1070 avgust* september PISMA MM \S VAM IZHAJA VSAK MESEC RAZEN JULIJA-AVGUSTA 1)70 Ul ur. slav. 89 VSEBINA; Jože ¡’eter!m: Namen štu diiskih dni v Dragi . . 125 Odmev na. Drago . . . 127 Zubek - Brecelj: Pomlad Atielke Ostroluške . . I2H Rado Bednarik: Francetu Bgvku v spomin . . . 131 Zakaj mamila? .... 135 Boris Pangerc: Doček s psom .................134 Aleš Lupine: Tabor trza skih skavtov . ... 134 Jože Peterlin: Prosvetni prazniki v naši_deželi . 13fl Danilo Sedmak: Še o -O-pnSianjn dolžnosti ■ . 133 Ljuba Smptlsk: Skavtinje v Beli krajini .... 130 Mojca Rant: Prababica, It. del ............110 NeLiy Schuster: Pesmi . 142 Boris Pangerc: Rosa miru 142 Martin Javnikar: Sodobna sJovenska zamejska literatura . . . 143 Boris Pangerc: Akordi . 144 Vrtovi muz................145 Tržaški :n goriški kuiturn: koledarček . . ■ , 147 "Uredil JOŽE PETERLIN Revijo izdaja uredniški odbor: Stanko Janežič, Marij Maver. Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergij Pahor, Boris Pangerc, Jože Peterlin, Zora Tavčar, Maks Sah. Drago Štoka, Emil Valentinčič in Mariika Koršič. Odeovorni urednik: MARIJ MAVER Zunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK Uredništvo in uprava; Trst, Via UomMtti 3, tel. 768169 - Pod uredništvo v Gorici: S KAD Čekovni račun 11/7019 Registrirano na sodišču v Trstu St. 193 Tiska tiskarna •Graphis-i, Trst, ul. Sv. Frančiška 20. tel. 29477 strokovna šola Končno smo dobili lafcp priča-kuva-nn strokovno špifj, Ncunnisfli no se mi zdi Mia j tožiti nad preteklostjo, zakaj da nismo imeli lo ¡ifto čusa te šole in podobno. Zdaj jo imamo, boi je danes kot rcikoit in glejmo, kako reum lahko koristi. Naše ljudi predvsem zttnima,, kakšne možnosti zapustitve unaju naši otroci, če to šofo končajo. Kaj bo imela od šole naša slovenska sk lip nosi. Ali is mogoče vsaj ne feaf bo obdali o iemA STARŠI Slovenska javnost ima v toh ko prav, da izraža svoje nezadovoljstvo, v kolikor še ni nekega vodstva šole, ki bi lahko v mate rinem jeziku povedalo mltidini, kaj |1 šola nudi. Zulu uprimo, da bo ravnatelj, ki mu je trenutno šole dodeljena, tim prej imenoval Svojega namestnika na slovenaki šoli, ki bo iskal ne samo sTrokovnjake - slovenske profesorje za šolo. ampak, ki bo poskrbel tudi vse ostalo, med drugim, da bo populariziral novo šolo. in v tej popularizaciji bo seveda jasno povedal, r ukini: prednosti imajo absolventi. Ko smt? se pogovarjali z nekaterimi ravnatelji slovenskih sred njih šol, so nam nakazali velike prednosti nove šole. Posebej so poudarili, kako bo treba novo solu nasloniti na iiovanasLajajočo tovarne Velikih motorjev. Tajn bo ■me: velikn možnosti zaposlitve di jak, ki bo končal strokovno šolo, sai bo kvalificiran delavec, ki jih duslaj Slovenci nismo imeli, vsaj šola ni bjln, ki bi to kvaliliciranosl dale. ne samo v tej tovarni. Tudi v ladjedelnici bndn lahko na šli absolventi zaposlitev. Kdo naj gre na novo šolo? Tisti, ki ni mislil nadaljevati štu dija na višji srednji šoli. Namesto, da bi šel Lakoj na delo in bi ostal večni začetnik, in navaden dela v ec, naj izrabi priliko in naj se vpiše uti. strokovno šolo in bo postal kako strokovno usposobljeni delavec. Njegov položaj v tovarni bo čisti: drugačen. Marsikdo se je vpisal zdaj na višjo- srednjo Šolo, ker ni vedel kam bi šel, pa sam čuti ali pa so mu že v šoli povedali, da ho zde. lov ul liže na kaki strokovni šoli Tak učenec naj se prepiše nu strokovno šMo, posebno če čuti, da bi težko zmagoval višjo srednjo šolo Posebno pa nai se vpišejo tisti, ki imajo veselje do motorjev in sLro-jev. Morda se ja kdu vpisal na Italijansko šolo, ker ni še bilo slovenska. Ta Se lahko zdaj prepiše. 1:6-tns najbrže naša. šola še ne bc imela mnogo učencev, ker je šele začela z vpisovanjem. Če bo število manjše, se bo vsak učenec toliko voi naučil, ker mu bodo profesorji lahko posvetili vač ptiinjG kol če bi biln dijakov mnogo. Dekleta pa n p. j mislijo na ši valni oddelek. Zdaj imajo edinstveno priliko, da res mnogo v po uku pridobijo. Zato bodo pač tista, ki so na šoto čakale, zdaj prišle ali pa se bodo prepisale, če so ¿e šle kant drugam. Od šolskih oblasti pričakujemo, da bodo Čim prej imenovale viuj namestnika ravnatelja, ki bo epra vil šolo z dekreta v življenje. Nova šole smo resnično veseli in ji želi mo čim lepšega uspeha. ALT NEKAJ ¿EPA V POROČILIH RADIA TRST? imam zelo rad Tržaški radio. Stalno ga, poslušam. Navezan asm im poročila, na prešteli dnevnega liske in na nekatere hrupe oddale. (Naj povem, dn zelo rad pavtu-šam- narodne in umetne eioveneke pesmi in bi jih rad še več). Zadnje čase pa me je nekaj mntlia pri poročilih. Je že prav. da so uvedli precej poročil O športu moj bubec stolno iakml tišči nos v radijski sprejemnik — n se mi zdi, dn so nekatere druge stvari zanemarili, Začnmn malo nažrt/. Ob koncu šolskega ieta /e bila v zraka Slavka šolnikov. Nmnui vedeli, ali bomo šil nn Pohlini ce ali bomo morali čakati pmte-nar je, da bodo rede vpisali v spričevalo. Kse je takrat poslušalo radio. A naš rudio v slovenščini je oddajal samo poročila o vsedržav nem stanju. Slovenski sindikati in Dalje na 3. str. platnic Posamezna številka Mladike stane 700 lir, po pošti 220 lir, Celoletna naročnina (TO Številk) 2000 ( 2200) lir. Naročnina za ves trtnik V JugDSlavijilS Ndin, v Ameriki stane 5i dol. Naročnina za ves letnik v Avstraliji 4 funte- Začetek študijskih dni Pozdrav. NAMEN IZRAŽEN ŠTUDIJSKIH DNI V DRAGI V POZDRAVU Dame in gospodje, vesel sem in mi je v čast, do morem peto lelo zapovrsljo začuti »Indijske dneve na tem lunju in Veti I Vtem S pošto v n n jem pozdraviti, vse udeležence, predvsem pa vse ugledno predavatelje. Veseli smo, da je letos med nami pomožni skat ljubi jonske nadškofije, nistjr. Lenič, ki bo jutri 1u, na prostem, maševal. V njem pozef navija m a n-oj višje ga predita vniket dovenske Cerkve. En ob njem pozdravljamo predstavnika slovenske Cerkve med nami, škofovega vikarja msgr. dr, Lojzeta Škerla ii Trsta in nadškofijskega kanclerja Goriške, msgr. dr. Rudolfa Klinca. Posebej pozdravljam na zborovanju jugoslovanskega konzula v Trstu, g, Draga Žvaba, predstavnika matične države. V njegovi navzočnosti vidimo razume vonje urad nili predstavnikov domovine zu te vrste študijskih dni. Pozdravljamo izvoljena predita vnike nas« dežele, deželnega p osi a n ca dr. Draga Štoko, pokrajinskego odbornika dr. Droga Legijo, odbornika tržaške občine dr. Rafka Dolharja, odbornika pariške občine dr. Damijana Pavlino, šte ve rja irskega županu Stanislava Klanjščka, predstavnike drugih n asih občin in organizacij, pol ¡lični h in prosvetnih, ravnatelje slovenskih šal, predstavnik« liska- Iskren pozdrav predstavnikom koroških Slovencev; predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Vosperniku, dvornemu »vetniku (fr. Tischlerju lil ravnatelju slovenske gimnazije v Celovcu dr. iabiotniku ter rektorju ¿Korotana« no Dunaju P. Tomažiču. Posebej i« zahvaljujem uglednim predava le I jem iz matične domovine. Iz m m e ¡-siva in zdomslva, da SO bili take ljubeznivi in ;o sprejeli predavanja in koreferal«. Kakor vsa prejšnja leta, tako nnS [n ludl letos vodita pri organizaciji teli študijskih dni misel in skrb za slovensko usodo. Slovensko usodo, ki jo krojimo vsi, vsak pa svoje, vsak na svojem delovnem mestu, eden bolj Inlenilvna In odgovorno, ker je bi! uradno poslan na službeno mesto, drugi jo kroji nekje v zaledju na svojem privatnem delavnem področju, morda skromen in nepoznan, čuti, da je sestavni del naše slovenske skupnosti. 'Gotovo je delo ali nedelo izobraženca odgovornejše kot dela ostalih članov naše družbe. Maši nazori in pogledi se med seboj razlikujejo, vendar mislimo, da mora biti nad vsemi tako različnimi pogledi narodova usoda naša naj višja skrb. Menimo, det SC moro pred narodovim dobrim ukloniti vsaka znjedenast in da maramo popusliti vsi ledetj, ko to dobra naroda zahteva. Prepričani smo, da lahko noši študijski dnevi pripomorejo do ICjC,čtV!tr|)n*s!i lime-njavamo misli Lji poglede, če spoznava m e slovensko stvarnost, če mislimo na njeno1 bo-dačnoil, Če se odkrivamo in spO-znavomD in prijateljsko bližamo- Tekma med narodi je tako velika, interesi vsakega naroda zase la ko močili, čip-rnv tako zelo odeli v frazo medsebojnega me d narod ne ga bratstvu in demokratične p m vic -ii osli, da bi bili -slepi, če bi se doli i a vesti melodiji besed ¡n bi ne trepetali vsak trenutek za Življenje Svojega naroda. Danes je nekaj Slovencev na uglednih diplomatskih mednarodnih položajih, žela mnogo pa jih je tudi na primer no številnih oni e riških univerzah in kolegijih, mnoga v mednarodn'h institutih v Franciji, Angliji, komar so se povzpeli s svoja sposobnostjo, mnogo je uglednih duhovnikov na univerzah in ita drugih mestih v mednarodnih cerkvenih središčih v Rimu, v Švici, Nemčiji, na Holandskem in drugod; mnogi noši rajnki so na izredno važnih gospodarskih in upravnih položajih v Kanadi, v Argentini in v različnih drugih južnoameriških državah; posamezniki sa v Aziji, AFriki, v Avstraliji. Vse to je naša raztepena narodna družina. Ali se vam ne zdi, da more vsakdo izmed, teli naših ljudi, tam, kjer sa, bili pričevavec svojega naroda? V naša skupno dobro je, da nikogar ne odbijemo, dq nikogar ne odpišenta, ampak, da iščemo z vsakim zvezd ¡n da vsakogar spominjamo, da jc noš bral po krvi; da mora vsak trenutek in v vsakem položaju to tudi čutiti. Vem, da so naši študijski dnevi v tej perspektivi Še vodno majhna akcija, a je vendar akcije, da bi jih »kot lastovka v svoje gnezdo priklicali«. Menimo, da je to naša dolžnost, ker imamo na tem najbolj zapadnem koščku naše zemlje to možnOS'. Morda edinstvene možnost, In tu v sredi smo še midel naroda ob tem zalivu, Košček Kosovelovega Krasa, ki te spušča da obale- Da no bi nihče od naših rojakov v osrednji Sloveniji in drugod pa ivotu pozabil na le kraje, kr podajajo roko slovenskim naseljem v Istri.. r,o drugi strani pa vodijo v Gorico in do gorlikih vasi, pa do Slovenske Benečijo ¡11 Kanalske doline do Trbiio in potem no drugo stran v Žilo; da ne bi nihče pozabi! 114 Koroško! Tudi zcjId je polrehno, da smo tu, Ko «to prihajali V Drago, sle šli mimo kroja, kjer so pred 40. loti počili streli v polmraku kraške gmajne in ugasnili življenja štirih mladih Slovencev: Bidovce, Miloša, Maro-šščn id Valenčiča. Tedaj je Fašistični teror začel uresničevati svnj načrt, ko je hotel izbrisati slovensko ime s leh tal. No drugi strani pa se je začel tedaj v ■¡□mOrOvesli opor proti temu načrta. Pred eno ura je počastil dal naših rojakov spomin junaškega odpora, Jutri bo daroval maša V bazOVihi cerkvi za te Žrtve najvišji predstavnik cerkve — slovenski Škof, Popoldne bodo druge proslave pred spomenikom in v prihodnjih dneh bo marsikdo poroma! na to strašna strelišče. V odsevu lege Spomina, ki je pomenil v štirih slovenskih ljudeh najprej in predvsem zvestobo narodu in upor proti zatirovcem naroda, v odsevu teh žrlev, ki so padle v nnši bližini, začnimo naše študijske dneve. Dvignimo se nud vse medsebojna razlike do nošega skupnega narodnega izročile. Iz razlik žarimo V narod' Izobraženci moremo nakazati in pokazati to pot. Ta ja misel naših študijskih dni. Hvala vam, ki enako hočete. Želim vsem prijetno in prijateljsko razpoloženje V tej lišini in nova prijateljska spoznanja. Vsi dobrodošli Tn lepo pozdravljeni! JOŽE PETERLIN Ob 40-letnia bazoviških, žrtev. Predsed ruk Sveta Slovenske skupnosti, proč Zorko H ar el ¿ttčanfa proslava ah spornem -Im no terasni znatni. Potep njeact imata- ob spomeniku častno stražo skavta, ob strani pevski zbor iz Gorice, ki fe pod vodstvom Zd. Klanj&čkc pet talustinke. ODMEVI NA DRAGO ,'Va uvodnem mestu sina namenoma objavili pozdrav, ki ga je izrekel predsednik DSI v začetku letošnjega zborovanju v Dragi. V njem je ponovil namen Studijskih dni slovenskih izobražencev, kakršen je bil od vsega začetka teh prireditev. Kako je sprejeta letos to srečanje slovenska javnostP Najprej je treba ugotoviti, da udeležba vsako telo raste. Letošnjih študijskih dni se je udeležilo V celoli 350 izobražencev, kot jo jtlt organizatorji zaznali — nekateri so bili navzoči prvi dan, drugi samo drugi dan. Največja udeležba je bila v nedeljo popoldne, in sicer nad 300. l/si' so z velikim zanimanjem sladili razpravam, včasih »s pridržanim dihom, ki je pretresel«, kakor se je izrazil eden od govornikov. Ves čas je vladalo prisrčno razpoloženje. Srečali jo je ljudje, ki se več let niso videli, sklepali jo prijateljstva mnogi, ki se sploh še niso poznali, morda jo vedeli drug za drugega le pa kakih tiskanih razpravah in literarnih izdajah. Namen, ustvariti toplo slovensko družino izobražencev, čeprav z različnimi pogledi (>i nazori, je bil torej dosežen. Največ udeležencev je bilo iz naše pokrajine, s Tržaške in Goriške, precej iz Slovenije, Prišlo je dosti številno zastopstvo s Koroške. Razen tega pa so sc udeležili teh dni posamezni izobraženci, ki tive v raznih evropskih državah, kakor v eenfrairci Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji, bili so nekateri, ki žive v Severni ali Jul->ti Ameriki, posamezniki celo iz Afrike in od drugod. 