♦ PRORAČUNSKI MEMORANDUM, JAVNI DOLG IN IZHOD IZ KRIZE Jože Mencinger ♦ ZAPUŠČINA GRADBENIŠKEGA BALONA IN ZADOLŽENOST PODJETIJ ZAVIRATA IZHOD IZ KRIZE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ŠT. 431 DECEMBER 2 010 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 431 Ljubljana, december 2010 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversitat, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2010 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 PRORAČUNSKI MEMORANDUM, JAVNI DOLG IN IZHOD IZ KRIZE 6 Jože Mencinger ZAPUŠČINA GRADBENIŠKEGA BALONA IN ZADOLZENOST PODJETIJ ZAVIRATA IZHOD IZ KRIZE 13 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Brez znakov spreminjanja dinamike trošenja 17 2. Poslabšanje v dinamiki in saldih blagovne menjave v oktobru 18 3. Gospodarska klima ustaljena 20 4. Industrijska produkcija nekoliko nižja 21 5. Turistično povpraševanje v novembru navzdol, gradbeništvo se še naprej pogreza 22 6. Brezposelnost narašča 23 7. Šibko domače trošenje še naprej stiska cene 24 8. Umirjanje stroškov dela se nadaljuje 26 9. Počasno izboljševanje javnofinančnih prihodkov se nadaljuje 28 10. Skupni krediti se ponovno zaustavljajo 29 11. Oktobra primanjkljaj na tekočem računu, septembra nov vrh neto zunanje zadolženosti 31 STATISTIČNA PRILOGA 33 PRORAČUNSKI MEMORANDUM, JAVNI DOLG IN IZHOD IZ KRIZE Jože Mencinger 1. »Proračunski memorandum 2011-2012« (Memorandum) določa usmeritve gospodarske in javno finančne politike Slovenije upoštevaje gospodarsko stanje in dokumente o bodočem razvoju. Z njim vlada določa fiskalne ukrepe za realizacijo vzdržljivega javnofinančnega scenarija in prioritete ter za njihovo realizacijo potrebne strukturne spremembe v naslednjih dveh letih. S fiskalnim pravilom določa tudi zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov, ki naj bi omogočila srednjeročno uravnotežen proračun in javni dolg pod 45 odstotki BDP. Gre za nadaljevanje usmeritve iz pomladanskega »Programa stabilnosti« in upoštevanje zahtev Evropske komisije, saj Memorandum predvideva konsolidacijo javnih financ z zmanjševanjem odhodkov brez večjih posegov v prihodke, pri katerih se zanaša na gospodarsko rast in neto prilive iz blagajne EU. Tudi februarja 2010 sprejeta »Izhodna strategija 2010-2013« je bila podobna. Po njej naj bi kombinacija ukrepov ekonomske politike in strukturnih sprememb zagotavljala fiskalno vzdržnost, izboljšanje socialnega stanja, večjo konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest, kar so bolj ali manj konfliktni cilji. Memorandum implicitno, »Nacionalni reformni program«1 (NRP) pa eksplicitno sprejema mnenje Evropske komisije (EK), da strukturne spremembe, ki jih predlaga EK, zagotavljajo izhod iz krize2. Da so predlogi EK za izhod iz krize vsaj vprašljivi, če ne napačni, kaže že povsem drugačna gospodarska politika ZDA. Ob tem sicer razumljiva želja EK usmerjati in nadzorovati gospodarske politike članic EU sloni na trhlih predpostavkah, da o potrebnih usmeritvah sama vse ve, da članice ne znajo presoditi, kaj je v dani situaciji ekonomsko in politično mogoče, in da je predlagana gospodarska politika splošno uporabna ne glede na velike razlike v razvitosti in strukturah gospodarstev ter ne glede na različna stanja pred 6 1 »Nacionalni reformni program« (NRP) je nekakšna mešanica ostankov spodletelega poskusa neo-liberalnih reform iz leta 2005 in leporečja nove evropske strategije »Evropa 2020 - Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«. Z njo Evropska komisija »nadgrajuje« dve lizbonski strategiji; originalno iz leta 2000 in »prenovljeno« iz leta 2005. Usoda obeh je znana; prva se je končala z oddaljevanjem od proglašenih ciljev, druga, ki naj bi »prenovila« prvo, pa s svetovno gospodarsko krizo. Čeprav Evropa 2020 manj kot predhodnici izhaja iz ekonomike ponudbe, ki je v krizi presežne ponudbe povsem neuporabna, bomo z njo najbrž spet dobili le za politične govore uporaben dokument. To ugotovitev zlahka uporabimo tudi za slovenski NRP. 2 Gospodarska kriza je Evropsko komisijo presenetila, čeprav jo je z nesmiselnimi lizbonskimi strategijami ekonomike ponudbe in popolnim zanemarjanjem povpraševanja soustvarjala. Predstavniki EK so krizo še potem, ko se je že razplamtela, odganjali s ponavljanjem nesmiselnih krilatic iz lizbonskih strategij. Res pa je, da proti kriznih orodij obeh strategij, ki sta temeljili na ekonomiki ponudbe, nekritičnem seljenju proizvodnih aktivnosti v dežele z nizko ceno dela, posledičnemu zmanjševanju pravic delavcev doma in »poglabljanju« trga kapitala, sploh nista mogla ponuditi. Proti krizna orodja so namreč sestavina povsem spregledane ekonomike povpraševanja. krizo in zelo različne velikosti javnega dolga3. Ne gre spregledati, da vsiljeno poenotenje gospodarske politike držav sinhronizira in s tem povečuje oscilacije, ki bi jih raznolike politike zmanjševale«4. Memorandum korektno opisuje javnofinančno stanje v letu 2009 in proti-krizne ukrepe vlade: (dokapitalizacija SID, jamstva za zadolževanje poslovnih bank, sheme za lažje kreditiranje, delovanje prek avtomatskih stabilizatorjev in diskrecijska politika), kar je povečalo porabo države. To je omogočal dotlej relativno nizek javni dolg, ki pa se je samo v letu 2009 od 22.6 % BDP zvišal na 35.9 % BDP in ki naj bi brez posegov do leta 2015 dosegel 60%, kar bi doslej majhne stroške servisiranja dolga močno povečalo. Prav hitrost rasti javnega dolga naj bi zahtevala, da višina javnega dolga postane osrednji cilj fiskalne politike. 2. Javni dolg v Sloveniji in EU Velikost povprečnega javnega dolga v EU27 v razdobju med 1995 in 2011 je prikazana na Sliki 1; podatki za zadnja tri leta so projekcije. Povprečni javni dolg, ki se je po letu 1995 bolj ali manj zdržema zmanjševal, je najnižjo točko (44 odstotkov BDP) dosegel v letu 2007, v krizi pa naj bi se do konca leta 2011 dvignil na 65 odstotkov BDP. Slika 1 Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg v državah EU27 68-, 646056524844- % BDP 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 Opomba: EU definicije, podatki IFO-DICE, lastni izračuni povprečni deleži javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaj članic EU 7 7 % 6 5 4 3 2 40 0 3 EK za poenotenje fiskalne politike članic uvaja novo institucijo »evropski semester«, ki naj bi okrepil koordinacijo gospodarskih politik članic in nadzor delovanja v skladu s Programom stabilnosti in novimi Nacionalnimi reformnimi programi. Ti naj bi določili načrte za naslednje srednjeročno obdobje in uresničevanje nove strategije EU: »Evropa 2020. 4 Glej tekst: »Evropa 2020 - še tretjič v prazno«, Gospodarska gibanja, april 2010 Veliko povečanje javnofinančnih primanjkljajev je bila (ob danem davčnem sistemu) neizogibna in takojšnja posledica krčenja gospodarske aktivnosti, saj krčenje aktivnosti takoj prinaša krčenje javnofinančnih prihodkov iz posrednih (DDV in trošarina) ter neposrednih (davek na dobiček, dohodnina in prispevki) davkov. Javnofinančni izdatki se pri tem ne spremenijo, krizno stanje zahteva celo večje izdatke za vzdrževanje socialne varnosti in, v primeru zdajšnje krize, še za socializacijo izgub bank, s katero države poskušajo preprečiti zlom finančnega sistema. Tabela 1 Javni dolg po definiciji Evropske komisije (v % BDP) 8 Avstrija 68.3 64.4 67.2 671 65.5 63.9 59.5 62.6 66.5 70.2 72.9 Belgija 129.9 122.3 113.7 106.6 98.5 921 84.2 89.8 96.7 99.0 100.9 Bolgarija 1051 79.3 67.3 45.9 29.2 18.2 141 14.8 17.4 18.8 Ciper 40.6 46.7 51.8 521 68.9 691 58.3 48.4 56.2 62.3 676 Češka 14.6 131 16.4 24.9 29.8 29.7 29.0 30.0 35.4 39.8 43.5 Danska 72.5 65.2 574 48.7 45.8 371 27.4 34.2 41.6 46.0 49.5 Estonija 9.0 6.2 6.0 4.8 5.6 4.6 3.8 4.6 7.2 9.6 12.4 Finska 56.6 53.9 45.7 42.5 44.5 41.7 35.2 34.2 44.0 50.5 54.9 Francija 55.5 59.3 58.8 56.9 62.9 66.4 63.8 675 77.6 83.6 88.6 Nemčija 55.6 59.7 60.9 58.8 63.9 68.0 65.0 66.0 73.2 78.8 81.6 Grčija 97.0 96.6 94.0 103.7 97.4 100.0 95.7 99.2 1151 124.9 133.9 Madžarska 86.2 63.2 60.3 52.0 58.4 61.8 65.9 72.9 78.3 78.9 77.8 Irska 82.1 64.3 48.5 35.6 31.0 27.6 25.0 43.9 64.0 773 87.3 Italija 121.5 1181 113.7 108.8 104.4 105.8 103.5 1061 115.8 118.2 118.9 Latvija 151 111 12.5 14.0 14.6 12.4 9.0 19.5 361 48.5 57.3 Litva 11.5 15.4 22.7 231 211 18.4 16.9 15.6 29.3 38.6 45.4 Luksemburg 7.4 7.4 6.4 6.3 61 61 6.7 13.7 14.5 19.0 23.6 Malta 35.3 48.4 571 621 69.3 701 61.9 63.7 691 71.5 72.5 Nizozemska 761 68.2 611 50.7 52.0 51.8 45.5 58.2 60.9 66.3 69.6 Poljska 49.0 42.9 39.6 37.6 471 471 45.0 47.2 51.0 53.9 59.3 Portugalska 61.0 561 51.4 52.9 56.9 63.6 63.6 66.3 76.8 85.8 911 Romunija 7.0 15.2 21.7 25.7 21.5 15.8 12.6 13.3 23.7 30.5 35.8 Slovaška 221 33.8 47.9 48.9 42.4 34.2 29.3 277 35.7 40.8 44.0 Slovenija 26.8 27.5 270 23.4 22.6 35.9 41.6 45.4 Španija 63.3 661 62.3 55.5 48.7 43.0 39.2 39.7 53.2 64.9 72.5 Švedska 72.2 71.0 64.8 54.4 52.3 50.8 40.8 38.3 42.3 42.6 421 Velika Britanija 50.8 49.8 43.7 37.7 38.7 42.2 44.7 52.0 681 791 86.9 Vir: IFO-DICE 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2008 2008 Projekcije 2009 2010 2011 Krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost. Tako kot slovenski »normalni« primanjkljaj v razdobju 2000-2007 ni bil zelo drugačen od »evropskega«, je tudi slovenski »krizni« primanjkljaj povsem »evropski«5. Povečanje dolga v letu 2009 je bilo v Sloveniji nekoliko večje kot v povprečju EU27 (večje je bilo tudi krčenje BDP), po napovedih EK pa naj bi se do konca leta 2011 slovenski javni dolg povečal na 45.4 odstotka BDP. Po predvidenem povečanju javnega dolga med 2007 in 2011 (Slika 2) je Slovenija (skupaj z Dansko) s povečanjem za 21 odstotkov BDP na enajstem mestu med sedemindvajsetimi članicami EU. Bolj kot Slovenija naj bi javni dolg povečale Irska,Velika Britanija, Grčija, Latvija, Litva, Španija, Romunija, Francija, Portugalska in Nizozemska. Javni dolg pred krizo in njegovo povečanje med krizo (2007-2011) naj bi se konec 2011 seštela v javni dolg na ravni 45.4 odstotkov BDP, kar je za 20 indeksnih točk manj od povprečnega javnega dolga članic EU, ki naj bi bil približno 65 odstotkov BDP. Nižji javni dolg kot Slovenija naj bi imelo le šest članic EU; štiri nove: Bolgarija, Estonija, Romunija in Slovaška, ter dve »stari«: Švedska in Luksemburg. Primerjave Slovenije z Grčijo, ne glede od kod prihajajo, so zato zaenkrat povsem neutemeljene; mnogo usodnejši od javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga v letu 2001 so nelikvidnost in zadolženost podjetij, premajhno domače povpraševanje, zadolženost bank v tujini in stagnacija ali celo zmanjševanje depozitov. Slika 2 Povečanje javnega dolga 2007-2011 70, 6050 _ 40 _ 3020100 - n - povprečje DK GR LA NL RO VB BE CZ AT ■ £Z 11.11 NE EE HU Opomba: IFO-DICE, Tabela 1, lastni izračuni; povečanje dolga izračunano kot razlika stanja dolga v 2011 in 2007. 