AKTUALNO VPRAŠANJE Sredi Kranja že več let staji nedograjeno poslopje. To je Sindikalni dom. Hiša, ki bi morala biti središče kulturnega življenja v mestu. Trenutno pa je v njej le kino in mala dvorana, v kateri, se stiska »Svoboda«. Levi del stavbe je še nedodelan, zadaj pa je v spodnjih prostorih skladišče gumijevih izdelkov. Kdaj mislijo poslopje dograditi, smo povprašali tovariša Vinka Hafnerja, predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj. Odgovor: »Pred kratkim smo razpravljali o tem. Sedaj je prevzel pobudo za dograditev Občinski sindikalni svet, ki bo imenoval nov Gradbeni odbor. Na novo bedo pretresli sedanji gradbeni načrt. Vprašanje je LETO X. — ST. 1 — CENA DIN 10.— Tovariš Obč'nskega pa je dejal: namreč, če je sploh treba zgoditi veliki oder in popolnoma preurediti fasado. Z drugimi besedami, ali je res potrebno 100 milijonov za dokončanje vseh del.« Torej vendarle določena ko-tvlst zaradi odlašanja! Bečan, predsednik sindikalnega svela »Menimo, da bi del sredstev za dograditev doma morali prispevati člani sindikatov sami, nekaj bi dale sindikalne podružnice in Občinski sindikalni svet, ostalo pa delovni kolektivi.« Dograditev Sindikalnega doma je pereč problem, ker izgradnja objektov družbenega standarda v naših industrijskih središčih posta'a osnovna naloga v letu 1957. KRANJ, 1. JANUARJA 1957 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Vaš stari znanec in prijatelj »Glas Gorenjske« prihaja k vam v povsem novi obleki. Tak se je napotil k svojemu dvojnemu življenjskemu jubileju. Točno leto dni je namreč zdaj, odkar je začel prihajati v gorenjske domove dvakrat na teden, ob ponedeljkih in petkih. Hkrati stopa »Glas Gorenjske-* že v desesto leto svojega življenja. Ko je prihajal k vam, dragi bralci, je »Glas Gorenjske« imel odprta uSesa za vaše želje in predloge, da bi ugotovil, kako vam ugaja in kaj še pogrešate v svojem listu. Razpisal je tudi nagradno anketo o svoji vsebini in obliki. Zdaj začenja uresničevati dosedanje predloge iz ankete. Za zdaj, žal, še ni moč uresničiti želje večine anketirancev, naj bi »Glas Gorcn.jsk.se« — zlasti ob ponedeljkih — izhajal na več straneh kot dosiej. Upajmo pa, da tudi to sčasoma pride na vrsto. Zato pa bo list za zdaj bolje izkoristil svoj sedanji obseg, tako, da bo postal po vsebini bogatejši, po obliki pa pestrejši. Ponedeljske številke bodo seznanjale bralce predvsem z nedeljskimi dogodki, tako da se bodo čimbolj približale dnevnemu tisku. Petkove številke pa bodo na kolikor moč priljuden in privlačen način obravnavale aktualna vprašanja z vseh družbenih področij, v obliki reportaž, člankov, fotoreportaž, razgovorov in podobno. Razna poročila bomo odslej objavljali v zgoščeni obliki, zato pa bomo laže kot doslej zajeli več dogodkov, ki zanimajo bralce. Družinsko in pionirsko stran smo združili, zato pa bo ta skupna stran izhajala redno v vsaki petkovi številki. Kmetijska stran bo odpadla, ker bomo kmetijstvo obravnavali v sklopu celotnega gospodarstva. Seveda bo v vsaki petkovi številki še nadalje imel besedo tudi gorenjski bodičar, v vsaki — ponedeljkovi in petkovi številki — p?, se bosta nadaljevala podlistek in slikanica, ki smo ju danes začeli objavljati na zadnji strani. Dvakrat več kot doslej bo v listu tudi fotografij in ilustracij. »Glas Gorenjske« bo ob njegovem jubileju najbolj razveselilo, če bo v svoji novi obleki vsaj deloma lahko zadovoljil želje svojih bralcev. Vse dopisnike in sodelavec pa vabimo, da še nadalje zvesto sodelujejo ter pomagajo izpopolnjevati naše gorenjsko glasilo. Tale nova obleka je sicer draga, dokaj dražja kot dosedanja, vendar bomo tudi v prihodnje še ostali pri dosedanji naročnini, da bi gorenjsko ljudsko glasilo »Glas Gorenjske« lahko še bolj povečalo vrste svojih naročnikov in bralcev. Bralcem, naročnikom, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem srečno in veselo v novem letu 1957! Uredništvo in uprava Ob zakljiučku leta ocenjujemo svoje enoletno delo. Gospodarske organizacije ugotavljajo v zaključnih raeumn unpešnost preteklega obdobja, ki. jo prikazuješ v materialnih, predvsem pa v vrednostnih pokazateljih. Enako de V mora opraviti tudi celotna družba in njene posaimoz>ne teritorialne enote, le s to razliko, da tu ne gre samo za prikaz finančnih pokazateljev, temveč predvsem za to. kako se gibljejo odnosi, in razvijajo procesi med ljudmi, ki odsevajo materialno osnovo. Z drugimi besedami, gre za oceno, če celotna naša izgradnja, ki jo usmerjajo posamezne družbene enote, ustreza materialnim osnovam družbe, ali ta izgradnja ustreza pobojem in zahtevam proizvajalcev, ali se politika družbenih činiteljev sklada z gesli, ki jih proglašajo,. Naša dnržbena ureditev temelji na družbeni sredstvih za proizvodnjo (razen tistih, ki služijo osebnemu deHu). To je materialna osmova socialistične družbe, katere program je izražen v geslu: »Od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu«. To geslo socializma zveni lepo, toda delati si utvare o hitri možnosti njegove uresničitve v družbi s tako zapleteno socialno strukturo, kaikršno prinese dediščina vsake kapitalistične družbe, bi bila enako nevarna zabloda, kot zakrivanje oči pred dejstvi in delovanjem objektivnih činiteljev in pred napakami, ki jih delamo. POGLED NAZAJ IN NAPREJ OB NOVEM LETU Družbena lastnima sredstev za proizvodnjo pomeni, da delovni človek ne more biti več najemni delavec kapitalista ali. države, temveč mora postati svoboden in samostojen ustvarjalec svoje lastne usode. Iz tega izhajata za praktično delo dve napotili. Prvič, gre za očiten prevrat v funkcijah delavcev: delavčeva funkcija ne more biti več mehanično opravljanje nalog mezdnega delavca, ki je prodal svojo delovno silo itn jo s tem stavil pod oblast kapitalista ali države, temveč je njegova funkcija v razvijanju in razširjanju proizvodnega procesa, ki mora postati prostovoljna akcija svobodnih, zavednih, združenih delavcev z .izkoriščanjem najnovejših tehničnih pridobitev. Drugič, gre za ustrezajoč mehanizem direktne demokracije, za tak politični sistem, v katerem se uveljavlja pobuda slehernega proizvajalca .in državljana. Razvijanje materialnih sil in družbenih odnosov, t. j. odnosov med ljudmi v tej smeri, je tista sila resničnega socializma, kd lahko edino vodi do blaginje vseh delovnih ljud>'. Pozornost naše javnosti' v zadnjem času je ped vtisom razprave o načelih naše gospodarske politike v bodočem letu, ki je biila v Zvezni ljudski skupščini. Le-ta je v mno-gočem osvetlila nekatere slabosti našega do- sedanjega dela in predvsem s pomočjo zaključkov tov. Kardelja pokazala pot naprej: treba je z vsemi silami delati za stabilizacijo našega političnega in demokratičnega mehanizma in zagotoviti) ustrezne spremembe v gospodarski politiki, ki jo ta stabilizacija zahteva. V bistvu ne gre za načelno n;č novega, le za hitrejše izpolnjevanje nalog, ki smo jih doslej včasih odlagali ali preveč zapostavljali. Pod stabilizacijo političnega in demokratičnega meham'zma s.i zamišlja tov. Kardelj utrditev »ekonomskih in družbenih odnosov v dnužbeni bazi in jih napraviti neodvisne od vsakdanje politike državnega aparata«. Gre torej za to, da, izhajajoč iz družbene baze — podružabljenih proizvajalnih sredstev —utre-mo pot delovanju ustreznega političnega in demokratičnega mehanizma, ki bo skladen z materialnim razvojem. Jasneje povedano, da našim delavsk-'m svetom itn komunami kot osnovnim činiteljem družbenega samoupravljanja krepimo njihov »ekonomski in politični status«, t. j. da jih pravilneje ekonomsko stimuliramo pri naporih za krepitev gospodarske močil ter pri vsklajevanju individualnih in družbenih interesov ter jim zagotovimo pravilno mesto v sistemu naše demokracije. Moj namen ni obravnavati tiste osnovne proporce, ki jih mora zagotoviti celotna naša družba za praviilnejše stimuliranje in krepitev tega mehanizma. To presega mejo lokalnih činiteljev in je tako in tako bilo pojasnjeno v razpravi* v Zvezni ljudski skupščini. Za delo v lokalnem merilu, prav tako pa tudi za naše delovne kolektive, je predvsem važno to, da razumemo celoten mehanizem družbenega gibanja in da znamo v splošnih zaključkih najti konkretna napotila za stvarno akcijo. Tu lahko predvsem zaključimo, da prazno ponavljanje splošno sprejetih načel ne pomeni nič, če ljudje v vsakdanjem delu ne uveljavljamo teh načel. Iz tega gledišča poskušajmo obravnavati nekaj problemov, zlasti takih, ki so dokaj odvisni od delovanja subjektivnih sil. Sodim, da je vzrok za včasih neuspešno delo v nepravilno zastavljeni politični akciji, s katero želimo uresničiti tetke in take ukrepe. Zaman se jezimo na ne-uspehe, Če sem in tja še vedno ne razumemo vloge in načina dela političnih delavcev, kakršnega zahteva demokratčni s'stem, ki ga gradimo. Ce želimo, da bo delavec s spremenjenimi funkcijami postal resnično zavesten upravljalec zaupanega mu premoženja, če usmerjamo vse sile v rast njegove zavesti, potem je vsakršna politična akcija že vnaprej obsojena na neusneh, če ne upošteva stopnje v izgradnji sistema družbenega mehan.tema in, kar je zlasti važno za politične delavce — če ne upošteva demokratičnih prijemov. Take naše akcije so često obremenjene z birokratskim namesto z demokratičn'm pojmovanjem. Ni ;:«mreč dovolj, če se za določeno politično (Nadaljevanje na 5. str.) Medtem ko v gorah že smučajo (spodaj), pa je v dolini še premalo snega, da bi si človek nataknil smuči — vendar kar dovolj, da ga lahko pošteno spodnese. Naš fotoreporter je na lovu za zimskimi motivi ujel tale prizor (desno zgoraj): najprej deset centimetrov snega, na snegu aktovka, na aktovki kolo in čez vse to lastnik ko-*esa in aktovke. KAKOR VSAKO LETO JE TUDI LETOS OBISKAL KRANJSKE OTROKE DEDEK MRAZ. (Spodaj) Kranjski otoci bi se radi sankali v Savskem logu obveznega domačega V sredo popoldne je bil Park Svobode v Kranju preurejen v ljubko pravljično vas. Kako tu- di ne? Ob šestih zvečer so letaki naj avl j ali prvi prihod dedka Mraza. Gruče otrok so se zbirale pred prikupnimi, pisano obarvanimi hišicami že uro prezgodaj. Alenka Rojšek, učenka prvega razreda osnovne šole, je pripovedovala, da bi za Novo leto najraje dobila smuči, ker je za igrače že prevelika. »Seveda, pa še ne vem, če sem se dovolj pridno učila,« je v dvomu pristavila. Pionir Jaka Korenčan je tudi že vnaprej vedel za novoletno darilo. »Dedek Mraz mi bo letos prav gotovo prinesel knjigo »Solzice«, je dejal. »Lapa je in enkrat sem jo že prebral. Letos pa je razen tega še v Be- znamu čtiva.« llato se je tudi mala Bitenče-va Anica ustavila pri svojih sošolcih. »Samo aktovko odnesem domov, potem pa se spet vrnem, da bom slišala, kaj bo lepega povedal dedek Mraz,« je hitela pripovedovati. »Za novoletno darilo bom dobila samo balon — lep pisan ba'on, ki ga bom lahko po mili volji napihovala.« Isto željo je izrekel tudi Boris. Tatjana je pisala dedku Mrazu, naj bi rekel dobro besedo za ureditev sankališča. v Savskem logu. Zdaj je tam pusto in zapuščeno, kranjski otroci pa si tako želijo nemotenega zimskega veselja na snegu. J. O. C A V torek so se že začela očiščevalna dela na Sueškem prekopu, in sicer z odstranjevanjem min, ki so bile postavljene pred Port Saidom in El Kapo kakor tudi pred samo sueško luko. A Egiptovska vlada je privolila v pobudo Organizacije združenih narodov, da bi uporabljali pri delih za čiščenje prekopa tudi britanske ladje, vendar s pogojem, da niso oborožene in da plujejo pod zastavo OZN. A Kot se je izvedelo iz Jeruzalema, Izraelci ne bodo dopustili, da bi Egipt zopet zavzel Gazo. V tem smislu je dal tudi izjavo Ben Gurion. A Namesto dosedanjega predsednika sovjetske državne gospodarske komisije za tekoče planiranje Saburova, je bil imenovan prvi namestnik predsednika vlade Pervuhin. — Na zadnjem plenumu Centralnega komiteja KP SZ so namreč grajali gospodarsko komisijo za tekoče planiranje zaradi zelo slabih stikov s podjetji. Odslej bo imela komisija večja pooblastila za reševanje tekočih vprašanj. A Nemiri v Indoneziji so povzročili precej pozornosti v svetovni javnosti. Predsednik indonezijske republike Sukarno je v torek ukazal vsem pripadnikom armade, naj okrepijo enotnost in suverenost države ter disciplino oboroženih sil. Sukarno je nadalje pozval vse enote države, naj podnro vlado v sedanjih težavah. Dodal Je, da so Incidenti v severni Sumatri pretresli armado in deželo in privedli v nevarnost nacionalno enotnost. A Kot poročajo iz Jeruzalema, se egiptovski »komandosi smrti« še vedno bore na izraelskem ozemlju V ponedeljek so rarst-elili vodovodno cev nrI >mcru na področju Haife. Uporabili so večje količine razstreliva. To akcijo komandosov označujejo v Jeruzalemu kot začetek napadalne politike v Izraelu. A Nova japonska vlada s predsednikom Tanza-nom Išibašijem le sklenila proučiti diplomatsko priznanje in ureditev odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko ter povečanje trgovinske izmenjave blaga med obema deželama. A Ciril Banks je prvi britanski poslanec, ki je po agresiji na Egipt obiskal Kairo. Ciril Banks Je lzstop'1 iz konservativne stranke iz protesta proti vladini politiki na Vzhodu. V Kairo je prispel kot gost egiptovske vlade in je prvi Anglež, ki je prišel v Egipt po prekinitvi diplomatskih stikov med Kairom in Londonom. A V Budimpešti še vedno ni vse mirno. Vendar, kot poročajo, so sovjetske vojaške oblasti izdale odlok, da bo od četrtka dalje v Budimpešti prepovedan izhod prebivalstvu namesto od 21. do 5. ure od 22. do 4. ure zjutraj. A Sirija Je obtožila Francijo In Veliko Britanijo, da sta hoteli strmoglaviti sirsko vlado. V obtožbi, ki je bila v sredo objavljena, je rečeno, da Je Irak nudil zarotnikom finančno pomoč. — Te dni so v S'rlji aretirali tudi več ljudi z obtožbo, da so pripravljali strmoglavljanje sedanjega režima. A Tipanje javnega mnenja je zlasti v zahodnih državah precej razširjeno. S tem se ukvarjalo posebni instituti in zavodi. V četrtek so sporočili, da bi po anketi Gallupovega zavoda, ki so jo izvedli 15. decembra, glasovalo 49% anketiranih ljudi za konservativno stranko, če bi bile recimo danes parlamentarne volitve. A Podpredsednik Združenih držav Amerike Nl-xon je v četrtek po prihodu iz Avstrije podal poročilo o svojem potovanju v Avstrijo. Novinarjem je po razgovoru z Eisenhowerjem odgovoril, da bo do 31. decembra podal pismeno poročilo predsedniku ZDA, ki bo v glavnem obravnavalo vprašanje madžarskih beguncev. IZDAJA OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA 475, ?.91 — TELEFON UPRAVE 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNAL. BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA 50 DIN LJUDJE IN DOGODKI »KUJMO ŽELEZO, DOKLER JE VROČE! « Zadnji vojak anglo-franco-skih oboroženih sil je zapustil egiptovsko ozemlje. Izraelsko vrhovno poveljstvo pa je obljubilo, da bo prihodnji mesec umaknilo svoje čete iz Sinajskc puščave. Po nesrečnem napadu na malo državo ob Nilu. ki je porušil šele pravkar vzpostavljeni most razumevanja med narodi, je to ob koncu letošnjega burnega leta razveseljiva novica. Umik napadalskih čet potrjuje, da je zmagala ideja miru, da so obveljala načela OZN. Zaključek agresije na egiptovsko republiko pa je nepobitno dokazal, da v današnjem času ni več mogoče reševati mednarodnih sporov s silo, da so stare kolonialistič-ne metode, s katerimi so nekdaj uspešno pokorili zaostale narode, danes nepreklicno zastarele in preživele. To je pomemben nauk, ki bo morda koristil tistim, ki skušajo svoje koristi vsiljevati drugim s sredstvi iz prejšnjih stoletij. Unvk napadalnih čet je že samo po sebi dovolj zgovorno priznanje neuspeha napadalcev, z njim pa vendar še niso rešena vsa vprašanja, ki so nastala z agresijo. Tu sta predvsem dva problema, ki terjata nujno obravnavo in tudi rešitev: očiščenje sueškega prekopa in poravnava z napadom nastale škode egiptovski državi. O obeh vprašanjih bo prve dni prihodnjega leta razpravljala tudi Generalna skupščina ZN. Čiščenje prekopa je vsekakor stvar, ki ne prizadeva samo Egipta. Morda sta še bolj zainteresirani za čimprejšnjo usposobitev prekopa obe napadalki: Anglija in Francija. Obe zahodnoevropski velesili sta trdili, da bosta z napadom na Egipt zavarovali nemoteno delovanje Sueškega prekopa, dosegli pa sta prav nasprotno! Prekop je blokiran s potopljenimi ladjami, tako da bodo očiščevalna dela trajala več mesecev. Napad pa je hkrati zaprl tudi pipe, iz katerih se je pretakal bogat potok petroleja izpod puščavskega peska Bližnjega vzhoda na Zahod. Blokirani Sueški prekop je onemogočil dovoz večjega dela petroleja, ki ga uporabljajo zahodnoevropske dežele; so- lidarni Arabci v drugih petrolejskih deželah Bližnjega vzhoda pa so s sabotažami uničili veliko število naftovodov, skozi katere je teklo »črno zlatu« proti zahodu. Bržkone ne bomo mogli nikoli točno oceniti vse izgube, ki jo bosta Anglija in Francija utrpeli na gospodarskem področju zaradi svoje nepremišljene diplomatske in vojaške poteze. Zato pa so že zdaj nekateri vojaški opazovalci izračunali, da znaša izguba zaradi anglo-fran-coskega napada na Egipt kakih 50 milijonov funtov šterlingov. Toda tudi ta velikanski znesek je kaj malo v primeri z moralnim udarcem, ki sta ga pretrpeli obe zahodni sili na Bližnjem vzhodu. Tega pa ni mogoče zanemariti, saj se tam ugled ne meri samo z običajnimi diplomatskimi merili, ampak s toliko in toliko tonami petroleja. Velikanske izgube, ki so si jih prizadejali sami napadah i, pa jih nikakor ne odvezujejo dolžnosti, da poravnajo tudi škodo, ki so jo prizadejali Egiptu 8 svojim zahrbtnim napadom. Večina delegacij v ZN je že izra- zila prepričanje, da morajo vso škodo poravnati agresorji, ker bi drugače vsako popuščanje pred njimi lahko samo spodbudilo tudi druge napadalske skomine. Na to pa seveda ne bodo zlahka privolile Francija, Velika Britanija in Izrael; uporabile bodo raje razna diplomatska sredstva, da bi se izognile povračilu škode. To ni namreč samo finančno vprašanje, ampak tudi politično, ker bi v primeru privolitve napadalci priznali svojo odgovornost za napad, kar pa doslej kljub še tako očitnim dejstvom, še vedno trdovratno zanikajo. Po razpletu sueške drame sla torej ti dve vprašanji na dnevnem redu. S tem pa seveda še niso izčrpani vsi problemi, ki pretresajo peščene puščave Bližnjega vzhoda. Nemiri na jugu arabskega polotoka in bombar-d'ranje dveh mest arabske države Jemen s strani britanskega letalstva naj bi bili »otipljivo« opozorilo arabskim deželam, da britanski vpliv na tem področju še ne sodi v starinarnico. MARTIN TOMAŽIC kratko,'vendar zanimivo TRETJE REDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V