7 udeležbo moramo biti tedaj zadovoljni, vendar pričakujemo v prihodnjih letih še večji odziv, posebno iz izseljeništva. Razprave so bile v celoti m znanstveni višini, V času, ki so ga imeli predavatelji in koreferenii na razpolago, seveda ni bilo mogoče izčrpati vse problematike, a to tudi ni ntimett teh študijskih dni- V celoti so bili nakazani problemi. O teh bodo razmišljali posamezni slovenski strokovnjaki, kjer pa so društva in klubi, bodo lahko razširili obravnavo o njih {> več predavanjih. Diskutant! so h ukazali nekatere nove poglede, ki so jih predavatelji upoštevali in tudi nanje vedno vljudno odgovarjali. Udeležencem ifi organizatorjem je bilo £al, da je Čas taka hitro potekel in dopisnik tržaškega radia je pravilno opazil razpoloženje, ko je poročat, da je bilo mnogim težkot da se je bilo trebit Že ločiti in da je bilo srečanja že konec. Kliko je slovenska javnost ocenila letošnjo Drago? . V splošnem je treba reči, da so vzbudili študijski dnevi pri ljudeh veliko zanimanje, Čeprav upamo trditi, da jim v celoti rti posvetilo časopisje tiste pozornosti, ki jo jo zaslutili, če primerjamo, kako Ocenjujejo časniki druga, zelo povprečna srečanja. Resen poudarek jim je dal Külnski radio (rte tržaški!), ki je poslal svojega dopisnika v Drago ("h je posvetil že v nedeljo (torej tedaj, ko so bili študijski dnevi nekako na višku), 12 minut oddaje. Radio ima vsak dan eno oddajo v slovenščini, a je to oddajo skoraj v celoti posvetil Dragi z registracijo uvodnega pozdrava, z izjavo predavatelja univ. prof. dr. Goričarja, dež- poslanca dr. ¿toke in še ne katerih drugih predavateljev tn udeležencev. Tržaški radio je je omejit v glavnem na kroniko,. tetko v napovedih kot v poročilu, dočim v ljubljanskem ali koprskem radiu nismo zasledili poročila, čeprav se je dopisnik odzval povabilu in je bil navzoč. Med časopisi je treba imenovati ljubljanski dnevnik Delo, ki je Studijske dneve napovedal in je kratico, vendar objektivno, brez predsodkov o njih poročal j razen netočnosti, da jz predaval dr. Frunč). Primorski dnevnik je dneve napovedal, kakor smo ga prosili in je tudi o njih kratka poročal. Ztd le, da so bile v poročilu nekatere netočnosti, da omenimo le, kako je sodil o udeležbi, da je predaval dr. Prunč, ki ga je pa predsednik opravičil, ker je zbolel, da je neki govornik anketiral le 50 ljudi, da niso zalo zaključki znanstveni, v resnici je predavatelj govoril o 900 anketirancih in so se mnogi prav a tem predavanju zelo laskavo izrazili {med drugimi znani strokovnjak za ¡na??;-šinska vprašanja v Ljubljani — dr. Jeri). Posebno pa je P.d. neprijazno pisat v naslednjih številkah, luko /J. sept. v članku Mimogrede... iri 20. sept. v »s polnim imenom podpisanem« pismu. Ne razumemo osti in jedkosti tega pisanje. Če je bil dopisnik vedno pri predavanjih in razpravah (čudno, da ni opazil, da ni bilo enega predavatelja), bi se mu ne bilo treba sklicevati na poročilo v Gospodarstvu, kateremu borna odgovorili, in bi ne mogel pisati n.pr. o »tako preganjani Cerkvi V Sloveniji*, ko vendar tega ni nihče trdil, najmanj pa dekan bogoslovne fakultete iz Ljubljane, ki je imel predavanje, prežeto Z ljubeznijo do domovine, posebej do slovenskega naroda. Ponavljamo, da nima ljubljansko poročilu v Delu niti sietiit laku nenaklonjenega ¡jo račun j ti in sumničenja kat P.d,, kar nas pri P.d, resnična čudi. Kakor je treba Gospodarstvu priznati, da je posvetilo precej dolg dopis Dragi, moramo po drugi ji ra rti obžalovati netočnosti. Za marsikoga obstaja skrivnost, zakaj se je glavni urednik tega našega zelo dobrega in uglednega lista tako zelo zaletel v predavanje dr. Maksu Miklavčiča. Tisti, ki smo to predavanje poslušali, nismo slišati nič tistega, kar L.B. piše v svojem poročilu. Najprej se nam zdi zelo naivna L.B.-jeva trditev, da je omenil predavatelj zasluge prve slovenske gimnazije v At. Vidu zato, dci bi ta zavod država vrnila Cerkvi. Mislimo, da tega ne bo prišel liektJn otogoslov-ne fakultete prosjačit v Drago, ka pa imu danes slovenska Cerkev drugačne možnosti in drugačne poli odprte, ko ima Jugoslavija urejene iiijPio-matske o d noša j e s Sv. Sedežem in je te dobre odnose časopisje v Jugoslaviji vjs bolj navduše- Diilju nn st r. 146 Prevedel MARIJAN BRECELJ s No, inf« Kar zabolela me ¡e Adelkino brezbrižno vprašanja. Kako more kdo biti, ki se ne vese i srečanja s Sttirom, koko more kdo ostati hladen, ko zasliši ime čudovita Stura? Začela sem Adelkl pripovedovati o Jturu. Povedala sem ,i vse, kar sem vedela o njem od očeta in od Tomalovčevih, tonilo sem v navdušenih besedah o Sturovih predavanjih in o njegovem časniku. »Ali nisi nič radovedna nonjr Adelka?« tem. vzkliknila no koncu in si poravnala lase na razvnetih sencih. Je vedno se nisem moglo vživeti v način Adelkinega miiljenja? pozabljalo sem, da je za plemiče človek neplemič vSo| ZO stopnjo niž|i kakor pa l|ud|e njegovega stanu, po no| bi se odlikoval v čemerkoli Privilegiji, pridobljeni z rojstvom, so jim veliko dragocenejši in pomembnejši kakor vsi uspehi, doseženi z osebnimi zaslugami, Kaj je mogel njej pomeniti takle L'udovit $tur„, urednik-.- človek nep.emenltega rodu? Ko sem opazila na Adelkinih ustnicah nekoliko prezirljiv nasmešek, sem vzela na pomoč Nitro, njen drugi letnik, Izdan v slovoščini, ki sem sl go ludi izposodila gd gospoda župnika Hlavdča. Tn almanah sem poznalo že od doma in sem vedela, da Ima Jožef Miloslov Hurihon v njem članek o svojem popotovanju po Považju. Spominja.a sem se, kako navdušeno piše o svojem obisku v Uhrovcu in o srečanju s Staram. Poiskala sem tisto mesto in ga prebrala Adelki, Se danes mi zveni v duhu Hurba-nov opis krasne narave in povezovanje z mislimi na 5tura, Kar dušilo me je od razburjenja, ko sem brala, kako se ¡e Hurban ves kar topil ob pogledu na kroj, kjer je L'udovit zagledal luč sveta in kjer je doraŠčal... vse, vse ga je tam spominjalo no Čudovita, »In ko sem pogledal na 1’udovita, ki ¡e stol poleg mene in imel oči uprte v nebo, sem se spet vre/-:., k^■ «ti- vesel, da smem biti prijatel takemu človeku,« Kar se ni posrečilo meni, to so dosegle tiskane besede. Ob taki hvali in ob talci zanesenosti n| ostala ravnodušna niti Adelka. Daši se potem o Sturu nisva več pogovarjali, sem začuti a, da. je tudi njo začel Stur zanimati, V tem prepričanju me ¡e tudi potrdila v soboto, ko ie stara Dora prihitela iz župnišča z novico, da ¡e iz Bratislave prišel brat gospoda kaplana. Adelka se je delala, kakor da je prihod gosta v župnišče ne zanima. Pod večer je nekaj časa igrala na klavir, jaz pa sem jo poslušala. Nenadoma je prenehala Igrati, zaprlo je klavir in rekla, da bi me rada slišala orglah. Izgovarjala sem se, da ne znam veliko, brez not pa bi si ne drznila igrati. Toda Adelka ni hotem popustiti. Odvrnila mi ¡e, da bi moj strah bil upravičen, Če bi morala igrati pri službi božji, pred občinstvom, v prazni cerkvi, kjer bo ona edina poslu-savka, po se res nimam česa sromovah- Poskusila sem z zadnjim izgovorom zavrniti Adel-Icino željo. »Toda za igranje na orgle je treba gnati meh!« »Veš ko j? Joz go bom gnala L To bo sijajno!« Zdaj nisem pri roki imelo nobenega izgovora. Zadnjo rešitev sem videla v župniku. »Ce me bo slišal gospod župnik ali gospod učite j, me bosta ozmerjala... « »Nič se ne boj, vso odgovornost vzamem nase.« Cerkvica z dvanajstimi vrstami klopi je bilo prazna. Z Adelko sva se povzpeli na kor, ¡01 pa sem sedlo le orglam. Povedala sem Adelkl, kako imo ravnati z mehom, odprla sem registre In se dotaknila tipk s tresočimi se prsti.,. Melodija koralo Trden grad je naš Gospod |e zoorila go prazni cerkvi. Spočetka sem Igralo negotovo, toda ko s-eni orgle dobila nekoliko bolj v prste, me je obšlo razburjenje in sem Igrala z enakim užitkom kgkor v naši žitnjanjskl cerkvi, Ade -k in smehljaj mi je pri lem dajal poguma. »■Zaigraj še kaj, Evka!« je zaprosila polglasno, ko sem končala koral. »Sdno roda poslušam orgelska glasbo. Tako slovesno |0 to m... mogočno.« To zadnja beseda me je spodbodlo ko ostroga. Da, orgelsko glasba je mogočna, zlasti ko človek igra ali posluša Bacha- Na pomet sem mola le eno Fugo in toccata velikego mojstra, Odločilo sem se., do |Lr zoigrom AdelltJ, Kadar sim igrala Bacha, me ¡e vidno privzemala neka praznična ginjenost, ki se je stopnjevala, kadar se m; je posrečilo zaigrali skladbe zares dobro. V Igranje sem se tako vživela, do sem pohabila na vse oko,i sebe. Mogočen, naraščajoč fortfislma fuge me ¡e nesel kakor divji tok, Prepuščala sem se temu močnemu- občutju Z VSO dušo, da so me ob koncu zalili solze — toda pri tem sem se smeh’ l|ala in bjlo rm |i tako topla pn srcu. Tudi Adetki so se bleščali oči. Stopilo je k meni, ml stisnila roko in zašepetalo: »Zelo lapo si igrala, Evka! Hvaležno Sim tl. Zdaj pa le pojdiva!« Prav mi je bilo, da me ne sili še kaj zaigrati, Spuščali sva se s kora, in ko sem bila že na zadnjih stopnicah, taka da sem imela razgled po-vsej cerkveni lodji, sem nehote vzkliknila. V cerkev je pravkar stopil župnik Hlavač, kaplan Štvr in neki neznanec. »Čudovito ste Igrali, blagorodna gospodična!« je rekel gospod župnik Adelki. Adclkg je s smehljajem zavrnila hvalo ¡n rekla, da sem igrala |oz. Začudenje gospoda ŽLpnika je bilo še večje. »Kdo bi sl kaj takega mislil o vas, gospodična,« mi je rekel. »Res, kantorjeva hčerka ne more skriti, čigava jel« je dodal, mene pa je vsa obšlo čisto, zareče veselje. »Spre mite tudi mojo zahvalo za to užitek, ki ste mi ga s svojo igro nudili,« je stopil k meni neznanec, mi stisnil roko in se predstavil: »L'udov|t ¿tur.« Gospod župnik se 'e udaril z dlanjo po čeki »Ah, oprostite mi to nepozornost, gospodični, in vi, gospod urednik! Nisem se zavedel, da se še ne poznate...« Nato je predstavil ¿tura Adelki in povedal tudi moje ime, »Evo Jonoševai* je ponovil Štur in nasršil obrvi, kakor bi globoko premišl;eva . »Kantorjeva hči? Hm,,, kantar Jonas,,, to Ime pa sem že nekje srečal,« »Oče je naročnik Slovaškega narodnega časnika,« sem mu boječe pomagala. »Seveda, seveda I« .'e vzkliknil Štur. »Če se prav Spominjam, smo nekoč o njem tud) pisali. Zelo lepe uspehe Ima 2 društvom treznosti, kajne?« Pritrdila sem. ¿túr se mi je nasmehnil, meni po je pri tem srce kar plesalo. »Ali vam ni tu dolgčas, plemenita gospodična je vprašal Štur Adelko, ko smo prišli ven in postali na prostoru pred cerkvijo in župniščem, »Velikomestni človek se težko privedi na deželo.# »Poleti se do 'epše prebiti no vasi kokor v mestu, na zimo pa pojdem spet v Pesto,« je odvrni a Adel-ka in pradirno pogledala Stúra. »Mi po se ne bi mogli privaditi mestnemu življenju,« je pripomni gospod župnik in pogledal okoh sebe, kakor da bi hotel ponovno uživati znani razgled, »Tudi mem bi bilo tu všeč; tu je čudovito zavetje, duh bi se tu odpočil,«, je zamisljano rake! Šttjr. Gospod župnik ga je takoj prijel za besedo. »Obesite urednikovanje na klin in vrnite se k župnikovanju, Prišli boste no kakšno zakotno faro,« Hrupno se ;e zasmejal svoji šali, potem pa se je spet zresnil in s poudarkom rekel: »Ne, ne! Nikar ne poslušajte mojega nasveta! To bi bi a večna škoda za narod. Župnikov ¡momo, hvala Bogu, veliko, urednikov pa malo. Takih urednikov, kakor ste vi, pa... eh, ka| bi govoril! Kar ostanite lepo tam, kjer ste. Tam ¡e vaše pravo mesta. Saj pri tem lahko kadarkoli prihajate tudi med nos, podeželske ljudi, vsekdar boste dobrodošli. Upam, da se tudi sedaj nekol ko olje ustavite pn nas,-« »Zahvaljujem se vam zo bubeznivo povabilo, gospod župnik, toda v Bratislavi me čaka veliko dela. Prišel sem k Samku le za leden dni, največ za dva.-r s No no no! hlikor si že sedaj ne omejujte svo-ega bivanja. Iz tega bodo nastali tri|e tedni in |az vem, da bi se z dobro voljo moglo raztegniti tudi na mesec. Prej vas ne pustimo od tu. Kojnedane, gospodični Nosmehnill sva se gospodu župniku in Štur |e odvrni potem nekoliko negotovo: jNo, saj bomo videli. Za zdaj še ne smemo misliti na slovo... Tu je zares prelepo, pa tudi meni, da fudr meni, e sedaj tu zelo všeč.« Medtem ko smo se tako pogova^ali, sem imela priložnost, da si Ludov'ta ¿tura ogledam nekoliko natančneje. Nosil je lepo krO|en moder Frak m tesno SO prilegajoče sive hlače. V roki je držal visok klobuk, tako imenovani cilinder, podobnega odtenka kokor hlače Okoli vratu ¡e imel svileno ovratnico golob- U v urini pozdrav v Dr-ii-fli. V prvi vrsti sedijo, ptol. Jiivnikar, pesniti Čiri J 2lpbP-0.. ravnatetji-rn stav, irceia v Trs tri cir. Abramova, p rol Artica Kosovel (sestra pesnika fireiika Kosa ueifjJ, jug konzul D rano Žvab, dež. pos!artec dr. Drago Stoka. mlflililia je barve, ipetg pod brtida z okrasno sponko. Njegovo moško lepoto je še večala na kratko pristrižena okrogla brada teinnokostanjeve barve, ki mu ¡e obrobljala ves obraz. Jasen pogled temnih, globokih oči [e prodiral človeku do dna duše, Istočasno pa si neprestano čutil v njem — tudi tedaj, ko so hila usto resna — nekak topel nasmešek, ki je vlival ■človeku veselje do življenja. Gospod župnik naju je povabil, da bi stopili k njim, toda Adelka je odklonila, češ da se že večeri In morava domov. Drugi dan, v nedeljo, sva videli Stika pri službi božji. Vem, da je bilo moja udeležba pri božji besedi tisto nedeljo zelo skromna. Bog m to odpustil Če pa mi bo za to dodelil 'kazen, io bom delila z Adalko, saj se tudi ona ni mogla zbrati za to, kar se je dogajalo pri oltarju. Po službi božji smo se vsi srečali pred cerkvijo in tu je gospod župnik seznami s Štorom tudi go-spodlo inšpektorja Ostro luškega, njegovo ženo in Adelkine starše. štur nas ¡e potem pospremil. Hodil je ob strun] gospodo inšpektorja — na drugi strani gospod župnik — za njimi pa kaplan z Adelkinim očetom. Baron 'e delal družbo nama. Ko sem videlo oba Štora skupaj, sem ¡u nehate začela primerjati. Samuel je bil kako tri leta mlajši od L'udovifa. Po nastopu in poslovi se ni mogel pri merjoti s svojim bratom, natboli kričeče po se je od njega razločeval v govoru. Manjkalo mu ¡c tisto navdušenje, ki ga je izžarevala govorica njegovega broto. L'udovitove besede so poslušavce razvnemale, Samuelova govorica pa je nekaka poilu-šavce ohlajala. Ostajal je za svojim bratom vedno kakor v senci. Ob slovesu je povohil gospod Inšpektor župn,-kove, kaplana ter gosta na večerjo. Zvečer je bila v graščini zelo živahne. Blagorodne gospa je pripravilo slovesna večerjo, katero je plačalo z življenjem pol ducata najlepših piščancev poleg nekai gosi In rac, Adelka se je za večerjo skrbno oblekla. Dolgo je brskala po predalniku, dokler se ni končno odtočila za temnomodro muslmasto obleko z bogatimi naborki na krilu. Modra barva je pristajala njeni beli polti in ebenovinastim lasem. To me je priletno presenetilo, saj se je drugače lahko odločalo- Zato sem bila zelo vesela, da je Štoru izkazala tako spoštovanje. Pn večerji je Štur sedel na levici gospoda inšpektorja. Adelka je imela za soseda barona. Toda to večer ¡e bila podobna vrtnici, ki so ji poščipali trn^e. Na baronova vprašanja je odgovarjala raztreseno in sprejemala njegove poklone s slabotnim nasmeškom in zasanjanim pogledom. Z drugim ušesom |S namreč poslušala razgovor svojega očeta s Štorom, zato je pozabila na svoj navadni način pogovarjanja z baronom in mu je odgovarjala brez roganja. Ne vem, o čem se je pogovarjal blagorodni gospod Ostroluski, Adelkin oče, z urednikom Štorom, ker sem sedela na drugem koncu mize poleg gospoda kaplana. Čeprav so bila v jedilnici okna odprta, je biia vendar soparno. Zato je gospodinja predlagala, noj bi se po večerji preselili na vrt v senčnico. Gospodje so si s police na hodniku izbrali pipe po okusu- Bilo jih je tam vsemogočih vrst, razpostavljenih v dveh vrstah; utegnilo jih je biti kaka dva ducata; s krotkimi in dolgimi ustniki, glinene in iz morske pene, pa tudi pipe vsemogočih oblik in podob, Nato smo sedli v pletene na si a n [a če. Gospod|e so strastno kadil1. da bi dim pregna nadležne komarje. Temnilo se je in iz potoka v parku se je oglašalo enakomerno regljanje žab. Sijal je mesec in v njegovi srebrni svetlobi je bilo vse toko neresnično... V tem nenavadnem večernem ozračju se je tudi pogovor začel nekako zatikati in postopamo so vsi nehote potišali glas. Baron je pleteničil o tem, kako lep bi bil sedaj sprehod v dvoje kje po parku. Štur se ¡e zagledal iz senčnice po parku in poprosil dcuriačega gospoda, ali mu dovoli, do si ga ogleda, Adelka sc je takoj ponudila, da mu ga skupaj z mano razkaže. Baron se je dvignil, do pojde tudi on. Jaz pa sem slišala samo Štorov glas. Kakšna razliko v primerjavi z besedam! barona Rothschijtza! Nič takega, s čimer bi hotel vplivat! no domišliavost svo|e tovarišice, nobenih salonskih čvekorip s katerimi skušajo svetovljanski kavalir i vplivati no mlada dekleta. Adelka mu je rekla, da mu bo takle dopust le v korist, ker bo obnovil svoje moči, ki se v utrudljivem duševnem delu zelo izčrpavajo. »Delo je v resnic! veliko,# ¡e odgovoril Štur, »vendar sem vesel, da sem se odpravil v Plemiško Pod-gradje, saj sem spotoma pridobil spoznanja, ki ¡¡h bom lahko s pridom uporabil v Slovaškem narodnem časniku.