razjarjen škrtne z zobmi rekoč: »Izvršila ie v resnici svojo grožnjo. Svojega dojenčka je zares položila tu pred vrata moje hiše. Tu leži... tu leži nebodigatreba! Ah, moj bog!« Bojazljivost, jeza in sramota ga je tako prevzela, da je kar otopel. Kaj naj stori sedaj? Kaj naj poreče svoji ženi, če ji pride to na uho? Kaj porečejo tovariši v uradu? Uradni predstojnik se bo tapljal po trebuhu, razposajeno smehljal in mu dejal: »Česti- tam... I no — ha — ha... osivelo brado, pa vraga v telesu... čestitam, gospod Sem jen Erastovič!« Prebivalci cele kolonije bodo sedaj zvedeli za njegovo tajnost in vsega spoštovanja vredne družinske matere bodo morda končno celo zapirale vrata pred njim. V vseh časopisih se bere o otrocih, ki jih brezsrčne matere enostavno odlagajo. Tudi ta slučaj bo objavljen v časopisju in tako se bo širom Rusije razneslo častitljivo ime Migujev... Srednje okno je bilo odprto in prav razločno se je čulo, da Ana Filipovna, Migu-jeva soproga, pogrinja mizo za večerjo; zunaj pa je za vrati brenkal hlapec Jermolaj prav žalostne melodije na svoji balalajki... Treba je bilo le še, da se dojenček zbudi in prične jokati, pa je tajnost razkrita. Migujevu je notranji glas brezobzirno narekoval, da se naj požuri. »Hitro, hitro...« je zdihovaje tarnal. »Še ta trenutek, dokler še nihče ni opazil. Najdenčka zanesem kamorkoli in ga položim na stopnice tuje hiše...« Migujev kolikor mogoče oprezno pobere omot in se natihoma z umerjenimi koraki splazi črez ulico, da ne vzbudi sumnje... »Neverjetno neprijeten položaj,« si misli in se na vso moč trudi, da bi bila njegova vnanjost povsem ravnodušna. Kolegijski asesor na ulici z dojenčkom pod pazduho! »Moj bog, če me kdo zapazi in ugane, zakaj pravzaprav grc» umrjem, umrjem ... Položim ga kar na to stopnico... Toda ne, stoj, tu so okna odprta in morda stoji kdo pri oknu. Toda kam sedaj? Oho, že vem, zanesem ga k hiši trgovca Mjelkina... Trgovci so bogataši in tudi dobrosrčni; morda mi bodo zato še hvaležni in najdenčka celo obdržali in vzgojili.« In res! Migujev se odloči, da nemudoma zanese najdenčka k Mjelkinu, dasiravno se njegova hiša nahaja ob reki, v najskrajneši ulici kolonije. »Samo da mi ne prične sedaj kričati in mi ne pada iz omota,« si misli kolegijski asesor. »Še kaj takega se mi naj pripeti: hvala lepa — tega ne bi bil pričakoval! Živega človeka nosim pod pazduho kot denarnico. Živega človeka z dušo, z občutki kot vsi drugi... Če gre vse po sreči, ga vzgoji Mjelkin, navsezadnje bo še kaj posebnega iz tega črvička... Morda celo profesor, vojskovodja, pisatelj...! Vse je mogoče na tem svetu. Sedaj ga nosim kot kako prav nič vredno stvarco, v 30. ali 40. letih se mu bo morda vse odkrivalo.« V tem razmišljanju korači Migujev po ozki, zapuščeni stranski stezici, ki pelje mimo dolgih vrtnih ograj, v gosti, temni senci košatih lip. Naenkrat pa se oglasi v njem glas, ki mu očita, da namerava napraviti nekaj zelo grozovitega in zločinskega. »Kako nizkotno je vendar tvoje ravnanje z nebogljenim črvičkom,« mu kliče glas vesti. »Tako nizkotno, da si kaj bolj nizkotnega sploh ni več mogoče izmisliti...! S čim naj se sploh opravičuje odlaganje nedolžnega deteta sedaj na tem, sedaj zopet na drugem stopnišču? Je-li ono zakrivilo svoje rojstvo? Kaj je sploh storilo zlega? Mi smo propalice... Ugaja nam pač uživanje