ponedeljek je zasedala v Kranju skupščina OZSZ. Razpravljali so o poročilu, ki je obravnavalo delo in probleme zavoda. Govorili, so tudi o finančnem položaju ter o razdelitvi preventivnega sklada zavoda. I. A. V »PLAMENU« SO RAZPISALI 120000 DIN NAGRADE ZA IZBOLJŠANJE SMUČARSKEGA OKOVJA Strokovnjaki so ugotovili, da smučarsko okovje, ki ga izdeluje tovarna »Plamen«, ne ustreza več zahtevam sodobne opreme, zato je delavski svet razpisal 120.000 din nagrad /.a izpopolnitev tovrstnih izdelkov, i DS TOVARNE »PLAMEN« SE ZAVZEMA ZA POCENITEV HRANE ABONENTOM Delavci, ki se hranijo v gostilni »Sp;k« v Kropi, se stalno pritožujejo, da je znesek 5200 dinarjev mesečno prevelik. Delavski svet tovarne »Plamen« je zadolžil upravo podjetja, naj se posvetuje z vodstvom gostilne in abonenti o možnosti izboljšave, v nasprotnem primeru pa bo predlagal Občinskemu ljudskemu odboru likvidacijo krajevne gostV.ne in ustanovitev delavsko-uslužbenske restavracije v istih prostorih. DEDEK MRAZ V KROPI Kroparske pionirje bo obiskal dedek Mraz v soboto popoldne. Osnovna šola in SKUD »Stane Žagar« sta pripravila najmlajšim prijetno presenečenje. De- dek Mraz bo razdelil pionirjem in cicibanom slaščice ter praktična darila. MENGEŠ DOBI KANALIZACIJO, RESEN PA BO BLATA IN PRAHU V Mengšu bodo kmalu dokončali kanalizacijska dela po glavni cesti. Veliki bager kranjskega »Projekta« vsak dan izkoplje vsaj 10 metrov jarka, v katerega nato polagajo odtočne cevi. V zimskih mesecih se bo cestišče dobro utrdilo, tako da bodo sipomladi cesto lahko asfaltirali. Potem bo Mengeš rešen blata in prahu. Z. VSA HISA BI SLA, CE . . . V enonadstropni hiši poleg Tovarne usnja v Kamniku je stanovalce v nedeljo opolnoči prebudil močan pok. Med kuhinjo in kopalnico je gorel lesen tram, ki ga je vžgala preveč segreta cev. Ce ne bi ognja pravočasno opazili, bi bila v nevarnosti vsa zgradba, ker sii je plamen že priboril prosto pot. K sreči so iz Tovarne usnja takoj prihiteli delavci in tudi gasilci so bili kmalu na mestu ter udu-šili ogenj. Z. DVE PROMETNI NESREČI V ENEM DOPOLDNEVU Dne 25. t. m. ob 7.45 se je dogodila prometna nezgoda na cesti III. reda Kranj—Cirče pred hišno štev. 51. Voznik osebnega avtomobila J. K. je pripeljal s stranske ceste na glavno cesto počasi in previdno. Ko je bil na glavni cesti oddaljen še 10 metrov od priključka ceste, je iz nasprotne smeri pripeljal tovorni avto — voznik je bil V. P. — in se zaletel v sprednji del osebnega avtomobila. Strokovna komisija je ocenila okoli 200 000 dinarjev na osebnem avtomobilu in na tovornem 60.000 din škode. Ta dan ob 9.10 uri je prišlo do prometne nesreče tudi v Drulovki. — Voznik avtobusa S-1944 J. K. je vozil iz smeri Medvode—Labore po cesti III. reda. V vasi Drulovka je privo-zil iz nasprotne smeri voznik tovornega avtomobila S-2523 last Opekarne Vodice. Avto upravlja J. G. Ko sta voznika drug drugega opazila, sta oba uporabila zavore in istočasno zavo-ziila v desno stran ceste. Ker je cestišče preozko, sta kljub temu trčila. Skcda na avtobusu znaša približno 200 000 dinarjev in na tovornjaku 20.000 dinarjev. PODJETJE »COKLA« NA BLEJSKI DOBRAVI V NOVIH PROSTORIH Obrtno podjetje »Cokla« na Blejski Dobravi, ki izdeluje predvsem zaščitna sredstva za industrijske delavce, se je preselilo iz dosedanjih tesnih, za delo neprimernih delavnic v nove prostore. Predvidevajo, da bodo v novih prostorih zaposlili do 60 delavcev. -ič POPRAVEK V prejšnji številki našega lista z dne 24. decembra se je vrinila neljuba pomota. V članku »Pokvarjena živila ne spadajo v trgovino«, na drugi strani našega lista, je pomotoma izpadla vejica pri količini sira in se mora pravilno glasiti:. . . ., da je imel poslovodja K. B. na zalogi okoli 5,85 kg sira OSS 0 P0VIŠA\J[) PLAČ Na svoji razširjeni seji v četrtek je predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta razpravljalo o tem, kako naj bi ob povišanju ravni tarifnih postavk uveljavili tarifno politiko na Gorenjskem in je sprejelo stališče- Povišanje ravni tarifnih postavk naj se opravi s 1. januarjem 1957, hkrati pa naj se uveljavi tudi izplačevanje po revidiranih tarifnih postavkah. Posebej je treba obravnavati podjetja,, ki želijo uveljavitev povišanja ravni tarifnih postavk odložiti zaradi uporabe analitske ocene delovnih mest kot osnove za določitev novih tarifnih postavk. Povišanje tarifnih postavk ne more biti linearno. OSS vztraja pri tem, naj se s ^erni zvišanji popravijo naj-občutnejše napake v vrednotenju posameznih delovnih mest ter untvarijo pogoji za uveljavitev ustreznejših razponov v tarifnih pravilnikih, predvsem za kritična delovna mesta. Nove tarifne postavke v okviru povečane ravni je praviloma določati tako, da ne bo nihče izgubil 500-dinar-skega dodatka. Nižjim skupinam se> mora v celoti zagotoviti razen 500-di-narskega dodatka, predvideno 5% povišanje ravni tarifnih postavk. Gospodarske organizacije naj določijo nove tarifne postavke v okviru te ravni tako, da bo zagotovljena tudi stimula-tivnejša tarifna politika. V izjemnih primerih lahko gospodarske organizacije na račun ravni višje skupine zvišajo raven nižje skupine, vendar bo OSS skupno z organi delavskega upravljanja gospodarske organizacije vsak tak primer posebej obravnaval. Predvideno 10% povišanje ravni tarifnih postavk za višje skupine delavcev in uslužbencev je uporabiti tako, da se bodo povišale tarifne postavke predvsem za kvalificirana in visokokvalificirana delovna mesta delavcev v proizvodnji in za kader, ki neposredno operativno organizira in vodi proizvodnjo. novoletnem praznovanju Gospodinja: Letos bom z možem in otroci silvestrovala doma. Pripravila bom dobro večerjo, boljšo kakor sicer. Mož bo kupil nekaj vina, sama pa bom spekla kako malenkost. Zaradi majhnih otrok ne moreva nikamor na silvestrovanje in — tako bo tudi najceneje. Uslužbenec: Zabav bo povsod dovolj. Res je, da je Silvestrovo •amo enkrat na leto, toda na ta dan nekateri ljudje malo nepremišljeno zapravljajo. Jaz ne mislim iti na nobeno javno zabavo, ker je tam veliko ljudi, ki se med seboj ne poznajo, zato tako praznovanje ni vedno prijetno. Zelo lepo je biti na ta večer nekje daleč v hribih. Verjetno pa bom letos s svojimi najbližjimi prijatelji silvestroval kar doma, Servirka: Mislila sem, da bom za ta praznik nekje v zgornjem kotu Gorenjske. Veselila sem se že. Pri naši službi pa navadno vsak načrt propade. Kot vse kaže, bom zadnji dan v letu še vse do desete ure zvečer v službi. Zato bom morala najbrže silvestrovati doma'. Student: Mislil sem, da po zabaviščih ne bo posebnega navala. Ker je sedaj že veliko prostora oddanega, bom šel pač tja, kjer še ni vse rezervirano. Končno tudi — veliko moj študentovski žep ne premore. Kljub temu, da so se razen zadnjega vsi ti, ki smo jih vprašali, kaj sodijo o novoletnem praznovanju, odločili, da bodo silvestrovali d"ma pa je skoro ves prostor po zabaviščih že davno rezerviran. Vsi torej le ne bodo doma. Toda kjerkoli že bodo — naj jim bo kar se da prijetno, L j. S SEJE ObLO KRANJ V KRANJU BO TREBA MISLITI NA USTANOVITEV USLUZNOST-NEGA BIROJA 7A KNJIGOVODSTVO Občinski ljudski odbor je na svoji seji, 27. t. m. razpravljal o tem, da bi bilo za izboljšanje računovodske in administrativne službe kakor tudi tehnične organizacije dela v trgovini, gostinstvu, obrt; kmetijskih zadrugah, treba misliti na ustanovitev uslužnostnega biroja za organizacijo in vodenje knjigovodstev. Knjigovodje, ki danes opravljajo to službo, so večinoma samouki in prav zaradi tega se dogajajo številne nepravilnosti. Z ustanovitvijo knjigovodskega centra pa bi ti tovariši delali pod strokovnim nadzorstvom in imeli možnost, da se več nauče. V prihodnjem letu bo ObLO tudi učinkoviteje ukrepal glede izboljšanja vzgojne in pospeševalne dejavnosti kmetijskih zadrug, ki je do sedaj trpela na račun pridobitnih dejavnosti. J. USTANOVITEV KOMUNALNE BANKE OKRAJA KRANJ Okrajni ljudski odbor je na včerajšnji seji sprejel sklep o ustanovitvi Komunalne banke okraj-o Kranj. Ustanovitelji komunalne banke, ki ima sedež v Kranju, so: OLO Kranj ter občinski ljudski odbori Bled, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. PODJETJE »ZELENJAVA« KRANJ SME TRGOVATI TUDI NA DEBELO Na petkovi seji je OLO Kranj sklenil dovoliti trgovskemu podjetju »Zelenjava« Kranj, da sme trgovati na območju okraja tudi na debelo. Doslej edini grosist »Sadje« je torej dobil konkurenco, za|o morda lahko pričakujemo, da bo to ugodno vplivalo sčasoma na o-skrbo trga z zelenjavo in sadjem v našem okraju. ZASEDANJE DS »PLAMEN« KROPA Pred dnevi je v »Plamenu« v Krepi zasedal delavski svet. Udeleženci so razpravljali o izpolnjevanju plana v letu 1956. PREDSEDNIK ObLO KRANJ: PREDSEDNIK ObLO JESENICE: NAČIN DOLOČANJA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČIN MORA BITI V PRIHODNJE USTREZNEJŠI ZLASTI NUJNO POTREBNO JE NOVO ŠOLSKO POSLOPJE pospešena gradnja več kot 100 šavo elektrifikacijskega omrež- zasebnih hiš. Ta graditev pa bo ja. V obravnavanju teh težav dala svoje očitne rezultate šele pa moramo biti strpni in objek- v letu 1957. Z uspešno .stano- tivno ocenjevati, kakšne mož- vanjsko gradnjo in z njo pove- nosti ima občina in celotna zanim porastom prebivai.tva skupnost' za njihovo postopno pa se bo v prihodnjih letih še rešitev. Kljub temu pa je treba bolj zaostrilo že zdaj tako pere- poudariti, da je postal doseda- če pomanjkanje komunalnih nji način določanja proračun- naprav, šolskih prostorov itd. Glede izgledov za leto 1057 danes še ni mogoče nič stvarnega reči. Vsekakor se bo pospešeno nadaljevala stanovanjska graditev. Z gotovostjo se lahko računa tudi na znatno večja sredstva za razvoj obrti, trgovine 1 in gostinstva. Glede rešitve drugih perečih vprašnnj mesta in podeželja pa tudi v skih sredstev občinam in okrajem, ki se ni oziral na njihovo gospodarsko razvitost in iz nje izvirajoče potrebe, docela neznosen in nepravičen. Zato računamo, da se bedo že v bližnji prihodnosti vendarle našli tudi načini za določneje sredstev občinam, ki bedo izhajali iz stvarnih gospodarskih činiteljev in zagotovili lokalnim skupnostim Tako smo ustanovili svet za jo in podobnim, ki je predvsem kmetijstvo .in gospodarstvo, svet potrebna za predvidene grad- za turizem in svet za telesno nje. Med drugim smo sprejeli vzgojo. Delo teh svetov je bilo odloke o zazidalnih površinah n« pozitivno. Sploh moram ugoto- celotnem območju jeseniške ob- viti ob koncu leta pozitivno de- čine in perspektivni plan grad- 1 ovan je vseh svetov, saj ni bilo nje za prihodnjih 5 let. primera, da bi Občinski ljudski Novogradnje bodo obsegale v odbor razveljavil sklep kakega sveta.« »Kako pa je bilo s finančno politiko?« »Finančna politika je bila ob sprejetju proračuna komplicirana. Plan je bil sprejet z zakasnitvijo in določeni instrumenti niso dali garancije za do- glavnem: stanovanjske stavbe ter komunalne naprave, ki jih bedo te stavbe zahtevale.« »Ali razen individualne gradnje nimate v načrta noben« večje gradnje za prihodnje leto?« »Najbolj nujna je gradnja no- Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice tovariš letu 1957 že zaradi objekt vn:h uspešnejše reševanje neodložlji- jviaks Dolinar je ob zaključku V preteklem letu smo prav gotovo napravili precejšen napredek v organizacijski utrditvi nove občine, v razvoju organov družbenega upravljanja in v povezavi, občine z neposrednimi proizvajalci. Zelo neznaten napredek pa je bil napravij-n okolnosti ne moremo računat na bistvene izboljšave. Kar bo -občina imela sredstev, bodo nedvomno uporabljena predvsem-za nadaljnjo graditev že pred leti začetih objektov, v katere so vložena znatna družbena sredstva, ki so zdaj neizkorišč<> na. Se posebej bo treba m na gradnjo šolskih prostorov komunalnih ureditev stanov vih krajevnih težav. Saj je to je^a sestavni del naših skupnih naporov za dvig življenjske ravni delovnih ljudi in hkrati pogoj za uspešen razvoj samoupravljanja v komuni. 1956 • izjavil na nekatera vprašanja našemu sodelavcu naslednje: »Ob pričetku letošnjega leta je bilo delo ljudskega odbora otež-kečeno, ker prenos bivših občin Kranjska gora, Dovje in Zirov- glede razvoja občinskega gospo- skih naselij, zlasti pa na izbolj darstva, zlasti reševanja perečih komunalnih vprašanj. Vzrck zato je deloma v nekaterih, ne dovolj izkoriščenih možnostih s strani občinskih organov, rred-vsem pa v pomanjkanju znatnejših finančnih sredstev. Saj ni bilo letos v občinskem proračunu zagotovljenega niti d -naTJa za komunalne investicije. Zato so se nekatere najnujnejše zadeve (n. pr. šola v Stiaž-Šču in Predosljah, vrtec na Planini, elektrifikacije nekaterih vasi, zdravstveni dom) 11-nansirale s posojili iz raznih namenskih skladov. S tem pa je bil oškodovan razvoj drugih gospodarskih panog. Večji napredek je bil storjen le pri gradnji stanovanj, za kar je bilo v letu 1956 zagotovljenih skoro 200 milijonov dolarjev. S tem denarjem je bilo letos začetih več kot 120 stanovanj družbenega sektorja m LOVRO CER AR 1s? "m /tf ' i miea, še ni bil v celoti oprav- išiui * / ✓ Ijen. Brž ko je bil končan pre- V -n L/Jj^S^rt ' vzem poslov likvidiranih občin :anj- ^U^fJ sfi Je čutila pctreba po ustjm(> T / vitvi nekaterih novih svetov. PREDSEDNIK ObLO TRŽIČ: Do spomladi 26 novih stanovanj Naša gospodarska dejavnost delavcev za gradnjo stanovanj- se je v letu 1956 dobro razvija- skih hiš v zadrugah in ostalih la, kljub težavam, ki so nastale je pogoj, da se bo občina v letu zaradi pozno sprejetega občin- 1957 lahko posvetila urejanju skega družbenega plana. Z or- drugega važnega problema ganizirano gradbeno dejavnost- komunalni izgradnji.. Ena takih jo smo pričeli šele v drugem stanovanjskih zadrug je že polletju in se je zavlekla v poz- ustanovljena v Bombažn; pre- no jesen. Tudi letos smo največ sredstev dali za gradnjo stanovanj. Občina namerava do spomladi zgraditi 26 novih stanovanj, katerih gradnja se je večinoma začela v IV. tromrtsečju letos. Velika zainteresiranost tkalnici in ima 56 PREDSEDNIK ObLO DOMŽALE: INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO ovira izrabljen strojni park dilnici in članov. Pri komunalni izgradnji mislim predvsem na večje gradnje, ki se jih bo nujno treba letiti v prihodnjem letu, n. pr. pripravljalna dela za gradnjo velikega vodovoda Bistrica— Podbrezje—Naklo. To je zelo pomembno za kranjsko in trži-ško občino in ga bosta tudi obe finansirali. V Tržiču kaže tudi popolnoma urediti posamezna naselja, pričeti graditi kopališča, vodovode in novo pekarijo, za katero smo sredstsva že zagotovili. hodke. Položaj so popravili vega šolskega objekta. Izražam zvezni predpisi, ki so omogočili osebno prepričanje, da nam bo brezobrestni kredit kakor tudi ob pomoči okraja in republike ostvaritev dohodkov v zadnjem uspelo že v prihodnjem letu pri-četrtletju. Med uspehe spada tu- četi gradnjo tega objekta. Nuj-di razširitev obrata »Cokla« na na je tudi ureditev pokopališča Blejski Dobravi iz skromne na Blejski Dobravi in komunal-kletne delavnice s 7 ljudmi, do ni h naprav, ki jih terjajo novo-podjetja, ki ima krasno urejene gradnje, ureditev trga pred po-obratne prostore in zaposluje že stajo, gradnja dveh otroških 37 ljudi, predvsem žensko delov- vrtcev, kakor tudi gradnja zim-no silo in bo razširil v najkraj- skega kopališča. Upam, da se bosem času število zaposlenih še mo že v prihodnjem letu lahko za 15 do 20. To sicer malo pod- lotili gradnje zaprte tržnice za jetje je že do konca novembra bančnim poslopjem, ki je Jese-letošnjega leta ustvarilo financ- nicam nujno potrebna. Predvi-ni plan proizvodnje. Uspeli smo devamo tudi gradnjo trgovske-nadalje izločiti iz Železarne ne- ga poslopja poleg poslopja Na-katere neproizvodne obrate in rodne banke, saj na Jesenicah tako organizirati podjetje za kakega večjega trgovskega po-ushižnostne namene. S tem se je slep j a za enkrat še nimamo.