# Na to se e z rahlim posmehom oglasil baron Rothsc h utz: sZa kak protivladni napad, kaj?« Štoru nisem videla v obraz, vendar sem ¡asno opazila, kako se je zdrznil, Adelka je nejevoljno premerila barona, ker |e opazila, kako hoče izzvati prepir. Toda gotovo se je tega zavedel tudi Štur, zato je odgovoril baronu z uravnovešenim, toda trdnim glasom, tako da so njegove besede pele, kakor če kovač tolče s kladivom po nakovalu, »Ne napadam vlade Iz neke ihte; branim le pravico, prikozu|em težki položaj slovaškega ljudstva in dajem nasvete, kaj nci' bi se pri nas izboljšala, do bi od tega imela korist vsa dežela.# Zdela se je, da je Adelkin karajoči pogled barona razjezi., seri namesto da bi se strezni, ja še iz z i-valneje napade : »Menim, do |e to Zadeva drugih, ki so bolj za to poklicani. Časnikar na| bravcem svojega- lista samo poroča, keij se dogaja doma in po svetu, in si ne sme prisvajat! pravice, k/ jih ima vlada ali parlament !« Tega nisem, mogla več prenesti. Vse v meni se je uprto ob teh nepravičnih besedah. Zato sem očitaioče rekla: »Kako morete tako govoriti, gospod baron, ko Slovaškega narodnega Časnika čisto gotovo nrii ne berete in ne veste, zo kaj se v njem gospod urednik Štur bojuje!« »Za panslavizem!« je astro odgovoril baron. Prihodnjič npprej RADO BEDNARIK FRANCETU BEVKU V SPOMIN! Guduvitu so učita usade iri veinOstnib steza! Oh najvišjeni zemeljskem jubileju na začenja pat v r;n■ ustnice zadrhtele, odi so se zameglile,- da govorim s Čedermacev imr beseda mi. -žemlja je zginila kot v mrču, z vsa teža je legla na inče.* V ozračje so po radiu odmevale besede: Danes je umrl sipvensJta pisatelj France Bevk. Kako naj bi govoril o njem, iedcij, ko so mu vsa naša sren pripravi;«ta jubilej? Beseda trepeče,1 misii, le misii podrhtevajo kot ranjene ptice ob zveličanem liku n/ega, ki je posvetil ¿¿vitri potrebam vseh Slovencev, in primorskih še posebej, svoj vetiki umetni-šiti dar, vse zaklade svojega srca in uma. Kaj naj bi mm še dat? — JVyepov duh glava sedaj n*d nami. On sliši naše misJi, Jat hite k njemu v neizbrisnih Spominih. Moto man; kot pol stoletja je minilo odkar svu se prvič srečata v Gosposki utici. Lep, črn f«itt je bil. kg je prišel po trpfei mladosti bajtarskega sina v cerkljanski 'Zakojci, po vajeniški dobi v Kranju, po učiteljišču v Kopra in Gorici, po kratkem učiteljevanja na Cerkljanskem, po fronti- in časnikarskem delu v Ljubljani, tata v Gorico Isgi usiužhenec jVanntne knji- garne. časnikar in pubticist. Bit je vedno nekam vase zatopljen, vendar v družbi veder in duhm/it. Gorica je bit« tedaj središče novega rodu, ki je utirat pot preko vojnih razvalin v nove kuiturne smeri, Tu- aa utirali nove smeri ptasbenik Kogoj, slikarja Špacapan in Čargo, pesnik Bevk, esejist Bes, pevce himene in pni, še mlajši. Vsak je rac lipe zidal in gradil. Bevk j c morai kpiatu pripeti deio za dva. pozneje za tri. Kar čudili smo se. kje zajema ta črnotasac boi; Šibke postave toliko moči za poklicno služba, za kruh za družino irl Se toiital Časa za iiterarno idealno delu, ki ni lakroi prinašata ne siave ne tvarnih dobrin. To je bilo V tistih črnih časiPi. ko je on prišei od svO/e prva čriice, objavljene P4l)(3 v ¡ržoškam Družinskem prijatelju, do impresionistične in ekspresionistične zbirke Pesmi leía 192.1 lak rti t /e bilo pri nas taka kot pa/ís a n v »Naši pesmi*; in Takrat so nos križati, do graba porttmii, prébitdli rtú-rtt srce, vse natía bfjlciintf sn v titmje ni? v doline knf v prt Veronike To bičanje, križanje, ponižanje je h mnlu morate? postati temeljna tematika psihološko poglobljenega in reolisi ičrtega pripovednika Bevku. Toda v vseh črticah, pavesiih m romanih razčlenjuje in izpoveduje človeka- 'že v mladostnih pesmih je pokazal to občečloveško in plemenito smer. Posebna v »Jutra*: Sije v men; jo iz mene, daj rola}, v oho me glej, če odpiraš svojo dušo, ne boi prazen šel naprej. Duše in srce je iskal zlasti kot pisatelj v vsakem človeku preko vseh bojev za pravico, Svobodo. Jju-bezen, za žemljo, in dom,- preko vseh elementarnih sif in sirasii — sa obstanek in življenje.. Dobrota, (opic človeške dobrotu, ki mu ni zamrla ne v ječah, ne v gozdovih, je sijcila iz srca skozi globoke oči v človeJeo. Začela je pri ainaeth, ki jih je imet srčno rad. Ko se m ga menda leta ts:)3 naprosil, noj napiše za indujo za tožbo, hi je še smela dotovaii v Gorici, za "Sigmo", k alto mladinsko povesi, je v enem tednu pripravi! PleSimoža. Za honorar sv a se pa z nasmehom spogieduia., čeprav je bil lukrui v denarnih StLSkoh, rtu Svetogorski nesti, ker je bil policijsko umOmran in brez vsakih rednih zazlužkav. Za mladimi je vse naredit, Kart je zbiral otroške pesmice, hi smo jih izdali v zbirki *Deca raja*. Pa spet nič ho norarja, izkupička tudi ne, ker je večino teh knjižic noiicija zaplenila. No, dragi France, naj li bo tudi la honorar na oni strani nakazan, Knjizicu pa itak nikjer več ne najdete m je menda celo v bibiiugra/iji pozabljena. Posebnost Bevkovega značaja ja bila iz redna da ¡aunOrí. •Snovni je tudi med sprehodi in vedno opazoval ijudi in okolico z duhovnim očesom. Ko sem ga nekoč vprašaj na sprehodu pod uršutinskim zidom, odhod tolikšno bogastvo njegove fubutisiike, v kmučkih, meščanskih, zgodovinskih, nefegiririb, patitično-tendenč-nih in z ¡osti v mladinskih povestih, se je nasmehnit: »Opazovati moraš, opazovati vse okoli sebe, pa vse v sebi premleti in nato napisati in odeti z dobroto, prizanašanjem in razumevanjem. * Pisal je hitro, tudi po dvoje, troje del h krci ti s pomočjo svoje žene Dava rine, ki ga je povsem razumela. Dogodki in osebe so pa morali v ameinifeovi duši rasti in počasi dozorevati v končno podobo. Spominjam se, fenka je rastei njegov vetifei Čedermac. Pu konfinaciji, menda leta 1935, je imet še vedno policijski opomin, da mora biii ob gotovih urah doma, da ne sme sprejemati znancev in urijateljev. Takrat sva hodila skrivaj no sprehodni pum^nsfe nb opoldanskih urah od Katarini ja do bivndo. .Snov a ¡ je svojega kaplana Martina Dan za dnem svti govorila o Beneški Sloveniji. o Trin-ku, kaplanu Kafolu, u trpkem tlvljemu na skrajnem zapadli slovenstva, fey'er ntšO smeli Íyltdje rtift p« svoje več moliti Vse si ie zapisoval, še posebej študiral zgodovino zemlje pod Matajurjem, bral članke, nove odredbe. parkrtiE si je celo skrivaj upal do 1/irimo k, Trinku in do Spetno íííovenov Tako je rastel zgodovinski Čedermacev lik v strahoviti in iesnični podobi Tudi v manjših povestih je vodno zajemaj snov in pripoved iz resničnega življenja in dogodkov, - Opazovati moraš.* je la umetnik človek vedno ponavljal -Tudi preprost nadur kakega poročila v drtevrtife tistih ti da snov za povest ati zgodbo." Da, človek-UFTietnik, takšnega se nam je JiOzüJ Bevk, kt sm« ga poznali že v pntadih, letih. Svojo umetniško silo je tesno družit z oplajajočim in razdava joči ni živi jen jem Zato flirfi preprosto ljudstvo rario sega po Bevkovih knjigah, ker jih razume., ker je večina znastia is domačih trpkih m srečnih tat, is starih dni trt sedanjih Časov. Posebej pa še prirrtarski človek vidi V njih Samega sebe kot v ogledalu. Še za Kamnarjevega Jurija, povest 0 povojnih razmerah v nuil re ij tiskih kamnolomih, je pisatelj Šei na Kras, da bi go sposnai kot svoje gore. Gorico in JVst. Umetnina je je v Bevku dolgo časa porajala, šele ko je bit« zrela, jo je naglo napisal. Poslanstvo umemfta kot glasnika pravičnosti in pravice, resničnosti in resnice, predvsem pa bridke ljubezni do svojih ljudi in svoje prsti, to je čutil Bevk ¿rt od (ega bogastva je menda tudi nam, ki obujamo v teh dneh po njegovi smrti čiste spomine nanj, zapit stil drobec dragocene dedšČirtB, preroških opominov m vidnv. Da, Judi vidovJ V črtici " lindar posije scirtce..." uči,- Kajfuijše ye v tistem trpljenju, ki ni zapiso.no S krvjo in je staro kakor Kajn. Trideset in trideset in še po trideset Judežev fskorijotov prešteva trideset srebrnikov in po i,'ubija Gospoda. Skozi ves popolnočni mrak pojejo petelini svojo dvOynO pesem ul še pred tretjo pesmijo se oglašajo 1'etri ¿n polagajo roke na prsi: »Ne- pelzrtUrti geli* Besede je zapisat tak naf, ko SO živeli med nami farizeji in cestninarji in ko smo na Primorskem živeti veliki petek in prehoditi vse postaje trpljenja. In nadet-ljuje skoraj z melodijo sončne pesmi, v Kadar posije sonce vstajenja, se oglasijo zvonovi svetega Vida s Pincufe, rtaio zapiuka tisti s Travnika, kot bi lOŽiJ za tolminskimi puntarji, katerih rod /e skoraj izurtlri, ko zapojeta svpii .h n Mm in stolnica, se prelije ozračje v eno saíno čudovito harmonijo sonca in glasov,- od svežega Roka do Solkana ena samci luč in zvok. ie iz datjave nekje brni. Čfoveška beseda in človeške oči dobijo poseben sijaj in zvok." To jo njegove besede! Nisem hotel razpletati učnega ali šolskega literarno- zgodovinskega uiti ja o umetniku in aketdemiku Francetu Bevku, marveč postaviti pred vašo rniset obrise na podobi človeka-umetnika, take kakor sem ga poznal in občutil pred pot ttpletjem in kakor še ta trenutek živi v meni. On se ja na svoj veti ki četrtek, na svoj osemdesei-letni dan poslo-vit ud. nas kot od svojega Čedermaca. ■• .okrenii se je. izginil za gričem, uionit v zelenju, v soncu, v ptičjem petju.* — Toda duh preroka in vidca, ti si še nad nami:' — Ostani.' ZAKAJ MAMILA? Uživanje mamil e danes eden od problemov, ki nas najbolj vznemirja. Vemo, do bi Sl zaman Zuliskali oči, češ, naši mladini ta nevarnost ne preti Nekuteri sa tolažijo, češ, do je ta pojav isto kakor alkoholizem v preteklosti. Toda zdravniki trdijo, da je uživanje mamil neprimerno bolj nevarna Strast, predvsem zato, ker se ji predajajo mladostniki in mladostnice. Mamil je Sicer več vrst, obstajajo hujša in manj huda mamila, a prav vin imajo posledice, ki so hujše kot so posledice ulivanja alkohole. Zakaj se torei mladinci predaja lej razvadi, kljub temu, do ve za posledice? Sociologi in psihalagi v deželah, kjer je Vprašanje mamil Starejše kot pri nai, pravijo, da Se k mamilom zate kajo mladostniki, ki upajo, da boda s tem bolj razvili SvajD osebnost, do bodo premagali v sebi strah in se bolje uveljavili v družbi. Znano |S, do je posledico uživanja mamil ha, da žrtev spremeni svoje vedenje, do začne čutiti mejo med seboj in med svojim okoljem — da se torej nekako umakne iz realnega sveta. Nekateri, in teh je gotovo precej, pa se lotijo uživanja mamil samo zarodi tego, du ne za ostaja iu za drugimi, torej, da posnemajo druga, ki To že delajo. Kdo nosi odgovornost za to, se vprašujemo. Brezbrižnost staršev zg vzgojo otroki Njihova nemoč, dci bi sledili otrokovemu razvoju? Ali je morda kriva preveliko svoboda, ki jo imojo dones otroci? Ali je kriva družba, ker je dopushia, da je prišla, tako nevarna stvar v roke mladini? Kako lemo o d pomoči? Jasno je, da bi rešili problem le delno, če b skušoli samo prepračiti Uvažanje mamil. Mnccjn več upanja na rešitev bi bila, če bi se združili v borbi vsi, ki se čutijo odgovorne zn mladina in imajn nanjo v p.1 iv, to SO starši, vzgojitelji vseh vrst, zdravniki ¡n sociologi. Pri nas je borba proti mamilom šele v začetkih. Go vari se a nekaterih ukrepih, o sodelovanju med policijami vseh evropskih držav Amerikflnski sNarcotic bureou* noj b" odprl pet podružnic v Italiji, zdravstveno ministrstvo naj bi bilo dalo navodila lekarnam, rav.iaieljslvom Šol in psihidlričnim bolnišnicam. Zelo zanimivo je, da Judje in Nemci uživanja murniI ne poznajo. Prvi zala, ker sa globako religiozen nd-rod, drugi, ker je v njih vkoreninjenci spoštovanje da dela in dolžnosti. Globoka spoštovanje življenja človeka obvaruje pred ahčutkam notranje praz-IlOle. Razjmer, uravnovešen in močan mlad človek ba skušal s svojimi lastnimi močmi in s svojim delom kaj doseči v Življenju. Ugotovljena ¡e namreč, da so uživa-'elji mamil predvsem mladeniči z zakasnelo puberteta, S homosekiudriiml nagnenji, s podpovprečnim kvacien-lom ¡maligen«, ali pa infantilni in preobčutljivi tipi. Dru. gi važen činitelj pa je okolje, v katerem mladinci rase. Statistika je doknzaia, da je od '150 mladostnikov, ki uživajo mamila, kur 52 tukill, ki sa otroci ločenih staršev ali pa sc njihovi starši alkohol iZirafli. Zanimiv je tudi podatek, da jih ¡e od stopetdeseti is izjavilo kar pehnde-vehdeset, da so z roditelji sprti. Zanima nos vpraša.njE, ali se je mogoče odvaditi te strasti. Zdravniki odgovarjajo, da ne, kajti uživale mori ju CI ne, hashisho al derivatov opija povzroči v mo- žganih spremembo, zaradi katere se ni več mogoče z lastno valjo odvrniti od mamil. Le precizen in škrbin zdravnikov poseg tu lahko kaj opravi. Slvar ja Inko huda, da morajo celo do;enčku matere, ki je uživata mamila, dodajal, nekaj časa mamilo, sicer hi dojenček umrl, dodajati nekaj časa mamila, sicer hi dojenček Življenja počasi, počasi :e izgubil valja do dEla in do življenja in pozabil no vsako človeško dostojanstve-Vsu mu je brez smisla, vse razen uživanja mamil, N s Čuti v sebi ni kakega zagona, spomin mu oslabi, glava se mu zdi lahka, udje težki kot svinec, minute se mu zdE dolge kot une, ure kat minute. Kdor pride to k o daleč, da pokadi šest do- osem cigaret monjuane no dan, mora priti do samomorilnih mi s li ali do zločinskih nagnjenj. Kdo tore| nosi krivdo za ta pojav? Obtoževati sama današnjo družha, bi bila krivično, čeprav v resnici nosi velik z.el odgovornosti. Mlad,na namreč čuti. da je družbo, v kateri živi, brez idealov, da pa je polna krivih prerokov, ki prid gajo popolno svobode ¡n širijo zmotne prepričanje, da se osebnost razvije le no podlogi lastnih Vkušenj Vzgoja dones ni zaupana samo staršem, to je jasno. Zato bi v borbi prali mamilam morali zastaviti svoje sile vsi pedagogi, ves lisk, televizija, duhovska. in državno oblasl, Moral bi pomagali mladir', de pride da spoznanja, du moraš i)i skazi dolgo lu strogo šolo, preden moreš sam lačiti dobro ad slabega m samostojno zastavki korak v življenje. Da, zavzeti bi se marali prti v vsi in ta predvsem s sva-jim I ustni m zgledom, s sva j a lastno trdnostjo in vitalnostjo ter z zaupanjem v pravične ideale. OB SEDEMDESETLETNICI AKADEMSKEGA SLIKARJA TONETA KRALJA Ta m e s e c je v Kostanjevici, tem čudovitem dolenjskem mestecu, retrospektivno razstava slikarja Tonela Kralja, ki naj ti pnktsmlfl vsaj delček njegove izredus življenjske umetniško delavnosti. Kol pravijo poročila, ilepa ni oh is kul o kake razstave toliko ljudi kot prav ta, če človek izrazi svoje pdinanje in hvaležnost umetniku na tsi način, da občuduje njegova delo. potem se primorski Slovenci spoštljiva srečujemo s umetnikom Kraljem vsuko nedeljo v mnogih naših cerkvah. Odel jih je v slovesno izpoved Evangelija s čudovitimi živimi barvami, ki so izraz našega pokolertja. Kol romar jc hodil O-d postaje do postaje ob naši narodni meji in je taka nastal V lUtŠih cerkvah venec umetnin, ki diha našo da-mašna it, ustvarjeno S Čopičem in I duhom slovenskega umetnika. Ob življenjskem jubileju izražamo slikarju Tonetu Kralju iskrene čestitke, belimo mu zdravja in mači. da bi inogel strniti celotni venec umetniškega dc-in prav lu pri nos in dati takD cerkvam nu meji trajno pričevanje nušn navzočnosti, Mladika in Društvo slovenskih izobražencev mn je izrazila voščila in go povabilo v Trsi, kje-r mu želijo slovenski izobraženci posvetili večer. Ume! ni k je vabilo sprejel. Veselimo se snidenja z njim. TABOR TRŽAŠKI H SKAVTOV EORis Pangerc ¡Rož, Podjuna. 