zemeljskih naslad, nedolžni otročiči naj pa to uživanje takoj po rojstvu drago plačajo... Treba si je le pred-očiti ves položaj! Ker sem bil jaz lah-komišljen, zato naj bo izročeno to dete negotovi usodi... Ako odložim ubogo dete pri Mjelkinu, ga odda ta gotovo v zavod za najdenčke; tam pride dete med same tujce, ki so vsi pač taki kot vsak, ki je v javni službi... Dete ne bo poznalo ne materine ljubezni, ne njene nežnosti. Od ondot pride k čevljarju..., kjer se navadi pijančevanja, kletve, nazadnje pa umrje lakote v skrajni bedi... K čevljarju da bi se šel učit on, ki je vendar sin kolegijskega asesorja, plemenite krvi..., on, ki je izklil iz moje krvi...« Migujev stopi iz zasenčene steze na cesto, razsvetljeno od mesčine, razveže omot in pozorno ogleduje dojenčka. »Mali nebogljenček spi,« se izvije šepetaje iz njegovih ust. »Le poglej ga, mali nepridiprav ima nekoliko zakrivljen nosek, ki ga je podedoval po svojem očetu... Sladko spava in se prav nič ne zaveda, da ga motri njegov lastni oče... To je res prava drama... Toda, odpusti mi..., odpusti...! Zdi se mi, da ti je bilo tako usojeno že pred rojstvom...« Kolegijski asesor pomežikne. Obhaja ga občutek kot bi mu po licu lezla mravlja... Dete zopet zavije, ga stisne pod pazduho ter se napoti dalje. Celo pot do Mjelkinove hiše mu vrvi v glavi razmišljevanje o socijalnih vprašanjih, v prsih ga pa peče žgoča vest. »Če bi bil pošten in značajen človek,« si misli, »bi pač ne vpošteval raznih predsodkov ter šel z otrokom k Ani Filipovni, pokleknil pred njo, rekoč: »Odpusti! Grešil sem! Kaznuj me, toda nedolžnega otroka ne moreva izročiti propasti. Otrok nimava, vzemiva to dete za svoje!« Ana je dobra ženica, gotovo bi v to privolila... jaz bi pa imel svoje dete pri sebi..., oh!« V tem razmišljevanju se približa Mjelkinovi hiši, pred katero se ustavi, ne da bi se bil že odločil... V duhu si predočuje, kako bi bilo, če bi sedel doma v svoji sobi, čital časopise, poleg njega pa bi se igralo dete z zakrivljenim nosom; istočasno pa si predstavlja po vrsti svoje tovariše, ki si pome-žikujejo, svojega predstojnika, ki bo od smeha malone počil in ki se tolče po trebuhu... hahaha! — Poleg žgoče vesti ima v svojih prsih neke ljubke, tople, pa tudi žalostne občutke... Kolegijski asesor položi oprezno dojenčka na stopnišče ter se z roko mahaje poslavlja od njega. Toda zopet lezejo po njegovem obrazu mravlje... »Odpusti, odpusti meni, nesrečnežu!« toži obupno, »ne obsojaj me!« Že se oddalji par korakov, toda ta-oj se ojunači ter vzklikne: »Ah, kar je, je! Ves svet me prav nič ne briga! Vzamem ga na svoj dom! Ljudje naj govoričijo, karkoli jim drago!« Migujev vzame zopet otroka in se hitrih korakov napoti proti domu. »Naj govore, kar hočejo,« sl misli. »Naravnost domov grem, padem na kolena in rečem: »Ana Filipovna!« Ona je vrla ženica, bo že razumela... In vzgojiva dete ... Če je deček, ga imenujeva Vladimir, če je deklica, dobi pa ime Ana-Bova vsaj na stara leta imela veselje!« Sklenjeno, storjeno! Jokaje, napol mrtev strahu in sramu, poln nad in negotovih občutkov se približa svoji vili. Takoj se poda k svoji ženi in pade pred njo na kolena... »Ana Filipovna!« jeclja med vzdihi ter položi dete pred njo. »Ne sodi me, dovoli, da se izpovem s par besedami. Grešil sem! To dete tu je moj otrok... Gotovo se še spominjaš Anjuške, glej, sam hudobec me je zapeljal...