9 R SP LT PT :R SI IT SK SE 5 Z »normalnega« 2.21 odstotnega v EU27 in 1.69 odstotnega v Sloveniji se je primanjkljaj v letu 2009 povečal na 6.8 oziroma 5.5 odstotkov. Delež javnih izdatkov v BDP je zaradi povečanja števca in zmanjšanja imenovalca zrasel s 46.5 na 50.7 oziroma s 45 na 50 odstotkov BDP. Slika 3 Javni dolg 2007 in 2011 10 140, 120100801 60- r 40200 - BE DK M NL - -I-SK GB SE GR T p FR R NE HU AT SP CY PL _A FI LT CZ RO _u BG Memorandum in mehanizem izhoda iz krize Memorandum razumno zavrača sicer popularno zmanjševanje davčnih stopenj, kar naj bi bila po teorijah ekonomike ponudbe pot iz gospodarske krize, ki je popularna predvsem med »delodajalci«. Toda, čeprav ni veliko ekonomskih razlogov za popolno opustitev vseh povečanj davčnih stopenj6, je tudi pri tem treba upoštevati politične omejitve. Dejansko se morebitne spremembe davčnih stopenj (posebno navzgor), ki jih je mogoče uveljaviti brez zahtevnega in zamudnega iskanja političnega soglasja, skrčijo na manjše spreminjanje stopenj trošarin, predvsem pri tekočih gorivih, pri teh pa je povečanje davčnega donosa omejeno z visoko cenovno elastičnostjo povpraševanja po dizelskem gorivu7. Po ocenah vlade v Memorandumu naj bi spremembe na prihodkovni strani v letih 2011-2013 povečale davčne prihodke za 74.3 (2011), 111,6 (2012) in 183.5 (2013) milijonov evrov. V 2011 naj bi k povečanju prispevale predvsem trošarine, v dejansko oddaljenih letih 2012 in 2013 pa posodobitev informacijskega sistema???, oziroma boljše pobiranje davkov8. Predvideni učinki posegov na odhodkovni strani so mnogo večji; javno porabo naj bi v letu 2011 zmanjšali za 604.9 milijone evrov; zmanjšanje plač v javnem sektorju bi prispevalo 432.7, materialni izdatki 36.6, pokojnine 97.6 milijonov evrov in socialni transferi 38.0 milijonov evrov. Skupni učinek predlaganih ukrepov (74.3 milijone € na strani prihodkov in 604.9 milijone €) v letu 2011 znaša 689.2 milijona evrov ali malone 2 odstotka BDP. 6 Veljalo bi razmisliti vsaj o odpravi cedularnega obdavčenja dohodkov fizičnih oseb iz kapitala in jih združiti s progresivno dohodnino, kakršna je veljala pred davčno reformo v 2008, nesmiselno je povečevati splošne olajšave za raziskave in razvoj; ob morebitnem dokončnem sprejetju zakona o malem delu pa so vprašljive tudi olajšave za zaposlovanje starejših od 55 let. 7 Pri predvideni zamenjavi trošarine s CO2 dajatvijo gre dejansko le za nepotrebno preimenovanje, kar velja tudi za obdavčitev motornih vozil glede na izpuste. Koristnost uvajanja novih zapletenih in dragih davkov, kot je na primer davek na nepremičnine, je vprašljiva, slednjega predvsem zaradi majhnega neto prihodka in nepredvidljivih socialnih posledic. 8 To je pri pobiranju davkov pri gotovinskem poslovanju mogoče le z radikalnim povečanjem kazni za davčne utaje in okrepitvijo davčne inšpekcije. To nas pripelje do ključnega problema Memoranduma, to je predpostavk o gospodarskem mehanizmu, ki naj bi varčevalne ukrepe pretvoril v gospodarsko rast oziroma vsaj preprečil padec BDP, kar naj bi kazal model splošnega ravnotežja9. Po njem naj bi ukrepi fiskalne politike v letih 2011, 2012 in 2013 povečali BDP privatnega sektorja za 0.98, 2.07 in 3.31 odstotne točke, skrčili zasebno potrošnje za 1.71, 2.47 in 2.28 odstotne točke, državno potrošnjo za 5.87, 9.39 in 9.34 odstotne točke, ter povečali investicije za 11.13, 15.39 in 15.47 odstotnih točk. Zanemarljivo za 0.55, 1.25 in 1.83 odstotnih točk naj bi se povečala izvoz in za 0.43, 1.04 in 1.60 uvoz. Zaposlenost naj bi se povečala za 0.15, 0.23 in 0.22 odstotne točke, stopnja brezposelnosti pa zmanjšala za 0.18, 0.25 in 0.21 odstotnih točk. Izračunano povečanje BDP je zanemarljivo: 0.01, 0.02 in 0.11 odstotnih točk. Mehanizem temelji na ekonomiki ponudbe - po njej ponudba avtomatično ustvarja povpraševanje, zniževanje javnega povpraševanja pa veča privatno povpraševanje, gospodarsko rast in zaposlenost. Odkod zagotovilo, da zmanjšan javnofinančni primanjkljaj dosežen z manjšimi dohodki prebivalstva (plač, pokojnin, socialnih transferov) poveča agregatno varčevanje in investicije v privatnem sektorju, saj podjetniki ne investirajo in ne zaposlujejo brez povečanja povpraševanja. Izvoz ne more nadomestiti manjšega domačega povpraševanja, saj je proizvodna struktura izvoza drugačna kot struktura domače porabe, ki jo dohodki od izvoza res lahko povečajo. Vendar sta tako struktura kot obseg izvoza določena s povpraševanjem v tujini, ki se mu Slovenija z dano gospodarsko strukturo lahko le prilagaja. Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in preprečevanje rasti javnega dolga z zmanjšanjem odhodkov javnega sektorja je sicer razumljivo, povsem iluzorna pa so pričakovanja, da bo varčevanje spodbudilo gospodarsko aktivnost. Še posebej, če bi za varčevanje v javnem sektorju uporabili odpuščanje. Odpuščeni oziroma upokojeni v javnem sektorju ne bi prešli v privatni, saj ima ta od zdajšnjem povpraševanju že sam preveč zaposlenih, ampak bi le prenehali »ustvarjati delo« in prešli na finansiranje iz drugih javnih blagajn, ki jih je prav tako treba napajati z davki. Gospodarska aktivnost se brez povečanja povpraševanja, tujega ali domačega, ne more povečati. Kljub odvisnosti od tujega povpraševanja in šibkosti keynezianske politike v majhnem gospodarstvu, izhod iz krize ne bi smel povsem prezreti nobene možnosti za povečanje domačega povpraševanja. 11 Nalaganje vse teže fiskalne konsolidacije na odhodke in vnaprejšnja odpoved posegov v prihodke je vsaj vprašljivo in izsiljeno s strani Evropske Komisije. Predvidene strukturne reforme, ki naj bi istočasno povečale produktivnost, delovno aktivnost in infrastrukturo, so za kratkoročno konsolidacijo javnih financ bolj ali manj irelevantne, če že ne škodljive; del reform z gospodarsko stvarnostjo nima veliko skupnega. Celo če bi delovale tako, kot naj bi, bi učinkovale z nekajletno zamudo. Dejansko daleč najbolj kritično tako za fiskalno konsolidacijo kot za izhod iz krize je zdajšnje finančno stanje v državi; zadolženost podjetij, 9 Rezultati modela so povsem odvisni od v model vgrajenih predpostavk; z modelom je, v odvisnosti od parametrov mogoče dokazati karkoli. Pred mnogimi leti je bila z CGE modelom Svetovne banke za Jugoslavijo na primer mogoče zagovarjati trditev, da je proizvodnja električne energije v Jugoslaviji nesmiselna. 12 velika zadolženost bank v tujini, stagnacija depozitov v bankah ter istočasno zaostrovanje kapitalske ustreznosti, kar je v Memorandumu bolj ali manj spregledano. Zdajšnja svetovna in slovenska gospodarska kriza je kriza presežne ponudbe, ki ima korenine v desetletja trajajočem ustvarjanju presežnih kapacitet; presežni ponudbi je agregatno povpraševanje v zadnjih nekaj letih sledilo z zadolževanjem, »finančnim poglabljanjem« in napihovanjem raznovrstnih premoženjskih balonov10. Vsaj zaenkrat se zdi, da je za iskanje poti iz krize uporabna le »ekonomika depresije« (P. Krugman, 2009), ki zahteva takojšnjo sprostitev kreditiranja in spodbuditev agregatnega povpraševanja. Pri tem pa je sprostitev kreditiranja mogoča le z neposrednim (delna nacionalizacija z dokapitalizacijo) ali posrednim (z zadolžitvijo države in njenimi depoziti) vstopom države v bančni sistem, spodbuditev agregatnega povpraševanja s povečanjem javne porabe in/ ali s subvencioniranjem privatne. Neizbežna posledica takšne sprostitve kreditiranja brez povečanja privatnega varčevanja in ustvarjanje povpraševanja je povečano javnofinančno neravnotežje in rast javnega dolga, ki pa, kot kažejo podatki zaenkrat nista kritična. Reference - Bole, V. (2009): »Kje dopolniti ekonomsko politiko za težje čase«, Gospodarska gibanja, 411, februar 2009, 6-13; - Evropska komisija: DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE, Ocena lizbonske strategije, Bruselj, 2.2.2010; - Evropska komisija: Evropa 2020 - Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« Bruselj, marec 2010; - Krugman, Paul: »How Did Economists Get IT So Wrong?«. The New York Times Magazine, September 2, 2009; - Mencinger, J: »Leporečja lizbonske strategije in Slovenija«, GOSPODARSKA GIBANJA, 367, februar 2005, 23-39. - Mencinger, J. (2010): " Evropa 2020 - še tretjič v prazno?" Gospodarska gibanja, 423, marec 2010, 6-11; 10 Globina krize v posameznem gospodarstvu je poleg njegove »globalne finančne poglobljenosti« določena z odprtostjo; bolj je odprto, večje je krčenje produkcije, bolj prožen trg dela ima, višja je brezposelnost. Bolj zaprta in samozadostna gospodarstva z velikim deležem javnega sektorja in velikimi socialnimi transferji lahko ustvarjajo dovolj domačega povpraševanja in dovolj dela, in da se je brezposelnost najmanj povečala v gospodarstvih z močno reguliranim trgom dela. ZAPUŠČINA GRADBENIŠKEGA BALONA IN ZADOLŽENOST PODJETIJ ZAVIRATA IZHOD IZ KRIZE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 13 Izvozno povpraševanje še naprej edino res močno poganja gospodarsko aktivnost in prispeva k dodani vrednosti v predelovalni dejavnosti. Rast dodane vrednosti v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je v drugem in tretjem kvartalu 2010 k rasti BDP prispevala več, polom v gradbeništvo pa jo je zmanjševal bolj kot v evro območju. Kratkoročno ne kaže, da bi prišlo do opaznega spreminjanja dinamike končnega trošenja. V oktobru se je rast blagovne menjave zmanjšala, tudi saldi so bili manj ugodni kot prej; primanjkljaj v menjavi s članicami EU se je povečal, presežek v menjavi z nečlanicami EU pa zmanjšal. Pogoji menjave so se v letu dni poslabšali, povprečna vrednost izvoza se je povečala manj kot povprečna vrednost uvoza, na kar je še najmočneje vplival dvig svetovnih cen surove nafte. Splošna gospodarska klima ostaja nespremenjena; v industriji se zaupanje nekoliko krepi, še naprej pa se slabša v gradbeništvu. Gospodarska klima v EU27 se je nekoliko popravila. Industrijska produkcija