'Žila l venec Ireh datin / moja domovina, J narod moj trpin * ffoiiko resnice? je v teh besedah! Že dalj časa sem si želel spoi.na ti Koroško in končno se je na m, skavtom, letos ptrntidiia. iepa priHažncifri.- konec julija nas je 40 faniov iz 'IVsia in okoiice odšlo no taborjenje v to čudoviip deželi co nred Kafovauftomi Tam so se rutin, pridružili še koroški brat je. Štirinajsi dni smo taborili v itsient prelepem svetit, domov pa smo se vrrtiii z lepimi spomini. Ljudje SO prijazni in ko v lebt Spoznajo Slovenca, postanejo zgovorni in pokažejo svojo pravo podobo. Pravo podobo ip'udi spoznaš v okolju, kjer se življenje odvija. Tako smo nekoč obiskali posiilno. Liud-je, posebno če so bili Je trezni, so med seboj povorifi nemško. ko pa smo čez čas začeli peli slovenske narodne, sp se nam pridružiti, No. kakorkoli že, Stdarti so prijazni ljudje, To sem lahko dognal, ko sem nekega dne raziskoval z drugimi ikavfi sirupa potujta, Pot nas je vodila mimo mnogili doma-iij- Posebno velika je Pipan cva, kjer smo si a p jedri (i lepo poslikane panjske končnice. Prijazna Gospodinja nam je ponudila zelo dotmo pijačo,1 vodo z razredčenim sirupom is smneftoviji vršičkov, ki ga je sama naredilo. Res odlična pijača. da si človek pokusi žejo. Oh enem S pijačo nam je prepovedo vida veliko zanimivega v svojem pojočem rožanskem narečju JCe-r se nam je letos nudila priložnost. smo naredili velik iziet z avtobusom po Koroški. Za mlajše, ki niso nikoli prej videli A vat rije, je bilo pravo odkritje, izpod vznožja Košute smo po ozki soteski prišli V široko doiino, po kateri teče Drava. Pokrajina, mimo katere smo se vozili, je brin dokaj pestra,- prijazne vasice so se vrstile z nepreglednimi polji koruze. Avstrijci ni SO več i-krompirjevo!* pač pa. »ka-ruzovciker jiin koruza prinaša večji dobiček. Pred vsakim nnse-ijem stoji tahia z imenom kraja, napisano pa je le nemško trne. Po hitri ecsfi smo kmarw dospeli v Celovec, ki nas je sprejel ves odet v zastave. Zuslav niso DEČEK S PSOM Andrej je svoje prvo tržaško jutro prebit v postelji. Pozno je že bilo jn medla zimska ivefio&n it! je žolio usipata skozi majhno okence na Andrejeve kodre. Mali je bil do vratu zarit v zatohlo, bogve kolikokrat poSito odejo. Tesna sobica je bila Pireja in zaprašena. Stene so bile obledele in vlažne, da iti bilo več razločiti njihove prvotne, barve, ker jo je vlaga že močno razjedla„ Po tleh je bil razpokan parket, iz katerega je zaudarjalo pu ptesnl. Pohištva je bilo malo. V stari omari nasproti vratom je bilo Zloženih nekaj revnih otroških obleke. Bila je tako pok vu rje rta, da se njenih vrat ni dala več zapreti. Kot dopolnilo k pohištvu je biia še vojaška »branda«, ki je bogve po kakšnem nesrečnem naključju končala v lej revščini. Andrejček se za tu tri zmenil in je vročih Uc užival globoko jutranje Spanje. Noge mu je grel velik kuža Poppi, katerega je bit pripeljal s seboj kol edino premoženje iz daljne domovine. Kmalu bi bil izgubil še tega, ker ga na vlak niso pustili. Peljati bi se maral v živinskem vagonu. Toda mania ni imela dovolj denarja, še za potovanje si ga je bila komaj prihranila. Ko je Poppi zaslutil, da ho moral zapustiti svojega malega gospodarja, je začel tako milo javkati in cviliti, da se je še postajnemu načelniku zasmilil; pa so ga le nekam stisnili. hi zdaj je kuža ležal Andreju ob stopalih, se oziral po sobi in pomeiikoval, Zunaj se je dvignila bitrja in <-ezko putresovanje razpočenih šip je dečka prebudilo. Sprva se ni z.avcdcl, kje pravzaprav je, iti je že hotel poklican mamo. Pa jc zagledal Pnppija oh sebi in se je v hipit domislil vsega. Oblekel je, kar mu je bila mama pripravila prejšnji večer, in stopi! še bos v kuhinjo, ki je bila obenem /udi mamina soha. Andreju je bilo mraz.. Notice je vtaknil v modre nogavičke, ki jih je mama dolge novi pletla zanj. obul pa si je edini par čevljev, ki ga je imel. Nato je začel stikati po loncih, kje bi bilo kaj za pod zob. V Rasem trgu in vzdolž kanala. Gleda! je ribiče, ki .io vlekli na sttho svoje barčice, jih krpali, barvali in jih nato lepe in svetleče se zopet spuščali u vodo. Mesto se je prebujalo iz zimskega spanja in po ulicah je vršitlo. Posebno v jutranjih in zgodnjih večernih urah je. Andrej rad opazoval vzdolž trga mrzlično motoviljenje avtov, tovornjakov, avtobusov ¡>j ljudi. Zjutraj te Andrej navadno odšel najprej k. vodometu pred cerkvijo .su. Antona, kjer je napojil Poppija. Nato sta se trenutek pomudila med starčki, ki so sedeli tam, se greli na soncu in ju smehljaje opazovali- Kdove, če ni deček s svojini kužem za trenutek pomladil s svojo svežo mladostjo, s svojo svileno otroškostjo v malih črnih očeh ta srca, ki su se že čutila svetu v napoto. Ko je Poppi obvohal vse stote, sta jo mahnila proti Rus etn mostu. Obšla sta Vš£ Stojnici in Andrej je vedno kot zadnjo obiskal neko večjo stojnico z. teseno streho, do vrha obtoženo z igračami. Ustavil se je pred prodajalno mizo in s pogledom poželjivo boža! mcfžičke, avte, pištole, puške in vse, kar lahko razveseli majhna otroško dušo. Opazoval je, kako se je ti; ati ona mama približala s svojim sinčkom stojnici in spustila prodajalki v roko večjo vsoto za lep, velik tovornjaček iz plastike. Tudi sum bi bil rad imel kaj podobnega, da bi se doma igral. A njega nihče še pogledal ni in je moral samo opazovati in uživati v domišljiji to. česar v resnici ni mogel. Poppi je pohlevno sedel ob njem in ga včasih postrani ¡rogle-dtd, češ; »Saj imaš mene. ki sem ti zvest prijatelj.« izobesili zaradi rjošepa prihoda, pač pa zaradi velesejma. mirna ka terega SrrtO se tudi peljali. Naslednja točka našepa izleta je bila Gospa sveta, kjer suio imeti slovensko mašo, Po maši smo si iepo opitrduii cerkev. Iti je sp rejenci iz kamnov nekdaniepa rimskega mesfCf ViriHium. Nekaj časa smo se ustaviti tud: ob vojvodskem prestolu, krersmo si priklicati v spomin obred ustoličevanja, hi sma se ga. nčiii V Šoti. Obiskati smo tudi Visoko Ostrovf. CO. to je osamljen grič, iz katerega kar raste grad, katerega obdajajo Števiirjn obzidja, stolpiči in podobne utrdbe .. C rad ja tepe bete borve prsv kot v provincah... Trenutno je grad spremenjen v gostišče, kttr donosa grofu saiiden dobiček, Pop v tabor nas je vodita še mimo l^rksksgn jezera, zilto smo iž-rabiii pritoinost, da $mo se pošteno okopati fnajprej v jezeru, potem po se je wiii dei,.A, Za zaključek še majhen skok v Celovec, kjer smo se slučajno (N dobiti vsi skupaj v naj boli ši mesti» «Inšeičartil. Potep te pa izleta smo hoditi tudi po hribih Obir, Kniuta, Setiči. Obiskali smo slikovito dolino Korte, ki je narodni park, V istoimenski vasi pa imti lah ko Opazovati akftd kiparja Franceta Gorše ta pri delu To je le del prostorna, ki smo pa iivedti telos nci taboru, Kes se ni smo doi^očasitit Tako smo spo- zna-li nove kraje trt budi. kar' se mi zdi nadvse pozitivno. ALiiš Lupino Diskusija po predavanju prof. Tomaža Pnvšj ča. Predrtim tet; odgovarja. m lfi ¿t L Va PROSVETNI PRAZNIKA V NAŠI DEŽELI čh sme bili v letošnjem poletju na počitnicah lije na debeli, ¿mo lahko opszjii, da so praznovale vasi, ali boli e župnija. svoj Ega Farnega zavetnika z verskimi, pa tudi s skromnim: prosvetnimi prireditvami. Zanimivo je, da smo to opazili tudi v revnih in o-ddai¡enih krajih, it j ar sicer še ni kakega kulturnega ah prosvetnega, utripa. Žal, se v splošnem te prireditve in praznovanja uiso dvignila na raven povprečnega prosvetne^E* praznika. ampak so ostala pri vaški zabavi. V mislih imamo KanaJsko dolino. Kraji v tem območju so kul turno zelo zapuščeni. V Na-borjetn, Ukvab, Ovčji vesi, babnicah in celo v same m Trbižu so gostilne, v nekaterih gostilnah imajo televizijo. nikjer pa ni kakega prosvetnega doma. v Trbižu js pač kinodvorana, sicer pa ničesar, in vendar čutijo ljudje potrebo tudj pu duhovnem užitku. V počim ionh. ko je več turistov v teh krajih, si narode praznik vsaj 5 tem. da praznujejo far nega patroma. A to praznovanje je zelo skromno. V cerkvi 50 cerkvene slovesnosti, a zunaj, na trgu se prične in konča v glavnem z jedačo in pijačo ob zvokih kake zelo povprečno avstrijske ali domača godalne skupine, ali pa niti te ni. Fantje so trudijo in potijo ob kuhanju klobas ali pripravljanju čevapčičev, ker ¡¡e jim zdi to pač posebnost, ki bo privabila predvsem turiste Tniljo vino in Ln je vse. v Uk vab, kjer ima to pralno vanje edino še slovenski značaj, imajo vsaj to navado, da vaški fantje zapoj o pred vsako gostilno v vasi nekaj narodnih pesmi, potem ko so obkrožili domače dekle, ki drži na pladnju Štefan vina. s slovenskim šopkom v grlu steklenice. A vsa se potem konča s preglasnim petjem in s prevelikim pitjem. Treba bi biln bolj misliti, kako vasem v naši deželi nudhi nekaj duhovnega, prosvetnega užitka ob vaških in župnijskih praznikih. O pazili smo, da to IjudjH prit ne h ujej a. Na morajo jih zadovoljiti le kluba Andrejček ga je pobožal in zavzdihnil, kot bi j?!di hotel pritrditi, Nato je zaril roke v oguljene iepe in jo malomarno mahnit na pomol opazoval ladje. Naslednjega dne se je zopet vrnil k stojnici. Vsak dan je hodil tja gledat ¡n sanjat krasne igrače. Nekoč si je upat stegniti roka in pobožati kopito lepe, velike puške, ki je bila obešena prav nad njegovo glavo. Tedaj se je prodajalka oholo upkačila in ga pikro ozmerjata: »Pusti, smrkavec, kaj si boi še izmislit! Težko l.e prenašam tebe in pa to nesnago pasjo tukaj! Da mi jo pri priči odpeljal!« Andrej rrf bil hud — le na jok mu je šlo, da si je upat odgovoriti: »Maj Poppi ni nesnago.it Solze so sc trta udrle po litih ni rti ti ovlažile ustnice, Prijel je Pop pijU za pasek okrog vratu m ga odvedel od stojnice. Solze so mu zameglile- pogled, da ni videi, kod stopa. šele ko je zadel ob mladega, nadutega gospodu, se je zavedet, da stopa po pločniku proti domu. Rad hi bi! vse potožit mami, a je tedaj še spala, ker je prihajali! jpozno ponoči domov. Andrej sicer ni vedet, kod hodi. vprašal pa je tudi ni; če bi se ji zdelo potrebno, bi mu bila že sama povedala, Andrejček pa je mislit, da hi jo užalil, če hi stikal za njenimi opravki. Njemu je bilo dovolj, da ni bit lačen in da jc imet čeden dom. Ponosen je bil tudi na mamino lepoto. Zdela se mu je vsak dan bolj ljubka in bolj skrbim. Skrbela je zanj, da je bil vedno čist in preoblečen in tudi Poppijit je vraži/! prinesla kaj za pod zob. Celo piškote ga je naučila jesti, česar se Poppi ni hranil in se je včasih dolgo oblizoval, potem ko je dva, tri pospravil za zajtrk. ■k Nekega jutra, bila je še zgodaj in mesto je bito še mrtvo, je izza nekega vogala pripeljal majhen tovornjak, na katerem je bil velik lesen zaboj. Andrej je od kanala dolgo motril tovor in njegova prva misel jc bila, da je to kakšna nova stojnica. Škrlatni odbleski vzhajajočega sonca, ki so se usipati od šip, so se v njegovi domišljiji na mah razdrobili v tisoče avtomobilčkov. pisane žoge so poskaka--vate krog njega, tisoči vojakov ui vojaških vozov so stali pred njim in čiririiir ie njegovega povelja. Lepa, usnjena kavbojska obleka S svetlečo se šerifom-'s ko zvezdo je ležala pred njegovimi nogami, toda ko se je sklonil, da bi jo poboitd, je otipat ie mahedravo suknjo cestnega pometača, ki jc tisti trenutek šei mimo. Možakar je lakinkat in si nekaj zagodrnjat v brke, Andrejček pa je razočarano posmrknil, ker se je zopet znašel ob kanatu, ves sani s svojim psom. Medtem so zaboj žti postaviti na tla. Videt je, kako starikava, rdečelična ženska znaša k zaboju neke škatle. Andrej se je mehanično prestopil ln, ne da bi se ruvedel, se je radovedno' približat gospe. Videl je, kako se je polovica prednjega dela odprla in sivolasa glava drobnega starčka je obtičala med kupom igrač, prav takšnih in še lepših, kot jih je malo prej sanjaril Možic je nekaj dopovedovat zenski, ki je morata bili njegova žena, Irt ko sla se sporazumela, mu je ta začela podajati zaboje v notranjost- Andrej se je prilepil k stojnici in z očmi požiral vsebino tistih škatel, ki jih je možiček odpiral pred njim in v katerih je bito nešteto samih lepih, pisanih, očarljivih igrač. Andrej jc gledal, sanjal in uživat. Gospod in gospa pa se nista zmenila zanj, ampak sta vsa nasmejana kar naprej razobešala svoje bogastvo. Praz.ne zaboje sta potiskala za stojnico, kjer sta jih zlagala na kup in povezovala z vrvico. Andreju se ni mudilo domov, Vej prevzet je sledil starčkoma, ki sta krušita svojo stojnico. Držal je Poppija za gobec irt mu od časa do časa pošeprtil: »Vidiš, Poppi, ko bi imela denar, bi si lahko kupila tisto majhno žogo lumle kotu. Za oba bi Bila primerna in v moji sobici hi se lahka igrala z njo. Poglej tisto pištolo tam, na tretji polici, kako se sveti. .Faz bi bil cow-boy, ti pa moj konj in hi se šla Indijance.