« v podjetju izboljšala kvaliteta Predsednik ObLO Jesenice to-dela, povečal zaslužek delavcev, variš Maks Dolinar je ob kon-Zelezarna pa se je razbremeni- cu razgovora z našim sodelav-la. Računamo, da bomo okrepi*- cem čestital k Novemu letu li to podjetje z ostalo obrtno vsem občanom jeseniške občin« dejavnostjo, kakor s ključavni- ter vsem bralcem Glasa Go-čarstvom, kleparstvom, inštalaci- renjske. FREDS DXIK ObLO MEDVODE: SODELOVANJE VOLIVCEV IN aktivnost' krajevnih odborov Med največje letošnje uspehe skega poslopja. Problem prosto- v naši občini lahko prištevamo rov za šolo v Medvodah je ne- razširitev tovarn »Sera«, ;>Tes- dvomno precejšen, saj nam do- nilka«, »Color« in pa montažo kazujejo to podatki: sedanje po- četrtega kuhalnika v Celulozi, slopje je bilo grajeno za 230 na področju negospodarskih in- učencev, sedaj pa jih je na šoli vesticij, ki so bile letos neko- 504. Predvideva se gradnja ce- liko manjše, pa dograditev sta- ste Preska—Studenčice in do- no vanj skega petorčka v Preski, graditev ceste Osredek—Grabče mostu v Trnovci, zaključek —Topol. To gradnjo bomo kom- elektrifikacije Žlebe—Studenci- binirali z občino Dobrova pri ce, s čemer so elektrificirana Ljubljani. Na področju kmetij- vsa naselja v občini, ter uredi- stva računamo z gradnjo hlevov tev oziroma večja popravila v šolah. Pri vsem tem moramo dati posebno priznanje volivcem za njihovo sodelovanje m pa kolektivom. V letu 1957 predvidevamo dograditev vodovoda Senica—Ladja, Rakovnik, Sora Dol 3 priključkom na Medvode. S tem v Pirničah pri kmetijskem posestvu KZ Medvode. Načrt za leto 1957 bo moč uresničiti le tedaj, če bodo volivci oziroma vsi, ki so na tem osebno zainteresirani (predvsem gre za gradnjo vodovoda, <-est in stanovanj) pokazali enako Industrija v naši občini bo leta* dosegla planirano proizvodno, lahko pa bi jo dokaj pre-8e«ta, če ne bi bil strojni park tako močno izrabljen. Ta izrabljenost strojnega parka *I>oda.rski panogi, ki 95,7 % celotnega družbenega proizv^ nam narekuje ei najvažnijih nalog perspekti nega občinskega plana. Letos so šla investicijska sredstva za v go- ustvarja eno v- najnujnejše dopolnitve obstoječih kapacitet. Sestavljeni in potrjeni pa so investicijski programi, za katere so potrebna sredstva v višini poldruge milijarde. Rezultat teh vloženih sredstev bi bilo povečanje bruto proizvoda za 30% povprečka zadnjih 3 let. Nekatera industrijska podjetja so odprla lastne prodajalne (Toko, Universale), kar je dvignilo planirani odstotek blaga za osebno potrošnjo za 5%. Letos je šlo za nova stanovanja 60,965.000 din. Koristniki so bili politično teritorialna enote (19 milijonov), gospodarske organizacije (10 milijonov)) in posamezniki (25 milijonov din). — vsekakor bo nujno temu problemu v bodoče posvetiti še večjo skrb. Novogradnja v Zlatem polju je v četrti fazi in vse kaže, da bo šola v šolskem letu 1956/57 že služila svojemu namenu. Na ureditev čakajo še mnogi komunalni problemi. Načrti za gradnjo kanalizacije čakajo ponovno na sredstva in so shra- njeni v predalih občine. V delu so načrti za vodovod ter je ljudski odbor prepričan, da bc v letu 1957 moč najti sredstva, da bi se lotili gradnje. Z odlašanjem gradnje kanaliz3cije in vodovoda preti namreč domžalskemu prebivalstvu resna nevarnost kužnih epidemij. Povečanju proizvodnje v kmetijstvu je predvidena regulacija Rače, Radomlje in Rovščio?. Z regulacijo bi zavarovali 1400 ha do sedaj zamočvirjene zemlje. Letos smo asfaltirali 3 km ceste v centru Domžal, vendar delo še ni pri kraju. Velikega pomena bo ustanovitev protituber-kuloznega dispanzerja, ki bo pričel obratovati v prvih mesecih leta 1957. Za zelo pomembno nalogo bomo uredili preskrbo z vodo v pripravljenost za sodelovanje smatram utrjevanje oblastvenih celotni, medvoški kotlini. Pred- in delavskih organov. V naši videvamo gradnjo vodovoda Mo- občini je bilo letos opaziti ve- še in Dragočajna, ker so vsi liko delavnost tako občinskega studenci sedaj zaliti (z nastan- odbora kot vseh njegovih sve- kom akumulacijskega bazena za tov, volivci pa neposredno so- medvoško elektrarno). Podjetja delujejo pri delu občine na zfoo- bodo gradila 27 stanovanj. Lotiti rih volivcev. se je treba gradnje gimnazij- kot lani in letos. Na uresniče* nje tega načrta pa lahko računamo tudi zaradi aktivnosti krajevnih odborov Senica—Ladja—Sora, Vaše, Preska, Spodnje Pirniče in drugih. FRANCE MRAVLJE PREDSEDNIK ObLO ŽELEZNIKI: Vodovod, šola, stenovenja uslužbence, zgraditev zajetja, rezervarja in 2,9 km dolgega glavnega cevovoda za vodovod Železniki, Cešnjica in Studeno. Važna je dograditev vodovoda v dražgoško šolo in učiteljskega stanovanja ter 2 sob za razred in šoJsko kuhinjo, da šolski pouk ne bo več v razpadajoči baraki. KZ Martinj vrh je uredila dvofazno elektrifikacijo do vseh hiš na Jesenovcu in v Martinj vrhu. Kmetijska zadruga Cešnjica pa je v naši dolini najlepšo uredila svoje trgovske, Kot največji letošnji uspeh gostinske in pisarniške prostore, smatramo dograditev 9-stano- Naš perspektivni plan za pri-vanjskega poslopja za občinske hodnje leto računa z dogradit- vijo vodovoda in kanalizacijo, dražgoške šole, z nadaljevanjem gradnje stanovanjske hiše in vodovoda v Selcih ter s pripravami za gradnjo zdravstvenega doma v Železnikih. Te najvažnejše naloge bo skušal Občinski ljudski odbor uresničiti v letu 1957, v kolikor mu bodo seveda dopuščala finančna sredstva. Razen tega pa bo treba imenovati hišne svete in poživiti delo potrošniških svetov. 99999 9075 999 9939 4 šucd m telesna imeja $kod m telesna vagafa spod NASI SKAKALCI SE &E PRIPRAVLJAJO V PLANICI V razgovoru z dr. Dečmanom, referentom za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije, smo zvedeli, da so začeli 24. t. m. v Planici prvi skakalni tečaj kot del sistematičnih priprav za skoke na veliki skakalnici, ki bodo od 8. do 10. marca 1957. Tečaj vodi Rudi Finžgar, Franc Pribošek je pa trener. Skakalnice v Planici so pripravljene. Najprej se bodo urili v terenskem smučanju, nato pa na malih skakalnicah. Oskrbnik planiških skakalnic tovariš Kersiajn je že dobil naročilo, naj pripravi tudi 80 metrsko skakalnico. V pripravljalni tečaj za velike skakalne prireditve v Planici so bili vabljeni: Miro Oman, Lojze Gorjanc, Mato Krznarič, Albin Adlešič, Janez Podlorrar, Janez Gorišek, Albin Rogelj, Jože Zidar, Janez Korenčan, Janez Polda, Janez Saksida, Milim Rojina in Jože Langus. USPEŠNO UVELJAVLJANJE KRANJSKIH ŠPORTNIKOV V vseh Športnih panogah, ki jih gojimo Slovenci, so se gorenjski tekmovalci dostojno uvrščali v prvenstvenih tabelah, v nekaterih disciplinah pa so bili tudi mnogo boljši od ostalih. Tako je letos prišel na Gorenjsko primat v plavanju in namiznem tenisu. V Kranju so bili letos vsi športniki zelo aktivni. Najprej bi omenili plavalce, ki so v svojem desetem jubilejnem letu dosegli niz uspehov. Sodelovali so na skoraj vseh tekmovanjih in se povsod dobro uvrstili. Med njihove največje uspehe bi lahko prišteli osvojitev republiškega prvenstva v plavanju za člane, v vvaterpolu II. razred, mladinskega republiškega prvenstva v plavanju in vvaterpolu, peto mesto na mladinskem državnem prvenstvu v p^vanju, osvojitev I. mesta v slovensko-hrvatski ligi, drugo mesto pionirjev na pionirskem prvenstvu republike, itd. Med posamezniki PMnika INDUSTRIJA OBUTVE - KRANJ izdeluje kvalitetno obutev po nizkih -konkurenčnih cenah. Potrošniki, vabimo vas, da se o tem prepričate sami! 1AMK4 Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj S SVOJIMI PODRUŽNICAMI ZELI VSE NAJBOLJŠE VSEM DELOVNIM LJUDEM V LETU 1957 SVOJIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM ZELI TRGOVSKO PODJETJE MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU Mnogo uspehov in še več delovnih zmag v letu 1957 Vam želi delovni kolektiv C v. tovarna „^->e5ir škofja L klobukov oka Priporočamo svoje izdelke: moške klobuke, damske klobuke (prodajalna »Velur« Ljubljana), moške in damske tulce, moške in damske barete. pa so se najbolj odlikovali Koncilje-va, Vukičeva, Čolnarjeva, Purgarjeva, Brinovec, Košnik, Zrimšek in ostali. Trener bo še nadalje Dušan Broizo-vič, ki bo prav gotovo dosegel s kranjskimi plavalci še mnogo uspehov. Zelo uspešno je deloval tudi na-miznoteniški klub. Njegovi igralci so posebno proti koncu sezone pokazali dobro formo. Marsikdo je s precejšni'm veseljem gledal na pomlajeno ek:po, ki je morala zaradi odhcda Ahačiča in diskvalifikacije Hlebša zamašiti nastalo vrzel. Vendar so mladi tekmovalci presegli pričakovanja in na vseh letošnjih tekmovanjih uspešno zastopali klubske barve. Največji napredek sta prav gotovo doživela Teran, ki se je z blestečimi zmagami nad Hagenauerjem, Amouretti-jem in drugimi uvrstili med najboljše mladince v državi; Plutova, s 4 zmagam.! na slovenskem prvenstvu v Kranju ter dvema zmagama na državnem i /tn-t vu v SuboticL. Kranjski nogometaši so letos preži-■ < : krizo, ki jih je zajela v preteklih letih. V moštvu nastopajo mladi igralci, ki bodo lahko še dolgo zastopali kranjski nogometni klub. Preteklo leto so se borili v Ijubljansko-primor-ski ligi, vendar niso osvojili prvega mesta, ki se j'm je zaradi nestalne forme izmaknilo. Uvrstili so se na tretje mesto, čeprav bi morda v kvalifikacijskih tekmovanjih bolje reprezentirali slovenski nogomet kot ga je prvak »Grafičar«. V tekmovanju za pokal maršala Tita so se Kranjčani preko mnogih ovir. med katerimi je bila najpomembnejša zmaga nad »Ljubljano«, uvrstili v finale sloven- VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO K NOVEMU LETU Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI IN SE PRIPOROČAMO Livarna Selan Struževo - Kranj Hotel »EVROPA« Kranj prireja tradicionalno V VSEH SVOJIH PROSTORIH i VSEM SVOJIM GOSTOM , ZELI SREČNO NOVO LETO! KOMUMLM BANKA KRANJ prosi vse vlagatelje hranilnih vlog, da se javijo za prepis obresti za leto 1956 v drugi polovici januarja 1957. Obenem želimo vsem svojim komitentom uspehov polno novo leto 1957 skega dela tekmovanja. Finalno tekmo z »Odredom« so tesno izgubili 0:1. Letošnji nastopi govore o resnem poskusu kranjskih nogometašev za vstop v consko ligo. Jesensko tekmovanje je zaključeno in spomladi bo zepet dirka za točkami. Trenutna bilanca pred pomladcnsk'm startem: prvo mesto in 2 točki naskoka. Med najboljše športne kolektive v Kranju sodi tudi smučarski klub. Imena kot Kordež, Zupančičeva, Gorič-nk, Jamnik, Gorjanc in drugi, niso najboljši samo v Sloveniji, ampak osvajajo tudi najvišje naslove v državi, saj so mnogi od njih zastopali našo državo na olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo. Zupančičeva je večkratna drž. prvakinja v alpskem smučanju, prav tarčo je Jamnik državni mladinski prvak v alpskem smučanju. Gorjanc je večkrat zastopal mladinsko državno reprezentanco. Tudi oba brata Kordeža sta mnogo pripomogla k velikim uspehom kranjskega smučarskega kluba. Skoda je le, da se je Matevž odselil iz Kranja, ker je tako klub precej prizadet. Vendar bo kljub temu Matevž Kranjčanom še rad pomagal, kadar bo to potrebno. O kranjskih košarkarjih se je zadnje čase le malo govorilo. Košarkarji so po velik:h začetnih uspehiih doživeli nekaj porazov in razočaranj in zato je marsikdo že z nezaupanjem gledal na njihovo delo. Letos so na-stcpaili v republiškem prvenstvu in se solidno uvrstili na tretje mesto. Mnogo skrbi so posvetili tudi vzgoji mladincev in pionirjev, ki v zadnjem času vidno napredujejo. Prav tako pa imajo lepe perspektive tudi člani, ki so s trenerjem B:zjakom iz Ljubljane, ki je obenem tudi trener ženske ekipe »Olimpije«, dobili močno roko, ki jih bo v naslednji sezoni lahko pripeljala do zaželenih uspehov. Mladinsko ekipo vedi aktivni igralec v Klubu tov. Dušan Rebolj. Mladinci hitro napredujejo in od njih si lahko še precej obetamo. Tudi kegljaški šport je v Kranju na precejšnji višini. Mnogi-tekmovalci že dalj časa uspešno nastopajo v domačem klubu, prav tako pa v državni reprezentanci. Nesporno je kranjska ekipa najbol'ša v republiki. Letos pa so kegljaci dobili še novo štiri-slezno kegljišče, ki bo njihove uspehe lahko še povečalo. Kegljači so osvojili državno prvenstvo v kegljanju na ledu, ženske so osvojile slovensko prvenstvo, moški pa še prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogu. Preteklo leto so se v Kranju osnovali tudi trije novi športni klubi. To so atletski, teniški in judo. Atleti so najmlajši kranjski klub. Njihovo dosedanje delo nam daje upanje, da se bo atletika v Kranju kmalu razmahnila. Teniški igralci so v pretekli sezoni nekajkrat nastopili pred domaČim občinstvom. Organizirali so klubsko prvenstvo za člane in mladince ter propagandni nastop teniških igralcev iz Ljubljane. Največ upanja nam daje mlada teniška igralka Vesna Znidar, ki je letos osvojila državno prvenstvo za pionirke. Klub za jiu-jitsu in jndo ima precej privržencev, posebno med dijaško in delavsko mladino. V pretek'em letu se še niso udeleževali tekmovanj, ker ek:pa še ni toliko homogena, da bi lahko nastopala. Letos pa bodo zopet pričeli z rednim treningom. Mit« LETOS BO GORENJSKI SEJEM OD 19. DO 29. JULIJA Sekcija za sejme pri Zvezni trgovinski zbornici v Beogradu je že naredila razpored sejmskih gospodarskih prireditev v letošnjem letu. Sklenili so, da bo VII. Gorenjski sejem od 19. do 29. julija 1957 v Kranju. Kot doslej, bo tudi letos ostal Gorenjski sejem prireditev, ki bo imela značaj obrtniško-industrijskega sejma blaga za široko potrošnjo. Da bi čim bolj zaintersirali gospodarske organizacije na Gorenjskem za razstavljanje na Gorenjskem sejmu, namerava uprava sklicati poseben sestanek z vsemi industrijskimi podjetji. S tem se hočejo namreč prepričati o njihovem mnenju glede prirejanja sejma. Ta sestanek pa ima seveda tudi namen pritegniti še večji krog razstavljalcev kot doslej. 1. A. Obvestilo bralcem in naročnikom g KOLEDAR ZA LETO 1957 BOMO ZARADI TEHNIČNIH OVIR PRILOŽILI PRIHODNJI ŠTEVILKI. VESTI STRELSTVO STRELSKA TEKMOVANJA PO GARNIZONIH JLA Strelske družine na Gorenjskem so v počastitev Dneva JLA tekmovale tudi s pripadniki JLA po njihovih garnizo-nih. Na Bledn so tekmovale 5-članske ekipe z zračnimi puškami. Tekmovanje so izvedli v garnizonu JLA Bohinjka Bela. Rezultat tekmovanja ie naslednji: SD »Brata Rus« Bled 544 krogov, ekipa JLA pa je dosegla 460 krc.gov od 750 možnih. V Cerkljah je strelska družina v zadružnem domu organizirala tekmovanje z zročno pulko med eki-pamii občinskega c:v>ora rezervnih o*Tc;r'ev, Zvere borcev ter Socialistične zveze delovnega ljudstva, pripadnikov ljudske nrlice in strelci. Rezultati so biLi! zadovoljivi. V Radovljici je bilo tckmovainje v garnizonu JLA z zračno puško. Tekmovale so 7-članske ekipe. Zmagala je ekipa strelske družine z 825 krogi, druga ekipa JLA, ki je dosegla 584 krogov od 1050 možnih. V Skofji Loki so tekmovali v garnizonu JLA z zračno puško v 5-č'anskih ekipah od 150 možnih krogov. Tekmovale so ekipe JLA, strelci in rezervni oficirji. Vrstni red: SD »Brata Kavčič« Skofja Loka 607 krogov, 2. JLA s 452 krogi in 3. Občinski odbor rezervnih oficirjev Sko.fja Loka s 400 krogi od 750 možnih. R. C. VELIKO OBISKOVALCEV NA PLANINSKI RAZSTAVI Razstavo planinskih slik, reliefov, umetnih del in fotografij, katero je orgaVziralo planinsko društvo Kranj v Prešernovem muzeju v okviru planinskega tedna, si je v šestin dneh ogledalo nad 3000 obiskovalcev. C. KRANJSKI PLAVALCI BODO PREGLEDALI SVOJE DELO V nedeljo bodo kranjski plavalci pregledali uspehe in delo kluba v pretekli sezoni. Glede na to, da so Kranjčani dosegli v preteklem letu mnogo uspehov, bo občni zbor prav gotovo zanimiv. Občni zbor bo v nedeljo 30. decembra ob deseti uri v sejni dvorani OLO. M. NAMIZNI TENIS II. REPUBLTSKI TURNIR V LJUBLJANI Popoln neuspeh »Triglava« — Kranjčani osvojili le eno prvo mesto Od leta 1950 kranjski nam'iz-noteniški igralci še niso doživeli takega neuspeha kot na II. republiškem turnirju v Ljubljani.. Eno samo prvo mesto, štiri druga mesta in nekaj tretjih do četrtih je kaj boren izkupiček. Turnir je spet pokazal, da mladi vedno bolj izpodrivajo stare ase. Čast »Triglava« sta rešila Plutova in Teranova, ki sta v ženskih dvojicah osvojili edino prvo mesto za Kranj. Res je s!icer, da niso bile na sporedu pionirske discipline, kjer imajo »Triglavani« absolutno premoč, vendar to ne opravičuje katastrofe. Rezultati — moška moštva: Odred : Triglav 5:3; ženska moštva: Odred : Triglav 3:2; moški posamezno polfinale: Toma-ž'Č : Petrovič 3:2, Tigerman : Zezlina 3:0; finale: Tomažič : Tigerman 3:1; ženske posamezno polfinale: Trampuš ; Errath 3:0, Plut : Pogačar 3:2; finale: Trampuš : Plut 3:0; kadeti: Kern : Janbrek 3:0; moške dvojice finale: Podobnik-Tigerman : Tomažič-Kern 2:1; ženske dvojice finale: Plut-Teran : Po-gačar-Errath; mešane dvojice finale: Pogačar-Podobnik : Plut in Teran 2:1. R-a Gla* Gorenjske Predssdnik DS jeseniške železarne: Fredsednik DS „Elan" v Begunjah: DELAVSKI SVET NAJ POGOJI ZA RAZVOJ PRITEGNE K SODELOVANJU PODJETJA BODO VES KOLEKTIV LETOS UGODNI Naš sodelavec je imel s predsednikom delavskega sveta Železarne Jese-td'ic tov. Jankom Verdnikem naslednji razgovor: Ob koncu leta bi zanimalo naše bralce vaše mnenje o uspehih samoupravljanja, czlrema konkretno, o delovanju delavskega sveta Železarne Jesenice. Do letošnjih volitev je štel delavski svet Železarne Jesenice 101 člana. Ta-fco številčen delavski svet ni bil dovolj g'bčen v razpravah. Zasedanja so tra'ala po 6 do 8, pa tudi po več ur. Običajno je delavski svet razpravljal o prvi točki dnevnega reda izredno obširno, vse druge pa je zaradi utrujenosti preletel na hitro. Politične organizacije v tovarni so zato predlagale, naj bi. skrčili delavski svet na 67 članov, kar se je pri zadnjih volitvah tudi dogodilo. Pri delavskem svetu pa smo osnovali sedem komisij. Z le-temi smo naredili pri samoupravljanju doka jšen korak naprej, ker komisije s svojim delom pomagajo delavskemu svetu in vodstvu podjetja. Pri vas ste prvi uvedli grupne delavske svete. Kakšne rezultate le-ti dosegajo? V našem podjetju je 11 grupnih delavskih svetov. Eni delujejo pač boljše, drugi slabše. Kjer je grupni šef dovolj mr/"-an, tam so tvdi delavski sveti in Politične organizacije delovne. Člani delavskega sveta podjetja in posameznih konusij še vedno ne prenašajo sklepov na grupne delavske svete in fca posamezne člane kolektiva, zaradi tesar trpi povezava dela. Dnevni red delavskega sveta podjetja kakor tudi grupoT-'. delavskih svetov ni vselej temeljito sestavljen, kar vpliva na kvaliteto zasedanj in realnost sklepov. Kako pa proizvodnja, delovna disciplina in podobno? Četudi prve tri mesece letos nismo imeli dovolj električnega teka, so nekateri cbrati dosegli, plan letne proizvodnje mesec dni pred rokom. Težka ?Toga, ki ima letos eno največjih pro-112 ved en j odkar obstoja, je dosegla let-Plan 1. decembra. Njej so sledili še nekateri obrati, ki bodo z nadproiz- vednjo prispevali k dosegi letnega plana celotnega podjetja. Glede delovne discipline pa moram izjaviti, da ta Š3 ni povsem zadovoljiva, kar ovira delovanje celotnega podjetja. Potrebno bo Irabciljšatl cdp-CG do de1 a in do ljudi, pri čemer bedo morali odigrati glavno vlogo obratovodje. Prav tako bo potrebno posvetiti v bodeče še več pozornosti strokovnemu kadru. Še se najdejo primeri, da so nekateri strokovni delavci nepravilno zaposleni. Sem pa prepričan, da bo analitična ocena delovnih mest, ki bo skoraj opravljena, tudi te nepravilnosti odpravila. Podjetje nagrajuje člane kolektiva razen z dohodki po tarifni postavki, tudi s premijami, pri dnevnimi dedatki, s popusti v počitniških domovih, s popusti pri vožnjah, pri, gradivu za zidanje stanovanjskih hiš, s popusti pri avtobusnih vožnjah in podobnim. Ob zaključku leta so prejeli dobiček v viš'ni 50 % na tarifne postavke. Kakšna pa je perspektiva podjetja za bodoče leto? Delavski svet bo moral delati še boljše. Na zasedanja se bo moral temeljito pripraviti. Le-ta bodo morala biti krajša. Koordinacijo med delavskim svciom pedjetja in grupnimi delavskimi sveti bo treba izboljšati. Komisije naj bi delovale stalno, nele občasno. Skupno bemo morali obravnavati vso problematiko podjetja, predvsem pa proizvodnost de'a. Delavski svet naj bi skliceval zbore proizvajalcev in tako pritegnil k od^lovanju v samoupravi vse Člane kolektiva. Prepričao sem, da bomo storili v prihodnjem lotu pri samoupravljanju zopet korak naprej, kakor tudi v to, da bomo prišli iz sedanje finančne situacije v normalno stanje. TJ. Tovarna »Elan« v Begunjah je edina predstavnica proizvodnje športnih rekvizitov na Gorenjskem. Leta 1945 so začeli s petimi delavci, danes pa jih je zaposlenih že čez 400. Hkrati s širjenjem tovarniških zidov so rasli tudi problemi v tovarni, ki zaposluje v pretežni meri same mlade ljudi. Razgovarjali smo se o tem s pred-sedn kom delavskega sveta Vinkom Triplatom in predsednikom upravnega odbera Jožetom Vidicem. Povedala sta nam marsikaj zanimivega. Družbeni plan za leto 1956 je predvideval 320 milijonov dinarjev bruto produkta, vendar ga popolnoma ne bodo dosegli, zavoljo tega, ker niso prejeli vseh strojev, ki so bili za tak obseg proizvodnje planirani. V letošnjem letu pa že kaže na bolje. Tovarna ima odobren elaborat, ki predvideva širje- Predsednik DS tovarne „Alka" v Dupljah: OD OBRTNIŠKE PROIZVODNJE DO TEKOČEGA TRAKU Takole je tekel razgovor med tov. Pavlom Kleindienstom, predsednik n delavskega sveta tovarne obutve »Alka« v Dupljah in našim sodelavcem: S kakšnimi problemi se vaš delavski svet največ ukvarja? V času, odkar so mi delavci zaupali dc'žnosti predsednika tega samoupravnega organa v podjetju, smo pri nas mnogo razpravljali o preusmeritvi cbrtne proizvodnje v industrijsko. Ta prelom v načinu dela smo napravili pred štirimi meseci. Brez težav in ugovorov ni šlo in delavci sprva tudi niso bili navdušeni za spremembo proizvodnega procesa. Tu so seveda igrale važno vlogo trenutne koristi vsakega posameznika. Ste določili že tudi nove norme? Te naloge smo se lotili pred nekaj tedni. Sedanje norme pa seveda še niso ustaljene in še precej bomo morali proučevati delo na posameznih delovnih mestih. Sedaj je zaposlenih približno 100 delavcev in mailone vsi sq kvalificirani. Z uvedbo tekočega traka pa opravlja vsak delavec le eno delovno fazo. Tisti, ki izdelujejo lažjo fazo, zaslužijo zdaj manj, kot so zaslužili prej. Norme delavci, v primeri s prejšnjimi, še slabo dosegajo, ker so bile te verjetno nerealne. Ali svoje izdelke dobro prodajate? Da. Tovarna ima vedno dovolj naročil in v Šibeniku imamo tudi svojo prodajalno. Čevlje pa pošiljamo tudi trgovinam drugih podjetij v raznih jugoslovanskih mestih. Cen do sedaj nismo spreminjali. Marsikdaj smo seveda tudi v zadregi glede usnja, gume in podobnega. Smo pač majhno podjetje in ta material teže nabavimo kot velike renomirane tovarne. Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto? Naša največja naloga v letu 1957 bo povečanje proizvodnje in pocenitev čevljev. Za sedaj nam to še ni uspelo, je pa že mnogo bolje kot v prvem mesecu. Tudi s prostori smo zelo na tesnem, vendar bomo na razširitev podjetja začeli misliti šele potem, ko bo proizvodnja zares dobro stekla. J. O. nje in rast, vsi pogoji, pa so, da bo debila tudi investicijski kredit v znesku 1?0 milijonov dinarjev, in sicer pni »Jugobanki« v Beogradu. Vse kaže, da bo tovarna do konca leta 1957 že popolnoma v novih prostorih. To pa bo hkrati omogočilo povečanje proizvodnega plana skoraj za 70 %, kar predstavlja skupno 511 milijonov din bruto produkta. Ko smo se pogovarjali o tem, kaj bodo v prihodnje največ izdelovali, sta nama oba predsednika odgovorila: »Smuči in pa rekete za že precej popularno igro .perjanico'.« Kot doslej bedo tudi v letošnjem letu precej svojih proizvodov izvozili-Tržišča bedo ostala v glavnem nespremenjena: Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija, Združene države Amerike in Holandi.ja. Na drugh tržiščih le »tipajo«, kajti za sklenitev resnih pogodb nimajo interesa, ker je njihova količinska proizvodnja še vedno premajhna. Skoraj prav tako kot je mlada tovarna, je v njej tudi mlado delavsko samoupravljanje. Vendar kaže, da so mrtvilo in delno nezanimanje za samoupravljanje v podjetju že premestili. Pri delavskem svetu deluje sedaj že kar petnajst komisij, ki se pečajo z različnimi konkretnimi problemi v tovarni. Kot je dejal tovariš Triplat, je prav delo teh komisij precej pripomoglo, da so začeli probleme obravnavati temeljiteje, zaradi tega pa vzbudili v kolektivu tudi več zanimanja in razumevanja. To obliko dela organov samoupravljanja bo treba vsekakor še pospeševati. Ze sedaj pa je čutiti potrebo tudi po obratnih delavskih svetih, ker se tovarna širi. Vendar o tem še niso podrobneje razpravljali. Za začetek nameravajo po vsaki seji delavskega sveta organizirati sestanke tudi po obratih. S tem bi naj sklepi organov delavskega samoupravljanja prišli čimbolj med kolektiv. Se precej problemov tare mlade ljudi v tovarni »Elan«. Toda o tem kdaj drugič. I. A. Prečhedtrk DS m'insVega Psajelja v Šcofji Loki: ZASTARELI STROJI Tovariš Slavko Košir je predsednik delavske-sveta v Mlinskem podjetju v Skofji Loki. Povprašali smo ga: »Kako je s proizvodnjo v vašem podjetju, ali zadostite s svojimi izdelki po količini in kakovosti potrebam kupcev?« »V glavnem delamo tri vrste moke. Mesečno zmeljemo okoli 400 ton žita. Moko pošiljamo naš:m stalnim odjemalcem. Zal pa je področje naše trgovske mreže določeno, zato ne moremo pošiljati moke izven našega prodajnega področja Gorenjske. V glavnem oskrbujemo z moko Selško in Poljansko dolino ter bližnjo ckollco vse do Stražišča. Okoli 200 ton, to je ostalo polovico, povijamo kupcem po Gorenjski.« Razen tega so pri tem podjetju v zadnjem času začeli z moko oskrbovati tudi svoj obrat, ki izdeluje testenine. Z nabavo novih strojev jim je v tem obratu uspelo proizvodnjo povečati cd približno 650 kg na okoli 2500 kg testenin mesečno. »So kupci zadovoljni z vašimi izdelki?« »Kakovost naših izdelkov je odvisna predvsem od žita, ki ga dobimo. Prvi pogoj za dobro moko je vedno očiščena pšenica. Zato bi bilo nujno, da bi imeli v podjetju kompletne čistilne naprave.« »Kako je z ostalim strojnim parkom, ste ga v teh letih že kaj izpopolnili?« »Naš strojni park je star in nepopoln. V zadnjem času smo sicer nabavili nekaj novih strojev za okoli 10 milijonov dinarjev, vendar pa je kljub temu pri proizvodnji opaziti še ozka grla. V najkrajšem času bomo morali misliti tudi na to, da bomo zgradili silos.« i Skoro vsa mlinska podjetja imajo precejšnje stroške prav zato, ker pri nekaterih proizvodni proces zaradi zastarelih strojev in neustreznih Prostorov še ni smotrno urejen. Najbolj občutno Pa zvišajo stroške neustrezni skladiščni prostori, v večini podjetij morajo namreč najemaM skladišča drugje, razen tega pa so ta skladišča v največjih primerih majhna in ne najbolj primerna za vskladiščevanje moke. Lj. POGLED OB (Nadaljevanje s 1. strani) ali kakršnekoli drugo akcijo dogovorimo j tem ali onim funkcionarjem ali ožjim forumom, ne upoštevamo pa gibanja med ljudmi in ne delamo konkretno z vzgledom med njimi. Zavedati se moramo, da je politična akcija lahko uspešna le tedaj, kadar sprošča napredne socialistične težnje, kadar deluje resnično med ljudmi, ne pa kadar se zapira v cžja področja. Stojimo sredi intenzivnih priprav za sestavo družbenih p^nov. Po vseh dosedanjih razpravah nam je bolj kot kdajkoli prej jasno, da izboljševanje življenjskega standarda ni odvisno cd ničesar drugega kot od povečanih blagovnih fondov. Pred nami so resne naloge za povečanje delovne storilnosti, za polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih kapacitet, za uvedbo solidnejše organizacije dela, za boljše irkorščanje obstoječih rezerv, zato, da bi proizvedli ob enakih pogoj'h več blaga za tržišče. V teh naporih se kaže tudi merilo zvestobe socializmu in zrelost vsakega kolektiva in poedinca. Ne glede na to, da ne smemo prezreti pomanjkljivosti v ekonomski stimulaciji, o katerih je govoril tov. Kardelj v Zvezni ljudski skupščini, moramo priznati, da često tudi naše politične akcije niso bile doslej zadosti učinkovite, da bi pritegnile k reševanju problemov slehernega poedinca v delovnem kolektivu, niti nismo v praksi še dosegli obravnavanja perečih problemov pedietij tako, da bi bil seznanjen z njimi ves kolektiv, da bi jih poznal, razumel in sodeloval pri njihovem reševanju. To seveda ne pomeni, da bi mogli zanikati že doslej uspešen razvoj .in rezultate organov delavskega samoupravljanja in upravnih NAZAJ IN NAPREJ NOVEM LETU vodstev v podjetjih, ki nedvomno tudi obstoje. Oglejmo si še nekaj slabosti s področja potrošnje. V mislih imam proračunsko potrošnjo in potrošnjo raznih skladov. Od formiranja komun «em smo izredno razširili krog državljanov v upravljanju, tako v ljudskih odborih, kot tudi v drugih organih. Sveti v ljudskih odborih so se že uveljavili, zanimanje ljudi za reševanje javnih nalog se je s prenosom funkcij na nižje organe izredno povečalo. Tudi administrativno delo naših ljudskih odborov se je v teku leta vidno .izboljšalo tako kar se tiče kvalitete, kakor tudi pravilnega razumevanja njihove vloge v odnosu do družbenih organov, ki odločajo že skoraj v vseh bistvenih stvareh. Vendar je tov. Kardelj upravičeno opozoril na pojave, ko se sredstva tako v komunah kot v podjetjih ne uporabljajo vedno najracionalnejše. V kolikor gre za proračune, lahko tudiii pri nas ugotovimo — pa čepiav so ta sredstva zelo in pri nas celo preveč okrnjena — še primere nekoristnega trošenja in ozkih, včasih celo še osebnih vplivov na potrošnjo posameznih proračunskih sredstev. Tu se naši sveti in drugi družbeni organi še niso dovolj ustrezno uveljavili in še nimajo zadostnega nadzora nad slehernim dinarjem. Cesto se namreč dogaja, da v proračunih, zlasti ob slabem dotoku dohodkov, kaj radi zapostavljamo prav tiste postavke proračuna, kit najbolj vplivajo na standard delovnega človeka (n. pr. prosveta, zdravstvo, soo'alno varstvo itd.). Se večji je problem smotrnega črpanja raznih skladov, bodisi pri ljudskih odborih. bodisi pri podjetjih. Ti skladi so pri ljudskih odborih v letu 1956 v primerjavi s prejšnjimi leti močno narastli. Toda če postav no niihovo trošenje pod zrcalo, lahko kaj hitro ugotovimo vrsto slabosti: slaba evidenca nad stanjem posameznih skladov, slaba pripravljenost že v začetku leta za smotrno investiranje, zapostavljanje razvoja panog, ki v lokalnem merilu često največ pomenijo (/.lasti kmetijstvo, obrt, trgovina, gostinstvo in tun/.em), celo nezakonita uporaba posameznih skladov v druge namene itd. To velja v večji ali manjši meri za vse ljudske odbore od Okrajnega do občinskih ljudskih odborov. Biižnia razprava o družbenem planu okraja in občn bo morala ta vprašanja natančno osvetliti naši javnosti, ji polenti obračun za nazaj in točneje pokazati kako v naprej. Približno isto velja tudi za mnoga podjetja. Od pravilno postavljene politične akcije bo predvsem odvisno, koliko bomo uspeli izkoreniniti vse dosedanje slabosti in podvreči polrcšnjo družbeni presoji, njeni pomoči in kontroli in s tem zagotoviti najhitrejši gospodarski in hkrati družbeni napredek. Teh nekaj problemov, ki pa so pri nas za bodoče leto med najvažnejšimi, daje osnovno smer dela v prihodnjem letu. Problemi so nakazani predvsem kot vzpodbuda, da bi vsak družbeni organ, kakor tudi posamezni javni delavec, lažje ocenil delo preteklega ieta in napravil zaključke za uspešno bodeče delo. Ob Novem letu čestitam delovn'm ljudem Gorenjske v imenu Okrajnega ljudskega odbora in v svojem imenu ter želim novih uspehov pri izpolnjevanju nalog v boju za uresn'-'Cenje lepših lin bo"|"iih življenjskih pogojev. Glas Gorenlshe KRANJ, NA NOVEGA LETA DAN RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Delo samoupravnih organov na Gorenjsikem je dobro. Danes se že nekako po sebi, z iniciativo od spodaj, po logiki njihovega nadaljnjega razvoja, pojavljajo v občinah združenja delavskih svetov. Stalna konferenca delavskih svetov je bila ustanovljena že v kranjski in v radovljiški obftVv. To ^e nadV-nie uveljavljanje delav. - uprav-ljalcev izven tovamišlcin zidov v komunalni skupnosti. Ze v aprilu aLi v maju prihodnjega leta pa se bo sestala vsejugoslovanska konferenca delavskih svetov. — Tudi ta konferenca ne bo zgolj forum za izmenjavo izkušenj, marveč bo tako delavski razred tudi na teritorialni na&in posegel v naše obče družbenopolitično in gospodarsko dogajanje. Da bi se do1o <-9 m o wrav-nih organov izboljšalo, jim bo v prihodnje treba zagotovđri še su-so matertaiina osnovo upravljanja. Dati jim bo treba več neposrednih pristojnosti. Znebiti se bo treba občutka nezaupanja, ker nezaupanje je osnova birokracije in tehnokratizma. Doslej je delo delavskih svetov dn upravnih odborov — pa tudi zbora proizvajalcev pri Okr. ljudskem odboru — bremenila kopica z uredbami in odloki predpisanih formalnosti. Dnevni redi delavskih svetov v večjih podjetjih so imeli po 10 in tudi 20 točk. Zaradi kopice drobnarij »o važnejši problemi šli mimo, ali pa o njih delavski sveti sploh niso mogli odločati. Decembrsko zasedanje Zvezne ljudske skupščine pomeni začetek novega obdobja *v razvoju delavskega upravljanja. Ze iz dosedanjih podatkov se vidi, da osnutek družbenega plana za prihodnje leto predvideva povečanje sredstev, s katerimi bodo samostojno razpolagali delovni kolektivi. Prav tako že razpravljajo o novem plačnem sistemu, ki se bo uveljavil najpozneje konec 1957. 1. in v katerem bodo nedvomno imeli samoupravni organa večjo možnost samoodloča-nja, kot v dosedanjem. Napredek delavskega upravljanja in s tem v zvezi napredek v razvoju celotnega našega družbeno-političnega sistema, je v mnogočem odvisen od dela vseh političnih organizacij v okraju, predvsem občinskih. PRI DELU Kroparski žebljar SAMOMOR V SOTESKI KOKRE Kranj, 1. januarja. Iz tajništva za notranje zadeve smo izvedeli, da so uslužbenci tajništva našli včeraj zjutraj v neki kotanji v soteski Kokre moško truplo. Kakor je bilo ugotovljeno, je F. P. napravil samomor. Vzroki, ki so ga do tega privedli, ko to poročamo, še niso povsem pojasnjeni. Mladinska konferenca obrata LIP Na včerajšnji mladinski konferenci obrata LIP v Kamnem so Obravnavali vrsto vprašanj, ki žulijo mladinsko organizacijo in ji onemogočajo uspešnejše delo. Po izčrpnem referatu se je priglasilo večje število disku-tantov, ki so se zadržali zlasti pri kulturno (prosvetnih in športnih vprašanjih. Sklenili so, da bodo za poživitev športnega udejstvovanja mladine ustanovili lastno športno društvo, ki bo gojilo vse panoge športa. VREMENSKA NAPOVED za prihodnje leto: Sončno z delno oblačnostjo In krajevnimi padavinami. npflBAfl PO JASNO ZACRTANI POTI SMELO V SIJAJNO BODOČNOST Včerajšnja mladinska konferenca obrata LIP v Kamnem je znova dokazala, da je mladina poglavitni nosilec napredka in njegova gonilna sila, garant sijajne bodočnosti. Izčrpni referat sekretarja organizacije je vzbudil viharne ovacije, ki so se spremenile v več minutno navdušeno skandiranje in vzkld-kanje parol, zaključile pa 9 splošnim in enoglasnim petjem udarnih mladinskih pesmi.Po referatu se je začela načelna diskusija, v kateri so sodelovali sekretar rajonskega komiteja, namestnik sekretarja rajonskega komiteja, blagajnik rajonskega komiteja in član sekretariata rajonskega komiteja, nadalje sekretar komiteja podjetja, prvi namestnik sekretarja komiteja podjetja in drugi namestnik sekretarja komiteja podjetja, prvi član sekretariata komiteja podjetja, drugi član sekretariata komiteja in namestnik blagajnika komiteja podjetja, ki je SAMOMOR Kranj, 1. januarja. Kot je izvedela časopisna agencija FASS, je F. P. napravil včeraj samomor v soteski reke Kokre. To je bržkone storil zaradi tega, ker se ni strinjal z zunanjo politiko jugoslovanske vlade, ki ne upošteva načela proletar-skega internacionalizma. zastopal odsotnega blagajnika komiteja podjetja, nadalje prvi namestnik sekretarja obratne požarnovarnostne organizacije, predsednik obratnega kulturno prosvetnega POD ZASTAVO, REVIZIONIZMA PROTI SOCIALISTIČNEMU INTERNACIONALIZMU! TASS je pooblaščen izjaviti, da zadnji koraki, ki so jih podvzeli jugoslovanski voditelji pri nadaljnjem razvoju delavskih svetov, močno ogrožajo že itak ogroženi socialistični razvoj v tej deželi. Ti korakii nudijo možnost uveljavljanja anarho-sindikalističnih, revizionistič-nih in nadalje seveda tudi kontrarevoluoiionarnih in sploh poti'komuniističnih teženj in sil. To je nadaljnji udarec enotnosti socialističnega tabora, ki koraka v strnjeni fronti v zadnji spopad z imperialističnim taborom. Izkušnje na Madžarskem, kjer je sovjetska armada v zadnjem hipu redila obstoječi politični sistem pred kontrarevolucijo in Imreom Nagvjem, bi morale Izučiti tudi Jugoslavijo, da so teritorialni delavski sveti leglo reakcije. Nimamo ničesar proti delavskim svetom, toda le-tem je mesto v tovarnah, njihova osnovna naloga pa je poviševati plane proizvodnje. društva,, tajnik obratnega kulturno prosvetnega . društva, gospodar kulturno prosvetnega društva in referent za narodne plese in pesmi obratnega kulturno prosvetnega društva, nadalje referent za šport obratne mladinske organizacije, namestnik referenta za šport obratne mladinske organizacije, številni udarniki in pohvaljeni in drugi. Zaradi pomanjkanja prostora n'-'ho'-T'h diskusij ne moremo objaviti. Zelo viharno so udeleženci konference pozdravili predsednika obratne organizacije »Tehniko mladini«, izredno viharno so udeleženci konference pozdravili zastopnika »Mladih udarnih traktoristov«, nadvse viharno pa so udeleženci konference pozdravili zastopnika centralnih mladinskih forumov, ki je mogel začeti svoj pozdravni nagovor šele potem, ko so se polegle dolge pozdravne ovacije, ki jih je sprožil njegov prihod na govorniški oder. Uvodoma je poudaril, da so naloge mladinske organizacije jasne in nedvoumno začrtane. Zatem je podčrtal, da je mogoče poživiti delo mladinske oreanizaoMe 'e 7 vztrainim delom. Ob koncu je tovariS pozval mladino, naj s svojim delom doKaze, da stepa po jasno začrtani poti smelo v sijajno bodočnost. ALBANSKA ZASTAVA (3HAMJA AAEAHMH) PO JASNO IN NEDVOUMNO ZAČRTANI POTI SMELO IN POGUMNO V SIJAJNO IN BLEŠČEČO PRIHODNOST Včeraj je Horošaja Pravda objavila poročilo o mladinski konferenci obrata LIP v Kamnem predvčerajšnjim. — Horošaja Pravda poroča o burnih in viharnih ovaoijah in podčrtuje, da je mladina poglavitna nosilec napredka In garant sijajne bodočnosti. Horošaja Pravda omenja, da so se konference udeležili sekretar rajonskega komiteja, namestnik sekretarja rajonskega komiteja, blagajnik rajonskega komiteja in član sekretariata rajonskega komiteja, nadalje sekretar komiteja podjetja, prvi namestnik sekretarja komiteja podjetja in druigi namestnik sekretarja komiteja podjetja, prvi član sekretariata Komiteja podjetja, ki je zastopal odsotnega blagajnika komiteja pod'otia, nndnUe prvi namestnik sekretarja obratne požarnovarnostne organizacije, predsednik obratnega kulturno prosvetnega društva, referent za šport obratne mladinske organizacije, namestnik referenta za šport obratne mladinske organizacije, številni udarniki in pohvaljeni in drugi. Konferenco je viharno pozdravil tudi zastopnik centralnih mladinskih forumov, ki je poudaril, da je mogoče poživiti delo mladinske organizacije le z vztrajnim delom. KONTRAREVOLUCIJA IN KRŠENJE ENOTNOSTI SOCIALISTIČNEGA TABORA NA CELU S SOVJETSKO ZVEZO Pravda je objavila Msnek sovjetske agencije FASS o nekaiksnih tantonailnin pristojnostih delavskih svetov na Gorenjskem. Taka organizacija delavskih svetov je slabo prikrita kontrarevolucija, naperjena proti enotnosti socialističnega tabora, na čelu s Sovjetsko zvezo. Anarhosindikalizem ne more biti nadomestilo za vsestransko sodelovanje albanskih delavcev pri upravljanju svoje države in gospodarstva, preko izvoljenih predstavnikov in sovjetskih strokovnjakov. Delavske svete, ki so pokazali svoj pravi, obraz na Madžarskem, albanski delavci odklanjajo! SAMOMOR IZ OBUPA Kakor mas je včeraj obvestila svetovno znana agencija FASS, je F. P. predvče- ZUNANJEPOLITICNI KOMENTAR ODKRITO REAKCIONARNI POSTOPEK Naša redakcija dodaja k nedavno objavljenemu komentarju o grozotnih dogodkih v Podhosti še tole: s tem, da je gasilska četa v Podhosti ponovno reševala kulaško premoženje pred uničenjem po ognju, je vrgla z obraza poslednje naličje in pokazala svoje pravo lice. Pozabljajoč na bistvo in vsebino razrednega boja na vasi se je ta gasilska četa v bistveni točki — v utrjevanju njihove ekonomske baze — solidarizirala z ostanki kulakov in tako izdala interese napredka In svetovnega miru. Naj govore dejstva — in neovržno dejstvo je, da se gasilska četa v Podhosti ponovno ni ustrašila gasiti kulaško zasebno lastnino. Tu je vsak nadaljnji komentar odveč! POPRAVEK V poročilu Horošaje Pravde z mladinske konference v Kamnem je po nepazljivosti nekaterih tovarišev iz uredništva izostal med udeleženci konference referent za narodne plese in pesmi obratnega kulturno prosvetnega društva. Prosimo uredništvo Horošaje Pravde, da nam to neljubo pomoto oprosti, vse naše napredne bralce pa pozivamo, da v svojih izvodih našega časopisa vstavijo pomotoma izostalega referenta za narodne plese in pesmi. rajšnjim napravil samomor, ker se ni v bistvu strinjal s politično koncepcijo jugoslovanske vlade. Življenje si je vzel (iz obupa. The Massachussetts Evening News SAMOMOR IIK AH JOKU KOKRE ZAKAJ JE NAPRAVIL SAMOMOR FERDINAND PADEL? — ZARADI NESREČNE LJUBEZNI? — VSE PODROBNOSTI SE NISO JASNE — NAS REPORTER PRVI RAZGOVARJAL Z NAJBLIŽJIMI SORODNIKI Kranj, 1. januarja (Texas press) Včeraj navsezgodaj so našli organi jugoslovanske kriminalne policije v romantičnem kanjonu reke Kokre na Gorenjskem truplo neznanca. Brž je bilo ugotovljeno, da je to Ferdinand Padel, ode dveh še nepreskrbljenih otrok. Naš reporler nam poroča: To je bil dogodek dneva. V meslu je završalo. Kdo je neznanec in kaj ga je privedlo do samomora? Razen policije je bila na meslu tragičnega dogodka tudi njegova soproga. 