se je oktobra malenkostno znižala, a je ostala za 9 % večja kot v oktobru 2009; impulzni trend kaže na usihanje. Med državami EU, za katere so podatki, je industrijska produkcija v oktobru glede na mesec prej padla v enajstih, zrasla pa v desetih. Zmanjševanje vrednosti gradbenih del se neprekinjeno nadaljuje, gibanja v transportnih panogah so raznolika, vendar pretežno slabša kot prej, novembru se je turistična aktivnost zmanjšala. Število zaposlenih pri pravnih osebah se počasi, zaposlenih pri fizičnih osebah pa hitro zmanjšuje; nekateri iščejo izhod v samozaposlitvi. Registrirana brezposelnost je, predvsem zaradi izteka zaposlitve za določen čas in stečajev, tudi novembra hitro rasla. Čeprav se je rast brezposelnosti v letu 2010 nekoliko umirila, pa se je povečal delež dolgotrajno brezposelnih in povprečno trajanje brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti v EU je oktobra še rasla; razlike med državami ostajajo izredno velike in celo naraščajo. Šibko domače trošenje še naprej stiska cene. Decembra so se življenjski stroški povečali, medletna stopnja se je dvignila v »normalno« področje, rast cen blaga ostaja hitrejša od rasti cen storitev. Harmonizirani indeksi kažejo, da dinamika cen v Sloveniji zaostaja za povprečjem evro območja, kar je verjetno rezultat večje vrzeli med potencialnim in dejanskim produktom v Sloveniji. Proizvajalčeve cene še naprej rastejo precej hitreje od življenjskih stroškov, izvozni produkti se dražijo hitreje kot produkti za domači trg. Cenovna pričakovanja, so že nekaj časa opazno močnejša od dolgoletnega povprečja, kažejo na pospeševanje rasti cen, še zlasti pri blagu. Cene surovin so konec 2010 postale zelo živahne; najhitreje se dražijo neprehrambene kmetijske surovine, počasneje kovine, na daljši rok pa se je najmanj podražila nafta. Umirjanje rasti plač, ki se je pričelo po prvem četrtletju, se je nadaljevalo tudi oktobra. Po eksploziji stroškov dela v 2008je v drugi polovici 2010 prišlo do radikalnega zmanjšanja njihove dinamike in zaostajanja za dinamiko stroškov dela v evro območju in v Nemčiji. Visoka medletna rast stroškov dela v državi, ki jo je pognal nov plačni zakon in ki je trajala do drugega četrtletja letos, pa se je spustila celo pod dinamiko stroškov dela države v Nemčiji. Počasno izboljševanje javnofinančnih prihodkov se nadaljuje. Javnofinančni prihodki so se novembra precej povečali. Domači davki na blago in storitve so se novembra močno povečali zaradi premika vplačil pri oktobrskih trošarinah; saj so bila vplačila v oktobru in novembru skupaj malone enaka lanskim, kar je posledica anemičnega domačega povpraševanja in dodatnega stiskanja zaradi močnega izvoznega povpraševanja. Povečanje javnofinančnih prihodkov od neposrednih davkov je izhajalo predvsem iz vzdržne rasti prispevkov; dohodnina ostaja na lanskih vrednostih, davek od dobička pa močno zaostaja; k temu prispeva tudi formalni način tekočega obračunavanja davkov. Dinamika skupnih kreditov, ki so pred krizo naraščali mnogo hitreje kot v evro območju, se je nato se izenačila z dinamiko v evro območju, po drugem kvartalu 2010 pa je začela zaostajati tudi za ustrezno dinamiko v evro območju. V zadnjih mesecih se krediti podjetjem zmanjšujejo, krediti prebivalstvu pa povečujejo. Krediti podjetjem so bili oktobra že za približno 100 milijonov manjši kot julija, čemur botruje tudi pritisk za izboljševanje kapitalske ustreznosti. Tekoča dinamika kreditov podjetjem je tako že drugič v zadnjih dveh letih padla pod dinamiko kreditov podjetjem v evro območju; zdaj traja že štiri mesece! Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so oktobra ostali nespremenjeni, depoziti prebivalstva so se zmanjšali, podjetij pa povečali. Bolj dolgoročna dinamika ostaja pozitivna in višja kot v evro območju. Plačilnobilančni saldo se je oktobra poslabšal, konec septembra je neto zunanji dolg dosegel nov vrh. V devetih mesecih se je neto zadolžitev povečala za pol milijarde evrov, konec septembra je skupni zunanji dolg znašal 42 milijard € (od tega javni dolg 17.1 milijard) terjatve 30.4 milijarde, neto zunanji dolg pa 11. 5 milijard, 360 milijonov € več kot mesec prej. LEGACY OF THE CONSTRUCTION BALLOON AND INDEBTEDNESS OF COMPANIES HINDER EXIT FROM THE CRISIS 15 Export demand continues to be the only final demand category which pushes economic activity upward and contributes to increased value added in manufacturing. The growth of value added in manufacturing in Slovenia in the second and third quarter of 2010 contributed more to the growth of GDP than this was the case in the euro area, while construction contributed more than in the euro area to its impediment. Changes of the structural dynamics are unlikely in the near future. Growth of foreign trade diminished in October; the balances worsened as well, the trade deficit with the EU countries increasing, the trade surplus with the rest of the world decreasing. The terms of trade worsened in the last year as average value of imports increased more than average value of exports, particularly due to price increases of oil. General business climate has not changed, the confidence in manufacturing is rising, while the confidence in construction is falling. Business climate in EU27 improved slightly. Industrial production in October dropped, but remained 9 percent higher than in October 2009; impulse trend indicates a drying up. Among EU member states with available data, industrial production in October compared to September decreased in eleven and increased in ten member states. The detraction of the value of construction works continues, the movements in transportation branches remain very different, the worsening is however prevalent; tourist activity worsened considerably in November. The number of employees with large companies is decreasing slowly while the reduction is much faster in small companies; some of those who lost their jobs are exiting to self-employment. The number of registered jobseekers was increasing fast in November, as well, mainly due to the termination of job contracts and bankruptcies. Though the growth of unemployment in 2010 calmed, the long run unemployment and the duration of the period of unemployment grew. In EU27, the rate of unemployment in October 2010 increased; the differences among countries remain enormous and increase. Weak domestic demand affects prices. In December, costs of living index increased, yearly growth rate returned to the "normal" levels, the prices for goods increasing faster than 16 the prices for services. Harmonized price indexes indicate that the price dynamics in Slovenia lags behind the euro area average, which is a result of larger gap between actual and potential product. Producers prices grow considerably faster than costs of living; the prices of products for exports faster than the prices of products for domestic market. Price expectations are beyond long run averages and indicate future price increases particularly for goods. The world raw material prices became lively at the end of 2010; the growth being the fastest in agricultural non food raw materials and slower for metals while in the longer run the prices of oil increased the least. The calming of wage growth, which began in the second quarter of 2010 continued in October. After explosion of labor costs in 2008, the radical decrease of their dynamics characterized the second half of 2010 when cost of labor lagged behind euro area and Germany. High growth of labor costs in general governmentpushed by a wage reform which lasted until the second quarter of 2010, dropped considerably bellow the dynamics of labor costs in general government in Germany. Rather slow improvement of public revenues continues. Public revenues in November increased considerably. However, domestic taxes on goods and services increased because of the shift in timing of excise tax payments; the revenues of indirect taxes in two months, October and November, were equal to respective revenues a year ago. They are affected by slack domestic demand and strong exports which request repayments. The increase of revenues from direct taxes is a result of rather stable social security contributions. Income tax remains at the level of the previous year, the revenues of the profit taxes lag considerably, partly due to formal calculations of payments based on previous year profits. The dynamics of credits, which had highly exceeded the growth in the euro area before the crisis, and which became equal to the euro zone dynamics in the crisis began to lag behind the dynamics in the euro zone. Recently, the credits to non-financial companies decreased, while the credits to households grew. The credits to companies were in October for 100 millions € lower than in July. This is at least partly caused by announcements of increased capital requirement ratio. The current dynamics of credits to business sector has been for four consecutive months lower than the corresponding dynamics in the euro zone. The deposits of companies and households were unaltered, the deposits of households diminishing, the deposits of companies increasing. The longer run dynamics has remained unaltered and higher than in the euro zone. Current account balance worsened in October, the netfinancial position reached new peak in September. In ten months of 2010, net indebtedness increased for half a billion €, at the end of September, gross liabilities reached 42 billions € (public debt 17.1 billions) while assets reached 30.4, and net foreign debt 11.5 billions €, 360 millions € more than a month earlier. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Brez znakov spreminjanja dinamike trošenja Domače trošenje se je septembra povečalo za 5.2 %, vendar povečanje ni doseglo sezonskega, zato je bila trendna dinamika negativna. Poraslo je tako trošenje prebivalstva kot investicije v osnovna sredstva, vendar se je trendno povečevalo le trošenje prebivalstva (po okoli 7.2 % na letni ravni). Investicije v osnovna sredstva so bile septembra ponovno manjše kot v istem mesecu lani, trenda dinamika pa se je glede na avgust in julij še dodatno opazno poslabšala. 