* Andrej st je želel, da hi gospod m gospa nikoli ne nehata razobešati. 7. etibn očesom je škilil na kup Sc nepospravljenih igrač, ki se je neusmiljeno manjšat Gospa je ljubko sitnarila in hitreje podajala hlctgo možu v ruke, da jo je la komaj utegnil dohajati, He-nadatna ptt je možu, ki je stal riti lestvi, cht je dosege! najvišje police, zdrsnila iz rok velika mucka iz črnega in belega platnil-Odbila se je od lesene stopničke lestve in padla riti ulico, Gospod in gospa se še spogledati nista utegnila, ko je Poppi že planit, jo rettčaje zgrabil za vrat trj jo prinesel Andrejčktt. Ves ruzburjen je vzel deček TftUCO V naročje, presenečeno pogleda! kužka in igračo s tresočimi se rokami ponudi! gospe. »Morda pa mi bo le kaj dala za to uslugo« je pomislih Starčka sta Jtj nasmehnila in ljubeznivo ogovorila dečka. »Kako pridnega kužo imaš, kako mu je pa ime?« »Poppi,* je plašno odvrnil Andrej in še vedno molil roke proti gospe j. »Poppi! Hh. Hvala lepa, Poppi.« st' je obrnila ženska na psa, kot da je na muca popolnoma pozabila. f'Res, iz srca sem vama hvaležna, ker sta mi rešila tako dragoceno igračo. Preden bi jaz prišla ven„ hi jo kdo v naglici Že pohodih« ¿■Res, gusptt, Poppi je bil priden. Koliko pa stane tak muc?« Gospa ga je pogladila po laseh. «-Ali bi ga rud kupil?« »Ne, danes ne, ker nimam denarja, ¡damo bi po malem prosi! in čez kak mesec bi muca lahko kupih* Gospa se je še bolj ljubeznivo nasmehnila. Mož jo je rahlo dregnil v bok. Andrej tega ni opazil. Iz njegovih oči je sijala nedolžna požel/ivnst pa igrački. Zasmilil se jima je, ker je bil laku preprest, naraven in iskren. Vzela mit je muca iz rak, strgala proč listek s ceno iti n ut ga takoj zopet ponudila, rekoč vedro: j»Tvoj jel« »Moooj!« Andrej ni verjel. «Vzemi in nesi ga ¡kikazat mami.« Andrej bi bil zavriskal od veselja. Stisnil je muca v naročje in goreče poljubil roko prijazni go-spej. »Zmeraj vam bom hvaležen!« je izjecljal, se sklonil k Puppijti, ga obje! in nci glas zajokal. |D n 11C j se in vino in ples, ampak čakajo nekaj več: nastop kak iti pevskih zborov, morda kake folklore, kake kvalitetnejše godalne skupine, morda £e kakega manj zaluevnegii literarnega tilj dramatičnega nastopa. Pred leti so v Trbiž ¿a prihajale razne folklorne skupine iz Jugoslavija in Avstrije, saj je Trbiž na sti k ali šr: li l.reh k ul L ar, ic Žal, da so vabili Makedonce iz Jugoslavije. namesto, da bi povahili Slovence, ki 50 le bekHj kilometrov od njih, oziroma med njimi samimi. in kakor Kanalski dolini, teko mislimo, da je potrebno tudi dni gim vasem v dežeii priključiti pri praznovanju vaških praznikov več prosvetnega programa. Obilnim te lesnim užitkom, s katerimi prire ditelji najvljč zaslužijo in zanje tu di poskrbijo, je Lreba dati tudi več kulturna brunu. Ob župnijskih praznikih naj zato prosvetna društvu Ln krožki po naših farah vztrajajo pr j prosveL-ni prireditvi, kjer pa še nau začeli 5 to prakso, naj zitč no. Vedno bolj spoznavamo, d» je bil sklep le vrste, ki smo ga sprejeli na skupnem posvetu Slovenske prosvete že pred leti, dober in pameLan. »Jernejevo- na Opčinah se vedno bolj uveljavlja, praznovanje v Bazovici dobiva vedno večjo širino in podobno Uidi drugod. Farni piitron, ki so ga izbrali naši dedje za zaščitnika, nai doživi počastitev v cerkveni liturgiji, zunaj cerkve pa predvsem v lepih sproščenih pro svetnih prirodi L vali, na katerih bo udeležena vsa župnija, ki čuti to skupnosL. Jože Peterlin 1 Med predavanjem v Dra^i so v prvi vrsti t>rof. Javnika r, p nor Kocbek, prot. B. Pahor, reJzior »Korotana", p. Tomašič z Dunaja. A. Heja. DROBNA, A POMEMBNA VPRAŠANJA DANILO SEDMAK g K O lo PU ŠČA N J U 1)01// N OST J! O tem problemu, hi je danes zelo aktualen, je ¡j. Danilu Sedmak v Mladiki it, 6-7. odgovorit it M.M., ki je ieiei videli mneri/u Miadike u Opuščanju dolžnosti v današnjem svetu. Iz amertjeriepa odgova ra odsevajo zelo čudni pojmi, ki jih ima avtor o dolžno-iti/i bi pa njegovem ne bi smete imeti mesta v človeški družbi. Tisrim, ki pravijo-, da. brez dolžnosti svet ne more obstajati. odgovarja takole,- Tudi brez pravic bi svet ne mogel Obstajali. To je čisto pravilno. Pra vice in dolžnosti bi se marale briti. Ker pa vsi govorijo iamp a pravicah, je jasno, da to ne bo pripeljalo do dobrega, krrapa- /n je neftop, C, avtor pravi, da v imenu dolžnosti ie nemški vojak ubijal. To bi moralo biti avtorju čisto logično. ker nemški generali, ki so ukazali moriti, so to delali po SVOJI VESTI, pa SVOJEM PREPRIČANJU in po SVOJI IDEOLOGU J, t.j. pa tisfiJl normuh, ki so avtorju prijvep za življenje, pa so vendar z-gresitt, in še precej. Govoriti o življenju brez dolžnosti je nesmisel Otrok tnora ubogati in oče mora zanj skrbeti. Delavec Fjiarn narediti neko rfeio, če boče, da img pravico do plačila. Vse življenje Človeka bt maralo upoštevati to medsebojno razmerje. Toda še neba j je treba omeniti. trt sicer to, da je čioveb nagnjen bolj na slabo kakor pa na dobro stran, kar spoznamo iz tega, da za slabo ni treba posebnega truda, za dobro SO dostikrat potrebne žrtve, katerih ?e človek prav rad izogiblje. Po vsem tem je jasno, dn brez nekaterih zapovedi, ki so kažipot človeku, bi ta prav gotovo zašel. So pa tudi neke dolžttojti, ki jih ima človek do Boga, o bateriji ljudje neradi govorijo, toda bočeč, nočeš, zgodovina nam priča, da so rovtto te dolžnosti rta/važne/še za abitoj in sreča čtOveba, in zato k er Bop rte plačuje vsako soba to, mnogi misji/a, do prt ru in da tudi dolžnosti ni (C. J., Goricat. Zahvaljujem se svojemu kritiku, ker mi e tem daje možnost dialoga, možnost boli jasne razlage rubrike -Drahma, a pomembna vprašanja- Jn ker dokazuje njegov dopis zanimanje za problem, o katerem nem pisal v junij s ki številki Mladike. Kubrika -Drobna, a pomembna vprašanja-* trnu. namen osvetljevati vprašanja današnjega človega zgolj S psihološkega stališča. ZuLu m: as vetij u jam vprašanj Z moralnega., teološkega, s uti talnega $ta.Li6čg ipd. To lahko delajo drugi, jaz ne morem iz pne prostega razloga, ker me zanima zgolj psihološki vidik- Stvarnost pa ¡e izredno zapletena in ¡o zato lahko osvetljujemo iz najrazličnejših vidikov, Psihološki je samo eden in morda še najmaiii važen. Zato je prav možno, da se maji kritiki z mano ne strini njo. Zri e j pa k stvari Moj članek je bil uperjen: 1. proti iracionalnemu pojmovanju dolžnosti: moram in ne vem, zakaj moram: aii: dolžnost zaradi dolžnosti: 2. proti mazohističnemu pojmo vanj u dolžnosti: moram ker moram. Nikjer ne govorim, da dolžnosti -ne bi smele iinstl mesta v človeški družb:- Kot oče Lunam dolžnost, da skrbim za svojega otroka, ker o ¿time obetovatv-p vrednota. To pa na pomeni, da vsi občutijo očetovstvo kot V redno Lo, kilkor ne dojemajo ta ne občutijo kot vred note Boga, ljubezni, vere, poštenosti. Lepote. Zato je pri takih ljudeh -legmiselno govoriti o- dolžnosti do naroda, do Boga, do vere. ipd Ne strinjam pn se z mislilo, da *■ delavec mora narediti neko delo. če hoče, da ima pravico do plačila-, ker ¡e le-ta (delavec) morda boiau, ne zmore, ipd Zato pa je moja (družbena) dolžnost, de mu pomagam v bolezni, v nemoči ipd Imam vtis (morda se motim), da iz dopisa seva duh — če ee smem tako izraziti — ¡stare Zaveze, medtem ko ja moj spis po duhu bolj iz Nove Zaveze. To se pravi, da drug drugega dopolnjujeta. OTROŠKE JAS n *■ Toliko govorimo danes o preobremenjenosti ma-tere-detavke, o socialnih problemih O pomoči, ki naj bi jo družba dajalo družini, in vendar ramama v Trstu niti nne ustanove ali stranka, ki bi se borila za ustanovitev 0ina.šlEiJi jasli,..* tC.F.lJ Problem, na katerega nas opominja dopisnica, ni -droben-, temveč -ogromen-. Popolnoma se strinjam, da bi merah v TrtLu j n okolici ustanavljati otroške jasli, kakor irnumo otroške vrtce. Taka bi vsaj deloma razbremenili matere-delavk e, ki jih je vedno več. in bi ohenem pomagali otrokom do večje sncial irccije. Otroške jasli so za nas tudi narodni problem, zato se strinjam, da b: morale naše ustanove ali stranke vzeti ta problem v poštev. Posebno danes, ko imamo deželni zakon, ki daje pravico do podpore ustanovam in celo privatnikom, ki bi ustanovili otroške jasli. Tre I>h bi bilo, da bi se naše otroške vrtnarice, ki so mogoče osla brezposelne, za to nekoliko pozanimale. Psihoanaliza trdi, da se v prvih petih letih oblikuje človekova osebnost. Zato so prva tri leta, dokler otrok ne hodi v vrtec, enako pomembna kakor ostala tri leta. 'Z veseljem pozdravljam gornji dopis in upam ter želim, da bi se z letošnjo jesenjo uredilo to izredno pomembno vprašanje. SKAVTINJE V BELI KRAJINI Slovenske iržaške skavtinje stna taborite tetos v Beli krajini Hotele umO apuznali riali tu det Slovanske zemlje. jVaia navad« je rinm-rcč trt. da grama vsako teta rim gam taborit. Lani smo bite v Lepeni. tn se seznanite in k o z našim gornjim Posočjem, predlanskim m taborile v tolarski dolini, v prejšnjih te tih pa smo spoznate vsb iri koroške doline v Avstriji, Kačele po smo v Atenalski dolini, v Ukvah Ata« letošnji iabor v Adle-Šičih ob ti pipi v Beli krajini /e bil po vrsti dvanajsti. Akelin avtomobil ¡e bii pošteno nabasan,- šotor, odeje, spalne vreče, osebna prtljaga, kuhalnik Irt posoda, orodja za delo irt — tri skavtinje Iz Akelo še Kresnica irt Sporni nete« J Že na poti tja proti Raki je Akela nenavdušeno opisovalo kroj ob Kolpi, kjer naj hi preživete skupno celih 15 rini, k'a zagrebški cesti mimo lepih letoviških krajev po -hrvatski ¿vici*- je začelo mladima dvcm« Akellno nenehno tarna nje presedali. Le kako naj bi bil zbran za taborjenje torka neprime ran kraj, tako zelo majhen prostor, tabo nizek Svet t>b vodi, V v ta? ni soteski! h'e, nsl Abela se potcvo moti. Najhrže je bila slabe volje, ko si je z Bngira ogledovala že sbp-nnf prostor. "—O— Dvanajst kilometrov slabe, kamnite in prašne ceste je bila kar dovolj iz Črnomlju v Adtešiče. Končno! Prod župniščem jih je veselo sprejel ¿Lipnik. Kratek pozdrav, potem pa hitra dpi k reki. Zdaj se je šele zn čel« sinka pot, ori zadn/iJi nalivov po zoranem strmem kolovoz«. Dospele. Kolpa močno šumi čez poševni jez ob mlinu. -Kaj' tul- se je začudite A'resnica. Tudt Akeli je zastala sapa, JVa majhnem, drago plačanem travnika je mrgolelo kopalcev, igrali so se. se sončili in se tu pa tam začudeno j rt s prezirom ozirali v nenavadno velik kup prtljage, ki je na Stojal ob praznjenja avtomobila Saj res, kje neki je bilo VSB spravljeno! —o— V clveh dneh je bilo že vse urejena- zidano ognjišče in obširna, pn irtlna streha nad njim, zraven tri mize — vse lo je stalo na nižjem delu travnika, ob vodi. da je tako ■bliže in laze za pomivanje posode, Ha z.gornjetn terasastem, pravokotno »navrtanem prostoru sa si posamezni vodi ža ob prihodu v tn bor postavili šotore v dveh že prej določenih vrstah. Med šotori je bolj mulo prostora, tesno stoje d mo ob drugem. La po sredi je precejšnje dvorišče. Ni bila napačna taftu ’gradnja-. Celo lepo je zgledala ia živo pisana vasica, ki rtas /e spomin jü la nu naše k raške m istrske strnjene vasi. In kot kraljuje po naših vaseh cerkev S Stol ppntj t«ko sp dviga visoko nad druge šotore naša osmvrokotna ■■papodci*-, ki nam je obenem cerkev in dvoran«, sob« zn s-es tenke czi roma študij, sprejemnica za goste in celo skupno zatočišče v stebem vremenu. Jambor, vhod in oglasno desko so postavite že prejšnji de n obe popotnici z Akelo. Sedaj, ko se je moralo začeti redrto taboriščno živ Ijenje, je bilo treba dvigniti zastavo. Trije žvižgi s piščalko so hitro zvabili skupaj ceio družino, ki je v dveh vrstah pred jamborom- s skavtskim pozdravom sledil« dvi pon ju obeh zostov.- rdeče tržaške z belo helebardo in svetlomodre z zlato troperesna deteljico s križem, ki je znak mednarodne ženske zve ze skavtizmo.. CH? tem prizoru je nujno izginilo tisto malodušje, ki se je oprijelo prvih treh ob prihodu. Rogle d na ie urejen tabor je bil zrares lep prostor zadosten, kraj zelo sončen. K opalei so se spoštljivo umaknili n« bližnjo plažo. Vse je kazalu, da bo zares prijeino petnajstdnevno bivanje Tržnčank v skavtski »vaste na levem bregu mirne tople in čiste Kù'pé. Da. na levem bregu, saj je na desnem že hrvulsfei svet s hrvatskimi prebivalci. Naš prvi hrvafsiii sosed je bil mlinar, dober mož, ki je na vsak klic: »Tloj Striùëte že začel potiskati svoj čoln od brega pb mliiu, se z dolgim kolom upiral v dno rečne struge in prispel tako nn nasprotni breg, da je mogel prepeljali svoje rojake iz Slo- venije na f/rvnfsko. Mostu namreč lam ni, a reka ;e po nekaterih krajih lako plitva, da jo je mugoče tudi prebresti. Se ob jeza, kjer s?nn se vsak dan dvakrat, izjemoma cela trikrat kopale, ni bila čez meter globoka. Topla je bila pa tako zelo, da se nnm ni prav nič tožilo po morju, in kor so biti ravno dnevi sete vroči, pravi pasji dnevi, ni čudno, da bi bile rade nekatere skavtinje najraje kar naprej v vodi. Ali to bi ne bilo prav. Predvsem i>t ne bilo dobro za zdravje. Tudi rte hodimo rta taborjenje le za zabavo. Naši tabori so organizirani tako, da nam poteg zabave tudi dela nikoli ne zinanjka,- Delamo vse brez izjeme, v&aka po svojih močeh in sposobnosti, vse po načrtu. — Bete krajina, nukafe podaljšek Dolenjske, rahlo valovit, pretežno raven svet, ki kaze ponekod s svojimi jevnimi njivicajni v vrtačah prave značilnosti našega Krasa, je prijazen južni dei Slovenije, ki g« od vzhoda in jugozahoda loči od Hrvatske reka Kolpa, na severu pa ima Gorjance in Kočevski Rog Belokranjci, silno gostoljubni, dobri in prijazni ljudje, niso po svojem izvoru te Slovenci, Zgodovinske razmere v času turških vpadov so privedle sem begunce, »skoke, ki so se zatekli na to strem Kolpe iz Bosne in Srbije. 5c danes so v Bojancih in deloma v Marindolu srbski prebivalci. Tako imama v Beli krajini tudi nekaj pravoslavnih vernikov. Dalje na 3, Strani platnic Po Koroäkom, po Kranjskem (Stufeiti/p/tp naši itr&vtri- samouki) Priobčujemo drugi del zgodbe Mojce fl-antoue, v fcatererii govori 3 ivo/i babici in njeni izredni veri fer o nienein sinit Jožefu Moriji Kržišniku, ki je ,fcnJ dekan v Trnorem pri iJir-stet iSislrici ter književnik. Zdi se rtaj+j, da je, po pisanju sodeč, sfospa Mojca vredna pmvnu-kinjn opisane prabrdbirt! po notranji moči irt vzravmmosii. MOJCA SAMT PRABABICA Mati je trpelo — ni mu branila, ni ga prosila, ni jokala. Rekla mu ¡e: »V šolo smo le doli, da bi poslal duhovnik: prosilo bom Mater božjo fako dolgo, da me usliši. Me bom odnehala, čeprav si se odločil drugam,* Joško je odšel na Dunaj, moti Franca pa v borbo s svojo molitvijo. Ro vsaki Marijini podobi, pr' vsakem ollariu se ¡e ustavljalo in zaupno prosila: »Ljubo mali, usliši me, vem, da mi boš uslišala.