« Vsled sramu in notranje zbeganosti ne najde več besedi v svoje opravičilo. Ne da bi čakal odgovora svoje žene, jo ubere urnih in potepenih korakov na dvorišče. »Tu ostanem toliko časa, da se poleže iznenadenje in da me pokliče,« si misli duševno popolnoma uničen. »Tako ima dovolj časa, da se vživi v položaj ter si zadevo premisli...« Domači hlapec Jermolaj gre mimo njega s svojim godalom — balalajko —, ga pogleda in skomizne z ramo. »To je lepa reč,« nagovori smehljaje svojega gospodarja. »Bodite tako prijazni in pojasnite mi to, gospod Semjen Erastovič! Pred kratkim je bila tu perica Aksinja. Nespametnica je na stopnici pustila svoje dete, na tej stopnici, preko katere se pride na ulico, ter posedela malo pri meni. Medtem ji je nekdo vzel otroka in ga odnesel proč... To je prava zagonetka!« »Kaj? Kaj blebetaš?« zakriči z močnim glasom Migujev. Jermolaj, ki si je razlagal gospodarjevo jezo po svoje, se popraska za ušesi in se s težkimi vzdihljaji pripravi na svojo usodo. »Oprostite, gospod Semjen Erastovič,« pravi v svoje opravičilo, »dandanes — na deželi... pač ni mogoče živeti ... brez ženske ...« In v zavesti svoje krivde opazuje ves poparjen, oster in jezen pogled svojega gospodarja in nadaljuje: »Vem, da moje ravnanje ni bilo pravilno, toda uvideti morate, da ne morem drugače ravnati. Prepovedali mi vsaj niste, da ne smem tujih žensk puščati na dvorišče; sicer je pa ravno isto, če sl katero domačih izberem. Preje, ko je bila še Anjuška v hiši, ni imela nobena tuja vstopa, ker je bila Anjuška — moja^ toda sedaj, blagovolite vendar sam uvideti... ne morem izhajati brez tuje... in z Anjuško je bilo končno vendarle vse v redu, ker...« »Poberi se, riičvrednež!« zakriči Migujev, pocepeta z nogami in odide v sobo. Ana Filipovna je vsa začudena in razdražena sedela še vedno na istem prostoru in kar ni mogla obrniti svojih objokanih oči od otroka... »No, no... zagodrnja ves bled Migujev in se prisiljeno nasmehne. »Saj sem se le šalil... otrok ni moj, temveč... peričin. Napravil sem le... le malo ... malo šalo ... Odnesi ga našemu hlapcu!« Državni nameščenci za veliko noč — brez kruha 1 Žalostna, pa vendar dobesedna in pre-bridka resnical — Letos pade velika nedelja na 1. april. Državni nameščenci, ki žive s svojimi več kot bornimi prejemki, kakor pravi prislovica, iz rok v usta, letos za praznike niti koščka kruha ne bodo imeli! To pa radi tega, ker so naši modri dTžav-niki-centralisti zakonito določili, da se smejo državnim nameščencem izplačevati prejemki izključno vsakega prvega v mescu, pa naj si bo ta dan še tako velik katoliški praznik. Na veliko nedeljo, ki jo spoštuje kot praznik vsak še tako mlačen katolik, so pri nas zaprte vse trgovine brez izjeme. Vse delo počiva! Edini državni uslužbenec bo moral v svoj »ured« čakat na borno plačico, za katero ta in prihodnji dan ne bo mogel dobiti niti suhega kruha za svojo družino! Pa naj še kdo trdi, da živimo v kulturni Evropi! — Modri naši državniki naj ne zabijo, da gre tudi ljubezen do države — skozi želodec! Znano je tudi, da dobivajo drž. nameščenci n. pr. v Beogradu kljub strogemu zakonu ob srbijan-skih zgodiščih po cel teden pred prvim svoje plače. Prečani seveda, imamo tudi v tem pogledu vse druge želodce! Naši oglasi imajo uspehi Zato nabirajte oglasel