17 Prispevek k rasti BDP; predelovalna dejavnost Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti; prispevek v odstotnih točkah rasti BDP Izvozno povpraševanje še naprej edino res močno poganja gospodarsko aktivnost, čeprav se je njegova dinamika po avgustu zmanjšala, oktobra je bila medletna (9.7 %) dinamika že pol manjša kot avgusta. Močno izvozno povpraševanje prispevka tudi k veliki dodani vrednosti v nekaterih sektorjih, še zlasti v predelovalni dejavnosti, kjer dodana vrednost v tretjem četrtletju narašča medletno realno po stopnji 8.6 %, podobno ali višjo rast dodane vrednosti imajo še sektorji ribištva, rudarstva in prometa. Dodana vrednost pa se v letošnjem letu še naprej hitro krči v gradbeništvu (v tretjem četrtletju po 14.4 % medletno), zmanjšuje pa se še v kmetijstvu (v tretjem četrtletju po -1.8 %), oskrbi z elektriko in vodo (v tretjem četrtletju po -1.3 %) in finančnem posredništvu (v tretjem četrtletju po -2.1 %). Velja dodati, da je finančno posredništvo v 2009 še opazno hitro naraščalo. Kolikšni so prispevki predelovalne dejavnosti in gradbeništva k rasti skupne dodane vrednosti (BDP) je prikazano (v primerjavi z evro območjem) na slikah. Rast dodane vrednosti v predelovalni dejavnosti, ki je posledica predvsem izvoznega povpraševanja, prispeva kar dve in več točki k rasti BDP v 2010/II in 2010/III. Prispevek k rasti BDP je za odstotno točko do odstotne točke in pol večji kot v evro območju, približno toliko kot je bil prispevek k zaviranju rasti BDP v Sloveniji večji v dnu krize sredi lanskega leta. Gradbeništvo zaradi pešanja investicijskega povpraševanja v tretjem četrtletju zmanjšuje rast BDP za približno eno odstotno točko rasti (če bi torej gradbeništvo le stagniralo, bi bila stopnja rasti BDP v tretjem četrtletju okoli 2.7 % in v celem letu za 1 odstotno točko višja), kar je za približno tri četrt točke več kot v evro območju. 18 Prispevek k rasti BDP; gradbeništvo Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti; prispevek v odstotnih točkah rasti BDP Kratkoročno ne kaže, da bi prišlo do opaznega spreminjanja dinamike končnega trošenja. Tako sta pričakovan izvoz in pričakovano skupno povpraševanje v predelovalni dejavnosti na dolgoletnem povprečju, brez znakov spreminjanja. Enako velja tudi s pričakovano prodajo v trgovini na drobno. Pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih je še naprej opazno nižje od dolgoletnega povprečja in v horizontu naslednjih nekaj mesecev ne kaže znakov krepitve. 2. Poslabšanje v dinamiki in saldih blagovne menjave v oktobru V oktobru se je medletna rast blagovne menjave zmanjšala, saldi pa so bili manj ugodni: večji primanjkljaj v izmenjavi blaga s članicami EU, manjši presežek v menjavi z nečlanicami EU. Trgovinska menjava (desezonirani podatki) 2,000 1,900 1,800 1,700 1,600 1,500 1,400 19 1,300 1,200 2007 2008 2009 2010 Skupni slovenski izvoz v oktobru je znašal 1638 milijonov € (10.0 % več kot oktobra 2009), uvoz pa 1801 milijonov € (14.1 % več kot v enakem mesecu lani), kar da primanjkljaj 163 milijonov € oziroma 91 % pokritost uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bila odprema blaga 1173 milijonov € (12.1 % več kot v leto prej), prejem blaga 1385 milijonov € (7.8 % več), kar pomeni primanjkljaj 212 milijona €. V menjavi z nečlanicami EU je bil septembra 2010 izvoz 465 milijonov € (4.9 % več kot lanskega oktobra), uvoz 416 milijonov € (41.8 % več kot oktobra 2009), kar pomeni presežek le 49 milijonov €. V letošnjih prvih desetih mesecih je bil celotni izvoz 15077 milijonov € (13,2 % več kot v enakem obdobju lani), celoten uvoz 15988 milijonov € (tudi 13.2 % več), kar pomeni blagovni primanjkljaj 912 milijonov € oziroma 94.3 % pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 10818 milijonov € (16.1 % več kot v enakem obdobju lani), prejem blaga iz EU 12534 milijonov € (13.0 več kot lani), kar da primanjkljaj 1716 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v desetih mesecih 4259 milijonov € (6.5 % več kot v enakem obdobju 2009), uvoz 3454 milijonov € (14.2 % več kot pred letom dni), kar da presežek 805 milijonov €. V tretjem četrtletju 2010 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2009 se je izvoz realno povečal za 11.7 %, povprečna vrednost izvoza pa je bila višja 5.1 %. Uvoz se je realno povečal za 4.9 %, povprečna vrednost uvoza pa je bila večja za 9.1 %. Očitno je precejšnje poslabšanje pogojev menjave Slovenije s tujino med obema obdobjema, skupaj za dobrih 10 %. Po sektorjih Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povprečna vrednost izvoza povečala za 4.4 %, pri čemer najbolj pri neobdelanih materialih (21.4 %) in gorivih (13.9 %), najmanj pa pri raznih končnih izdelkih (0.2 %) in strojih (1.1 %). Pri povečanju povprečne vrednosti uvoza v enakem primerljivem obdobju za 6.9 % je največji skok pri gorivih (21.8 %) in neobdelanih materialih (17.0 %), najmanjši tudi pri raznih končnih izdelkih (0.7 %) in pri živilih ter živih živalih (1.2 %). Očitno je prisoten vpliv povečanja svetovnih cen surove nafte. 3. Gospodarska klima ustaljena 20 Splošna gospodarska klima ostaja na vrednostih preteklih mesecev; medtem ko se v industriji zaupanje nekoliko krepi, se le-to še naprej slabša v gradbeništvu. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik decembra imel enako vrednost kot novembra, glede na december 2009 je bila vrednost kazalnika višja za 5, glede na dolgoletno povprečje pa nižja za 9 odstotnih točk. Naročila v predelovalni dejavnosti Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila decembra za eno odstotno točko višja kot predhodni mesec, glede na december 2009 je bila njegova vrednost višja za 10 odstotnih točk, ter za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z vrednostmi v preteklem mesecu večinoma izboljšale, pričakovanja za naslednje tri mesece pa so večinoma neugodna. Glede na pretekli mesec se je najbolj izboljšal kazalnik pričakovane cene in sicer za 5 odstotnih točk. Zaupanje se krepi tudi v neindustrijskih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih sektorjih v decembru 2010 za eno odstotno točko višja kot predhodni mesec in hkrati za 50 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z decembrom 2009 pa je bila njegova vrednost višja za eno odstotno točko. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se znižala. Največ podjetij v storitvenih dejavnostih (štiri desetine) je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, tretjina podjetij pa je kot zaviralni faktor navedlo finančne ovire. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila v decembru v primerjavi z novembrom nižja za 3 odstotne točke, v primerjavi z decembrom 2009 je bila nižja za 7 odstotnih točk in hkrati za 50 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se v primerjavi s preteklim mesecem večinoma znižale, kazalniki zaposlovanje, poslovno stanje in pričakovano zaposlovanje pa so dosegli nove najnižje vrednosti v celotnem opazovanem obdobju. Med gradbenimi podjetji je bilo v decembru 57 % takšnih, ki so kot najpomembnejšo omejitev navedle nezadostno povpraševanje. Ankete SURS-a kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v decembru 2010 za dve odstotni točki višja kot predhodni mesec, glede na december 2009 pa je bil kazalnik višji za 17 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se v decembru v primerjavi s preteklim mesecem večinoma zvišale; delež podjetij v sektorju, ki tožijo nad nizkim povpraševanjem, pa je 42 %, slaba polovica podjetij v panogi pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Gospodarska klima se je v celotni EU27 nekoliko popravila. Po podatkih Eurostata so se v novembru 2010 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišala za 0,6 odstotne točke, glede na november 2009 pa so prav tako višja in sicer za slabih 30 odstotnih točk. Glede na oktober so se v novembru za 2,6 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno glede na november 2009 popravila za slabih 9 odstotnih točk, a so hkrati glede na oktober upadla za 1,4 odstotne točke. Splošni poslovni optimizem se je v novembru 2010 v celotni sedemindvajseterici znižal in sicer za dobro poldrugo odstotno točko, v primerjavi z novembrom 2009 pa je bil višji za skoraj 15 odstotnih točk. 21 GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija nekoliko nižja Industrijska produkcija se je malenkostno znižala. Po podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v oktobru za 1 % nižja kot mesec prej, a še naprej za 9 % večja kot v oktobru 2009, produkcija v prvih desetih mesecih letošnjega leta pa je bila skoraj za 7 % višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Zadnji podatki za impulzni trend pa kažejo, da se je v oktobru mesecu industrijska produkcija zmanjševala po stopnji -1,33 %. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v oktobru v povprečju le za malenkost večje kot v septembru. Dejavnost rudarstva se je v oktobru 2010 zmanjšala za 0,4 % glede na september, v primerjavi z oktobrom 2009 pa se je rudarstvo povečalo za skoraj četrtino. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bila dejavnost rudarstva za 12 % višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Aktivnost predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec prej zmanjšala za 0,3 %, glede na oktober 2009 pa so se predelovalne dejavnosti povečale za skoraj 8,4 %. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji povečala v prvih desetih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani in sicer za 7 %. Impulzni trend za mesec oktober kaže, da se je produkcija v predelovalnih dejavnostih zmanjševala po stopnji -1,52 %. V oktobru 2010 se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec zmanjšala za dobre 4 odstotke, glede na oktober 2009 pa je bila produkcija tega sektorja večja za 3,6 %. 22 Produkcija v oktobru 2010 v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za skoraj 2 % višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in za 2,5 % višja v proizvodnji proizvodov za investicije, medtem ko je bila proizvodnja proizvodov za široko porabo nižja za 0,2 odstotka. Podatki Eurostata kažejo, da je v oktobru glede na september industrijska produkcija porasla za 0,3 % v EU27, na območju evra pa za 0,7 %. Glede na oktober leta 2009 pa se je v oktobru 2010 industrijska produkcija v EU27 povečala za 6,7 %, na območju evra pa za 6,9 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v oktobru glede na mesec poprej padla v enajstih, zrasla pa v desetih državah in sicer največ v Litvi (9,7 %), v Luksemburgu (6,4 %) in v Estoniji (4,9 %), največji upad industrijske produkcije pa so zabeležili na Irskem (-4,8 %). 