* Tako je prešlo lelo, prešla druga in moti Franca je molila i istim zoupanjem. Joška je napravil Že doktorat, že Irelje leta je bil na Dunaju, Mati pa ¡e še z večjim zaupanjem molile. S posebnim zaupanem le mali la pred podobo Matere božje v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Vselej je veliko premolila pred to čudežno podobo. Prenočevala je večkrat v Ljubljani, ker je bila ličarka v samostanu- Pozna jesen zvečer. V veliki bolnišnici ra Dunaju js sl«! ob postelji mladeniča zdravnik in zaskrbljeno gledal. »Sestra^ [e rekel bolniški sestri, »naredil sem, kar sem mogel; če se vročina za najmanjšo malenkost dvigne, js po njem; ne pustite ga za trenutek samega.■: Mladenič, ki je bil v visoki vročini dozdevno v b od nji, se |E nemirno zganil. 5lišo je 1 hi glas zdravnikov ir vedel, pri čem je. uMati,« je pamislil v svoji vročični glavi, »kakšno bol bi ti prinesla smrt sina, tistega sina, ki Se boriš zanj z molitvijo. Nebeška Mati,* je zaprosil, »usliši mojo- maler in usliši mene, če mi Izprosiš zdravje, bom Bogu pOSvel I svoje Življenje, posta! bom duhovnik,« Zgubil se ie v omotično spanje. Sestro je zopet zmerila vročina, živa srebro se ni dvignilo. Zjutraj se je počutil veliko bolje, Vročina je skoraj popustila. Zdravnik je začudeno gledal. Nemogoče, tako hitra izprememba. Vsa nevarnost je mimo. »Posebno sreča imate, mladen.č, kmaJu boste zdravi.« lil. paglavec Mladi jurist je zapuščal bolnišnico. Nekako srečnega se je počulil v svoji obljubi. V lej bolezni je spoznal, kako no nitki visi naša življenje. Je dušo živi večno. Do. dušo! Ali n, potem delo za duše največ vredno, najbolj potrebno? Zdaj bi stopil v bogoslovje iz prepričanja, čeprav bi go ne držala obljuba. Solze so mu prišle v oči ob misli na moter Ljuba mati, kako si se borilo z neoma-|enim zaupanjem, brez najmanjšega dvoma, da mi ¡zprosiš. poklic. Hvalo mali! Nikoli ti ne bom mogel zadosti izkazati ljubezni in hvaležnosti. Čim prej tl moram, razodeti veselo novico. Mati Franca je dobila pismo z Dunaja. Ni je presenetilo, pričakovala ga je, kajti neomajno ¡e vso lela zaupala v moč svoje molitve. Mojo ljuba d oh ra mati! Ni še dolgo, ko sem odšel od doma no Dunaj, vendar se bomo kmalu zopet videl-. Veselite se moti, vaša molitev je uslišana. Pri javil se bom v bogoslovje v Mariboru in preden bom adŠEl tja, se bom oglasil doma. Vse vam bom povedal osEbno, kako sem se adlučil. Na veselo Svidenje, vaš hva.ežni Jčsško. PriSel je Joško in prvič, odkar je odrasel, prisrčno objel svajo mater, »Ljuba mati, kako sem vam hvaležen. Nikoli vam ne bom mogel povrnili vaše ljubezni. Dali ste mi zgled velikega zaupanja do nebeške Matere, posnemal vas bom.i Vse ¡e povoda', kako ¡e bil bolan, kaka je ozdravel. V popolni sreči zedinjeni oče, mali in sin 50 peli v svojem srcu hvalnico Bogu in njegovi Materi. Joška je dokončal bogoslovje, slovesno pel novo moša m nastopil duhovniško služba. Ker |e bil učen, ,e služil kal kaplan samo ppl leta, potem pa postal dekan in lakaj vzel očeta in mater k sebi. Doma je že preg ptbvzeI posestva nojstarejši sin, Tako sta oče ¡n moti prav lahko uživala svoj pokoj pri svojem ljuhem sinu. Bil je vzor duhovnika. Neizmerno rad je imel svojo mater £e je bil še bolj zaposlen, je našel čas, da se je pogovarjal z njo, jo spraševal zci svet in bil otroško srečen, ^se svoje znanje, vse svoge sile je posvetil ljudstvu za reši-Isv duš, pa tudi za lepše življenje. Ničesar se ni bal, preziral je udobnost, nobenega napora se ni p res troši lj rekel pa je, da ne ve, kako bo prenesel materino smrt. loko itd bile mati ¡n sin vsak dan skupaj pri božji službi. Mati ¡6 vsak dan prva vstala, šln v cerkev, vse obzvCmild da p lahko mežnar de-j časa spel, pa maši pa še dolgo malila. Popoldne je bila zopet v cerkvi, saj ¡e c.-ii Jo njen drugi dom. Dama je pridna delala in bila po svoji navadi vsa prijazna in darežljiva da ljudi. Oče je kmalu umrl, mati pa je še dolgo živela, Ko je dopolnila devetdeseto leto, je zbolel njen ljubi sin zo huda pljučnico. Zdravniki niso več mogli pomagali. Mali je bilo ves to s ob njem. Ni jokala, ni tarnala; z njim je trpela, mu lajšala trpljenje, kakor je moglo in znala,, ga tolažila in. molila. V njenih rokah je izdihnil, neprenehoma zroč vanjo, dokler niso njegove oči ugasnile za vedno. Mirno mu jo zatisnila oči, pokleknila in malila. Iz oči so ji mirna polzele sclst. v popolni vdanosti Bogu. Položili so go v mašni obleki no mrtvaški oder. Bil je lep, tgko spokojen kol bi spak Nepregledna množica ga je hodila kropit in vencev je bilo toliko, da so bile vse stene polne. Niti male ni vladalo s mrl v tem prostoru. Pogled na spokojno ipavojočega moža je vzbujal gotovost vere v posmrtno življenje in dub po cvetju in zelenju le je povedel v najlepšo pomlad Življenja. Mali je skrbela za vsft, mirna sprejemala Sožalje in včasih rekla: »Bil je ve.ik človek.« Ka so prisili zadnji večer Sorodniki na pogreb, je vse oskrbela, do sg bili postreženi, da sa lahko prenočili. Prijazno se je pogovarjala z njimi, potem je rekla: »Zdaj pa pojdite spat, jaz bom nocoj pr. njem.« 51« je / sobo, kjer je počivalo lelo ljubega sinit, oskrbela možičk«, ki je po stari navadi »tunelu kropivcam, da je lahko zaspal, poslovila stol poleg mrtvaškega odra. pokleknila, se oprla s komolci na stol, pokrila obraz z raka m; in liska vztrajala da jutra- IV. poglavje Vso še močna, se ¡e uboga mali udeležila veličastnega pogreba svojega sina. Potem ie ju pa nekaka zrušila V svoji moči. Sele sedaj ¡e uprla svuj pogled v prihodnost. Ni več tistega, pr: kaierem ¡e imel srečen dum, tistega, ki je bil vša njena opora, do je mirno in srečno preživljala svoja stara leta. Kam sedaj, je pomislilo? Lahko bi d ubili s hčerko stanova rje tukaj, SO j SO I i h ljudje naravnost ljubili- Ali nazaj damov? - Tam ne bi mogla nikoli v cerkev, ker je daleč. In kako zapu-stlti ta kraj, kjer je preživela tako srečno tretjino svojega Življenja; vse ljudi pazna in ¡'h ima loko rada. In grob njenega ljubega sina: saj bi dan na dan poseda la ob njem in se v duhu pogovarjata z njim. Premagala je Žalost lo močna žena in nekako obupno se je pogreznila vanjo. Pa je pristopil k njej njen vnuk, sin najstcueiše hčerE, ki je bil za župnika nedaleč od njenega rodnega kraja, ¡»Mati,* je rekel, »z menoj boste šli. V Župnišču boste stanovali kol doslej, do cerkve ¡e samo des*i korakov, lahko boste še hodili; ir ¡oz vam bam skušal nadomestiti sina, kolikor ga bom mogel, čeprav vem, da la-kego sina ni mogoče nadomestili. Tudi leta bo šla z nami, da bosi« skupaj in vam bo stregla.-* Mali ¡e dolgo premišljevala. »Rada grem,« je končno rekla, rbraz cerkve bi mi bilo ras ležko živeti, z« daljšo pot pa nisem več.* Mati Se je poslavljala; dolgo je zrlo iinav grob, da ga bo imela v živem spominu. Zavita V Črno volnena ruto — bil je februar — je hitela, do bi prej minilo ta bridko slovo, vsa sključena v silni boli, ki se je naenkrat zrušila norijo, Vlak je odrinil in jo vozil vedno bolj proč od vsega, kar je ljubila, in boleče so se Irgole vezi. Vnuk ji je govoril ljubeznivo, da bi ¡n Zamotil, a ga ¡e komaj slišala. V Ljubljeni se ¡e nekoliko pomirilo. To mesto ¡i je bilo domače, s toliko lepimi spomini. 5e je stopila v frančiškansko cerkev in pr: čudodelni Marijini podabi je dobila pogum ¡n tolažbo. Kmalu se je vživela v svoj novi dom. Brez police je še hodila vsak dan v cerkev. Zapet je potrpežljivo brez tožbe prenašala dnevne težave. Za pDgovar je bila vesela in zabavna. Dve lili Slo lako minil i v novem domu. Potem ji je pa spodrsnilo na hodniku, da je padi« in zlomila kas! v kolku. Ker ¡e bila prestara ia operacijo, je nekaj tednov ležala. Ni Tožila, samo prosila ¡e Zn praške, da je mogla ponoči mala zadremati, potim je p« brez smrtnega boja mirno zaspalo, stara 91 let. Toke sg bile naše prababice. Take so bile tudi noše bobi-ce. Tcike so še naše matere. In lake naj bodo naše bodoče matere, da bo slovensko ljudstvo oilaio božje ljudstvo. Niha Knumač fihsújen ekuprtn z Bidovcem ÍZI ŽOViiriŠ! na 2S ipč ječe, je puvuril rta prOííüVt V soboto 5. sopi. preti spom antika m. Zemlja Zemljo je tal svetla t golimi rogovilami dreves fn 6 pulitnri prve trave. Zemlja je tako lepo s srebrnimi listi nizkih grmov, z rožnatimi oblaki ¡n mavrico po dc-3ju. Zemlja je tako lepa s toplim dihom porednega vetra. Zemljo je tako lepa in svetla brez hiš in dolgočasnih avtov i belimi brezami in bori s pasIednD pesni ¡¡g snežnih kapelj in s ptičjim petjem ab prvi zori. Zemlja ¡e tako lepa in svetla brei te hrupne kamnit« puščav«, NELLY SCHUSTER, Ljubljana Ljudje se vračajo Ljudje se vročajo od male kal v soncu pisani tveiavi lesk radosti I« zemlje naše v potonikalt žaro vrtovi — Nedelja je kal sinja ptico za njo pa srečno dete proži svoje d Ioni okrogla lica kot češnje zrele — po ustnicah nasmeh mil kroži; saj ure so laka veselo! NELLY SCHUSTER, Ljubljane Razpoloženje Jesen, jesen, in zopet čar cjorkoie, ki se med nami je pozimi iplela In ki mi dušo j« nekoč ogrela, ker v njej zaslutila sem žar lepot« — In la kol ogenj pod pepelom tli ¡rt to kot sreča v molku dni živi in čaka v meni, da i« zopet zgane, da vas s prisrčnostjo kakor tedaj objame. Ljubezni duma in miru samote zaplul je v meni I nitrat va! dobro le, ko ile sprejeli me z o svojo res, poljub, nasmeh-, kaj ni bil dar nebes? NELLY SCHUSTER. Ljubljana Vršijo trepetlike... Vršijo Trepetlike in moki, ti žametni in svileni cvetovi, upogibljejo glave kat prošnje neme: to zemlja, te breze, o Bog, blogo- slovi! BORIS PANGERC, Trat Rom miru Zadnji žarki se usipajo no češmin, da pobožajo vse, kar je belo. fipsa se spusti večeru no roku in kaplja ■ned zveriEene korenine svoje srebro. Po poljih sprehajdm s«, vkipljnm do pasa i« V Žilo zelena, in modra plavlco iv od n v o me gleda, in tam lastovica s« tiho kol pesem iamotna oglaša... Dan je zaprl trudno oko in pod črnim obokom noči se stvori pa v c z n o ¡0 v rtič. MARTIN J E V M I KAR SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA LITERATURA [NADALJEVANJE) MiflKO JAVORNIK Rodil sc jc L£‘0Ti v Cerknici, študiral na Škofijski khisičn: gimnuz.iji v St. Vidu mrd Ljuhljano, maturiral pa ¡e na ljubljanski klasični gimnaziji. Vpisal se je tis pravo, a ga ni do v rili, ker se jo preživljal s pisaLu-11* Vanjem in pr-uvajanj-etn Prepotoval jr velik (tal Ev rope, Palestino, Maroko, Kanarske otoke in povsod študiral ljudi, kraje in razmere. Kor se samo s peresom tli mogel preživljati, j* od 1935-45 urejal Slovenski dom. Maja, jP5 je zapustil domovino to v Trstu de lul na radiu, dokler se ni preselil v ZDA, kjer je v Wastingtomi v iluzbi v zunanjem minialrutvu. Javornik so Jo uspešno predstavi] javnosti v zborniku Sedim mladih sloucfi.vfeiii pixn.t.i?l/ev 119311). kjer ¡9 priobčil črtici Balada o ciffareti in Osem ur življenja V prvi je realistično ortsai dan življenja brezposelnega delaven., v drugi spomine na smrt bolna pisarniške uradjiice, na edini ljubezenski izlet Obe črtici sta realistični, socialno pobarvani in Josip Vidmar je v kritik: zapisal, da v pisatelju 'Slutim roko, ki bo prijemala mrtvo snov In odlagala kristale*. Tri leta pozneje sr je povzpel do povesti Cmi breg (19331; V njej je opisal fanta radarja, iti ga v rovu podsujc in ohromi, zato EU dekle zapusti, končni) najde smrt v ruševinah domače liiše. ki se posede z zemljo vred. Nekaj novega Je prepričljivi opis rudnika in dela v rijem v prvem poglavju, usptdlt; so junakove meditacije in števlJnj orisi, manj pa je ulita celota, kut taka. Knjiga je zanimiv primer neorealizma v slovenskem slovstvu Jn Ja doživela veliko pohval. No-vofiL so tu dl Srečanja z nepoznanimi C l,D3i41. «knjiga 6 patih in ljudeh«, zbirka ¿tirih potopisnih novel, ki v prerezu podajajo duhovno podobo tedanje Evrope. Goga Je slika zastopnika prennsičene. zdolgočasena Evrope, Kokain ¡4? podoba mlade Jane. ki SO jo uničile krivične politične meje in tesnobna ozračje pnd tajim, pritiskom. Beg p rad jasen ju prikazuje V Nemcu Eriču zastopniku evropskega nacionalizma. Znamenje prerezanega vratu pa razrvane razmere v Marseillu in Evropi sploh. S to knjigo jc pisatelj -dokazal zmožnost za podajanje neurejenih evropskih razmer v reportažnem in barvito esejističnem slogu, knt je pred njim ustvarjal Izidor Cankar. 