0- š- S solzami v očeh in s popačenim obrazom zaradi globoke žalosti, nam je izjavila, »da sluti, da Jc bila vzrok samomora — ^momorilčcva življenjska usoda. F. P. je bil dan ali dva, preden si je vzel življenje, pri vedeževal-ki, kamor je tudi sicer rad zahajal. Le-ta mu je dejala, da so dnevi njegovega življenja šteti, ker bo v teku desetih dni žrtev prometne nesreče ... (Po statističnih podatkih iz leta 1954 se tudi pri nas v Ameriki 5 milijonov ljudi odloči za kak pomembnejši korak šele po posvetovanju z vedeževalko ali astrologom!) Truplo samomorilca je precej iznakaženo. Vendar se je dalo ugotoviti, da je imel na sebi »kavbojke«. Njegova soproga je še dobro ohranjena. Nič čudnega! Saj uporablja pni pomivanju posode kremo »Srčni as« .. Arnold Isting NAŠEMU NOVINARJU SE JE V ZADNJI NOCI PRED IZIDOM NOVOLETNE ŠTEVILKE ZARADI PREOBILICE DELA SANJALO, KAKŠNA BI BILA ENA IZMED STRANI „GLASA GORENJSKE", CE BI JO UREDIL AMERIŠKI, SOVJETSKI ALI ALBANSKI NOVINAR. KER SO SANJE SANJE, SO POROČILA NA STRANI „GLASU GORENJSKE" SICER IZMIŠLJENA, VENDAR RESNA IN AKTUALNA, NA OSTALIH STRANEH PA NE NATANKO TAKA, KAKRŠNA SO NA STRANEH AMERIŠKIH, SOVJETSKIH ALI ALBANSKIH LISTOV, ČEPRAV PODOBNOSTI NI MOGOČE ZANIKATI... Gla* Gorenjsks ^ OB PETI PREMIERI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU — F. MILClNSKI »MOGOČNI PRSTAN«. Milčinskega »Mogočni prstan« spada med dela, ki so jim dale osnovo ljudske krilatice — »Ko bi imel...«, »Ce bi bil. ..« čJtd- Ta »ko« je obenem premisa: ali so želje dobre ali pa se skriva za njimi zlo. Pravljice dajejo prednost prvemu. Milčinski je pravljični snovi, obdani tudi z bajeslovno barvitostjo (vile!) pridal (neprisiljeno) poleg stereotipne ideje: zmaga dobrega in poraz slabega, še drugo idejno poanto: to je satiričnost na državniške razmere v prvih letih obstoja stare jugoslovanske države (delo izšlo 1923). Tako sta se spojila v delu dva obraza pisatelja Milčinsksega — tisti pravljični in od fantazije ves se lesketajoči pripovedovalec zgodb, recimo o »tolovaju Mataju«, ob katerih se otrokom kar bleščijo oči, in oni drugi, ki po-mežikuje, se narahlo nasmiha in pove — dovtip; družba se smeje, a kmalu izstopajo ob tako bledih osebah kot so n.pr. mati Marta in princesa Vijola. Naj bo tako ali drugače, eno ob Mil-činskem ostane le neizpodbitno: za otroka je privlačen, nevsiljiv, ne žuga, temveč osvaja neizumetničen je ter brez pregrobega črno-belega niamsira-nja in končno — v svoji satiričnosti je duhovit. Režiser VI. Stiglic se od pisatelja ni oddaljeval, marveč mu razen v drobnih korekturah, ki bi bile mirno lahko večje, seveda v pozitivni oceni, ostal zvest. Zaradi svoje izredne razčlenje-' nosti delo postavlja režiserju precejšnje zahteve, zlasti s tehnične strani. Režiser je to rešil povsem dobro — slike so se odbijale z ustrezajočo dinamiko, ki je dajala predstavi videz temperamentnosti in življenjskosti. Ne moremo mu tudi odreči zanimivih domislic, kakor recimo zamisel filmskega prikazovanja setve in žetve, osebnost ministra Rogoslava itd. Na drugi strani pa precej tudi slabših prijemov, zlasti kar se tiče mizanscene. Vsekakor režiserju zamerimo premajhno po- v nasprotju t boljšimi: nekateri prizori na Stankovem domu, carjev dvor, v turškem mestu itd. Scena (ing. arh. VI. Rijavec) je sicer režiserju pomagala s svojo funkcionalnostjo, ni pa nikakor Likovno zadovoljevala. Med uspešnejše igralske Like bi uvrstili F. Trefalta kot carja Aleša, J. Zupana kot Rigomirja, M. Cegnarja kot Rogoslava, N. Sirnikovo kot Evfemijo. Ostale vidnejše vloge pa so bile razdeljene: N. Kacinova — kraljica vil, N. Bavda-ževa — Dragomila, A. Cigojeva — Vijola, V. Kalanova — mati, Lč Cigoj — Stanko, J. Kovačič — Deveti kralj, F. Juvan — glasnik, J. Pristov — Meh-med itd. Za konec bi poudaril tole: tudi za najmlajše moramo zahtevati skrbno3i. G. Kocijan .nUHI, KI JIH GLEDAMO »RDEČE PODVEZE« Nekaj originalnih barvnih domi-slekov — sicer pa kot ponavadi v ameriških revijskih filmih: tehnična perfektnost, zabavna glasba in šansoni, kopica lepih deklet in privlačnih fantov, vse skupaj povezano z dovolj naivno zgodbo, o kateri človek že v začetku ve, kako se bo končala. To je tudi vse, kar je mogoče reči o tem filmu. »PEKEL POD NIČLO« Allan Ladd je slab igralec simpatičnega obraza. Videli smo ga slabo igrati v številnih kavbojskih in detektivskih filmih — tokrat zelo slabo igra v filmu o kitolovcih v antarktičnih morjih. Igra lepega, dobrega in pametnega mladeniča, ki se spozna na vse na svetu in si na konen pribori lepo, dobro in pametno dekle. Prej se seveda korenito zmlati s svojim grdim, zlobnim in neumnim rivalom. Ja, to njegovo pretepanje: film se začne i imenitnim pretepom, v katerem lepi, dobri in pametni premlati nekega statista, nadaljuje s pretepi na ladji, kjer lepi in dobri in pametni pretepa vse, od mornarjev do kapitana in ladijskega zdravnika, konča pa, jasno, tudi s pretepom, v katerem lepi premaga grdega dokončno in do smrti. Film »Pekel pod ničlo« bi sploh ne bil vreden omembe, če bi ne imel dveh potez, ki ga ločita od drugega tovrstnega šunda: tega pretepanja in popolnoma zlaganega prikazovanja okolja, godi se v Antarktiki, pa je ta Antarktika po podnebju mile.iša od Komne pozimi, po nevarnostih pa prijetnejša od znamenitega kranjskega Roženvenskega klanca. Kako smo lahkoverni, da kupujemo take, oprostite, oslarije! »GLEJ, PTIČKA!« Se kar prijetna komedija, ki se ji človek na nekaterih mestih od srca nasmeje. Res Scelton si je izmislil nekaj novih šal in je tudi sicer zelo simpatičen v vlogi fotografa, ki ga na vsakem koraku spremlja smola, pa na koncu le dobi lepo in bogato dekle. Za vsakogar nekaj, pa precej za smeh! NA ODRU KAMNIŠKE „SOLIDARNOSTI' 10. septembra 1909 Je pisal Cankar o težikih trenutkih je zmogel v naši knji- »Hlapcih« Schvventnerju takole: »Na- ževnositi le Ivan Cankar 1 redil sem veren portret naših seda- In naloga uprizoritve: Oživeti je njih, nadvse umazanih političnih raz- treba Cankarjevo dobo in njene like, mer!« Hlapci so mozaično sestavljena prikazati okolje in ljudi, ne karlka- 3voj razum, fantazijo in besedo, vat svoje življenje. Shakespearove besede, ki jih je dal Cankar »Hlapcem« kot moto, je reži- mer« Hlapa so mozaično sesiavijoui i)um.tw. se nalašč z bokom obregnila ob Boštjana. »Ti delaš hudo kri, ti lisička!« se je zasmejal »tarec in krepko zagrabil deklico okrog pasu. »Kar preveč ste poredni«, se je branilo dekle *n se skušalo izviti iz objema. Boštjan se je široko zasmejal. »Av!« je kriknilo dekle in se iztrgalo Boštjani roki. »Vi pa ščipljete, očka!« »Veš, deklic, cel teden bi te ščipal, taka si!« »Saj to bi bilo pa tudi vse, kar bi iz sebe Urški*1*' Se ^C pošalil Matiia in pomežiknil . *Ti Pa tiho bodi, strigalica. Kaj se pa na ta #k§eft« zastopiš.« »Kar pustite ga, oča«, je hitela Urška. »Ko °° Matija v vaših letih, še ščipati ne bo več m°gel.« *5° k°š pa ti v mojih letih, punca, pa tistih Matija^' ki bi te sploh ŠČipat hoteli*' je pribil Z^ajcJ se Je Urška pritisnila k Matiji: »No, Matija, pa me nocoj uščipni, da me takrat ne bo treba«, in še preden se je Je Matija Koruza, ki jo je Tona posadil za vabo divjim prašičem ob gozdu poleg lovske kočice, je zrasla do vrha. Jazbec in lisica sta že poskušala mlečne storže, a prašiči, ki jim je bila v prvi vrsti namenjena, so se je kot nalašč skrbno izogibali. Raje so prevračali tisto, ki je rasla sredi polja. Postali so od sile predrzni. Cim bolj so ženske po vasi zmerjale lovce, češ da niso za rabo, tem pogostejše so bile nočne prašičje gostije. Tona je precej noči prebdel v koči, ne da bi se v turščici zraven nje kaj premaknilo. Večkrat ponoči je s psom Runom obšel polje, pa tudi takrat navadno ni bilo ne duha ne sluha o prašičih. Nekoč, ko je s psom počakal jutra v koči ter zjutraj odprl vrata, je spodaj v grmovju zapuhalo in zarenkalo. Prašiči so jo odkurili brez svinčenega blagoslova. Jezilo ga je in z njim vred tudi njegovega lovskega tovariša Frenka. Čeprav se je luna še debelila, sta morala računati tudi na temne noči. Zato sta na puški pritrdila daljnometni bateriji in se tako pripravila za streljanje v trdih nočeh. »Dokler nama sveti še mesec, ga je treba izkoristiti,« je pribil Tona. »Ali greš?« »Grem.« To je bila stara pesem, ki se je ponavljala večer za večerom, noč za nočjo. Čakala sta v koči, obhodila polje. Nič. A odnehala nista. Tisto noč sta nekaj pred polnočjo prispela do koče. Spremljal ju je Runo. Pregledali so spodnji del polja; pes, ki jo znal zalajati na prašiča, je molčal. Pregledati bi morali še drugo polovico vaškega polja. Vsedli so se v mehki mah kraj koruze in prisluškovali nočir.m glasovom. V hrastu nad kočo so cvilili in cmokali polhi ter metali želod na streho. V travi so pre:zkušale kobilice svoja cvr-čeča godala in težak hrošč je brnel nad ^-mom. Runu, ki je čl. Prisluhnila sta. Vetrič je šumel v drevesnih krošnjah in bliskavice so se vžigale za Triglavom. Frenk je potisnil oslinjeni kazalec kvišku. Veter piha od severa. Skozi tenko kopreno oblakov ga je debelo in brezbrižno gledala v desno rice zatekla luna. Pes je stal kot in na poslušno sedel ob gospodarju, je mimo nosu prhnil netopir, da se je nejevoljno dvignil svojega mesta. V zvoniku je odbilo uro popolne tišine. Dvignili so se. R^u-no, ki je bil že nestrpen, je veselo pomahal z repom. Rad bi stekel naprej, a gib gospodarjeve roke mu je velel — k nogi. Neslišno so se pomikali ob robu gozda, od njive do njive. Ob vsaki koruzni njivi sta se lovca ustavila, preizkusila veter in iztegnjena Tonova roka je ukazovala psu: Išči! Delal je pridno in se vračal — brez uspeha. Nekje v daljavi se je lovcema posmehovala sova. Med njima in vasjo sta same še dve njivi koruze. Tudi v njih so bili že nekajkrat praši- pribit ob Tonovi nogi in vohljal po zraku. Napet ko* vzmet je čakal gospodarjevega ukaza. Načrt za napad je izdelan. Runo je moral to pot po gozdu navzdol do potoka. Tam je prašičji prehod, kjer bo takoj lahko ugotovil, če so prašiči to noč prekoračili Lešnico. Z laježem jima bo povedal, kako naj se približata za dva streljaja oddaljenima njivama. Pes se je s svojimi kratkimi, a močnimi nogami pognal z neverjetno naglico po bregu navzdol. Šumelo je za njim in končno začofotalo v vodi, nato je bilo spet vse tiho. Tona in Frenk sta krčevito stiskala puški in napeto poslušala. »Hov, hov! Hov, hov!« je pretrgalo tišino. Lovca sta se zdrznila. PraSiča so na njivah! Zapreti prehod med koruzo in gozdom! Lovčevi sklonjeni senci sta šinili tja. Nista se še ustavila, ko je planila iz koruze proti gozdu velika črna žival. Deset korakov pred njima se je za desetinko sekundo presenečena ustavila. Pramenu svetlobe iz žarometa na puški, ki je kot blisk osvetlil veliko divjo svinjo, je takoj sledil grom iz Frenkove risanice. Tudi Tona je dvignil puško. Žival se je zgrud.la kot od strele zadeta. »Hov, hov! Hov, hov!« Runo se je pognal za krdelom, ki se je umikalo po koruzi navzdol in spotoma podiralo koruzna stebla. Stara vodnica je puhajoč renkaječ vodila zarod. Sele koncu njive, dovolj daieč od nevarnsoti, so izstopili. V bledi lunini svetlobi jih je Frenk razločno videl. V gosjem redu so bežali, trije veliki spredaj in pet manjših zadaj. Zares strateški umik. Ves zasopel in vesel se je Ru-vrnil. Z odprtim gobcem re postavil k mrtvi divji svinji ter zvedavo gledal lovca, kot bi ju hotel vprašati: Kdo jo Je? Saj res: Kdo jo je? Vsi trije so jo: Runo Jo Je pokazal, Tona pa Je hkrati s Frenkom oddal kar dva strela in z obema zadel. Po tem dogodku sta se lovca domenila za daljši lovski odmor. Toda Tono je p-; sedmih nočeh, ki jih je prespal doma v postelji, spet zvabila Vvska ko-čica kraj koruzne njive. Nastopile so noči brez meseca, toda on se je zanašal na reflektor na puški. Ze pod noč je bil ob koruzni njivi. Toda čakalo ga je neprijetno presenečenje: njegova koruza je bila okleščena do zadnjega storža. Prašiči so se maščevali. F. C. no je 48 BM 36 5 7X Ondan — bilo je tik po kosilu — je na vratih mojega stanovanja dvakrat zaporedoma zazvonilo. To po nenapisanem družinskem zakonu pomeni, da se mudi, da je treba torej nemudoma odpreti. Dremal sem v ležalniku (saj veste, kako se to po dobrem kosilu prileze) in se hipoma zbudil, nataknil copate in odhitel odpirat. Ah, zakaj le takšna naglica? Bil je le hišnik, ki mi je z zdolgočasenim glasom pomolil pod nos nekakšen spisek. »Podpišite, da jemljete na znanje«, je dejal. Odklamal sem v sobo in si ogledal pisanje. Pralni red, nekakšen kronološko urejen sezmm sitrank v hiši, ki prihajajo v poštev za pranje. Ko sem hišniku vrnil podpisani seznam, ne da bi si ga pobliže ogledal, je zamrmral med zobmi;: »Obžalujem.« »Hej!«, sem zaklical za hišnikom, »tovariš, počakaj. Kaj si mislil s tem: obžalujem?« »Obžalujem pač, da boste prali prav na Silvestrovo in na Novega leta dan!« se je škodoželjno zarezal. Pa sem se mu še jaz zarezal v brk: »Kaj gr to mene tiče, saj pranje je vendar ženska stvar. Pa vendar ne mislite, da mi gre to do živega?« »O, pa še kako vam bo šlo«, je rekel hišnik in mi v slovo pomahal z roko. Žena je tačas pomivala v kuhinji; bila je izredno slabe volje. Ob takih priložnostih jo je bolje pustiti pri miru. Saj veste, hišni mir je včasih prav tako važen kot svetovni mir. Žilica pa mi ni dala miru, zato sem jo vprašal: »Ali veš, da smo dobili 'nov pralni red?« »Da«, je ravnodušno odvrnila žena. »Le preglej ga natančno, da boš vedel, kdaj si na vrsti. Zdaj pa me pusti na miru!« Kdaj sem na vrsti? Kaj pa je to spet? Mar bom jaz pral? »Tu«, sem malone zakričal, »vzemi to pisarijo. Mene se ne tiče!« »Kaj«, je zarobantila žena in se energično podbočila. »Se repenčil se boš, reva zanikrna? Tule vzemi cunjo in takoj na zbrisovanje! Ce pa boš le mrdnil, grem na mestu k predsedniku hišnega sveta, potem boš pa videl!« M:'slil sem, da se mi bo zmešalo. Le zavoljo hišnega miru in zaradi ničesar drugega sem brž vzel cunjo v roke in začel zbrisovati. Teda v meni je še med delom vrtala radovednost: Kaj je tisto namigovanje o pranju? Odkod tolikšna odločnost žene? In kaj ima s tem opraviti hišni svet? Vtem ko sem to premišljeval, je planil v kuhinjo moj najstarejši, šoloobveznik: »Mamica, mamica, že deluje«, je dahnil brez sape. »Kaj deluje?« sem začudeno vprašal. »I, stroj, vendar!« »Kakšen stroj neki?« »Pralni stroj »Ignorant«. Ti pa res nikoLi nisi na tekočem. Tovariš predsednik ga je vključil, še prej je dal vanj svojo najboljšo srajco. Najprej se je snela transmisija, nato je zmanjkalo elektrike, ko pa je bil spet tok, je srajco tako zavrtelo, da ji je na mah potrgalo gumbe. Zdaj pa že deluje. Juh, res je lepo gledati, kako sika, rope če in se vrti. Tovariš predsednik je vzel potem srajco ven in jo vsem pokazal. Cisto bela je, le gumbi ji manjkajo in nekaj blaga!« »Kaj me briga, čo je srajca bela, pa vsa strgana«, sem se vmećal. »Stroj je zanič.« »Ni zanič, ni zanič«, je zajokal mali, »vse veselje mi hočeš pokvariti. Tovariš Zanožnik zdaj že pare, jutri pa je po pralnem redu na vrsti tovariš Dihalnik.« Prisluhnil sem in previdno vprašal: »Tova-rišica Dihalnikova menda, ne tovariš Dihalnik?« »Glej ga, kako je za luno, kajne mamica?«, je posmehovalno zinil mali. »Kaj ne vež?« je še vprašala žena. »Šatora di bigcli! Tega je pa že preveč! Kdo je gospodar v tej bsi? Jaz ali kdo drug?« Mali me je zabodeno pogledal in zaskrbljeno rekel: »Mamica, očku se je zmešalo!« Pograbil sem suknjič in planil dvoje nadstropij višje, kjer stanuje naš predsednik hišnega svetu. -Mimogrede sam opazil na hodniku velik plakat s podpisom hišnega predsednika, ki je vabil hišne prebivalce k predavanju: »Pralni stroj in njegov vpliv na spremembo odnosa med moškim in žensko«. V navalu jeze sem proti navadi krepko pljunil, nato pa pozvonil pri predsedniku. Ta me je povabil noter in me sočutno potreplial po rami. Potem sva se spustila v dolg pogovor o tisočletnem redu, ki je zdaj z iznajdbo pralnega stroja narušen, o dosedanja podrejeni vlogi ženske v gospodinjstvu, o krivičnosti, ki jo morajo trpeti pripadnice nežnega spola, ko opravljajo težaške posle itd. itd. Zvedel sem tudi, da je hišni svet v resnici kupil pralni stroj, na katerega se baje ženske ne razumejo in da smo tako moški prisiljeni opravljati to delo. Da ni nič hudega, če enkrat še mi skusimo težave gospodinjskega poklica, pa da me predsednik čisto popo'noma razume, da sem duševni delavec in kot tak preveč raztresen, da bi se ukvarjal še s pranjem in podobno.. Dostavil pa je še, da pač ni drugega izhoda in da iskreno obžaluje, da je vrsta prišla name prav za Novo leto. Ker se je presenetljivo naglo bližalo Novo leto, sem odpovedal silvestrovanje »Pri treh volih« in se še isti popoldan odpravil v pralnico k tovarišu Vplivniku, ki je bil malo prej zamenjal pri žehti tovariša Dihalnika, da bi se seznanil z delovanjem pralnega stroja. Ta me je sprejel ves v potnih kapljah, z zavihanimi rokavi in z besedami: »Kot slišim, sosed, si za menoj ti na vrsti. Ce soglašaš, bi oprala našo in vašo žehto skupaj. Kar prinesi vaše cunje, da jih vrževa k našim v ta čudežni mlinček!