5. Turistično povpraševanje v novembru navzdol, gradbeništvo se še naprej pogreza Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih v oktobru, za 1,3 % nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v septembru. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v oktobru v primerjavi z oktobrom 2009 zmanjšala za skoraj 18 % Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v oktobru 2010 sektor gradbeništva upadal z mesečno stopnjo -2,41 %. Število turističnih prenočitev je v oktobru nekoliko zraslo, v novembru pa upadlo. Tako je bilo v desetem mesecu skupno število prenočitev za 2,5 % več kot v enakem mesecu leta 2009, hkrati pa se je skupno število prenočitev v oktobru 2010 povečevalo za 1,29 %. Pri tem je tuje turistično povpraševanje spet močno zraslo, saj se je v oktobru število turističnih prenočitev tujih gostov povečalo za 7 % glede na oktober 2009, hkrati pa tudi impulzni trend prenočitev tujih gostov v oktobru kaže pozitivno rast po stopnji 1,82 %. Očitno so slovenski turizem v 2010 pustili na cedilu domači gosti, saj se je število njihovih prenočitev tudi v oktobru glede na enak mesec v letu 2009 zmanjšalo za 3 %, hkrati pa je impulzni trend dosegel vrednost 0,83 %. Podatki SURS-a o transportu za oktober kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 6 odstotkov manj, v zračnem prevozu pa za 2,3 % več potnikov kot v oktobru 2009, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za desetino manjše, v zračnem prevozu pa za 7,6 % večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo oktobra prepeljanih za dobrih 3,5 % manj potnikov kot v istem mesecu 2009. V pomorskem prevozu je bilo v oktobru prepeljanega za 7,6 % manj blaga, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo za dobro četrtino več kot oktobra 2009. Avtomobilski trg se je ponovno skrčil, saj je bilo v oktobru 2010 glede na enak mesec predhodnega leta v register vpisanih za skoraj desetino manj prvič registriranih cestnih motornih vozil. 6. Brezposelnost narašča Število aktivnih prebivalcev se je v oktobru povečalo na 938208 oziroma za nekaj manj kot 4100 oseb glede na mesec prej, glede na oktober 2009 pa se je število zmanjšalo za 0,7 %. V oktobru je bilo v Sloveniji 835525 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na september se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 687 oseb ali 0,1 %, glede na oktober leta 2009 pa se je to število zmanjšalo za 1,8 %. Med zaposlenimi jih je bilo slabih 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od oktobra 2009 zmanjšalo za 0,8 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na oktober 2009 zmanjšalo za 9 %. Med samozaposlenimi pa je bilo 60 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu oktobru povečalo za 433, od oktobra 2009 pa se je to število povečalo za 2,5 %. Število kmetov se je v oktobru glede na september zmanjšalo za 586, glede na oktober leta 2009 pa se je zmanjšalo za skoraj 14 %. Iskalci dela Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec meseca novembra 2010 registriranih 103831 brezposelnih kar je za 1148 oseb oziroma 1,1 % več kot v oktobru ter za 8,8 % več kot novembra leta 2009. Pogled nazaj pokaže, da je bilo podobno število brezposelnih kot v novembru prijavljenih na Zavodu v jesenskih mesecih leta 2002. V novembru se je prijavilo največ brezposelnih oseb zaradi izteka zaposlitev za določen čas ter trajno presežnih delavcev in stečajnikov. V novembru se je tako na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 10329 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z oktobrom padec za dobrih 26 %, medtem pa se je v novembru se je zaposlilo 4927 brezposelnih oseb, kar je za 1,6 % več kot v oktobru in za 3 % več kot novembra 2009. 24 V letu 2010 se je rast brezposelnosti nekoliko umirila, v strukturi brezposelnosti pa se odraža predvsem ponovno povečevanje deleža dolgotrajno brezposelnih oseb in brezposelnih, starih 50 let in več. Povprečni čas brezposelnosti, ki je ob koncu novembra 2010 v povprečju znašal 1 leto, 7 mesecev in 21 dni, se letos še podaljšuje in je že za slab mesec dni presegel trajanje brezposelnosti pred letom dni. Po podatkih Eurostata je bila oktobra 2010 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 10,1 %, kar je za 0,1 odstotno točko več kot mesec poprej ter 0,2 odstotni točki več kot v oktobru 2009. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v oktobru 9,6 % in se je glede na enak mesec v letu 2009 povečala prav tako za 0,2 odstotni točki. Po Eurostatovih ocenah je bilo v oktobru 2010 v EU27 dobrih 23 milijonov brezposelnih oseb, od tega skoraj 16 milijonov na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v oktobru 2010 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem (4,4 %) in v Avstriji (4,8 %), najvišjo pa v Latviji (19,4 %) in v Španiji (20,7 %). Glede na isti mesec v letu 2009 se je v novembru brezposelnost povišala v devetnajstih državah članicah, od tega največ v Litvi, Latviji in Grčiji. Stopnja brezposelnosti se je glede na predhodni mesec v ZDA ustalila in je v oktobru 2010 znašala 9,6 %. CENE IN PLAČE 7. Šibko domače trošenje še naprej stiska cene Decembra so se življenjski stroški povečali za 0.1 %. Navkljub majhnemu povečanju se je medletna stopnja ponovno dvignila v območje, ki je letos »normalno« (1.9 %). Velja namreč poudariti, da so se letos po prvem četrtletju življenjski stroški povečevali tekoče in trendno po stopnjah malo nad 2 % na letni ravni. Precej je k decembrski »normalizaciji« sicer prispeval tudi opazen padec cen v decembru lani, torej učinek osnove. Tudi v dinamiki cenovne strukture so se decembra nadaljevali letošnji trendi, torej predvsem relativno hitrejša rast cen blaga. Bolj dolgoročno so se tako cene blaga tudi decembra povečevale po preko 2.5 % letno, medtem ko je ustrezna dinamika cen storitev po dveh mesecih padanja decembra stagnirala Rast cen merjena s harmoniziranim indeksom je primerljiva med državami EU. V Sloveniji je novembra harmoniziran indeks cen porasel sicer več kot v evro območju (za 0.3 % oziroma za 0.1 %), vendar je bolj dolgoročna dinamika v Sloveniji še nadalje nižja (1.9 % v evro območju in 1.6 % v Sloveniji), še zlasti pa trendna rast, saj je ta v Sloveniji celo negativna. Da je endogena dinamika cen v Sloveniji nižja kot v evro območju potrjuje tudi rast osnovne inflacije, ki ne vsebuje cen energentov in hrane, saj je v Sloveniji precej (za več kot odstotno točko) počasnejša kot v evro območju (oktobra je bila medletna rast osnovne inflacije v Sloveniji celo negativna). Verjetno je večja vrzel med potencialnim in dejanskim produktom v Sloveniji glede na evro območje zelo pomemben razlog za takšno, opazno nižjo, inflacijo v Sloveniji. Proizvajalčeve cene še naprej rastejo precej hitreje od življenjskih stroškov. Tako so novembra proizvajalčeve cene porasle za 0.2 % in za 3.8 % medletno. Medtem ko so proizvajalčeve cene produktov za domači trg ostale nespremenjene, so se izvozni produkti podražili za 0.4 %, najbolj tisti za trge izven evro območja (0.5 %). Tudi bolj dolgoročna dinamika kaže enake razlike, saj so se cene za domači trg v letu dni povečale le za 1.9 %, cene za izvoz pa za 4.5 %. Verjetno je tudi pri proizvajalčevih cenah zaostajanje cen v Sloveniji, glede na evro območje, posledica v veliki meri zelo šibkega domačega povpraševanja (glede na hitro naraščanje izvoznih trgov). Da proizvajalčeve cene potiska navzgor močna konjunktura v razvijajočih gospodarstvih (v BRIC gospodarstvih) potrjuje tudi rast proizvajalčevih cen produktov po namenu porabe, saj so v letu dni daleč najbolj poskočile cene surovin (za 6.7 %) in precej manj cene trajnega blaga široke porabe (za 2.7 %). Cenovna pričakovanja še naprej kažejo pospeševanje rasti cen, še zlasti pri blagu. Cenovna pričakovanja pri cenah na drobno za blago so že nekaj časa opazno močnejša od dolgoletnega povprečja, pa tudi pričakovana dinamika cen storitev se je zelo približala dolgoročnemu povprečju. Če sodimo po pričakovanjih, tudi pri proizvajalčevih cenah ni pričakovati umirjanja, saj so cenovna pričakovanja za naslednje tri mesece precej višja od dolgoletnega povprečja (delež anketiranih, ki pričakuje povečanje cen, presega delež tistih, ki pričakuje zmanjšanje za okoli 15 % vseh anketiranih); cenovna pričakovanja v EU so enaka kot v Sloveniji. 26 Surovine so konec leta 2010 zopet postale zelo zanimiva naložba. Njihove cene so postale zelo živahne. V novembru so evrske cene vseh surovin porasle za 3.6 %, v zadnjem letu pa za 44.2 % (od 2009/11 do 2010/11). Najhitreje se dražijo neprehrambene kmetijske surovine, v zadnjem mesecu so se podražile (v evrih) za preko 9 %, v zadnjem letu pa celo za 82 %. Opazno počasneje od cen ostalih surovin v zadnjem času naraščajo cene kovin (novembra so porasle v evrih za 5.6 %) in zlata (novembra so se povečale v evrih za 6.8 %), na daljši rok pa se je najmanj podražila nafta (od 2009/11 do 2010/11 je cena nafte porasla v evrih za 28.8 %). 