5g bolj Jo uspel v knjigi Pomlad v Fuiesiint (1335) kjer ja opisal pa L v avale kraje, napol.: ukv, morje, srečanje .h, trgovskim duhom, ki ga. je odbijal, zato je iv tedaj zaslutil, da bo judovska doseljevanje in spremi n jan j e puščav v vrtove ter odrivanje Arabcev pripeljalo do spopada. Javornik ¡e sodeloval z novelami, eseji in potopisnimi črticami v Dnmu in svetu, krščansko socialni Besedi, ki jo ¡e nekaj časa tudi urejal, pri Modri plini, pri zborniku Krog 1033 in drugod Leta 1044 ie v knjigi Peno in čas zbral te spise in podal v nji obračun svojega dotedanjega dela. V Trsta is je Javornik posvetil predvsem dolu na rad ju. Tu kg je prevedel 43 iger :z italijanščine In 34 iz drugih jezikov. Dramatiziral je Bertoncljev potopis Dhaulagiri, Pregljeve Zgodbe zdravnika Mttznika in Tavčarjevo Visoška kroniko, pripravil pa Je ludi več cikličnih oddaj. Leposlovno js mala ustvarja]. V Mladiki ja priobčil Pesem bažičrw noči lletnik I, 10571, črtico v obliki "štirih kitic« s štirimi božičnimi motivi brez povezave. V Med (lubju v Buenos Airesu pa sta izšli novela, Fofiii lisi i Vleddobje 11-, 10515, 7 20; tudi v zborniku emigrantskega pripovedništva Dnevi smrtnikov, "Buenos Aires LfiBO) In slušna igra ftileči mafc (Meddobje, 1J E.. l&fifc, 13-žB). * V noveli ji: pousLvaril grozljivi občutek viharne noči v ameriški postojanki K 4 mi k raške m predelu jugoslovanske meje. Bili in pripovedovavec sta kot stražarja videla, kako je policijski pes pregriznil otroku vrat vpričo bežeče matere. Nato jč k pripovedo-Vflvcu sredi, noči prišla Nina, zaročenka pri ja lulja Li>ng-forda, in ga skušala pridobiti za ljubezen Končno so ga Kul tolmača poklicali na postojanko X 3, kamor ju pribežala Lida, ministrica, nekdanja, pripovedovav-čeva velika ljubezen Razgovor med njima, oziroma pripovedovavčev samogovor, je ena sama obtožba ideje, kateri jc Lida služila in za katero je hotela nekoč pridobili tud: njega. Bill, ki je pijan in ima pred očmi prizor z otrokom na meji, jo bate ustreliti, zadene pa. pripovedovavca. ŠLirinajsL dni je bil v nezavesti, in ka je ozdravel, so mu povedali, da so Lida po tednu dni ugrabili, Nina pa so jc zaročila. Novela je blestečega sluga, iskrivih misli, osebne prizadetosti or človek. Cilka je izobražena, £ svojim glasom bi J ah ko v življenju odlično napredovala, toda odpove se vsemu in stopi v Ha mosta n, Pošljejo jo na Golnik, kjer streže jetičnim in se naleze bolezni. Janka njen odhod potare, popolnoma sc zapusti in zbnli za jel ¡ko Na Golniku se s Cilko spet srečata. Cilka umre, toda še prej spri obrije mohameclancn Harambegovlča, a tudi Janku najde po njeni smrti pravu pot. Povest je ljudska, vzgojna, vse dejanje poteka, pre močrtno In brez večjih duševnih pretresov. Ideja je v naslovu, da -božja pota niso naša pota*. Pri isti založbi so izšli 1959 Utrinfei, knjiga, namenjena 4h letnici Cankarjeve smrti, o čemer priča prva črLica Prvi poklon slovenski umetnosti, kjer opisuje zadnja trenutke Ivnna Cankarja. Ostale imajo motive iz domovine. Amerike in Avstralije. V vseh je zdrav optimizem, podane pa so na lahkoten, vendar prikupen način. Omembe vredna je še 'knjižica na 30 straneh Ohranim-!? rrnfo dediščino! Nekaj misli, kako ohraniti naši mladini materin jezik v Lupini. Cleveland 1054. Od leta 1040 do sedaj je Novak spisal nad 350 črtic, razprav, kritik ocen in člankov, 'ki pa so raztreseni po revijah in zbornikih, da niso pregledni. Od 1850 daljo priobčuje v Zborniku Svobodne Slove Klije bibliografi¡u zamejskih in zdomskih publikacij, od 1045 pa zbiru ves tisk zunaj Slovenije v Isitni Slovenski in zdomski knjižnici v Clevelandu. V rokopisu ima Kroniko taboriščnega življenja in važnih dogod kov od 1045 d [j 1949. LUDVIK P UŠ Ludvik Puš so jo rodil 1306 v St. Vidu pri Stični ter Je dovršil Škofijske klasično gimnazijo v Št Vidu n a ti Ljubljano in pedagogiko na Ljubljanski univerze Od 1922 - 1532 je bil profesor spiošriirLzubraŽPvalnih predmetov jr: pretekt na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, od 1932 1935 uradnik V Ljudski poso- jilnici v Ljubljani, nato do konca vojne pri kmel,:j skem oddelku banske uprave v Ljubljani. Leta 1949 je odšel v ZDA kje je v New Yorku organist, in Lajnik-pumučnik pri Krščansko demokratski zvezi za Srednjo Evropo. Puš je pred vojno napisni dve znanstveni knjigi: Kmečki stan. Psihološke in sociološke korenine kmečkega stanovskega gihmija, Ljubljana 1939. in G femečhi duii. Donos k psihologiji kmečkega človeka. Lju. IS4J. V Ameriki sodeluje pri tamkajšnjih listih. L n zbor. n Uriti, samostojno pa jr? iz-d-ul naslednje knjige Svobodo- v pc(mri?fen- Cleveland 1897. Posvečena j o 50-letnici Majska deklaracije, opremil jo |o akad. kipar Fr. Goric. Farinbe iz nirpšfrva .Vianrimfecgci Lurtvcbj. Celovec 1939, 213 str. V uvodu pravi: -V tej knjigi zbrane- zgod be z opisom ljudskih navad, še# in folklornih elementov kakor Ludi kraju v in oseb naj bi se motrile in ocenjeval? s časovne perspektive dveh generacij in z upoštevanjem izrazitega krajevnega koloritn * V knjigi je plastično prikazal deset osebnih, en tratnih doživljajev, iti en se mu prav zato neizbrisno vtisnili v spomin, kat sa: ¡asJLcs, koledovanje, velikonočni običaji, romanje na Zap la*, semenj v Stični, odhod v srednjo šolo in drugo Pri vseh je dobro zadei svoje razpoloženje, oživil Je očeta in mater in nekaj sosedov, skrhnu pa je pazil, da. je obdal vse z ljud- skimi c bičaj i, da prahaja pripoved že v pravo narodopisje, kar daje knjigi še posebno vrednost. Klct-sje iz vikarja. New York ISTO. str. nan, natis niln tiskarna DsM v Celovca. V njej Puš nadaljuje z opisovanjem svojega življenja, vendar ne v prvi osebi, k ukor je običaj pri spominih, ampak se J s skril za Ludveta Zupana. Knjiga je razdeljena v tri oddelka. V prvem — Gospod prefekt — prikazuje svojo službo na kmetij ski šoli, na Grmu; vpeljal je nove vzgojne metode, a v h de 1 pouk slovenščine in petja, ustanovil zavodskj list Brazdo, gojil v učencih ljubuzurt de naroda in kmečka samozavest- Toda ob tem nadrobnem slika nju posega nazaj v svoj p, dijaška in visokošolska leta in živo poustvarja svoj duševni in umski razvoj. V drugem delu — Bard dolenjsko motrnpnie — prikazuje Svoja ;avilu d a la vanje v Novem mestu ustanovi J le oktet-, vodil ¿bor obnovljen? Glasbene Matice, nato je ustanovil zbor Gorjanci. Diktatura kralja Aleksandra ga je pognala z Grma. V tretjem dolu — Budnik — obravnava organiziranje kmečka min dine ustanovitev BORIS PANGfjRC A hordi Ti s- me držalu ?□ roku, ko sve gledala ¡osmin v oči, Mt-lulj se je otepal icidnjih pramenov svetlobo jn slogovni končiče M pni k pesličim V n n roči a Noč ¡e legla ob robove Krasa; zadnji odlenki rose sc trapili svojo vlago travum na gmajni, Jaz In 11 svu tiho strmela V metulju, ko je stresal drge-Pavost svojih barv na igliČnslo suliljud ob jasminovem steblu. Kmetijske Zbornic? in delo za to, d» bi se lune L izobrazil in moderniziral, da bi mogel vztrajati na zemlji, od koder ga je vleklo v mesta in tovarne. Puš mu prijetno pripovedovati in oživljati nekdanje čase- Pred bravtem vstajajo- predvojna leta, polna težav in negotovosti, u tudi samozavesti in razgibanega kulturnega ir prosvetnega dela med kmeti in zn kmete. Avtor poustvarja te razmere sproščeno, kakor jih jo sam doživljal in sooblikoval, predvsem dalo na kmetijski ioli in v Novem mestu, v tretjem delu pa zajame tal O Slovenijo, vendar le posamezne dogodke. V začetku je morda nekoliko preveč poučen, ko prikazu!e, kaka ¡e vžgalai mladino, potem pa h? sprosti in je prepričljiv In prijeten. Plastično le prikazal tudi nekaj tedanjih mož.. predvsem z glasbenega področja in političnega življenju, s katerimi je sodeloval in jih je temaljito poznal Pripovedovanje je stvarno in realistično, ¡ezjk. Izbran. Zaradi zgodovin uk e dokumentarnosti bo knjiga ohranila svojo vrednost. f dalje t KOKOŠKI PESNIK MAKS SORGO Zadnja, vojna ju mučno razred čila turti vrsis slovenskih književnikov. Najbolj ifiaru njeni žrtvi sira sevetta mlada in mnogo obetajoča pesnite* Satan rič in Ka/uh • De-ilovrtite. Prvi, Gorenjec po rodu, je pariei v revoluciji, a (trupi, Štajerec, pod streii nemikega ofeitpoior-akega, vojaka. Vojna pa ¡e postata USOtffMi Š9 enemu., sicer mnio znanemu pesnite«, tei ga je da-ta *ta-verasfta narodna manjšina na Ji n™ iftsm, to je v Avstriji, Tor pesnite je Afotes Sbrgb, Rodil se je S. oktobra j9Ht v Rožu, v vasi Šmarje ta. Mati UršHta je bita deteta, oče pa rustei vojni ujetnik-Čez ntrtopo let je sin v občutenih besedah izrazil razpoloženje nezakonske matere. Takole je 3(10 ¡sate ¡■Dett! ljubo, kaj sedaj za te trpim j revico zavržena! I Stružilo satnti tu ran svei« -daj stojim, ! greha Že obsojeno .> Ko ja bil otrok atar ¿tihi tata se je nioii poročita,- dobita je priimek 'TovOrnik. Odtlej se je fantič« živijenje odvijalo v dovoii «rejeni cirutini, Začet ju hodu* v OSO tv n 0 šolo v Kapli ob Dravi. Pozimi se je s hriba v šota vozil s sanmi. Ko se je v glavni šoli v Bo. jnvijah pateazata njegova nadur je noitr so se našit ljudje, ki so mu pomaga.i naprej. flčVrtčrttU lantu je ugladi' poi v celovšteo srednjo šnin teornštei zgodovinar, dekan Štefan Singer. Podpiral ga je z nalu-rati/ami, tj. z živežem, in z denarjem Tri tata je bil Maks Sdrgo na realki, rtalo pn je p res topi i no ftta-siinp gimnazija. tei jo je leta 1936 končal z odlika, K D je mali ovdovela. ata se preselila v Roi, in sicer na Polano pri Bistrici. l/pisai se j"e na univerzi): najprej v Gradec, nato no Dunaj. Iz-brni si je šfodij stavtaiihe in. germanistike; itasti ga je zanimala ruščina, očetov jezik Uspešno ja ¿¡udiral. Toda teto J541 ie bii vpo feiiean te vojafeotrj. jVacističnc obla sri so pa dobro poznata fcoi zavednemu Slovencu, znašel se /e Celo pred vojnim sodiščem, o sc je rešil. Prišel je kot- vojak no vzhodno, tj. rus te o fronto, nekaj čašo je bii v Nemčiji, od tani po je bii postan v Francijo. Tam po je za njim. izginila vsako sled. Svoii npa teri, ki jo je nadvse ljuJbii in kateri je tudi bii edino veselje, je šestindvajsetletni sin zadnjikrat pisal iz Francije 13. avgusta 1944. Od tedaj ni bilo o njem ne štaba, ne dahu vse. V štirih leiih od januarja 1937 rta januarja fB-ij p'e Maks Sorgo napisal sta pesmi ljubezenske, do mo l/ubne in t«dl socialne vsebine. Dne 31, januarja 1941 je napisal značilno pesom z naslovom -Dvdj'. ni jubileja, V nji pravi: Rodita boi vas je, vaS boter je brezup ljubezni, reditelj vaš gorje. A vendar strastno ljubim veti vseh sta,' Ker kot Otroci Ste me zvesti V teiteih dneh bolezni vsnkdar totažile. Kaj bi bita z M&tesom Sorpopn, do m« ni bita usada tateo nemila, je seveda nemogoče reči. Toda ie iz njegovih prvih pesmi govori rahločuten umetnik, tei je Že kot 0trote steusil gorje ¿n neusrpiiijeno ost sveta. Njegpvg prezgodaj končana življenje pomeni izgubo Že za sloven-steo tenjiiflvnosf, Še posebno pa za koroška Slovence, med katerimi so pecništei poganjki bolj redki. v a. NAD DESET KNJIG SODOBNE KNJIGE Leta, 1954 sta v Trstu izšti dve knjižici, itevek Lbvh Deteta BLODNJAK in pL:h111i Milene Merlak Detela SODBA OD SPODAJ To ¡e bil začetek literarnega potovanja v neznano, potovanja po še neizho-janlh modernih poteh Tem knjigam sta sledili knjigi Leva Detela JUNAŠTVA SLAMNATEGA KRPANA 119651 in ATENTAT U96S), o .katerih, smo- v naši reviji is poročali Od leta 1307 izhajajo Le publikacije v novi tiskarni v Angliji Leta 1967 je tako izšel izbor iz Detelove kratite, groteskne, ironične in absurdne proze IZKUŠNJE Z NEVIHTAMI. Milena Merlak je lota 1963 izdala zbirko zgoščene, prečiščena a)udarne poezije BESEDA BREZ BES ED J-,, leta 1969 pa je lem učinkovitim stihom dodala še filozofsko, poetično, temno prozo SKRIVNOST DREVESA, v kateri pe njen eksistencializem in njen sanjski su¡realizem tem bolj prišel do izraza. Lansko lelu sta izšli tudi dve poetični, vznemirljivi knjigi Leva Detela, pesmi SLADKOR IN ti ¡C: m drama v verzih ČRN[ MOV., Pesmi so učinkovite, bizarne in tudi divje, bržkone -temne-, a ne nejasno. igra ČRNI ViOZ izgleda na prvi pugtad otroška igrica, vendar ja že po prvih vrsticah jasna, da je to otroška igra za odrasle. Pr* tič o: svet teh dialogov je svet mrak« in groteske, ujci vehkakrakal v posrečen slovenskih Ljudski verz. Konec pa je vseskozi optimističen: morilec - Črni mož propade; dobrota Irt ljube zen sta močnejši od zla. Letos je Lev Detela v Isti zbirki izdal deseto knjigo SODOBNE KNJIGE To BO [iltrzolske, v strogem formalnem redu ujeta, s ta ™d z učinkovito metaJuriko prebi jedoče pesmi bivanja :o iskanja smisla METAELEMENT. Sedaj na Jesen se je pojavlja še enajsta knjiga SODOBNE KNJTGE. -zgodovinski rumen- Leva Detela KRALJEV KIP. ki pa v resnici ni pravi roman, temveč parodija na roman, polna humorja, namifto-vanj in duhovitih domislic. To je Epa L absurdna in ironična proza, ki ¡e ni mogoče zaobseči s tradicionalno literarno kritiko. Saj Deta lov literarni a vet ni real n: sv ut človeškega bivanja, temveč nekak Sen kozmični, fantastični svet posebnih zakonov, v katerem pa določene napake našega sveta lembulj za, žare. Knjigo KHALJEV KIP Je mogoče dobiti v Tratu v Tržaški knjigarni in stane lOOb lir. S. K. GLEDALIŠČE GLEDALIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU Vsa gledališča so že /.učula s pripravami za novo sezono. Nekatera bo že celo imela prve predstave, kakor na primer glada!išče v Novi Gorici, ki je že odigralo premiero Bevkove drame -Kajn- V Trü tu «{} pričeli 5 Študijem prve g« dela. ki Je na sporedu v letos nje m repertoarju, in si cer Tolstojeve drame, 'Moč teme-. V repertoar sezone so potes Tolstojeve -Moči teme- vir] j učili še na sledni ti dela: Ludvig Holberg, -JsppČ s hribu-; Dominik Smole. »Ant ¡gona «i Sergej Verč, »Ko Iutui škili z d oso mr očesom in jase veliki v Da- ali pa Branislav Nušič, ^KaJ bodo rekli ljudje. V italiano Bran cati, -Haffaele-. Teb pet del namerava. pripraviti tukaj šnro gledališče za redni repertoar. Glade Verčeve igre, ki je sicer v sporedu, se vodstvo še ni dokončno odločilo, kor avtor dela še ni končal — v primeru, da ne bi odgovarjala, bo pač na vrsti Nušič. V redni abon ma pa Je vključeno tudi gostova- nje Drame $nG iz. Ljubljane in go stovanje Drame SNG tz Maribora. Poleg teh del, ki spadajo v redni abonma bo gledališča naštudiralo še -Noč ljubezni, noč upanja« Borisa Pahorja, »TarDLumb.i* M.-guelu Angela AsLuriusu ib utrnita o predstavo Modru v« gn »Kekca*. V načrtu je še gostovanje reške Ope re 7 Zajčevim -N tkala je m Zri n j skitn-, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Nove Gorice tej’ Mestnega lutkovnega gledališča iz Ljubliane. V izv njivskem ansamblu ja nekaj sprememb in sicer eta stopila z nastopajočo se zen o v pokoj Rado in Leli Nakrst. ter Danilo Turk. Vendar bodo tud: ti trije ¡gravci še občasno nastopali, Danilo Turk pat bo še dalje vodil tehnična dela v gledališču. Angažirana pa sta bila dva nova igravca in sicer Anton Petje ln njegova žena Bogdana Bratuževu. K sodelovanju so povabili tudi a-matarsko igralko iz Idrije, Miro Lampe, ki n n j bj maševala mladost na žanska vloge, Med režiserji, ki so jih v nasto pa ¡oči sezoni povabili v Trst, st?, do zdaj znana Mile Korun, ki tre režiral Smoletovo ■■ Antigono- in Jože Babič; ostala dela pa bosta največ pripravila Marij Uršič in Adrljnn Rustja, ki stil režirala že v preteklih sezonah, vendar manj zahtevna dala. Začetno predstavo Tolstojeve drama °Moč teens* pa žri študira z ansamblom Jure Babič, ki se tako po nekaj letih presledka vrača kot režiser na oder Kulturnega doma v Trstu. Jože Peterlin ODMEVI NA DRAGO no pozdravilo kol pa zamejski lisk, čeprav ga plačuje in vzdržuje Jugoslavija.. V kolikor je govoril dr. Miklavčič o lem, da zapuščajo Slovenci svoja delovna mesta in jih prepuščajo ljudem z juga, sami pa odhajajo v tujino, je predavatelj io obsodil in rekel, da snto Slovenci sami krivi, če drugi naša mesiti zasedajo. Povedal je tudi, kako je sam pojasnil župniku na meji, da je Irebu preprečili beg v tujino, ter so ti ljudje navadno za narod zgubljeni, Saj je ta i’sieijeyß.rj/a omenjal tudi predavatelj dr. Goričar prejšnji dan in se to ni zdelo L.B.-ju pohujšlj1vp, .