« Vpiivnikov predlog je bil, seve, brez pr.:d"žka sprejet. Vso žehto sva oprala skupaj, potem pa sva šla silvestrovat v novo gostilno, ki so jo tik pred Novim letom preimenovali iz »En starček je živel . . . .« v gostilno »Pri pralnem stroju«.Toda od tam so naju oberoč pregnale stalne gostje, katerih mežje so tačas doma prali perilo. Vstop je bil dovoljen le za predsednike hišnih svetov, ki so bili že vpeljali pralne stroje, da bi tako> najavili prihod novega časa. Vmes je bil tudi naš predsednik, ki se ni mogel načuditi, kako da sem že opral perilo in to pri tolikšnem številu srajc in spodnjih hlač. V odgovor pa sem se mu le nasmehnil, rekoč: »Dragi tovariš predsednik. Vi ste še precej za luno. Stroj v resnici olajša delo človeku. Iskrena hvala za izum, ki ste nam ga poklonili! Spijte kozarček na moje zdravje!« Potlej sva se z Vplivnikom prijela pod roke in jo mahnila k »Trem volom«. Tam so bili samo konservativni moški, katerih žene so bile po stari slovanski šegi kar doma. Vsi skupaj smo se ganljivo objemali, poljubljali, si voščevali Novo leto in peli: »Mi se imamo radi, radi, radi, radi . . . ,« NANDE ZU2EK Hladni dnevi. . . Dež in spet dež in v ozračju megla. Človek bi znorel od dolgočasja. V takih dnevih še tako majhen dogodek vznemiri ljudi, ki se sicer v paletni pripeki ne brigajo za ničesar. Na začetku ulice je stala mlada žena. Nestrpno se je prestopala po pločniku in od časa pogledovala na uro. Radovedni stanovalci hiše, pred katero je stala, so odprli okna in razvil se je živahen pomenek na račun dekleta, ki je očividno čakala svojega ljubčka. »Ali jo poznate?« se je og^sila debela Berta iz pritličja. Vprašanje je bilo namenjeno uradniku Žolni v prvem nadstropju. »Seveda, seveda « je hitel ZoTna, »t* ;o p^ed-rn takole iz ptičje perspektive, bi dejal, da je podobna prodajalki iz bifeja. Ta ti je tič-ka! Ze nekajkrati sem jo videl z moškimi, pa vsakokrat z drugim. Saj ni čudno, kar čedna ženska je. He - he -he!« se je suho smejal in medtem opazoval, kaj bodo dejali ljudje na njegove besede. Le-ti so molčali In gledali žensko na ulici. Mesar na oglu ulice je z ropotom potegnil roleto svoje prodajalne. Ženska na pločniku se je zdrznila. Ulica se je praznila in luč na oglu je risala svetel krog na razmočenem tlaku. Za egiom so prežah radovedni pogledi. Ženska na pločniku je postajala bolj in bolj nestrpna. Iz stranske ulice se je utr- nila senca hitečega moškega. »Aha, že gre,« se je oglasila debela Berta. »Zdajle ga ošteje, ker je zamudil. Jaz bi ga tudi . . .« Mož se je ustavil ob čakajoči ženi in naglo vprašal: »Oprostite, ste videli moškega, ki je šel pravkar tod mimo? Moral je priti iz one ulice.« Da — se pravi . .. ne,« je raztreseno odgovorila ženska. Mož se je zahvalil in odhitel. Berti, uradniku Zoini in ostalim radovednežem so se povesili nosovi. Radi bi zaprli okna, kajti pošteno jih je že zeblo, pa ... Berta se je pritoževala, češ da se bo nalezla revmatizma, če ne bo kmalu prišel tisti nebodiga-treba, ki ga čaka ženska pred hišo. Žolna se ni pritoževal, ker je bil že navajen zmrzovati v pisarni. Zdajci je ulico napolnilo živahno govorjenje in smeh. Proti ženski se je pomikala gruča fantov. »Tovarišica, vam smem delati družbo?« se je najdrznejši obregnil ob čakajočo žensko na pločniku. Le-ta mu je molče obrnila hrbet in se umaknila. Fantje so udarili v smeh. Ljudje na oknih so se jim pridružili. Nato so fantje utonili v mraku stranske ulice. Zdajci so na gornjem koncu ulice odjeknili nagli ženski koraki. Ženska na pločniku se je zdrzn:la, nato pa pohitela prihajajoči nasproti. »Kje si hodna tako dolgo? Se malo pa bodo zaprli trgovine,« jo je pozdravila. »Možu moram kupiti še darilo za rojstni dan. Ti ne veš, kako rada bi ga presenetila.« Ženski sta odhitel;. Pod lučjo entoraj ulice sta se še enkrat ostro začrtala obrisa njunih postav, nato sta Izginili v temi. »Hu, takšna nesramnost!« se je hudoval uradnik Žolna. »Čakaš in čakaš, potlej pa nič ... Prekleto!« Jezno je zaloputnil okno, nato pa kašljal v mrzli sobi. Njegovemu zgledu so sledili tudi ostali sosedje. Jlica je ostala prazna, le luč na vogalu je mežikala, kot bi se posmehovala razočaranim o-pravljivcem . . . L T Tole zgodbo sem moral že neštetokrat pripovedovati, a moram priznati, da mi gre še danes, po tolikih letih, vselej na smeh, kadar so spomnim nanjo. Naj jo torej šo vam povem. Bilo jo v Srbiji in prav na Silvestrovo. Takrat seveda vse potuje, vsak bi rad prišel do svojih in je že kar navada, da jo take dneve tudi. na vlakih pravi, naval. Iz Niša smo potovali gori v Krajino s tistim počasnim vlakom. Seveda niso bili navadni časi med vojsko, takrat je bilo marsikaj, česar v mirni dobi ni. Za potovanje si moral imeti posebno objavo, vlak je peljal ali pa ni peljal, ljudje bolj lačni k(,I sli in še nešteto drugih neprijetnosti. V našem oddelku nas je sedelo šest. Neprestano so ljudje odpirali vrata in stikali še za kakim prostorčkom, ki ga pa seveda ni bilo. No, o sopotnikih naj povem samo to, da smo bili štirje suhi in dva debela. Suhi so bili poleg mene še trije mladi ljudje, študentje, ki so se iz mesta vračali domov. Debela dva sta pa bila nekakšna boljša človeka. To bi sodil zaradi njuno zunanjosti, ki ni kazala pomanjkanja ali lakoto niti skrbi. Bila sta na pol kmečko, na pol gospnsko oblečena, kar v tistih krajih pogosto srečamo. Ko smo ravno krenili z majhne postaje, se nenadoma, skoraj sunkovito odpro vrata našega oddelka. Prikaže se kuštrava glava s smešno kučmo. Vsi hkrati se zdrznemo. Kaj le možakar sili k nam, ko ve, da ni prostega mesta, oddelek pa tako ozek, da še stati ne bi mogel. Toda mož ne odneha in nekaj časa samo preplašeno gleda z mokrimi očmi. »Jojmene .. . jojmene . . .« Mož se nekako zrine skozi vrata in jih skuša zapreti za seboj. Njegovo stokanje se nič ne pretrga in vedno bolj je podobno joku. »Kam rineš, ko vidiš, da je vse zasedeno!« se zdajci razhudi eden od debelih. »Jojmene, gospsodje, dobri gospodje, ojoj-mene . . .« Sklepal je umazane koščene roke in milo prosil. Zdaj smo si ga šele začeli bolj natančno ogledovati. Bil je vsekakor kmečki človek, morda brezposeln delavec, tako smo sodili po obleki in kučmi. Močno je bil poraščen, že nekoliko starejši, imel je pa mokre in majhne, čisto majhne oči in nesorazmerno visoko čelo. »Kaj pa bi radi?« ga je slednjič ogovoril eden izmed študentov, na katerem je prišlec skoraj visel. »Jojmene, gospodje... Voznega listka nimam, voznega listka nimam, niso mi ga dali. Skrijte me nekam, lepo prosim, gospodje . . .« Prvi se je znašel študent nasproti mene. »Očka, kar pod klop!« Ze je vstal in odgrnil svoj plašč. »Da, pod klop!« smo brez pomisleka pritrdili še mi trije, ostala dva študenta in jaz, in smo se dvignili, da bi mu pripravili prostor. Debela dva sta se pa takrat samo namrdnila, nihče ni rekel ne črne in ne bele, tudi vstala nista, da bi mu pomagala v skrivališče. »Jojmene, jojmene...« je mož še nekajkrat zastokal, a ni si dal dvakrat ponuditi skrivališče. Neverjetno hitro je bilo vse njegovo čo- kato telo pod klopjo, niti za hip se ni obotavljal. Stokanje je prenehalo, mi smo pa spet posedli in mož je bil na varnem. Naše noge in naši plašči, ki smo jih zaradi nezakurjenega voza morali imeti kar na sebi, so bili kar dssii varna zavesa. Na pogled nihče ne bi mogel reči, da je v oddelku še sedmi človek. Mož je bil v svojem prostoru povsem miren, ni zakašljal in ne kihnil, čeprav so ga morali stari in smrdljivi čiki pošteno zbadati v nos. In tako smo nadaljevali vožnjo, kakor da se v našem oddelku ni nič zgodilo. Saj res, nazadnje, zakaj bi pa ne pomagali siromaku, če mu lahko pomagamo? Toda debela dva se nista zdela nič kaj preveč zadovoljna. Mrko sta gledala po nas in vihala nosove, češ, zakaj smo kaj takega dovolili. Potem sta začela drug drugemu nekaj po-šepetavati na ušesa. Razumel sem samo besedo »sprevodnik«. Vse drugo je bilo nekaj nerazločnega, da nisem mogel prav razumeti, kaj se menita. Četudi jima mož pod klopjo ni b.l prav n-ič v napotje, se s tem, kar smo storili mi, očividno nista strinjala. Ko je vlak spet obstal na neki postaji, je eden od debelih naglo vstal in šel iz oddelka. Spomnil sem se njegovega šepetanja in obšla me je slutnja, da bi utegnil ta debeluh zadevo nemara res javiti sprevodniku. To bi bila kajpak za vse kaj neprijetna stvar. S prstom sem na oknu odpraskal nekoliko ledu, da sem imel prost pogled na malo postajo. Točno! Debeli je naglo pristopil k sprevodniku, mu nekaj dopovedoval, celo z rokami pokazal, kako mož leži pod klopjo, nato pa pokazal s prstom na naš vagon. Sprevodnik je mirno poslušal in nazadnje samo prikimal. Vse je bilo torej jasno. »Povedal je sprevodniku«, sem šepnil študentu poleg sebe. »Da bi ga vrag!« je dejal sprva jezen, nato se je pa nenadoma ojunačil in skoraj smeje dejal: »Ne bojte se, nič ne bo hudega!« Debeli se je vrnil, lokavo se je nasmehnil svojemu tovarišu in mu skrivnostno pomežiknil. Vlak se je premaknil. Mož pod klopjo je ležal kakor mrtev. Najbrž se ni preveč bal za svojo usedo. Nenadoma pa je študent resno vstal in se začel stegovati na prtljažno polico, kjer je imel svojo popotno robo. Bila je prav nad t'stim debeluhom, ki je bil prej stopil k sprevodniku. Student je nekam dolgo motovilil okoli svoje prtljage, odvezoval in spet zavezoval, iskal in brskal. Toiko časa je to delal, dokler ni debeluhu neopazno izmaknil voznega listka, katerega je ta imel zataknjenega za trakom svoiega pokrivala, kakor to tudi pri nas često vid-mo pri kmečkih očancih, kadar se peljejo v mesto. Studen': jo torej nazadnje iz svoje torbe vzel kruh in nekakšen prigrizek, malo je bilo vsega. Sedel je spet na svoje mesto. Imel je pa debeluhov vozni listek. Slastno je začel jesti, kakor da je bogve kako lačen. Košček kruha mu je padel na tla. To je storil seveda namenoma. Sklonil se je, kruh spoštljivo pobral, a še preden se je dvignil, je mož pod klopjo že imel debeluhov vozni listek v svojih rokah. Student je vse to opravil z neverjetno mirnostjo. V tem so se odprla vrata in vstopil je bradat sprevodnik. Desnico je dvignil do svojega pokrivala in z narejeno vsakdanjostjo zahtevat vozne listke. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar nas je vse osupnilo, morda najbolj sprevodnika. Skczi šop plaščev in gostih kolen se je stegnila dolga, umazana in kosmata roka in pomo-lela sprevodniku vozni listek, še preden smo mi utegnili seči v svoje žepe. Sprevodnik listek hladnokrvno vzame, ga pogleda na obe strani, preščipne ga dvakrat, nato ga pa z vso službeno vljudnostjo spet vrne isti roki, ki je kar odprta čakala. Roka listek vzame in že je več ni. Potem smo prišli na vrsto mi, najprej eden od debelih, nato študentje in jaz. Prvi debeluh se je pa seveda začel nekam nemirno obračati in mencati, pretipal je vse pokrivalo, nazadnje ga celo snel in z grozo opazil, da za črnim trakom ni več voznega listka. Sprevodnik ga je nekaj časa mirno čakal, a se je kmalu naveličal. Debeli je med tem pregledal že vse žepe, pogledal na sedežu in na tleh, a voznega listka kratko in malo nikjer ni bilo. Potem je vse šlo seveda zelo hitro. Začelo so je običajno prerekanje, prepričevanje in zagotavljanje, kakor se vselej godi v podobnih slučajih. Debeli se je veril in veril, da je vozni listek kupil, da ga je imel in ni bil pripravljen listka zdaj še enkrat plačati, zraven pa še odšteti globo, kakor mu je napovedal sprevodnik. In konec? Tak, kakršen je moral biti. Sprevodnik se je natančno držal svojih strogih predpisov in na prvi postaji postavi 1 debeluha na hladno. Iz užaljene solidarnosti je z njim izstopil tudi drugi debeluh. Tako je torej mož lahko zlezel izpod klopi, saj je zdaj imel veljaven vozni li-stek, z njim pa seveda tudi pravico do sedeža. J. V. \ 75 Kranj, l. januarja 1957 Glas Gorenjske GOSPODINJSKI KOLEDAR 1957 — KORISTNO NOVOLETNO DARILO Nobena umetnost ni potrebiti reda i h mesecih pre-jemlkov, drži pa tudi, da marsikdaj potrolšimo denar za manj važne stvari, za nujno potrebne ga pa zmanjka. Zato vsi, ki proučujejo gospodinjstvo, toliko poudarjajo, naj bi v sleherni družini vpeljali gcopodinjsko knjigovodstvo, se pravi, predvideli prejemke in izdatke, sproti zapisovali porabljene znerke in cb koncu vsakega meseca kontrolirali, ali so denar res smotrno izkoristili ali ne. Marsikatera gospodinja bi že ravnala tako, pa se v knjigovodstvu ni znašla, morda se ji je zdelo tudi preučeno, čeprav se da delo Viovan/e V PRIJETEN DRUItllil Praznovanje Novega leta v krogu družine ima važen vzgojni pomen, zato spremenimo ta večer v prijetno doživetje. Ce so naše denarne možnosti še tako majhne, skušajmo svojim otrokom vendarle pripravili za ta dan skromno danilo*. Na Silvestrovo preživimo z njim: prijeten večer, poln veselja in domačnosti. Praznično razpoloženje vseh članov družine ob novoletni jelki se bo vtisnilo našim maiiim v spomin kot radost- no mladostno doživetje. Vsako leto se bo vzbudilo v njih veselo pričakovanje tega družinskega večera. Seveda pa ni nujne, da bedijo otroci s starši vred do 12. ure, posebno še, če so še majhni. Kadar med kramljanjem ali igro postanejo zaspani, jih sprem m o v posteljo, še prej pa drug drugemu sezimo v roke in si zaželimo srečno Novo leto. Silvestrov večer skušajmo vedno spremeniti v doma* praznik, saj so nam prav tedaj nudi lepa priložnost za utrjevanje medsebojnega zaupanja in vezi med zelo poenostaviti. O tem se lahko prepričate v Gccpo-dinjskem koledarju 1957, ki ga je pravkar izdal Centralni zaved za napredek gospodinjstva. Za gospodinje so razveseljiva novost nasveti, kciiiko blaga potrebujemo za različno posteljnino in oblačila, koliko toplote dajejo razne vrste drv in premoga itd. Našle boste tudi nasvete za smotrno delo v kuhinji. Knjiga vsebuje vse običajne koledarske podai'ke, članki pa so namenjeni smotrnemu izkoriščanju denarja in delovnih moči, izboljšanjem prehrane, zaščiti zdravja, o-lepšavi doma in pravilnemu izkoriščanju vrtov. Zato bo gospodinjski koledar 1957 tudi lepo m koristno novoletno darilo za vsako ženo -gospo dinjo. ZA SNEG IN MRAZ Topla zimska jopica, ki jo bomo oblekic k smučarskim ali dolgim hlačam • starsV. in otroki. Otrok bo v krogu družine najmočneje začutil kako prijetno je živeti druig z drugim in. tudi sam si bo kas-nc'e zaželel sličnoga silvestrovanja. Vzgojna vrednost prazno- vanja pa bo še veliko večja, če bomo v priprave uspeli pritegniti tudi otroke. Pustimo jim, da skrbijo za okrasitev novoletne jeke, da nam pomagaio pripravljati jedila in podobno. Nudimo jim tudi priložnost, da bedo z majhnim darilcem osrečili bratca ali sestrico, oziroma svoja male prijatelje pri igri in v šoli. Ko bo otrok doživel to prisrčno povezanost z družinskimi člani in prijatelji, bo to v veliki: meri vplivalo na pozitiven razvoj njegovega značaja.' Ob koncu še nekaj receptov za mamice ki bodo za Silvestrovo prav gotovo hotele razveseliti svojo družino Orehovi polžki: Potrebujemo 25 dkg moke, 1 jajce, 10 dkg surovega masla ali margarine, dve žlici sladkorja, zavojček vanilije vega sladkorja, ščepec soli. — Nadev: 1 rumenjak, 12 narezanih orehov, malo limonine lu-pinice, sladkorja po okusu sneg 1 beljaka, sladkor za potresanje in po želji žlička kakaa. — Testo napravimo iz moke, jajca, mmla, sladkorja, vanilije in ščepca soli. Medtem ko počiva na hladnem, penasto vmešamo rumenjak, mu pridenemo narezane orehe sesekljano limonino lupinico, sladkorja po ckusu in sneg. Testo raz valj amo v podolgovato obliko, ga namažemo z opisanim nadevom, zvijemo, zre-žemo na rezine in jih »pečemo v srednje vroči pečici. i A g i i ;AV.^V.V.^V.V.v.^^^v.•.•.^v.^^^^^^^v.^^^^^^^ ^ / Drobno novoletno pecivo , Iz 21 dkg moke, 14 dkg <| surovega masla ali masti ^ ali margarine, 10 dkg slad- ^ kor j a, nastrganega limo- % ninega olupka, soka pol limone, malo soli in dveh rumenjakov ugnetemo na deski krhko testo. Ko je testo gladko obdelano, ga pui:i.imo pol ure počivati na hladnem mestu. Nato ga rardelimo na dva dela in pritegnemo enemu delu 5 dkg oluipljenih in z rezanih mandljev. Razvajamo ga za nožev rob na debelo, nckar ga zrežemo s krapovim obodcem na polmesece, ki jih polagamo v mrzlo pekačo. Pomažemo jih z jajcem in svetlorumeno zapečemo. Pcitem raz valj amo še drugi': hlebček in z istim obodnem izrežemo kroge, potem pa še z manjšim obedcem izrežemo sredino, da dobimo kolesca. Tudi te zapečemo svelilo-rumeno. Pečene in ohlajene pomočimo v čokoladni led in jih polagamo na papir, da se čokolada str-di. Izrezke sipet pregne-temo in porabimo za polkroge ali pa naredimo prestice. Tako pecivo imamo lahko tudi za okras novoletne jelke. ud i zzr : sčasoma izpodrinile ta lepi domači izdelek. Rojstni kraj čedr in vivčkov pa je malokomu znan. Je to planinska vas Gorjuše, raztresena po velikem kotlu na južnem robu Pokljuke. V višini 900 do 980 m južno in vzhodno od Hribarice leže Spodnje Gorjuše, na severni strani pa v višini nad 1000 m Zgornje Gorjuše. Hiše v redkih skupinah so obkrožene s svislimi in planinskimi stanovi. Spodnji del ima razorano apnenčasto površino s suhimi dolinami, le zaselek Potok ima tekočo vodo. Znane so Gorjuše tudi po pre-sihajočem jezercu, ki leži v kotanji, nazvani Blato. Prebivalci se v glavnem pečajo z živinorejo in gozdarstvom, postranski zaslužek pa jim nudijo razni izdelki iz lesa, nekdaj predvsem cedre in vivčki. Nič manj zanimive kot gorjuške cedre in vivčki pa so rezljane koželjl od kolovratov iz 17. in 18. stoletja. Znano je, da so se Bohinjci nekdaj pečaU s predenjem volne in tkanjem platna. Na gostilni pri Becu v Bohinjski Bistrici je bila še leta 1937 freska leva, ki je držal v roki klopčič preje. V tem poslopju je bila namreč včasih predilnica. Naš lepi Bohinj je še eden izmed redkih otočkov, ki so ohranili do danes svojo izvirno slovensko alpsko značilnost v ljudski umetnosti. Po bohinjskih vaseh še stoje s skodlami krite hiše, z lepo izrezljanimi hodniki in linami v podstrešju. Iz paža ven gleda dira, da se na njej suši proso, okna so narejena še po starem, iz zelenega kamna in imajo lepo zavite križe v njih. Oprava v teh kmečkih domovih je izdelana v narodnem motivu. Vse od žl.ičnikov, stolov, miz do pisano poslikano skrinje za nevestino balo. Tudi staro bohinjsko nošo hranijo ponekod. Značilni so zlasti kožuhi s krasno uvezeno rožo na hrbtu. Skoda, da je toliko tega narodnega blaga že šlo v nič in da ne znamo ceniti, kaj bi pomenilo za tujski promet prav dandanes. Skoro vse lepe stare freske na hišah so že prebeljene, hiše in hleva po starem ne zida nihče več. Zbiralci narodnega blaga so odnesli za majhno odškodnino lepe skrinje in drugo pohištvo. Vasi čedalje bolj izgubljajo na lepoti in originalnosti. Kraji naše druge Švice žal izgubljajo svoje nekdanje alpsko lice. Dve novoletni anekdoti Janez in Jože s Koroške Bele sta se lani na Silvestra pogovarjala, kam naj bi šla zapit staro leto. Pa pravi Janez: »Kamorkoli že, samo da ne bo nobenega klerikalca, niti preveč .zgrajenega' zraven. Tako bomo vsaj vse od kraja lahko govorili.