8. Umirjanje stroškov dela se nadaljuje Umirjanje rasti plač, ki se je pričelo po prvem četrtletju letos, se je nadaljevalo tudi oktobra, ko se je povprečna bruto plača povečala za 0.2 % (neto samo za 0.1 %), medtem ko je medletna stopnja padla na 2.7 %, kar je najnižje po letošnjem januarju. Med sektorji je oktobra povprečna plača najbolj porasla v sektorju poslovanja z nepremičninami, v drugih poslovnih dejavnosti in v zdravstvu, vendar v nobenem sektorju rast ni dosegla 2 %. Istočasno je v nekaterih sektorjih povprečna bruto plača celo opazno padla, najbolj v rudarstvu in prometu. Le malo sektorjev z visoko tekočo dinamiko plač ima tudi visoko bolj dolgoročno rast plač (visoko medletno stopnjo rasti plač). Opazno nadpovprečno (preko 5 %) so v zadnjem letu dni (od 2009/10 do 2010/10) plače porasle v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, gostinstvu in drugih poslovnih dejavnostih. V nekaterih sektorjih so se v letu dni plače celo zmanjšale, najbolj so se zmanjšale plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. V državi so se povprečne plače v letu dni malo povečale, še najbolj v ožji državi (za 1.3 %). Stroški dela v gospodarstvu -4 J-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-r- 2007 2008 2009 2010 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti; Dostopni so tudi podatki o stroških dela za tretje četrtletje letos. Na sliki je prikazana medletna dinamika stroškov dela v evro območju, Nemčiji in Sloveniji za celotno gospodarstvo. Na dlani je, da je po veliki eksploziji stroškov dela v 2008, ki se ni umirila do začetka 2009, v drugi polovici 2009 in v letošnjem letu prišlo do radikalnega zmanjšanja dinamike stroškov dela (v tretjem četrtletju 2009 so se le-ti celo znatno zmanjšali), tako da so v drugem in tretjem četrtletju 2010 zaostajali v dinamiki tako za stroški dela v evro območju kot za stroški dela v Nemčiji, ki diktirajo tempo tečaja evra Stroški dela v državi Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Prikazana dinamika stroškov dela za državo (podatkov za evro območje na Eurostatu ni, zato so prikazani samo stroški dela države za Nemčijo in Slovenijo) kaže, da je visoka medletna rast stroškov dela, ki jo je navzgor pognal nov plačni zakon, trajala do drugega četrtletja letos, potem pa se je spustila celo opazno pod dinamike stroškov dela države v Nemčiji. FINANČNA GIBANJA 28 9. Počasno izboljševanje javnofinančnih prihodkov se nadaljuje Javnofinančni prihodki so se novembra precej povečali (za 10.5 %). Vendar je bilo povečanje posledica (kot smo že opozorili v predhodni številki GG) predvsem premika (v naprej) timinga vplačil domačih davkov na blago in storitve, do katerega je prišlo v oktobru. Predvsem zaradi tega se je tudi bolj dolgoročna dinamika javnofinančnih prihodkov novembra opazno povečala (rast impulznega trenda je presegla 20 % na letni ravni). Povečali so se javnofinančni prihodki obeh skupin. Neposredni davki in ostali prihodki so se novembra povečali za 3 %, bolj dolgoročna dinamika (stopnja rasti impulznega trenda) je bila prav tako že četrti mesec visoka (preko 12 % letno). Prehitevanje neposrednih davkov in ostalih prihodkov v letošnjem letu je posledica predvsem vzdržne rasti prispevkov (in nekaterih, posamezno sicer manj pomembnih postavk), ki se tako po tekočih kot po medletnih stopnjah rasti tudi v novembru povečujejo po stopnji rasti malo čez 2 % na letni ravni. Preostali dve, po donosu veliki, davčni obliki (dohodnina in davek na dobiček) ostajata v bližini kriznega dna, medletna rast davka na dobiček še naprej močno zaostaja za vrednostmi v 2009, dohodnina pa se giblje približno na ravni lanskih vrednosti. K takšni (nizki) ravni precej prispeva tudi formalni načina obračunavanja obeh davčnih oblik, predvsem prenašanje izgub naprej in tekoče plačevanje davkov od rezultatov prejšnjega razdobja. Domači davki na blago in storitve so se novembra močno povečali zaradi, kot rečeno, premika v naprej timinga vplačil; do premika je prišlo pri oktobrskih trošarinah. Zato je za korektno oceno bolj dolgoročne (medletne ) dinamike te skupine davčnih oblik uporabljeno povprečje vrednosti oktobra in novembra. Ocena kaže, da je bil letošnji dvomesečni prihodek od davka na dodano vrednost malenkost (0.7 %) manjši kot v istem obdobju 2009, trošarine pa so bile praktično enake. Eno in drugo le potrjuje, da je domače trošenje še naprej precej anemično, kakor tudi da zelo dobra tekoča bilanca (kot vedno) še dodatno izdatno stiska donos od davka na dodano vrednost. 10. Skupni krediti se ponovno zaustavljajo Skupni krediti državi, podjetjem in prebivalstvu so do začetka krize (do 2008/11 dalje) naraščali bistveno hitreje kot v evro območju, praviloma po mesečnih stopnjah rasti, ki so bile za 20 odstotnih točk (na letni ravni) višje. Z začetkom krize so stopnje rasti skupnih kreditov v Sloveniji močno padle in se izenačile s stopnjami rasti v evro območju. Po drugem četrtletju letos je dinamika skupnih kreditov v Sloveniji začele zaostajati tudi za ustrezno dinamiko v evro območju. V zadnjih mesecih se krediti podjetjem zmanjšujejo, krediti prebivalstvu pa povečujejo. Medletna dinamika se praktično ne spreminja ne pri enih ne pri drugih (krediti podjetjem so za približno 1.5 % višji kot pred letom dni, krediti prebivalstvu pa za 10 % višji). 29 Krediti podjetjem so oktobra bili že za približno 100 milijonov manjši kot julija, ko so dosegli najvišjo vrednost in se začeli zmanjševati. Kot smo omenili že v predhodni številki GG temu botruje verjetno tudi pritisk za izboljševanje kapitalske ustreznosti. Saj je povpraševanje po kreditih nefinančnih korporacij veliko, kot kažeta tako anketa EU komisije podjetij predelovalne dejavnosti kot anketa Banke Slovenije za kredite nefinančnih korporacij. Po prvi anketi naj bi bilo v zadnjem četrtletju 2010 okoli 24 % podjetij, ki nimajo ustrezne kreditne podpore bank, po drugi anketi (ki jo je izvedla Banka Slovenije) pa je v prvem četrtletju letos približno 20 % kreditnega povpraševanja nefinančnih korporacij racioniranega! Skupni krediti 2008 2009 2010 Vir:ECB Opomba: Tekoča stopnja rasti Tekoča dinamika kreditov podjetjem je tako že drugič v zadnjih dveh letih padla pod dinamiko kreditov podjetjem v evro območju. Prvikrat se je to dogodilo za en mesec na koncu kreditnega stampeda novembra 2008, drugič pa po juliju letos in traja že štiri mesece! Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so oktobra ostali nespremenjeni, depoziti prebivalstva so se zmanjšali, podjetij pa povečali. Bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja) je še vedno pozitivna (okoli 4 %) in malo (za točko in pol) višja kot v evro območju. Depoziti podjetij in prebivalstva Vir:ECB Opomba: Medletne stopnje rasti Spremembe detajlističnih obrestnih mer (depozitnih in posojilnih) so še naprej zelo majhne. 11. Oktobra primanjkljaj na tekočem računu, septembra nov vrh neto zunanje zadolženosti Oktobra se je plačilnobilančni saldo poslabšal, konec septembra je neto zunanji dolg dosegel nov vrh. V oktobru 2010 je bi saldo tekoče plačilne bilance negativen (-61.0 milijonov €) in to bolj kot oktobra lani (-54.7 milijonov €). Pri tem je bil blagovni primanjkljaj -124.5 milijonov € (lani -49.6 milijonov €), storitveni presežek 106.0 milijonov € (v enakem obdobju lani 113.7 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih -51.6 milijonov € (lani -63.3 milijonov €), medtem ko so bili neto tekoči transferi oktobra letos pozitivni (9.2 milijona €), oktobra lani pa negativni (-55.4 milijone €). V 31 Plačilna bilanca Slovenije (milijoni €] januar-oktober oktober 2009 2010 2009 2010 I. Tekoči račun -529,7 -154,5 -54,7 -61,0 1. Blago -462,4 -581,7 -49,6 -124,5 2. Storitve 959,4 1.011,8 113,7 106,0 3. Dohodki -733,9 -505,5 -63,3 -51,6 Od dela 56,3 116,0 14.2 161 Od kapitala -790.2 -621,5 -775 -67,8 4. Tekoči transferi -292,9 -791 -55,4 9,2 Državni sektor -2521 -59.2 -51.5 -0,3 II. Kapitalski in finančni račun 142,3 502,9 94,6 72,3 A. Kapitalski račun 33,0 65,7 0,7 2,9 B. Finančni račun 109,3 437,2 93,9 69,4 1. Neposredne naložbe -4751 137,0 -17,0 651 2. Naložbe v vrednostne papirje 4.303,9 1.599,9 -14,0 56,9 3. Finančni derivativi 2,5 -86,7 2,6 11 4. Ostale naložbe -3.876,8 -1.261,3 114,7 -72,6 4.1. Terjatve -248,3 14,8 2191 -146,7 4.2. Obveznosti -3.628,5 -1.2761 -104,4 74,2 5. Mednarodne denarne rezerve 154,8 48,3 7,6 18,8 III. Neto napake in izpustitve 387,5 -348,4 -39,9 -11,4 V prvih desetih mesecih skupaj znaša po začasnih podatkih Banke Slovenije primanjkljaj tekočega računa 154,5 milijonov €, v enakem obdobju lani pa je bil 529.7 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 581.7 milijonov € (v desetih mesecih lani 462.4 milijonov €), storitveni presežek pa 1011.8 milijonov € (959.4 milijonov €). Primanjkljaj pri faktorskih dohodkih v višini 505.5 milijonov € (lani 733.9 milijonov €), je tako lani kot letos nastal zaradi odliva dobičkov, lani v višini 790.2 milijona evrov, letos 621.5 milijona evrov, neto priliv od dela pa je bil lani 56.3 letos pa 116 milijonov evrov. V zmanjšanju neto odlivov tekočih transferov v višini 79.1 milijonov € (lani 292.9 milijonov €), je bilo ključno letošnje boljše črpanje sredstev EU država, saj je k lanskemu neto odlivu država prispevala 252.1 milijone evrov, letos pa 59.2 milijona evrov. 32 Kapitalski in finančni račun po letošnjih desetih mesecih kažeta neto povečanje zadolžitev v višini 502.9 milijonov € (v enakem obdobju lani je bilo povečanje le 142.3 milijone €). Na finančnem računu je bilo v tem obdobju neto priliva tujih neposrednih naložb za 137.0 milijonov €, v enakem obdobju lani odliv za -475.1 milijonov €, naložb v vrednostne papirje je bilo za 1599.9 milijonov € (lani kar 4303.9 milijonov €), odliv po finančnih derivativih je znašal -86.7 milijonov € (lani priliv 2.5 milijonov €), ostale naložbe pa so znašale -1261.3 milijonov € (v desetih mesecih lani -3876.8 milijonov €). Mednarodne rezerve pri banki Slovenije so v desetih mesecih porasle za 48.3 milijonov €, v enakem obdobju 2009 za 154.8 milijonov €. Po podatkih iz novembrskega Biltena Banke Slovenije je konec septembra skupni bruto zunanji dolg Slovenije znašal 41891 milijonov € (od tega javni dolg 17090 milijonov, preostalih 24800 milijonov € zasebni dolg). Terjatve Slovenije do tujine so znašale 30376 milijonov €, tako da je bil neto zunanji dolg v konec septembra 11515 milijonov €, kar je 360 milijonov € več kot mesec prej, ko je že bil dosežen maksimum. Skupne rezerve Banke Slovenije so bile konec oktobra 2010 747.1 milijonov €, mesec prej 771.1 milijonov €. Skupno mesečna rast CO CO O CO ■št o s o CO o co o en CU op o o CO o CO o o CU CD CO O o c^ en o CU C^ cd c^ C^ O CU C^ CD LTD O O CO CD o o ■ŠT C^ t is S £ le or p <št N co ni en r< OD o LTD eri o CO o cd CD co en c0 up en LTD CD CO r^ CD CU en r^ c^ o ■št r^ en CU u^ u^ cd CO o C1^ r^ o C^ CU c^ C^ LTD c^ c^ ■št C^ cn cu c^ o mi s cu cu CO CO o ■št CU CO CO en LTD CU CO ■št o en CU S ou DD CU CO r^ en CU r^ CU LTD r^ CU UD CU cd CO ■št CU r^ CO LTD CU ■št CO LTD r^ r^ CU cd CU o en CO CU r^ LTD cd CU CO r^ cd ■št ou CU CU ou en ■št cd CU LTD c0 c0 cd CO en ■št CU LTD c0 LTD CU LTD cn cd cu CO r^ r^ r^ r^ CU cd CU cn ■št cu cn o cd cu ■št rv r^ Širša država a n čt u -u U -U OJ w cn p CD m o CD cn o cn CVI 7 co o m o o 7 r-v od ou CO 0U O co co cvi U3 ■ŠT C^ CO 0^ C^ 03 0^ 03 U3 CD U3 C^ 7 ■ŠT O C^ cu ou 03 cn CD ■ŠT CU C^ U3 C^ CD C^ C^ co a^ o t i s s £ CD o p CD ni U3 od 03 od o cci m CD cci ■šT CD ud 0U U3 03 7 03 CD 03 7 U3 ud 0U ■šT co r< ou cn o od ou 03 Cl^ O c^ U3 CD r-^ CD a^ U3 C^ o CU ^f 7 ^^ 7 a^ 0^ ud od cu cn od CD ou ^f 03 a^ cu od ■šT U3 a^ 03 E co ■šT cu co ■šT m co 03 co CD co cu ou co ■šT CD cu cu co 7 r^ CD o r^ o ■šT U3 CU ■šT cn ou U3 O U3 o U3 cn cu U3 03 ■ŠT U3 CD ■šT 03 ■šT ■šT CD U3 CU co cn 03 03 O r^ CD U3 03 ■ŠT co U3 U3 ■šT cu ■šT ■šT CD U3 cu cn ■šT CO 03 CD CD 03 co r^ CD 03 co ■šT CD co o t e ■šT o o cu m o o cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu \ cn o o cu 7 co cn O cu CD CU cu 03 ■ŠT U3 CD 7 co cn o 35 36 Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija CO ud ud cci CD ni CD ■ŠT ■št ■šf o cci CD ud ud ou ud co ud ou cci m cci ■št CD ■ŠT ud ■št ud o CU r^ CU r^ cu r^ m Z) E co en r< r^ r< ■št cu r^ o od CD od CD od CD ou od od co od co od ■št od co od od c^ co od od u^ od ■št od ou od ■št od ou od c^ od cd od c^ od 7 cu Z) E od i-v od ou CO r< o CD od i-v od i-v od CD od od cn od ou od co od ■št od co od o o o o o c^ i-v od u^ od co od ud od co od c^ od ■št od cd od Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et SE m ud co co ■št ud co C0 o c? m c? co cn ou cn c? co od ■št o i-v co o ud o c^ c^ cvi cn o c^ cvi CVI co cvi co cvi ud c^ cd cvi ks cd "o in CD en ud en o o o o CD o ■št o co 7 n o cd o cd 7 o cd ud cci o 7 r-v od o ■št 0u ud o co cn ud o co cn cci o rv od od o o cn cci co 5 od CD CD o o co c^ ud cn o cu r^ CD c^ cd co o r< c^ cu r-^ od o ud ■št od o o ■št od o co cvi ud o co ud od o 7 cu od o Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et SE m ud o ■št o ■št r-v co r^ CD od m co i-v C0 o ■št cd CD co r< co r< o C1U cci c^ cd ud cvi ■št co co u^ c^ co ■št ■št co ■št Cl^ cd co cu ks cd "o in CD CD cvi o ■št o co o co cu n o 7 cu co C0 co o m co cd en cn co n cn cu ud cn cn ■št cvi co 7 CD od cn co ■št cvi cn o o co cn ud cn m CD o cn o cn ud cn co ou cd 7 o co ud 7 cn c^ cn cd 0^ c^ co co 0d o c^ cn cu ^^ cd o ud ud ud cn cu u^ od co cd CO co cd ud cn CD o od co Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et SE <° ud cvi ■št CD ■št cn co ■št ou ud od co ud CD ■št ■ŠT cvi 0u ■ŠT C0 o co ud i-v ■št o ■št r^ u^ 0^ i-v od [-v od r^ r^ O od ud ud cd r^ ks cd "o in o CD cvi o o o ■št o co r-v co o ■t o co m o co o čo on 7 ■št on on on cu cn n 7 ■št od cn cd cd od co CD CD od cn cn co od cn CD CD ud co o cn ■šf cn 7 cn ud co co co od co ■št cn c^ o ud 0^ cd cn ud ud cn ud co od cn cn u^ cd o o ■št od cn CD cd od cn co ■šf co cu cd ud o co cd ud cn Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn "a o et SE <° co cvi CVI o ■št co co C1U 0u CD ou o 0u 7 n o od C0 ■št i-v cci i-v cd cd co co o co ud CD cd r< ou ■št ou CD o od ■št r^ ud co cd CD ■št s k CD in 7 cd cvi o cd CO co o o o co o ud co od o co on o o o o co ud o cn co CD r< 7 cu CD ud cn cn ou od co m ■št od cn 0u od cn co ud od co ud cn CD o cn 55 0d CD cn c^ c^ c^ ud cn ■t ud cd cn co co ud cn 7 cn o o co [-v u^ cn o r^ ud cn ■št ■št c^ co co ■št o o 7 co cvi cn o t e ■št o o cu m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu \ cn o o cu 7 co cn o cu > cd CU CU co ■šT ud CD 7 co cn Poslovni optimizem EU27 Slovenija cu V CO OG CD co cu ■šT ■ŠT cci cu r^ cu m CO o m CD np oi co ■šT ci 03 C^ 03 ■šT CU oi cu ■šT cu co CD cu c^ CD cu c^ oi cu 03 ni cu on cu c^ oo CD oi cn oi c^ ni cu Z) E f CU CD r-v oi cn o o co m CD cu CO oi CU ■šT cci cu CD o cu 0 01 o cvi cu 03 oi oi ■šT oi CD co n3 oi c^ cu ni 03 03 o ni n3 n3 ^^ ■šT ■šT ci cu ■šT C1^ Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CD cn o CU cn cu r^ n3 OG cvi cn CD r< ■šT m oi cn co m cci co cvi CD o cu cn oi cu cvi cu ^^ c^ cu co co ■šT cu oi cu cci cu c^ cu cu c^ ni n3 oi c^ cu CD c^ oi n3 oi 0^ CD aa n jn S O +J os CD co ni ■šT ■ŠT Cvi o cvi ■ŠT co m ci cu ci r^ ci cu ni cu oi cu cci cu o cn 03 r^ c^ r^ o 03 n^ o r^ c^ c^ n3 cvi 0^ ni cn ■šT c^ 03 oi cn cvi Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E ^ s co cu ■ŠT m ni CD o N co ■šT □i cn o co CU co r^ cu o o CU m co r^ oi 03 oi c^ ni r^ n^ 0^ oi C^ C^ 03 c^ c^ ■šT 03 03 CD cvi j; ■šT c^ 0 01 ■šT 0 01 ks čil CD P 1 E m co QD r-v oi ■šT CD cci o ■šT cu N co co ni f f co CD cvi f ■šT cvi f 03 cvi f c^ ^^ co f ■šT UD n3 CD cu ■šT cci f c^ ^^ ■šT n3 c^ c^ f c^ ci f ■šT oi up c^ cn oi up Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CU CO CD CD co cu ■šT CD ni CD CD ni ■šT CO cn ■šT op o 5p co ci f cci op co r^ cu cci 03 03 oi n3 c^ C^ C^ 03 oi oi cu c^ cu r< cu c^ co oi co I-v 03 c^ ni co c^ ■šf co oi co 03 ■ŠT CO 03 aa n jn os CO ■šT ni ■šT co OD I-v cu CD cn cvi K ni o o ci up co LI3 cu ni np ■ŠT o np ■ŠT oi f r^ 5p CD n3 ^^ c^ oi f c^ CD c^ c^ ^^ o r^ c-p c^ f c^ up 03 oi cu n3 oi cu ni c1^ 03 oi ■šT UD 03 cci co r^ n3 u^ Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s CD r-v o CO ci - ■šT cu o r^ CD r^ cu ■šT 03 m CU cn op cn 03 o CD o on ci c^ r^ c^ c^ oi c^ ^^ oi n3 oi 03 oi ■šT oi 03 oi cn c^ cn cvi 0 01 CD cvi a ja tš § O 4J os m CU o CD O ci m o cn cu co co o m m CU op r^ CU cu CU cu 03 C1^ a^ 03 c^ c^ r^ c^ c^ cu ci n3 c^ c^ c^ ■šT c^ c^ 03 c^ CD o r^ ci co o r^ c^ o o t e ■šT o o CU m o o cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu \ cn o o cu co cn o 1 cu > CD CU cu co ■šT n3 CD co cn o 37 38 Poslovni optimizem medletna sprememba LI3 CD 0 01 co o 03 03 ni CD 03 n3 o op CO cvi ou -15.9 n3 03 ni cvi cu N c^ oi 03 .9 ni cu cu c^ 03 cu c^ 03 r^ cu ■šT oi cu ■ŠT cu 9 r^ cu c^ .5 oi .9 C^ 18.4 03 eri ■ a ja fš § O 4J os O OU o co oi CD co CD cvi ou r-v ni ou n3 CD CU CD CD n3 CO cu o ■ŠT 0^ ni CD 0^ ni 0^ n^ 0^ ni c^ c^ co C^ oi c^ oi j; 03 ■šT 03 c^ ni c^ ■šT n3 ■ ■ Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =a E ee E k. s CD OU CO ■ŠT j; CO ■ŠT ■šT O n3 o co ■ŠT CO co .5 ni cu .9 ■ŠT cu 03 oi c^ 03 cu 03 ni co .5 co o cci co r^ cu r< co 03 co co co N ^f .9 ■šT .5 ni cu r^ ni cu r^ c^ cu oi c^ eri ■ ■ aa n jn o .u os OU O co o ni co cci co CD o ■šT n3 o co o o CD CO n3 CD 03 o cu .5 oi oi r^ N N 0^ oi ■šT oi r^ c^ CD .9 o cu £ ■šT co c^ cvi co 03 ClJ CU c^ co c^ c^ c^ oi co 03 ■šT co c^ cu 0^ c^ co r^ cu ■ Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s o 03 ou r-v QD ■ŠT oi LT3 oi CU ni up 03 ci 03 n3 03 o rv ■šT 03 03 cci CD co U? 9 ep o ep c^ f 5 cu CD co o co - 03 ni - V o ni co o ■ ■ ks čil CD P 1 E 0 01 ni ■šT CD 0 01 n3 CD 03 r-v CD CD ■šT np co 03 03 03 CD -5 o 03 co n^ CD op c^ c^ co r^ co rv cu co r^ r^ r^ co r^ r^ 03 c^ c^ r^ 5 0^ ■šT ■šT 03 03 CD r^ np 8 LI3 ■ ■ Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e =5 E ee E k. s ■ŠT ou co oi 03 ci CD r< CU ■ŠT cvi f co ni 03 o np cu f ■ŠT 03 O cvi f o cu CD r^ c^ o cu co cu CD CO 03 cu cu n3 co ■šT n3 ■šT 03 co ■šT o n3 cn co CO CO 03 C^ ■ŠT CD co o co ■ ■ aa n jn os I-v ou CO ■ŠT n3 ■šT co co co oi rs 03 co rv co CD co np 5 np co -5 o ni f co f o n^ 9 up r^ ni cu cu ■šT c^ co cu oi c^ co cn r^ 03 LI3 r^ ■ ■ Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s co oi CU oi N oi n3 ni CU ■ŠT ■ŠT op r^ cu 5 cu 0 01 cu co co cn co CD CD o cu CD CD CD cu CD n3 CD n3 03 ni a ja tš § O 4J os CO ni CD ou co o ■šT ci C1U Cvi co cvi ou I-v ni CU cu CU co - o CD CD cn o r^ o o n3 0^ 0^ 03 0^ CD CD LI3 n^ r^ o cu c^ o t e ■šT o o cu m o o cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu \ cn o o cu co 9 o 1 cu o cu cu co ■šT 5 CD co 9 o 1 cu CO ■a o mesečna rast cu op cn o o CD o o CD cn o 0.00 ■šT CD o ■ 0 CU CD ■ŠT ■šT UD cu OD o cn OD 0. OD C^ 0. 0 c^ cu OD r^ c^ LTD 0. C^ c^ CU cn CD C^ cn co ■ C "ču CD o t ._ co S 2 o> o p ■šT cri UD cn o j: OD o UD iv CU OD ■šT o UD CVi CD OD uj UD cn c^ OD OD o LTD 0^ c^ LTD C^ a^ oj oj co O s k cu ■a cn cvi co OD CD co CD on cu CU Uj CU cci UD rv o UD O O co iv cn CD uj cn OD cci cn CD cci cn UD oj O uj CU c^ uj a^ ou OD c^ ou ■šT ou OD oj cn 0 N cn rv cn .0 oj cn C^ cn a^ a^ cn ^^ oj C^ c^ o CD čl -U co a n čt a> £ 10 P er m cn ■šT o ■šT CU o co m o m CD o OD o o iv iv 0D o o o OD cu oj ■ cn CD c^ oj 0 ■šT ■ o CD C^ 0. co LTD ou OD cu 0. rv co OD 0. ■ CD C^ c^ cn co 0. CU OD c^ ■ ■a c CD C CD > O t ■ F cn 5 £ o t s o a n čt rn o o is ti cn o m o co 03 ■ŠT 03 03 cu cu lo lo 03 03 co 03 cn 03 03 lo 03 ■ŠT cn cu cn o 0 r^ cn 03 CD cd 03 cu cu co 03 03 cn 03 co cu ■šT 03 lo 03 lo 03 ■št cu 03 0 ou 0 cu r^ 03 cu cu r^ cu 03 0 55 co cd 03 cu 03 03 co ■ŠT 03 03 cd cn lo cn r^ 03 03 co cu cu 03 0 cd 03 03 lo cd cd cn r^ co cu o t e ■št o o cu lo o 0 cu cd o 0 cu r^ o 0 cu co o 0 cu cn o 0 cu \ cn o 0 cu co cn 0 t- cu o cu cu 03 ■št lo cd co cn 0 Luški mesečna rast m cu o ■šT OD o cu o LTD ■ŠT O ■šT ■ LTD CD ■ŠT co OD CU CD OD cvi co ■šT CD o OD cn CO CD o OD o co r^ op LTD uj CD oj ■šT op co c^ op CD co t is S £ le or Ci co cvi ■šf m cvi cu UD ou UD ■ŠT od co LTD oj op O co ■šT CD uj CD oj o ■ŠT up cu cu uj CD cvi cu o ou cn cvi c^ 5D co CD LTD c^ oj co c^ cvi ^^ uj c^ č ° 1— (n ^ ti co cn cn o co cu co CD ■šT m CD ■šT co ltd ■šT LTD LTD cd o ou LTD O cu r^ cu co od cu OD cn co o ■šT ou co cd o LTD o cn co LTD CU r^ cu cd co cn LTD cd r^ cd cn 5D LTD co co co co ■šT co cn cu cu o cd r^ co co ■šT r^ co cn LTD co o LTD od Pomorski a n čt 1 CD cu cu co ■šT LTD CD co cn 41 42 'co Ci letni porast CU o * cu co CD o CD cn cu o o co o 0.8 o m o o CD o o co o CD o UD O -0.5 o co o c^ c^ cn o O c^ c^ cn cp -0.7 UD o vno alsotv > g kt bi ae r p cu o cn CD co cn co cn ■šT o cn m CD o on ■šT co co m cu cn co ■šT cu ■šT cn ■šT cu m ■šT ■šT cn r^ m CD ■šT cn ■šT on m ■šT cn o r^ m ■šT cn 0 m o CD ■šT cn 8 0 co m ■šT cn cu 8 m m ■šT cn UD 8 o ■šT ■šT cn CD CD UD cn OD cu ■šT cn co CD UD ■šT cn cu CD ■ŠT UD ■ŠT cn cu co cn cu r^ CD UD co cn cu cu co UD CO cn 5 cn r^ UD co cn CD CD UD co co cn rv cu r^ co cn 0 cu UD r^ co cn ■ŠT 0 CO ■ŠT CO cn 0 CD co co cn 0 cu ^^ co cn 8 0 cu co co cn Iskalci zaposlitve t i s le or p up V CD CD cn cci ■šT r< co r-v cci cu ud cn cd cu r^ cvi co cu od co ■ŠT cvi ■šT r^ cd ■šT cu ud ■šT .0 cn ■šT 55 CD o UD cn ud ■šT r^ co OD cn cu ■šT cu cn od ■šT CD .5 od CIJ ■šT oj .8 o CD od OD lo > cu t >w CD cu co cu cn cn co co on CD co co m co CD co co rv CD cu co CD co m co CD co on co r^ cu co rv r^ cu 8 CD cn cu co co cu 8 cn 55 ■šT 8 co ■šT CD 8 UD ■šT 8 8 CD o OD 8 CD CD co 8 8 OD UD ■šT cn CD ■šT ■ŠT UD cn cu r^ CD CD cn OD UD cn cn ■šT 8 r^ cn cn co cn co 8 cn CD OD cn cn CD ■šT 8 cn r^ co co cn CD 0 ■šT 8 cn cu co o cn cn 8 0 cn r^ cn co 8 CD cu 0 OD CO CO 0 Samozaposlene osebe t i s £ £ le or p co o I-v cvi m cd o ■šf m ud OD ■šT