« Matevž je star grafik in Je zato s starim letom prav teme- ljito opravil. Dan po Novem letu je s precejšnjim mačkom prišel na delo. Med delom so se mu seveda črke kaj čudno motovilile pod rokami, naslednji dan pa so prebivalci nekega mesta na Gorenjskem brali naslednji letak: »Danes veliko nagradno tekmovanje. Spored: 1. streljanje častnih gostov, 2. nagradni sprejem. Po streljanju prosta zabava — igrale bodo tržiške gobe!« Letak morebiti ni bil natanko tak, bil pa mu je precej podoben ... 1. Pred stoletji so se skrivali begunci, ki so prišli % gosposko navzkriž, po gozdovih. Prehud grajski jarem, novačenja, pa tudi zločinstva, so pripravili marsikoga do tega, da so je podal v to druščino. Ljudje so te ubežnike nazivali ponekod rokovnjači, v drugem kraju rokovniki, v tretjem spet kako drugače. Staro izročilo namreč pravi, da roka še nerojenega otroka pomaga človeku v najhujših stiskah. In tako roke, so pravili ljudje, nosijo rokovnjači v svojih malhah. 2. Naša povest se godi pred poldrugim stoletjem, ko so pri nas gospodarili Francozi. Rokovnjaštvo je takrat cvetelo. Kmečki fantje, ki bi morali v Napoleonovo armado, so se kar množično skrivali po gozdovih. Najštevilnejši rokovnjaški skupini sta bili istrska in gorenjska. Prav o tej poslednji, ki je strašila od Udenboršta pa tja preko Kamnika do Savinjske doline, pripoveduje naša povest: 3. V Kamniku je bil semanji dan. Zbralo se je mnogo okoličanov. Njihovo pozornost je pritegnilo nekaj nenavadnega: pred mestno hišo je bil na sramotnem odru privezan razcapanec. Okrog vratu je imel obešeno tablico, na kateri je pisalo: TAT. Kaj takega v Kamniku že dolgo niso videli, zato so se ljudje gnetli okrog iz-postavljenca. Nekateri so ga prepoznali: bil je berač Tomaž. 4. Gruča se je neusmiljeno norčevala iz jetnika, ki se je paril na vročem junijskem soncu: »Gotovo je rokovnjač, kaj poštenega tako in tako nikoli ni znal«, so menili nekateri. Medtem prijaše mimo konjski mešetar Tonček. Ko spozna Tomaža, skoči raz ko nja, si porine kučmo globlje na Čelo in se prerine do prvih vrst. Pogleda po lju deh, če ga niso spoznali in ko vidi, da g* je obsojenec opazil, mu skrivaj pomigne Glan Goren Uredništvo »Glasu Gorenjske« išče VODJO OGLASNEGA ODDELKA Nastop službe takoj. Pogoj: Nižja srednja šola z večletno prakso v založniški ali knjigotržki stroki. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami, položili vence in cvetje na grob našega ljubljenega PETRA KRAVANJA se najiGkreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni organizaciji Zveze borcev iz Bohinja, ki je nesebično pomagala nesrečni družini ter vsem, ki se pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. . Bohinj, 27. dec. 1956. Žalujoče družine: Kravanja, Soštarec in Urbano KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO delavka, Britof 12 — deklico; 29. decembra ob 17. in 19. uri Angela Miklavčič gospodinja, »CESARJEV SLAVCEK« češki Visoko 38 -4 dak i:eo; Danica barvni film. Košenma, laborant Sv. Duh 20 30. decembra ob 17. in 19. uri - dečka; Zdenka Zebec, tovar. »PLAZA« italijanski barv. film. delavka Kranj, Cesta na Rupo 1. januarja ob 15., 17. in 19. 26 - dekLico; Ana Anžč, usluz-uri »RDEČI GUSAR« ameriški Bn^f ^ "deklico; Ma-barvni fiV.m. 2. januarja ob 15., 17. in 19. uri »KLICI M. ZA UMOR« — ameriški barvni film. 5. januarja ob 17. in 19. uri »MAJERLING« predvaja jugosl. kinoteka. 6. jan. ob 15., 17. in 19. uri »LJUBIMEC NEW ORLEANSA« ameriški barvni film. KINO NAKLO 30. decembra ob 16. in 19. uri »TROBENTE OPOLDNE« ameriški barvni film. 1. januarja ob 16. in 19. uri »GOG« ameriški barvni fiiim. 2. januarja ob 16. in 19. uri »RDECl GUSAR« amer film. 6. januarja ob 16. in 19. uri »PLAZA« italijanski barv. film. KINO RADOVLJICA tilda Baudek, Stražišče 28 — deklico; Marijana Dobrin, gospodinja, Trstenik št. 10 — dečka; Francka Gorjanc, knjigovodki-nja, Smarjetna gora 21 — deklico; Pavla Stremfelj, tov. delavka, Labore 22 — dečka; Ivana Demšar, tov. delavka, Puštal 55 — dečka; Marija Jelovšek, učiteljica, Bukovica 21 — dečka; Marija Bernik, gospodinja, Zab-nica 43 — dečka; Olga Stefe, to-vann'ška delavka, Suha št. 11 — dečka; Vida Gradišar, trg. pomoč., Sp. Duplje 12 — deklico; Vida Golob, tov. delavka, Kokrica 79 — deklico; Alojzija Avbelj, gospodinja, Kranj. Zla- . ur! to polje 18 — deklico; Pavla Mi-1 klavčič, tov. delavka, Hušica 2 — deklico; Marija Senk, tov. delavka, Kranj, Zlato polje 26 — dečka, Kristina Gerbec, tov. delavka, Stara Loka 28 — deklico; Lovski pes — Istrijanec, bedo ru]av, lisast, se je neznano kam zatekel. Prosimo, proti nagradi vrniti lovski družini Kovor. Prodam stavbno parcelo ob Jezerski in Šenčurski cesti. Ponudbe cddati na upravo Usta. Prodam 6,5 prm. suhih bukovih drv na Primskovem. Naslov v vpravti. Prodam posnemalnik. Poiave ee na upravi lista. Prodam hišo, še ne popolnoma zgotovljeno, na Primskovem. Poizve se v Kisarni. Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejme takoj dvočlanska družina. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. Podpisani Malovrh Franc, La-boro 33, preklicujem obdolžitve, ki sem jih izrekel o Košir Andreju z Labor 23 in njegovi družini, ker so neresnične. Marija Eržen, gospodinja, Sp. 29. decembra, francoski barv. Duplie 29 — deklico; Angela ' ' Potočnik, šivilja, Kranj, Stra-iijče _ deklico; Ivanka Car-man gospodinja, Brezje 11 — film »rdeče in Crno ii. del« ob 20. uri. 30. decembra, francoski barv film »rdeče in crno ii. del« deklico ob 15.20 in 17.30 uri ter premiera sloven. filma »dolina miru« ob 20. uri. 31. decembra, francoski film »heroji so utrujeni« ob 20. uri. 1. jan. slovenski film »dolina miru« ob 14. in 18. uri ter franc. fiVm »heroji so utrujeni« ob 16. in 20. uri. 2. jan. slovenski film »dolina miru« ob 17.30 in 20. uri. Poročili so se: Jožef Grlj.p^e-tar, stan. Kamnik, Slandrova 2 in Frančiška Jelene, stan. Kranj, Primskovo 91, tov. delavka. TRŽNI PREGLED kino »STORZlC« KRANJ 3K>. decembra ob 14. uri »cesarjev slavcek« češki barv. iilm; ob 16.. 18. in 20. uri »gog« ameriški barvni film; ob 22. uri »PLAZA« premiera italijanskega barvnega filma. 30. decembra ob 9 30 uri »cesarjev slavcek« češki barv. film; ob 14., 16. in 20. uri »gog« ameriški barvni film. 31. decembra ob 14. uri »cesarjev slavcek« češki barv. film; ob 16. in 18. uri »gog« ameriški barvni, film, zadnjikrat; ob 21. uri premiera dveh ameriških barvnih filmov 1. »klici m. za umor« 2. »trobente opoldne«. 1. januarja ob 14., 16., 18. in 20. uri »plaza« ital. barvni film; 2. januarja ob 9.30 uri »rdeCl gusar« amer. barvni film; ob 14. uiri »skaramus« ameriški barvni film; ob 16., 18. dn 20. uri »plaza« ital. barvni film, zadnjikrat. 3. jmuarja ob 16., 18. in 20. uri »klici m. za umor« ameriški barvni fiilim. 4. januarja ob 16., 18. in 20. uri »klici m. za umor« — amer. barvni film, zadnjikrat. 5. januarja ob 16., 18. in 20. uri »trobente opoldne« — amer. barvni film. 6. januarja ob 9. uri »pepel-ka« amer. barvni risani film; ob 10.30. uri »majerling« ■predvaja jugoslov. kinoteka; ob 14., 16., 18. in 20. uri »trobente opoldne« amer. barv. film, zadnjikrat. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 30- decembra ob 18. in 20. uri »cesarjev slavcek« češki barvni fiilm. L Januarja ob 15., 17. in 19. uri »skaramus« amer. barvni film. 2- januarja ob 15., 17. in 19. uri »trobente opoldne« — ameriški barvni fiilm. 5. januarja ob 18. in 20. uri »ljubimec new orleansa« ameriški barvni film. 6. januarja ob 15., 17. in 19. uri »klici m. za umor« — ameriški barvni film. V KRANJU Kljub nanovo zapadlemu sne-Od 4. do 6. januarja, nemški gu in mrazu je bilo v ponede-fiilm »DOKLER SI Z MENOJ«, ljek na kranjskem trgu na iz-V petek in soboto ob 20. uri ter biro dovolj zeilenjave, predvsem v nedeljo ob 15.30, 17.30 in ob vsakovrstne solate. Ni pa bilo 20. uri. na stojnicah opaziti surovega masla in tudi jajc so kmetice le KINO »SORA« SKOFJA LOKA malo prinesle na trg. Prodajale Od 28. do 30. decembra, nem- so Jih P° 27 dinarjev. Lepa jaški film »FANFARE LJUBEZ- bolka s0 bila naprodaj po 40 di-.NI« — glasbena veseloigira. narjev, lahko pa si jih kupil tudi po 30. Cena radiču je bila KTNO »KRVAVC« CERKLJE 2°0 din kg, endiviji 80, merica 29. in 30. decembra, francoski špinače pa je bila po 25 din. — film »UMOR«. V nedeljo ob 16. Tudi južne zelenjave je bilo in 19. uri. precej na izbiro. Ostale cene: 5- in 6. januarja, amer. barvni zelje v glavah 25 din kg, pod-film »VRNITEV NA BRODVAJ«. zemeljska koleraba 15 din kom., česen 5 po 12 dn glavica, čebula 100 din kg in kisla repa 18 din kilogram. Perutnine ni bilo na trgu. v soboto ob 19.30 uri in v nedeljo ob 16. in 19. uri. GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V LOKI Cene na živilskem trgu v sredo, 26. decembra: krompir 14din kilogram, zelje (glave) 25 din kg, V nedeljo, 30. decembra 1956 zelje (kislo) 50 din kg, repa cela ob 19.30 uri — Fran Roš - Da- 5—7 din kom., repa kisla 20 din nilo Gorinšek — »DESETNICA merica, .por 7—15 din kom., fi-ALENCICA«. Režija Jože To- žol suhi 80 din liter, jabolka mažič, scena Jože Bedič. Zveze 35—40 din kg, hruške 40 din kg, z vlaki ugodne. solata 50 din kg, korenje 15 din kilogram, pesa rdeča 35 dn kg, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE redkev črna 5 din kom., špinača KRANJ 25 din merica, čebula 100 din kg, Sobota, 29. decembra ob 11. uri češenj 7—15 din glavica, moto-dopoldne zaključena predstava vilec 30 din merica, orehi celi za mladino iz Tržiča — Fran 85 din liter, jajca 21—24 din ko-Milčinski — »MOGOČNI PR- mad, smetana sladka 150 din STAN« — pravljica v treh de- liter, sirček din 12 kom., peter-janjih, dvanajstih slikah — v šilj 10 din zavitek okviru Novoletne jelke. Nedelja 30. decembra ob 11. v ra^ku uri dopoldne zaključena predstava za mladino iz Tržiča, — Sobotni živilski trg v Kam-ob 16. uri Izven in za podeželje niku je bil v znamenju padanja — Fran Milčimski — »MOGOČ- cen nekaterim živilom, ki so se NI PRSTAN« — pravljica v treh v zadnjem času podražila. Pred dejanjih, dvanajstih slikah. vsem je bilo na pretek jajc po 25 din komad, drobnejša pa tudi po 20 din. Orehov je bilo dovolj po 65 din liter, dve prodajalki pa sta jih merili tudi po 60 din. Ekonomija iz Križa je pripeljala na trg živo perutnino. Ko-Rojstva: Stanislava Kusterle koši so prodajali po 200 din, pe-diz Stare Loke 6 rodila hčerko teline pa po 150 din kg žive Božo. teže. Vse je šlo hitro v kup. — Poročili so se: Frančišek Pez- Ostale cene: čebula 100 din kg dir, po poklicu cestar z Dobrav- (tudi v trgovinah jo zdaj pro- Se tokrat bom pokramljal o tem in onem, potlej bom dal pa bodicam slovo — na žalost le za letos. (Jj Za uvod nekaj o umnem gospodarstvu. Ondan je naneslo, da sem prihlačal v Javorniški rovt. Kraj leži v višini Črnega vrha in je ves .poraščen z lepimi gozdovi". Ko sem je pozneje vračal proti Javorniku, sem srečal voznike, ki so tovorih drva v smeri Javorni-škega rovta. Na veliko začudenje so mi vozniki povedali, da so drva namenjena tamošnji hidrocentrali jeseniške železarne. — Torej z Jesenic kjer kuriva močno primanjkuje, vozijo drva v Javorniški rovt, kjer je drv na pretek. — Res, umno gospodarstvo! © Dan pozneje me je zaneslo v Žirovnico. Ves pre-mražen sem iskal prostor, kjer bi se pogrel. Že sem hotel zaviti v gostilno, ko mi je padlo na um, da tudi v kinu ni tako napačno. Udobno sediš, prijetno toplo je, pa čas hitro mine. Pa sem na-sankal, da nikoli tako. V dvorani je bilo mrzlo kot v Sibiriji, pa še za filmski tednik so nas prikrajšali. Ko sem pozneje vrtal po možganih, kako da ne predvajajo tednikov, se mi je posvetilo. Seveda, če bi še tednike vključevali v filmski program, tedaj bi pa ljudje v nezakurjeni dvorani še dlje zmrzovali. No, skrb za ljudske množice je tudi nekaj! Zdaj pa nasvet, ki naj bi ga gorenjski kinematografi v bodoče upoštevali. — Pogosto se namreč zgodi, da so naslovi filmov v srbskem jeziku ali pa so sila nerodno prevedeni. Vse kaže, da ljudje, ki naslove prevajajo, niso vešči srbskega jezika. Da ne bi bilo v bodoče spotikanja ob naslove, bi predlagal, naj se v bodoče kinematografska podjetja obračajo na vešče ljudi, ki bodo pravilno prevajali naslove filmov. — Vzemimo za vzorec film, ki ga prav te dni vrte po Gorenjskem. Naslov »Blago kalife« je enostavno presajen iz srbohrvaščine. Zdaj pa še lepši primer »veščega« prevoda, ki je povzročil pred časom na Gorenjskem precej dobre volje. Srbohrvaški naslov filma je bil »Nema mira medju maslinama«. »Aha!« so rekli filmski jezikoslovci, »naslov s prizvokom senzacionaino-sti tudi pritegne!« »In film so krstili »Ni miru med muslimani«. Film bi se moral pravilno glasiti »Ni miru med oljkami«. — No, med masii-nami in muslimani pa res ni velike razlike, sicer pa, ne bodimo dlakocepci. © Ni dolgo tega, ko je moja Marjana nataknjena prifur-jala domov. Kaj vi veste, kako je tedaj v naši bajti . .. — Nič ni govorila, le od časa do časa me je ošinila s pogledi, da sem kar vase lezel. »Mejdun,« sem si mislil, »gotovo kuha mulo zavoljo mene.« Da bi odvrnil nevihto, sem koj nacepil drv za ves teden, pa v štacuno sem šel in k peku. Da bi se ji še bolj prikupil, sem še kuhinjo poribal in po vsej bajti pomedel. Ko sem vse to o-pravil, sem na smrt truden zlezel v zapeček in molčal kot riba. Pa glejte čudež — Marjana je postavila predme večerjo — pečenico s kislim zeljem in kruhovimi cmoki ter pol litra vina. »Zdaj pa le daj!« je rekla s sladkim lasom. »Zaslužil si. Saj si priden, kadar hočeš... Grižljaj mi je obtičal v grlu. Marjana je pa nadaljevala: »Veš, jezi me pa, strašansko jezi! Grozni so ti fotografi . . .« Koj sem vedel, koliko je ura. Torej, nisem bil jaz kriv Marjanine jeze, temveč kranjski fotografa In zavoljo njih sem ves dan garal kot črna živina. Tega jim pač ne odpustim. »Veš, Tina mi je pravila, kako se je ondan neka dijakinja fotografirala pri Kramarju v Prešernovi ulici. Ker je slika dobro izpadla, Jo je fotograf Kramar za reklamo potisnil v auslag. Dvakrat je stopila k fotografa s prošnjo, naj fotografijo umakne iz auslaga, pa je figo zaleglo. Seveda, če bi bila na tisti sliki stara baba, je še za drag denar ne bi razstavil — tako pa ... Potlej pa že ne vem, kako je bilo. Se delegacija mladincev iz gimnazije ni dosti opravila. ..« Zdaj pa presodimo! Mar ni primer takšnega poslovanja vreden vse graje! Za zaključek pa še poži-rek dobre volje. Oča iz Krana — menda ni Gorenjca, ki ne bi poznal tega hudomušneža iz radijskih oddaj — mi je poslal novoletno pismo, ki ga bom kar v celoti preplon-kal. Prelubi moj šocl Bodičar! Duša m ni dava preh gmaha, de sem mogu še teb za nov let en brifelc napisat. Rajtam, des ti belj trde kože, kuker pa tist ta mvad ježek, kje prvekov k soj mam z usem krvavem krempel-cem, ježovka moj pa djava: Frdaman pamž, prov tje, a t nisem rekva, de se na smeš po hrbte praskat!« No videš, glih toko sem se pa jest te dni en juter praškov, k sem imu tako čudno sno. Pa veš kuga sem je sanav? Kar nankat sem je zasnav, de sem na Okraj, pa sem iskov tirareta zavolj moje Seke, kjo je prov nape-nov, pa srečal na ta spodnmo gank tistga Pavleša k ta zelene, pa ta rdeče kanalčke vali: Lej ga, sem djav, kva paj tebe u Kran prnesvo? — Oh, neč posebnga, po pos sem pršu, za u Afriko! — Ja prmejdevet za u Afriko, ja kuga maš pa tam za upravt? — Je djav: Veš, tist Mrkurjov direhtar Jaka mje naroču, de nej mo prštimam iz Afrike kasne prov posebne sorte papagaje, de jeh bo spustu u tist foglovž, k so ga h štacun przidal. S tistem kobilam, k so jeh na strop pod foglovžam namalal, mende ni prov preveč ken-tent kso mo jeh ldje tko skreteziral. — No viš, sem djav, sam poj bojo pa mogel krančan glave še belj u left zasukane noset. Je djav, j a na kasno vižo? — Veš, sem djav, po navad krančan bel u tva pa na gliho gledajo, zadne cajte majo pa vsi toko glave u left zasukane, toko, da me je en tuje že prašov, kva to pomen, sem pa djav, de gvišen zato k vedo, de bodo za nov let topelt co-lengo dobil, pa še tista bo na vem za kolk precentov viši! — No, poj sem šele pogrun-tov, de toni to, ampak de usakmo, ker pride spod Mr-kurjovga foglovža glava kar gor zasukana ustane, kje tok cajta tiste kane na strop gle-dov, pa se jeh ni mogu nagledat. Nazaj grede mej pa pred Delekateso ustavu moj sosed Zvirca, paj djav: No prmej-kuš, pa reč če nismo krančan hujš ket Amerikanc. Jahačo-ve starije pa štale ni več, rej pa že kar kle nastilajo, to bo poj ene take sorte Servis - furman bo kona kar na trentovar zategnu, sam pa šu noter na gvažek ta narta-bolšga vina, kso ga že za reklamo pa za to majengo kar za en firkelc pocenel. — Jest sem kar zjov. Takrat sem šele zamerkov, kva se use okol mene godi. Kej tacga pa res že svet ni vidu. Na enmo konc so z eno elehtnčno štango, kjo je božjast meta va, beton lomil, od ta druz ga že po glajzeh z vagončkam frišno mavto not metal, ta tret so že na mavto na de-bev žagana metal, zad pa že s trahtorjam svamo vozil, pa z vilam prebračval po trento-varjii, ket b sno sešil, en pa-lir ves u zvateh portah je pa komandirov, da bo ja dost visok nastvan, de se mavta nav prehvadiva. Otroc pa od vesela skakal pa prekucval po tist svam pa mavt, toko de nazadne nis več vedu, kva je mavta, kva žagane, kva pa otroc. Ob rob trentuarja so pa mestn vrtnarji htel za sajat eno brezo zraven druge Men sej use kar mešav u glav, toko, de sem se vs pre švican zbudu. Sna v sem je pa toko žvo, de sem se kar brž ugvantov pa teku pogledat, a je res, a se mje samo sanav. Pridem pred Delekateso pa vidim, da je use čezenčez bev! — O, Madona, sem djav, samo de ni res! No zej te pa kar ta nar belj lepo pozravlam, pa t želim za nov let, de neb imu nkol takeh čudneh san, tiste tvoje švanke nej t pa še mav dali zrasejo Tvoj Oča s Krana Ce vam je bilo pismo všeč, je prav, če ne, pa tudi prav. Pa kdo bi sicer ustregel vsem okusom. — Zdaj vam pa želim srečno pa zdravo Novo leto z željo, da bi drugo leto manj grešili. Vas pozdravlja vaš Bodičar! V SKOPJI LOKI §§§ S SODIŠČA V JESENIŠKI ŽELEZARNI SO IZSLEDILI TATU v tem obratu svoje obleke dn ostale predmete spravljene v omaricah skupne garderobe. Do Oktobra lani se je Suljo Ban- prmoc«a Bahtiča ni nihče ničesar pogrešil. Letos spomladi pa so j^^u..