ud ■št ■šT ■št cn ■št cu ud r^ ud ■št cci CD cci r^ CID O cci CO ud OD UD cn ■šT ■šT ■šT r^ cvi I-v C^ cn C^ op I-v cn iki ici S 2 CD O a. . E cn co m cn ■šT CD ■ŠT O m cn 55 55 co o co co m cu ■šT ■šT m m r^ o m co m ■šT cu o r^ m cu co o r^ m ■šT cu r^ m cn CD m cn CD cn r^ m r^ 0 co 8 ud cn CD r^ 8 ud 0 ■šT o cn ud CD cn co cn ud 0 CD cn ud 0 0 o 0 CD rv co cn 5 5 cu co cn 5 cn cn 5 8 CD ud cn 5 CD 5 cu cn 5 CD 5 cn 8 5 r^ cn co 8 5 5 r^ cu cn 5 ■šT cn r^ cn 5 8 cu ■šT 0 CD cu 8 co 0 CD t is S £ le or p co o co cp r-v ud ■šT cd o CD co o up cn CU cn cd co ■šT ud ■šT CD cu cn .0 o ■šT CD .5 C^ .0 o c^ cn CD cn ud cn ud cn cn cn co o cn Zaposlene osebe N o .C ma s ° s s ri o p cu ■šT CD m CD cu cu ■šT m CD r^ cu m CD CD co co cn cn CD o o co cu r^ r^ co cn r^ CD ■šT cn co o r^ cn co r^ cn CD S cu cn CD cn cn cn 8 CD co 0 co 8 CD cn 8 CD 8 CD o cd 8 CD cu S CD r^ co CD CD r^ co ud CD CD CD cn co ud CD cn CD ■šT CD r^ cu co co CD 0 co co cu CD cu 5 CD CU CD cn cu CD cd cu cu CD od OU CD cn 8 r^ CD ■šT 0 CO 0 CD cn 0 CD CD ■ŠT ud 0 CD t is le or p cn o co ■šT co cd cd m cu r-v o o co o CD n cu co cu cd cd cd CO od ud ■št c^ r^ C^ 0^ r^ cu cu cu c^ up u^ up op .8 o E -s £ o cd cu n td *c oa n OT > o m rv co co CD o co 5 CD CD o CD o m r^ CD CD CD cn CD ■št CD m r^ rv m co ■št cn cn CD o CD cu rv co S cn o r^ 0 8 cu r^ 0 r^ m m cu ■št 0 cu co r^ o r^ 0 cu co cn cn CD co co ud CD cn CD CU co CD ■ŠT cn CD CD co cu ud cn CD ud 8 r^ od CD 0 8 r^ od CD 5 cu co r^ 8 CD 0 r^ co CD 8 CD 5 ■šT cn CD 8 CD 5 cn cu co 8 CD 0 ■šT co 8 CD cu cu CD co 8 CD cn ■št od 8 CD 5 r^ cu cd 8 cd cn cd co ■šT 8 cd 0 cd co cd 8 cd cn oj cd 8 cd o t e ■št o o cu m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu \ cn o o cu cu co ■šT m cd 8 cn 0 cu 1 cd cu cu co ■šT 5 cd 8 cn 0 Goriva letni porast o r< cn lo oj ■št oj lo oj cu o o OD cd OD r< cn o co cij OD OD oj lo cci lo n o 0^ oj ui lo lo a^ o n oj llj 0^ oj ou cd ou c^ ^f OD c^ s k cd ■a in o ■št Oj cd o o o o m ■št oj o o Cvi ■št cd ou cu OD m cd lo m cd oj cd OD CD cu cd co CD cu cn OU o cu o OD oj lo ■št oj cu cn oj cu co on ou cd cu CD cu ■št ■št cu lo OD oj cu co cd cu cn OD ou OD o OD ■št OD ■št OD ■šf OD co cd oj OD cci OD ■št lo OD cd ^f OD ■št lo lo OD o cci OD cu a^ OD Storitve t i s s 2 le or p cd ni OD oj m oj CO ■št OD lo ■št OU oj lo oj OD oj o oj cd ou o oj cd cvi ■št cvi CVi ou OD r-v OD 0^ cvi CID OD OD OD cd c^ c^ o co c^ o s k cd ■a in m cd cci cn o o o cd cu m oj o m ■št oj o cd OU ■št cd cn n r^ m r< r^ cd oj cd ■št o cu o cd oj co cd oj cn cd co co cn n lo o oj ■št c^ oj cu ltd oj oj co c^ oj r^ r^ oj cn cu oj r^ r^ oj cd ■št CD cu ■št oj cn ■št ou od c^ cvi cu cn a^ oj s cd cu cd cn r^ co co r^ Blago t i s S £ le or p cd cvi cvi cvi ou oj r-v lo r^ od o cd o i-v OU lo OD co ^ lo cvi c^ r-v co cd c^ oj a^ cvi ■št cvi r^ ou c^ oj cu oj c^ oj ltd cvi ks cd ■a in r^ cn n cn o cd cd cd cd o cvi o cn ou lo o co ou m co cd OD i-v r^ o cd 5 oj o o r-v o OD OU CD cn ■št lo ou cd r-v OD CO co lo cd o c^ ■št ou co od ■št ■št ■šf o cd od oj 0^ oj cd c^ ^f ■št cd oj r^ od llj Osnovna inflacija a n čt cd co co

1 cd cu cu od ■št lo cd co cn o 43 44 .co letna rast O O N m cp m ■šT oj CD co oj o ■šT oj co co IV IV oj CD o co cu cn CD UD ■ŠT CD cn co Op co O OD IV cu [V ■ŠT OD o cu co cu OD oj 5 cci 16.98 co oj 6 UD uj co [v cci 9 cn cci co oj 6 [v oj o [v cvi co up 6 cn oj cu C LU J2 cu ■a C O ■šT oj CD o o o o m ■šT oj o o cvi ■šT CD Clj CU co r< co cn [V o co op co op CU ■ŠT oj cn IV ■šT ■šT IV oj UD CD OD CD co CD cu CD CO CD CU o OD OD UD ■šT oj cu cn CO cu CD cu cci cu ■šT ■šT [V cu UD OD aj cu 9 OD cvi co o OD ■šT co ■šT OD ■šT co cci co ■šT .6 uj co 6 .8 ■šT co UD .9 uj co co CJ co t s a r co n t le CO ■šT cj CD m in IV ■šT oj cn cn ■šf co co cu oj s cvi co co cvi CU CU cvi cu co cvi ■šT ■šT cvi cn [v IV CD ■ŠT O cp cp ■šT ■šT o ■šT CD ■šT o cp o cp co [v CD cu OD CD cu CD ■šT CD 6 OD CD IV CD 8 o cp CO -U co -U C > o C co o s cu ■a CD co oj cn o o o o m in o IV o uj o CU co o o ■šT cvi cn cn o IV CVI cn co cvi CD ■ŠT cvi cu o oj CD ■ŠT oj co OJ UD ■šT OJ CD CU Clj co CD cvi co o oj 5 cvi ■šT co CVI ■šT OD cvi 8 cu oj 9 OD oj o [v oj IV ■šT Clj UD .8 cvi UD ■šT OJ o .6 cvi o £_ D LU J2. -U co ■a o cu 3 t s a r co n t le m co uj CD CU oj CU m oj IV co ■šT UD cu uj co cu oj cn o ■šT ■šT ■ŠT CD cn oj IV co oj cn ■šT oj IV IV oj CO oj ■šT o oj CD Clj ■ŠT CD cvi co OD cvi ■šT CVi 8 o cvi o cn ■šT [V cvi 8 o cvi o CD 6 CVI o op 9 o cp 5 cp C cu > o cn > C cu 0 1 cu ■a c 'čž co L. CD -U cn J2 cu ■a m co CD cn o o o o CU m oj o CD m oj o CD CU ■šf CD cn N cci cn UD cci ■šT cn cci CU CO cci co co IV CD UD oj IV cn oj CD ■ŠT CD CU O CD CO cn o oj co cn [V UD o oj cu UD oj 1.8 oj 8 .9 oj 9 cu cri IV [v cri 6 ■šT CD cu 9 ■šT cu co o cvi cu 9 ■šT oj 6 9 iv t s a r co n t co m cvi IV o cvi CD o cvi cn oj CD CD uj o ■šT o CD o o co cp UD co o co cp IV cn cp cn ap o IV cu UD ■ŠT UD & ■šT cu up co cvi s 9 iv 6 cn cvi o CD cvi 8 OD cvi 9 OD Clj 9 o oj cu cu oj cu oj N 'c n o le E £_ CO ZL m s cu ■a iv cn N cn o o o o CD o cvi o co uj o CO Clj UD co o cn CD oj o CD ■šT oj o UD CD CD cn cp cu Op cn cvi IV O CD OD OD O o [v cj cn ■šT UD cvi CD [v 8 UD CD o cp ■šT .6 OJ 8 OD ■šT ■šT .8 ■šT IV .8 ■šT 6 co oj co oj 6 cu ■šT IV [v ■šT J2 cu ■a c t s a r co n t le m CD oj IV ■šT cvi ■šT m cvi CD IV oj CO UD uj CD co o IV op cvi cn up IV cp UD UD CD IV CD CU CD cp CU CD CO o cj CD CD cu co co cvi ■šT op 6 up 8 iv 8 CD cvi UD OD oj cu cvi UD co Clj cu ■šT cvi 6 o OJ UD IV C D cn J2 CD C o CD N cn o o o o ■šT m cvi o cn co cci o CO CU Clj UD cu oj cn IV op IV IV cvi cu o oj s oj ■šT co ■šT cu ■ŠT oj CO ■šT oj IV CO oj 5 oj IV OD ■šT co co oj ■šT cu oj 1.6 oj 8 iv ■šT UD o cci cu UD cci 6 [v cci 8 o cci co cu CD rv uj 8 .8 uj o t e ■šT o o CU m o o CU CD o o CU IV o o cu CO O o cu cn o o cu ^ o o cu cu co ■šT UD CD IV CO cn o cu 1 CD cu cu co ■šT UD 6 IV 8 9 o CU C >CJ mesečna rast cu o ■šT o co o CD cn co CD cn co CD UD cp ■šT o CD CD cd CD ■šT o CD o cp cn o cp co CD UD CD UD CD cn CD cu c^ cu co CD co c^ co OD c^ cu OD CD co CD _Q CU £_ -U o Ci (D CO^ t is £ £ le or p cn ou 03 cd cu od cd UD ■šT cp o o ud cp o od cp c0 cp cu op j: c^ c^ c^ UD c^ UD c^ UD c^ UD CD u^ CD UD CD c^ op up .cu >N s k cu ■a in ■šT 03 cn o o CD CD r^ up CD co i-v ■ŠT o r^ cd o UD cu o o ud cd cd o o r-v 0D o co o CD cd cn od o cu co CD o cu o co c^ co OD CD UD c^ cd c^ co c^ r^ r^ CD c^ UD c^ co up UD c^ o op co cd cn r-v cn up cd c^ cvi Repromaterial a n čt a> £ 10 P er m co cd o co CD ■šT ■ŠT o LTD cd CD cu OD CD r^ cp co cu cp co o cp cu o cu cu CD cn od CD cd cu CD UD OD c^ r^ c^ CD cn c^ c^ ■šT od c^ r^ r^ c^ r^ CD cn UD c^ cu UD CD ■šT c^ c^ UD OD CD t i s S £ le or p od UD cd cd cd od cd N C0 UD j: ■ŠT ud cu cd cu ■ŠT cu ud cu co cu r^ c^ c^ cu cp c^ cn CD c^ c^ c^ c^ c^ ■šT od o ■šT 0^ od od od c^ ■šT ks CU ■a in cd ud cd cn o CD CD CD LTD cd OD CD LTD up co cn N co cd cd ■ŠT cd cn cd cu od cci co r-v cci co ■ŠT cci o UD UD cci cu ■šT cd cd cci co cd cu r^ r^ o ■šT o cd co cd cd CD cu CD cu c^ c^ cu co c^ cu c^ cu co cp cu r^ CD cu ou a n čt cu w co p er m ■šT co o CD cn o CD o o o UD o co ■ŠT cp cd ■ŠT cp cu od cp cd ■ŠT cp ' co ■šT CD ■šT cu o co c^ c^ ' cd o CD r^ c^ c^ cu CD o c^ UD UD CD UD cu CD co CD cn o CD co c^ cp co c^ cp □prema t is s £ CD t >C0 cu r^ o o o o r^ co cd r^ cd lo ■št cd cn cd cn cd o ■št cd lo r^ o ■št cd co lo lo cd cd o lo cd o r^ co cd o o r^ o r^ o c^ o Skupaj neto a n čt CD 10 co

cd cu cu co ■šT lo cd iv co cn o Zaposlovanje mesečna rast co I-v o cu ■šT O co cu o m cn o co cu ■šT ■ co o co cn o CD OD ■ co m co co cu CU uj rv rv UD rv ^f ■ ■šT cp co r^ op O CO op cu UD op co ■šT CD 0^ O ■šT cn c^ t is S £ le or p r< CU Clj co CD o oj cn o co I-v ■ŠT ■šT oj CU ou OD o OD ■šT o oj ■ŠT LTD OU LTD c^ ou cu UD uj c^ ou c^ cp OD co op c^ oj UD op r^ uj r^ cvi o mi r^ co OD o ou co ■šT ou cu m ■šT ■šT cu cu o co oj cu OD CD cn cu ou co cu ou 55 ou CO O N co iv Clj m cu ou ■šT UD OU CU m CD C^ OU cn cvi o co cvi UD CU rv r-v UD C^ cvi Clj ■šT OD cu OD ou o OD cvi o OD cvi cu c^ o OD cvi co ou Pokojninsko zavarovanje a n čt £_ 4.6 ■št _ m 6 cn 4 co cn cn cu m 6 4 co lo o cn co cu co lo o 6 co cn CL ■ ■ o m ■št cn cd m cu cn m co cd cd r^ lo r^ lo r^ 03 cu co co 6 cn 4. oi oi co r^ r^ 6. 6. lo 4. lo 4. 4. 4. ci ci ci ci ci 4. 4. 4. oi cd > .5 _cu JD cu ■P 'N O v m o cd cn 6 o co r^ cu r^ 4 6 6 co 6 cn cu lo 4 cu cn cu co o cu lo co 6 CU a 4 o co 6 6 4 4 m lo o 6 cn 4 co cu cn r^ cn r^ o o co cn o cu co co o o o cu cu co lc3 lo lo lo r^ r^ r^ r^ r^ r^ E o o cu co ■št co 4 ■št 4 ■št 4 ■št 4 4 ■št 4 4 4 4 4 4 -U co CD £_ o o cd cn lo ■št cn cu m m cn cu cd o m co cu co 4 ■št cn co lo cn 6 cu 6 co ■št cn c^ co cn 6 lo o 03 '.p • - ■št on cd cvi ^ o ^ cvi ci o cu oi o ci cvi o 4. 4. li^ cvi ci cvi oi cu -U td o _cu p 'N o cu Q W 6 m cn m co m cu r^ o o co o co 4 co cu cu ^ 6 co cu cn cu • co cn ■šT co cd co cn co m ■šT co cu r^ lo co cd co o cn co ■št cd lo co cu co .2 co o cu cd r^ co cd cd r^ r^ r^ rv r^ r^ r^ co r^ r^ co cn cn co co co co co E cu co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co -U 'N o -U co CD £_ o n cu ■a c d m r^ oi co ni .6 ni .4 cvi cn ■št o cu co o o co co n co m cu co o o o co c0 r^ lo cn cn ■št co cn o o cu co cu co o lo o cn 6 cd o ■šT cn o 03 '.p 3 co 'ČŽ cu cu cu cu ci cvi ci oi oi R r^ 6. lo r^ oi oi oi oi ri o c^ o td Id -U cu cu > £_ JD CU £_ p td V cu co co co cu co o 6 m m lo lo co cu o r^ 4 cu cn cn r^ co m cd ■šT m m co co cn ■šT lo co o ■šT o cn cd co co co co co on cn cn o cu cu co ■šT ■šT cd cd r^ co on O E co co 4 6 r^ co r^ r^ r^ r^ r^ co 03 co co co co co co co co co co co cn cn on ■u U1 CO £_ m co co o co co cu cn cp cn cn cu ■šT 4 co 6 cu cn co 6 4 cu o r^ r^ lo cn 6 Ci cu cvi oi oi cn cd cn m ■šT r^ o o c^ lo cn cu on c^ cn 03 E cu Č ■U cu cu cu cu o cd ni ci ^ oi lo 4. cvi ^ ^ ^^ ci O o ^^ ou o -U cu JD TD O p TD cu co co cn cn m cn 4 cu co o m co 4 cu r^ co 6 6 4 cu 6 r^ lo co cu cu 4 o cn co cn co cn o co 6 o r^ co r^ cn lo co 6 r^ cn lo lo cu 4 o o co cn O cu ■šT r^ co co co cn co co co co co r^ r^ co co cn o cu cu co o E m cn o o o o o o o o o o o o o o o cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu ou cu cu ou 4 m 6 r^ co cn ^ | O o o o o o o o CD o o o o o o o o cu o o cu cu cu cu cu cu cu cu co 4 m 6 co cn cu cu co 4 lo 6 co cn