^!------..... -~ ----- delavci vse pogosteje ugotav- . " letošnjega leta so imeli delavci ^ u da 4(im je zmanjkal denar Umrli: Marijana Zaletelj, roj. ca, zelje (glave) 30 din kg, ja- 6 J. i ——xr--- tatvine. Obsojen je bil na eno leto zapora. Razen tega bo moral vsem oškodovancem povrniti škodo. dir, po poklicu cestar z Dobrav- (tudi v trgovr.nah jo zdaj pro- tig zaiposlil v obratu Plavž v šce 8 in Marija Kosmač, indu- dajajo po tej ceni), češenj 8 din .g,^^ žeiezarni. Do začetka strijska delavka, Stari dvor 56. večja in 5 din drobnejša glavi- letošn;ega leta so imeli delavci Uršič, roj. 29. 7. 1881, umrla 20. boika 30 din, hruške (pastorov-decembra v Puštalu ?5. ke) 40 din kg. Tudi špinače in radiča je bilo dovolj, pač pa je V TRŽIČU povsem izostala endivija, za ka- Poročili so se: Vincencij Su- tero je bilo veliko povpraševa-bic, delavec iz Tržiča, Blejska nje cesta 6 in Cor Regina, delavka iz Bistrice pri Tržiču 112. Umrli: Ivan Koren, oseb. upokojenec iz Tržiča, umrl 16. dec. na Koroški cesti 56, Tržič. V KRANJU Rodile so: Ivana Rudolf, tov. Na zadnji živinski sejem so prignali 40 glav goveje živine, 250 prašičev in 50 glav drobnice. Dogon živine je bil za 30% manjši kot v novembru. V ponedeljek in torek je bil živilski trg v Kamniku kaj skro- delavka Kranj, Gorenja Sava 1 men. Bilo je komaj kakih 20 — deklico; Marija Frlic, tov. prodajalcev. Obč. ljudski odbor Kranj razpisuje delovno mesto HIŠNIKA za upravno stavbo Titov trg št. 4 Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje za samca ali zakonski par brez otrek na razpolago v stavbi. Plača in delovni pogoji se uredijo s hiš-niško pogodbo. Informacije v uradu tajnika. In razni drugi predmeti. Vendar storilcu niso mogli priti na sled. V času, ko so delavoi delali, so je storilec skrivaj priplazil v garderobo, jemal iz omaric denar, perilo in ostale predmete na škodo svojih delovnih tovarišev. 11. avgusta letos pa so ga zalotili, ko je ukradel zapestno uro in 300 dinarjev. Na glavni obravnavi pred Okrajnim sodiščem v Radovljici so ugotovili, da je v času svoje zaposlitve na ' Jesenicah storil dve kaznivi dejanji tatvine in devet kaznivih dejanj majhne Na veselo silvestrovanj vabi Delikatesa Kranj Obenem Vam želi srečno in veselo novo leto. Kolektiv »Delikatese« DELOVNI KOLEKTIV Touarne kos in srpov m oskrbuje potrošnike s kvalitetnim poljedelskim in ročnim orodjem. Vsem delovnim ljudem želimo •rečno in uspehov polno Novo leto 1957 O Mnogo sreče, zadovoljstva dn delovnih uspehov vošči Gorenj cern Iran) ZELI SVOJIM POŠLOVNIN PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1957 SCUKX Poštni predal 56 § Brzojavi: Guma Kram/j < Telefon 274 in 275 želi delovnim kolektivom in vsem svojim odjemalcem srečno ln uspehov polno Novo leto 1957. — Obveščamo tudi vse inte--esente, da izdelujemo kakovostne transportne trakove širine do 1200 mm na najsodobnejšem stroju za Kionitinuelno vulkanizaoijo ln bomo leta 1957 lahko terrili vse potrebe po tem izdelku. Ob novem gospodarskem letu pozdravljamo vse delovne ljudd in jim želimo mnogo uspehov. Delovni kolektiv Papirnice Količevo pošta Domžale VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO ( GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO KOKRA Kranj želi cenjenim potrošnikom in delovnim ljudem polno zadovoljstva v novem letu DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA želi delovnim ljudem mnogo sreče in uspehov v novem leta RUNO TRŽIČ 1957 Trgovsko podjetje SADJE Kranj čestita k novemu letu 195? vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO VSEM DELOVNIM LJUDEM 2ELI ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE - KRANJ CENJENIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM ČESTITA OB NOVEM LETU Pekarna-slaščičarna Radovljica Tovarna čipk in vezenin Bled želi vsem prijateljem in delovnim ljudem mnogo sreče in uspehov v 1. 1957 CENJENIM STRANKAM 2ELI Predilnica volne Baklo VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE »ŽIVILA« - KRANJ pošilja vsem potrošnikom in dobaviteljem prisrčne novoletne čestitke. SIMON JENKO HcOMJ želi vsem delovnim ljudem veliko uspehov v letu 1957 19 Trgovsko podjetje 3zlu*a" - Lesce čestita svojim odjemalcem za novo leto 1957 in obljublja solidno postrežbo. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO VAM ŽELIJO: Grošelj Jakob, krovstvo, Kranj Gostilna »Beksel« Kranj Gostilna »Pri Kolodvoru, Kranj Gostilna »Pri Jožovcu«, Begunje Gostilna »Pri Fajdigu« Zgoša - Begunje Gostilna DolinSek Alb., Sv. Neža Nadižar Franc, mizar, Kranj Zupančič S., mizar, Primskovo Udir Ivan, pohištveno okovje Gorice Markelj Ciril, mizar, Otoče Ažman Karol, mizar, Kranj Florjančič Rudolf, ključavničarstvo, Kranj Mohorič Fr., klepar, Primskovo Avgust Mavčič, predilnica žime, Kranj Svet stanovanjske skupnosti in stanovanjska uprava Jesenice želita vsem hišnim svetom in stanovalcem na območju ObLO Jesenice srečno in zadovoljno Novo leto ter polno uspehov pri njihovem upravljanju v 1. 1957. »Merkur« Kranj Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno Novo leto 1957 Vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem želi srečno in uspešno novo leto 1957 TRGOVINA Okrajni ljudski odbor želi vsem KRANJ prebivalcem kranjskega okraja ter vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1957 Poslovnim prijateljem in odjemalcem pošilja za novo leto prisrčne čestitke RUDNIKf KAOLINA ČRNA PRI KAMNIKU Obrtna zbornica za okraj Kranj želi) vsem svojim članom in delovnim kolektivom uspešno novo leto 1957. — £ Vložimo vse sile za O napredek in razširitev £ obrtništva Kurivo Kranj želi vsem svojim objemal-cem mnogo uspehov in zadovoljstva v Novem letu pospodaufoa Bkd s svojimi enotami: £> Gozdno upravo £oh. Bistrica % Gozdno upravo Pokljuka £ Gozdno upravo Jesenice $) Gozdno upravo Radovljica © in gradbeno grupo Gozdnega gospodarstva Bled £ z avtoparkom v Gorjah # in mehanično delavnico na Fortuni želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem Gorenjske srečno in uspešno v novem letu 1957! DELOVNI KOLEKTIV SGP rroje s svojimi' stavbišči v Kranju. SI. Javorniku in Kamniku želi vsemu delovnemu ljudstvu in poslovnim prijateljem — srečno novo leto 1957 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Srečno in uspehov polno •Novo leto 1957 želi vsem svojim poslovnim prijateljem »Zelenjava« Kranj »KOVINAR« KRANJ IN PUŠKARNA KRANJ obveščata vse poslovne prijatelje, da sta se združila in poslujeta z novim letom pod skupnim nazivom »KOVINAR« tovarna tekstilnih strojev, lovskih pušk in patron KRANJ - HUJE 49 Hkrati želimo vsem našim poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1957 Želimo vsem svojim odjemalcem uspehov polno novo leto! Trgovsko podjetje Moda Kranj Vsem svojim poslovnim prijateljem želi delovni kolektiv z E L E Z A R N E J E S E N I C E srečno in uspeha polno novo leto 0Qranj želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1957 Z električno energijo oskrbujemo 20.000 maloodjemalcev in 31 veleodjemalcev V letu 1956 smo na novo zgradili: • 5 transformatorskih postaj • 9 km daljnovodov visoke napetosti • 24 km omrežja nizke napetosti • 15 vasi na novo elektrificiranih • 3 transformatorske postaje so v gradnji Obnovili in uredili smo 10 transformatorskih postaj, 26 km daljnovoda visoke napetosti, 17,8 km omrežja nizke napetosti POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE LJUDI NA GORENJSKEM IN JIM ŽELIMO V NASTOPAJOČEM LETU 1957 SREČO IN ZADOVOLJSTVO! Delovni kolektiv tovarne 44 ISKRA Kranj Delavski svet, upravni odbor in uprava podjetja „Induplati" - Jarše želi svojim delavcem in uslužbencem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem širom naše domovine srečno novo leto 1957 Kakor smo se do sedaj, se bomo tudi naprej trudili, da bomo dali na trg najboljšo kvaliteto po zmernih cenah, ker služimo ljudstvu. Našim odjemalcem, sodelavcem in delovnim kolektivom želimo veselo, srečno in uspehov polno IN OVO LETO 1037 Priporočamo svoje izdelke! Nudimo svoje usluge! KOLEKTIV „NIKO" tovarne kovinskih in eleklromehanskih izdelkov ŽELEZNIKI Vsem svojim poslovnim prijateljem želi delovni kolektiv veliko sreče in uspehov V NOVEM LETU 1957 Kateremu naročniku se bo nasmehnila sreča? v KAMNIKU SZDL in Društvo prijateljev mladine sta se potrudila, da bo imela mladina za Novo leto mnogo prisrčne radosti in zabave. Gimnazijska gledališka družina »Mladi oder« bo petkrat uprizorila mladinsko igro »Teta Peh-ta« za vse šole v kamniškem okolišu. Spored bo izpopolnilo lutkovno gledališče iz Ljubljane in zabavni mladinski film. Trgovine v Kamniku so za prihod dedka Mraza primerno založene. Največ novoletnega veselja je prinesla otrokom skromna snežna odeja, ki je že prvi dan privabila na plan vse, ki premorejo smučke in sanke. Z. v SKOFJI LOKI KUD »Tone Šifrer« je pripravil otrokom za Novoletno jelko dve stvari: premiero lutkovnega gledališča — »Baterija ing. Lisca« (avtor Niko Karei), po Novem letu pa bo gledališče zaigralo Tiranove »Čarobne gosli«. V drugi polovici februarja leta 1957 bosta uredništvo in uprava „Glasa Gorenjske" priredila NAGRADNO ŽREBANJE Žreb bo izbiral dobitnike med vsemi našimi naročniki, ki bodo dotlej plačali celoletno naročnino. Vsakdo, ki bo do tega časa pridobil najmanj 5 novih naročnikov „Glasa Gorenjske", pa se bc žrebanja lahko udeležil še z enim dodatnim glasom (če je sam že naročnik) tako da si bo podvojil možnost, da ga izbere žreb. Na sliki sta dva dobitka: KOLO ZNAMKE „ROG" IN RADIO APARAT „VESNA" M 50 z vgrajenim magičnim očesom. Ta sprejemnik je najnovejši izpopolnjeni izdelek ljubljanske tovarne „Telekomunikacije". Tema dvema se že pridružujejo še šle vilni lepi dobilki, ki so jih za naše ".uiročnike poklonila nekatera gorenjska podjetja. Morda je to pot ravno Vam namenjena sreča, zalo Vas vabimo, da čimprej poravnate celoletno naročnino v znesku 000 din, oziroma da se takoj naročile na v Glas Gorenjske" in vplačale letno naročnino. nagradna križanka 1. nagrada 2000 din 2. in 3. nagrada po 1000 din 4. nagrada: celoletno brezplačno prejemanje »Glasa Gorenjske« 5. in 6. nagrada: knjige. Nagradnega žrebanja se lahko udeleži vsakdo, ki priloži rešitvi križanke tudi kupon, objavljen na tej strani. Rešitve pošljite v uredništvo do dn« 14. januarja 1957. Dan in uro žrebanja bomo naknadno objavili. Vodoravno: 1. del sobe, 6. industrijski kraj na Gorenjskem, 11. naše podjetje za zbiranje starega materiala, 16. stog, senena kopica, 21. gostilna, točilnica in okrepčevalnica, 24. znani kanal, katerega nacionalizacija je znatno zaostrila mednarodne odnose. 26. število, 27. mesec v letu, 28. čebula, 30. doslužen vojak, zaslužen starejši delavec. 31. oblika pomožnega glagola, 32. hlod, klada, 34. mesto v Boki Kotorski, 35. predsednik delavsko-kmeeke vlade na Madžarskem (Janoš), 37. kovina, 38. drag, ljub, 39. čud, značaj, 41. siv, 42. orografija, opis gora, 44. živalski glas, 45. lani umrli nemški pisatelj (Thomas), 46. nabrušen, 48. velik škodljivec krompirja, 50. okrnjen kip, nedokončano delo, 51. mitološki prvi letalec (daljša oblika), 53. ljudstvo, nacija, 54. mesec, 55. glavno mesto zvezne države Massachusettsa v ZDA z najstarejšo ameriško univerzo, 56. Per-zijec, 58. nikalnica, 59. avtomobilska značka Danske, 60. preležan, pregret (o jedi), 61. osje gnezdo, 62. del roke, 63. prestolen, glaven, 66. pojasnjevalna kratica, 67. stavčna nikalnica, 68. hitro, z veliko silo tekoča, 72. narobe, 73. večja naselbina, 76. cesta v mestih, 78. lepilo, opojna droga, 80. gornje usnje čevljev, oglav, 82. visoka znanstvena ustanova, 85. mrtev, brez življenja, 86. morska riba, 87. kulturna rastlina, 89. razčlenjevanje, razkrajanje, razstavljanje, 90. kratica požrtvovalne organizacije, ki pomaga ponesrečenim v gorah, 92. ampak, temveč, marveč, 93. močan, rezek glas, 94. del ženske obleke, 96. domača žival, 97. vrsta kislih sadnih bonbonov, 99. brst, poganjek, 100. dve zaporedni črki abecede, 101. napraviti razo, raniti, 103. žensko ime, 104. staro glasbilo, predhodnik klavirja, 106. simbol za kemično prvino telur, 107. najstarejše glasbilo na strune, 109. gospodar, upravitelj, kmetovalec, 111. močnata jed, 113. plot, ograja, 115. naznanilo, objava, 116. lovec vodnih živali, 117. kratki dramatični prizori, enodejanke, 118. glavno mesto afriške države, ki sta jo napadli Anglija in Francija s pretvezo, da zaščitita kanal pod 24. vod. Navpično: L, 72., 20. in 79. navp. --voščila uprave in uredništva vsem bralcem in naročnikom našega lista, 2. visok moški pevski glas (pridevnik), 3. začetnici slovenskega skladatelja, 4. moško ime, 5. pogodba, dogovor, sporazum, 6. nevaren obrtniški poklic, 7. hrvatski mednarodni šahovski mojster, 8. kis, 9. gostija, svatovanje, 10. vzklik, 11. dva različna samoglasnika, 12. slovenski skladatelj, 13. tolčem ječmen, da se odluščijo mekine, 14. igralec, 15. bolnik s predpisano hrano, 16. plosk, mera, 17. sanje, 18. začetnici slov. slikarja in kiparja, 19. glavni junak znamenitega Istoimenskega romana D. De- foe-ja, 22. dojem, zaznava, 23. pripadnik starega plemena na južnem Kavkazu, 24. po kapljicah odtakam, 25. spodnja preklada pri vratih, 29. usad, 33. vnetje sluznice, 35. pri nas najbolj razširjeno prometno sredstvo, 36. vijuga, okljuk, 38. žensko ime, 40. kredo, prepričanje, izpoved, 42. pokrajina v Sloveniji z mnogimi lepimi turističnimi kraji (po njej del imena našega lista), 43. italijanski otok v Sredozemskem morju, 45. komunikacijska naprava, 47. kuštravec, kodrolas, 48. tatarski poglavar, 49. pregovor, 50. na tej strani, 52. dojka, 55. nadarjen, a zanemarjen človek (umetnik, dijak), 57. kositer, 60. tla, 63. kamnitna rakev, 64. industrijska rastlina, 65. predstojnik samostana, 66. tuje žensko ime, 67.a mlada kravica, 69. znamenje, napoved časa, 70. ptica, 71. vrsta krokodilov, ki žive v ameriških vodah, 74.' težko oklopno vojaško vozilo, 75. vzamem naplatilo nazaj, 76. perem, čistim z vodo, 77. krajša oblika ženskega imena, 81. obrtnik, 83. naša tovarna športnih potrebščin v Begunjah, 84. koščki, 87. glas trobente, 88. fotografija, 90. bobneč, hrumeč, 91. znano belgijsko morsko kopališče, tudi znamka italijanskih tovornih avtomobilov, 94. značilna pokrajina našega Primorja, 95. od morja obdano kopno, 97. slavnostni obed, večerja, 98. vitek, tenke postave, 101. glavno mesto avtonomne republike Baškirije (SSSR), 102. okrajšano žensko ime, 104. vol z belo liso na hrbtu, 105. pripovedna pesnitev o junaških delih (dvojina), 108. kratica za našo radijsko postajo, 110. poljsko delo, 112. kratica za »loco sigili« (mesto pečata), 114. vprašalnica. prihodnja Številka »glasa gorenjske« bo izšla v ponedeljek, 7. januarja 1957. Uredništvo in uprava V KRANJU V Kranju je pionirje in cicibane dedek Mraz prvič pozdravil 26. decembra pred Sindikalnim domom. V vseh naslednjih dneh do 31. decembra bo dedek Mraz prihajal med otroke in jih množično obdaroval. Skoro vsa kranjska podjetja so se odločila, da bodo kolektivno obdarila pionirske odrede in vrtce. Vsekakor je množično obdarovanje mnogo bolj koristno in vzgojno za otroke same, saj bodo darila lahko hranili pionirski • odredi dlje časa. Razen tega bodo prav ta darila omogočila, da bodo na šolah začeli delati pionirji po krožkih. Sčasoma si bo lahko vsaka šola ustvarila svoje delovne pripomočke. Da ne bi bilo nepotrebnega navala, je pripravljalni odbor za Novoletno jelko razdelil pionirske odrede tako, da bo dedek Mraz postopoma obiskoval posamezne odrede. Kratek program obiska dedka Mraza in njegovega spremstva med pionirji in cicibani je pripravila DPD »Svoboda« Kranj, po krajih izven Kranja pa domača društva. Praktične darove (sanke, smučke, žoge, perjanice, šah, pribor za rezljanje itd.) so prispevala vsa podjetja kranjske občine. Tudi trgovska podjetja so prispevala svoj delež tako, da so uredila pred Sindikalnim domom veliko paviljonov in jim dala pravljični videz. Otrokom se je oddolžila tudi DPD »Svoboda« Kranj ln jim pripravila otroško igro P. Golija »Princeska in pastirček« v režiji tovariša B. Dežmana. v KRANJSKI GORI I Na osnovni šoli in nižji gimnaziji imajo otroci vsako popoldne vaje, kjer se učijo plesati, da bodo lahko zaigrali kraljico Zimo, gozdnega moža, vile, palčke in druga pravljična in bajeslovna bitja. Skoda le, da zaradi kino predstav ne bodo mogli uprizoriti svojega dela tudi na praznik Novega leta. Prvič so prikazali to delo v četrtek, 27. decembra. NA JESENICAH so za novoletno praznovanje pripravili celotedenski spored. Otroci bodo t teh dneh gledali lutkovne in gledališke predstave. Dedek Mraz se bo oglasil na Javorniku, Koroški Beli, na Potokih, v Žirovnici in okoliških vaseh v soboto; naslednji dan se bo oglasil na Dovjem, Martuljku, Kranjski gori, Podkorenu, Ratečah, na Hru-šici. ob 16. uri pa bo glavna prireditev s prihodom dedka Mraza s Plavža na drsališče. Tu bo revija z umetniškim in zabavnim sporedom ter razdelitev kolektivnih daril. 31. decembra dopoldne bo novoletno praznovanje na Planini pod Golico, na Novo leto dopoldne bodo kino predstave za otroke, 2. januarja pa bodo svečano odprli pionirsko knjižnico in čitalnico. — Zadružna mlekarna Kranj — obvešča cenjene potrošnike, da bodo prodajalne mleka v Kranju in Tržiču zaprte 1. januarja. — Mleko se bo prodajalo v ponedeljek 31. decembra popoldne. delovni kolektiv Medzadruž iega lesnega kombinata Trota -Škofja Loka Zeli srečno in uspeha polno novo leto 1957 vsem delovnim kolekti\ om in delovnim ljudem nase socialistične jugoslavije KOLEKTIV TOVARNE USNJA »STANDARD« V KRANJU ČESTITKAM h K NOVEMU LETU ^ SE PRIDRUŽUJE TUDI ZELI SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1957 GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO lica želi svojim cenjenim odjemalcem uspeha polno novo leto 1957 DELOVNI KOLEKTIV limopreja - Razišče ZELI VELIKO SREČE VSEM DELOVNIM LJUDEM V LETU 1957 Svojim kupcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem želimo srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1957 ti Roleta mizarstvo" o Kranj 8598 80696^^7