če manj pa je imel kilo to za »blatenje domovine«. Da ni mogoče v enem predavanju izčrpati vsega, kar bi LB- rad, je pa talili o sum opazil, saj so predavanja in diskusija trajala pozno v mrak. Radi bi tudi rekli L- H., da naša mladina ni tako strašno neuka in nepoučena, da bo lakaj dobila vtis, uda se slovensko Ozemlje pod pritiskom z juga krči*. Nuša mladina je toliko razgledana, ¿la točno pozna razmere v matični državi tu ni nevarnosti, da jo bo kilo »pohujšal*. K. aku ja (iJOjiPl dopisnik Gospodarstva vse to občutiti, kol .sovraiHdisr do države, se mnogi čudijo. Saj L. B- bi moral vendar tudi poznati prof. Miklavčiča. Tisti, ki poznajo glavnega urednika Gospodarstva pa vedo, da se ne sme nihče dotakniti problema kakega izkoriščanja Slovencev v Jugoslaviji (verjetna niti v pogledu cest!), gorje reči, da Beograd, oz. južni bratje preveč črpajo iz Slovenije (Verjetno nikdar /,.B. ničesar ne prebere, kar napiše general Jaka Avč ¡¿J L.B. pove, kako pozna Srbe, ki so dobri ljudje. In ker je bito mimogrede samo rečeno, da prihajam na delavna mesta v Slovenijo z juga, (nihče ne pravi, da niso Srbi kljub temu dobri) je vse listo, kar je bilo v razumevanje tega problema povedanega, L, B, preslišat in se je spravi! kratko in malo rut dr. Miklavčiča. ,\'e. vemo, zakaj se mu je zdela to najboljša žrtev, če je bilo o tein govora tudi prejšnji večer. Kam tako ¡vročanje privede, lahko g. L. B. vidi V Primorskem, kjer pišejo, da je bila v Drugi »propaganda proti naši matični domovini« (20. sept.) in it pri tem sklicujejo na poročila v Gospodarstvu in ne ma luštno prisotnost. S a to poročilo se sklicuje potepu ludi komentar P.d, Zato res ne verno, ali naj jpipejitr/e/o taka neresnična poročila zlobna in zavistna, ker bi rada prikazala Drago v matični domovini kot propagandno proti matični državi, čeprav so bili vsi predavatelji iz Jugoslavije in so se. tja vrnili, ali tako neresna, da ne zaslutijo omembe, ker trdijo nekaj, česar sploh ppp hilu. Ko bodo predavanju izšla v knjigi, bo slovenska javnost lahko pravilno ocenila taka poro. Čanja, tudi lista javnost, ki ni bita v Dragi. Med ostalimi časopisi je poročat o Drugi Novi list. iti je leden pred srečanjem posvetit eno stran namenu ppt načriOiTj prireditve r intervjuju, ki ga je imel urednik s prof. Peterlinom, nato pt/ je list poroča! o uspehu srečanju. V več številkah je Drago napovedal Kalni iški glas v Gorici, nato pet je o poteku in zaključku zborovanja poročal. Daljša poročile v več številkah je prinese! o Dragi tudi koroški Usi Tortni k-kmmka, ki izheija v Ceirjveid. Prireditelji so iH/ormiraJf! o šiiddi/sjfc/fc dnevih vso slovensko javnost, vse izobražence brez razlike so vabili, vsakdo od predavateljev, korefereu-tov in diskutantov je lahko minut razvil svoje poglede na probleme ki so bili v o&rflvncvi. Vsakdo, ki je bil navzoč, se je lahko javtl k besedi. Za študijske dneve nosijo prireditelji polno odgovornost V smisht svobodnega izražanja. Le potvorb in podtikanj ne morejo dopustiti ne zdaj m ne v f>o-doče. Za konstruktivno Jtp jfjfto tako v Dragi sami kot v časopisju pa so hvaležni, če sluzi namenom teh srečanj. Prireditelji TRŽAŠKI KULTURNI KOLEDARČEK Ker nismo objavili v zud n j iti S Le vil k ah kolLurmegtt koledarčka, prinašamo sezname kulturnih dogodkov za. vse štiri tnesera. MAJ i. V Slov. kulturnem klubu, ul Donizctti predava Janko Pan o skladatelju Francetu Maroltu. Predavanje ponazarjajo glasbeni vložki. V Kulturnem domu koncert u-o i Lei j skega. pevskega zbora ■ Emi! Adamiči' iz Slovenije. 3 V Finžgar je vem du mu na Op činab gos Lu j e SPD Prosek -Kun to vel s K ata j e vo veseloigro -Dan oddiha*. - Na -M&jnioi« v Dolini uastop harmonikarskega orkestra »m iraniiir*:, tria L. Sl;*ku in godbe ra pihala z Brega. - SG ponovi komedijo ■Tatovi-:. 5 Glasbena Matica priredi solistični koncert v dvorani C.M.: Vojko tesar - fagoL, Daniele ZanetLovich - klavir, Ivan. Sancin - bas, Neva M er Jak.Cor rado - klavir, 5.G. ponovi v K, d, Golievo -Sneguljčico* -Slovenski klub priredi večer EiLLikoipaarL]ve lirike in dramo tur glasbe iz Sh časa s sodelovanjem Miro Sardoč, Jožka LuKeštt. D. Slama in M Pahorja. e V Gregorčičevi dvorani predavanje prof. Boga Grafenauerja, o srednjeveški zgodovini južnih Slovanov. ■ V PD France Prešeren v Bd juncu predava Drago Pahor »Mesto Bolj unča v narodnem preporodu*. - SC ponovi v K.d. »Snaguljtipp., 7. SPD Prosek - Kpntovei ponovi v dvorani na. Proseku Katajev« igro "Dan oddiha*, ih V K.d. osrednja jubilejna prireditev osnovnih šol LO. V Crnpadi vaška proslava v spomin padlih Z govori, pevski ur i točkami in recitacijami izbori s Pudrto, Katovice in TrsbU, V Pl) Slavko Škamperle pričetek razstavo NOB. SC ponovi v K.d. komedijo »Tn-tavi*. - Na proslav: 2S-letnice osvoboditve v Zgoniku govori, nastopi šolskih otrok, pevskega zbora -Rdeča zvezda* tor proseske godbe na pihala. 12. V SK predavanje Izidorja Predane Položaj beneških Slovencev ob 05 letnici osvoboditve. Stane Raztresen bere pasmi in odlomke iz Trinkovih PeL. - V PD Slavko Škamperle preda va Danile Turk o kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem. - V PD v Skednju kulturni vučer: Domači kraji In Ijudja recitacije narečne pesnice Marije ivtijot in ditipo žiti vi Marija Magajne. 14. Gostovanje NG .Ivan Zajc* z Reke s Tijardoviče vo opareln ■■Mala Floramy. - V PD Slavko Skumparje predavanje Draga Pahorja o šolstvu med. NOB. -V PD Kraški dom predavanje dr. Sonje Maš«rove "Šport in zdravje*. 15 V PD Ivan Cankar predavan)6 Danila Turku n k alt urne m u-dejslvnvanju med NOE na Pr: morskem PD France Prešeren v BoLjuncu ob LOČ-Jetnici čitalnice priredi -Razstavo naše vasi*. 16. V SKK predavanje z dispozitivi. o Argentini in življenju Slovencev tam. t7. NG »Ivan Zajc« z itak« ponovi opereto *Mnla Fior«my* Ob 1(7) letnici čitalnice v Boljuncu r.iisuip pevskih zborov: .Slovenec (Boršt), Slavec iRlcmanjc), Val. Vodnik (Dolina!, osnovnošolski In domači pevski zbor, -Ob proslavi 25-!etnice osvoboditve PD S. Škamperle svečanost z govori, recitacijam: in pevskimi nastopi. - V Marii¡nem domu pri Sv. Ivanu gostuje SPD .Hrast* iz Doberdoba z igro *■ Prisega opolnoči-. ig Tržaški sedež KAJ priredi jav ni koncert prot. Hubertu Bre ganta v cerkvi Brezmad. Marijinega «raa v ni. S. Anastaslo. 51. V skedenj9ki kinodvorani kon cert mladinskega zbora gimna zije iz Brežic pod vodstvom prot. Josipa Klepca. 23. Zakl ¡učna prireditev Glasbene čuk v Trebčah. - Zaključna prireditev na no v ne kul h v Bazovici - Zaključna prireditev osnovne sole v Dolini. ¿4. Zaključna prireditev osnovne šole pri Sv. Ivanu. - V PD Tabor na Opčinah srečanje s partizanskimi učitelji. NfiHtup pev. zb. Vasilij Mirk s Proseka in PD Tabor. 25. V S K predavan ¡e prof. dr. Patra Kobeta iz Ljubljane: -(¿'0 voko-ve pravice in svoboščine tar jugoslovanski kazenski poste pek*. - V prosvetni dvorani v Dolini gostuje lJD Prosek Konto vol s Ratajevo igro »Dan oddihu*. 27. V Gregorčičevi dvorani preda vanje o srednjeveški zgodovini južnih Slovanov. - V PD Ivan Cankar predavanju Draga Pahorja o šolstvu med NOB in nastop Otrok 5 sliko »Ppl e trt e np-či človeških sanj*. - GM ima zaključno akademijo gojencev srednje šale. 2B. Na Preseku nastopi na kotne mo raciji obešenih talcev pevski zbor Vasilij Mirk in prosa h, k a godba. 30. Gostovanje ljubljanske Drame v K.d. z Grumovo dramo -Dogodek v mestu Gogi-.. 31. Ljubljanska Drama p radi La v u ppnovi. - SAK Jadran in Klub zamejskih študentov iz Ljubljane priredi večer o sodobnem gledališču z Arrabalovim delom Arhitekt in asirski cesar. - v Marijinem domu pri Sv. Ivanu gostovanje Glarihane ¿ul« Slomikovaga doma iz Bazovice in orkestra * M ira mar*. - V Marijinem domu v Rojanu proslava 0. obletnice odprtja Marijinega domu s koncertom rojsm -ikaga cerkvenega pev zbora. -v Mačkovljah na prostem -Praznik češenj-. Nastopijo: moški zbor Fran Venturini iz Dnmja, ml udi n «k j ensamhe) L Hlede iz Óteverjana, folklorna skupina iz 3orštn, zbor in ansambel Rokovnjači iz Lj Libija n«. V rras govor in reci tac i je JUNIJ 1. Produkcija gnjsitcev GM v Nn-b raži ni ir v mati dvorani K.d. 3. Proslava 05 letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Proslavo so pripravila slov. viš-,o ju Ellžja srednje šole s Tržil' škf?gH Prireditev v K d 4. GM v mali dvorani K.d. II. zaklj. akademije gojene« v-solistov. 5. PD Ivan Cankar ima v svojih prostorih 'Partizanski miting-. a. Odprta razstava otroških risb. osnutkov, tipkopisov, ilustracij v K.d. Razstava organizira m la' dinska revija Galeb - PD Prosek KontoveJ priredi nastop gojencev šole GM. 9. V PD v Skednju predava Se Ima Micheluzzi: Gortina - biser Doti omiLu v. Ll. PD Slavko Škamperle ima predavanje Vlad im ira Konda o ViuLnamu. 12, Drž, Srednja šola Srečko Ko sove! 7. Opčin priredi v P.d prireditev: Pokaži, kai znaš: -V SK predava dr. Jakov Sirot krivič iz Zagreba: Rezultati In perspektive družbeno-eko-nomskega razvoja Jugoslavije In Hrvatske. - PD Ivan Cankar ponovi partizanski miting. L3. Zaključni nastop Glasbene šole Finžgarjevcga doma na Opčinah, - V SPD Prosek - K on tuve I gostovanje dramske skapi ne delavskega presvet, društva Svoboda -Bratov Milavcev- iz Brežic z dramo Miška Kranj-ra- »Pot do z inči n a* - PD Igo Gruden priredi v Nabrežini nastop gojencev GM, - Zadruga Naš kras priredi v Kraški hiši razsLavo: Vezenine v okolici Trsta. 14 PD Slovenec - Boršt priredi (ih proslavi 7h letnice društva na stop pevskih zborov: Slovenec iz Burita, Slavec :z Romanj, F Venturini iz Domja, F. Prešeren iz Boi j o oca in V. Vndmk iz Doline ter nastop osnovno šolskih otrok, godbe na pihniti z Brega in Folklorne skupine z Bregu - Osnovna, šola flic monje priredi zgodovinsko razstavo in akademijo ob žii-lEtniti obnoviLve slov. šol. - Nastop pevskega zbora, J Gallus v M« riiineni domu pri Sv. Ivanu. 20. Osnovna šolo. na Proseku, priredi akademiju. - Dijakom Kred. šole Srečko Kosovel na Opčintih podeli PD Tabor nagrade natečaj a. na Luinoi Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih. - Osrednja prosla v a 25. obletnice osvoboditve na stadionu Prvi maj: Razstava NOB, nastdp folklorne skupina Emona iz Ljubljane, nastop združenih pevskih zborov in predvajanja filma »Kaplan Čedermac«, 21. OdprLi nbnci vljenl prostori ške-denjskega Doma. - V Marijinem domu v ulici Kisortn na si opij n: zbor skavtinj in trio Galeb, skavtinja z igro -Moja punčka je zbolela«, skavti s skoči, dramski odsek z V tim bsrgu rjavo igro »Požar ljubezni«. - Kon cert. zmagovalcev na prvem deželnem tekmovanju harmonikarjev, kitaristov in orglarjev. 23. V PD v Skednju predvajanje filmu »Kaplan Martin Čeder mac in dokumentarnega îilma iz Bele krajine 24. PD Vesna priredi v domu Al bgrt Sirk v Sv. Križu srečanje z domačim pesnikom Miroslavom Košuto. 25. PD Vesna priredi večer z diapozitivi K. Košute: Naša vas Križ GORIŠKI MAJ i. SKPD F.R. Sedej Ateverjan priredi tradicionalno prvomaj s so slavje z nastopom pevskih zb e rov in glasbenih skupin S Koroške, Benečije in Goriške. -Na prvomajski proslavi PD Uri ški grič iz Sieverjana govori pisalni j France Bevk, sodeluje godba milice in Invalidskega pevskega zbora iz Ljubi ¡n ne 3. V župnijskem domu v štandre zu. gostuje PD HrasL iz Doberdobu z ignu :■ Prisega opolnoči«. 6, V klubu Simnn Gregorčič pre duvanje prot'. Vlirka Ksmhiča u lepotah Kamniških AJp. 1C. Kulturna prireditev osnovno-šolsklji otrok iz S te ver Jana, Va-lerišču in Jazbin v Župnijskem domu v Steverjanu, V župnijski dvorani v štandrež.u pri reditev za praznik mater. V novi dvorani župnijskega doma Murij¡nega duma v Doberdobu proslava materinskega dneva S pravljično igro -Sirota Jerica«, 21. V SKAD v Gorici predava v Katoliškem domu profesor Edvard Kocbek n lomi: Eros in ^eksus - V klubu Simon Gregorčič proslava 25-letnice osvoboditve z govorom, prizorom In recitacijami dijakov trgovske kole. 27. Otvoritvena kulturna priredi tev v škedeniskem Domu, na kateri sodelujejo šolarji in pevski zbor. PD Ivan Cankar pripravi »Komemoracijo padlih v NOB - pevcev in aktivistov Šentjakobskega društva«. (Nbistri p pevskega zbora, govor in recitacije.! 2fl. Tabor Slovenske prosvete na Rcpantabru: nastop pevskih zborov iz vseh pokrajin našo dežele in Slovenije, pozdravi in govor pisatelja Alojza Rebule, nasLop glasbenih ansamblov. -Zaključna šolska pri red i Le v v Sv. Križu ¡n Gmpsdi. JULIJ 2. V okviru V. Par'Lizunske ga Tabora odprta «Razstava NOH« in predvajanje filma ‘■Kaplan Mar lin Čedermac«. -1 AD Polet na Opčinah ponovi »KotaJharsko revijo«. - V PD v skednju u prizore otroci mladinsko igro ‘Pisane lutke* in prizor -Kuhinja se Jezi«. 5. Na beljunski ŠUgri ea-tempure za otroke, koncert godbe na pihala z Brega, nastop folklorne skupine učenk trgovskega zavoda Siga Zois. il. Na šagri terana na Repeutabni nastop godbe na pihala s Proseka in koncert domačega pevskega zbora Srečko Kumar.. 12. Nil ‘V. Partizanskem taboru na Opčinah“ nastop godbe na pi hala iz Prva čin#, pevskih zborov z Opčin, Padrlč in Tre tič ter folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. 13. V Kraški hiši odprta razstava reprodukcij fresk itn Slovenskem, 10. V SRD Igo Gruden v Nabrežini Igrajo člani domače igralske skupine veseloigro T. LlnharLu » ?.u pr ti o va Micka-. A TCUST 14. - 17. Na Kmečkem taboru na Opčine h nastop godbe na pitni la iz Divače, folklorne ¡skupine Balarius iz. Tarčen ta, razstava idrijskih čipk. ifi. - 20. Dušnopastirski tečaj za slovenske duhovnike v zamejstvu Ln izseli eni štvu v Domu duhovnih vaj v Trs tu. Predavala sla dr. Alojz Šuštar iz Švice in dr. France Bergant, iz Londona. 27. SPD Presek - Kontovel priredi ‘Razstavo NOB«. 30. Kulturna prireditev za Jernejevo v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sodeluje openski cerkveni pevski zbor, skavtinj e, ansambel TATMS in guj-encl Glasbene šole kinžgarjevega doma. Po prireditvi družabni večer. KULTURNI KOLEDARČEK 24 Ob Sk-lelnici ubrtOvltvč šliivcn-skih šol proslava dijakov slov. drž. sred. šole, trg. zavoda in učencev osnovnih šol v Katoliškem dnma v Gnricj. 20. Zaključna prireditev gojencev Dijaškega denna. 30. V klubu Simon Gregorčič zaključna prireditev CM jz Gorice in Trsta. 31. Zaključna šolska prireditev p-osmtvtic šole v Doberdobu. - V župnijski dvorani v RLazidrežu gostovanje župnijske mladint Jz Doberdoba z igro »Sirota Jerica«. JUNIJ 1. V galeriji Fro loco odprta razstava slikarja Albina Polaj n a rja. 2 Zveza slovenske katoliške prosvete priredi orgelski koncert organista Hansa napel borka z Dunaja v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. ii. V Katoliškem domu v Gorici akademija Marijine družba z nastopom zbora mlajših dru žfibnic, otrok Marijinega vrtca, učenk Glasbene šole ter dram ske skupina. 10 V Katoliškem domu predava se stra usmiljenka Marjeta Mer har o Madagaskarju. 13. - 21. Prosvetno društvo Sovod-nje prirodi proslavo 25-letnico prosvetnega društva v Sovod-njah: razstava NOB, govor pisatelja Franceta Bevka in K. Hlavaty]a, folklorna skupina Kmnnm iz Ljubljano. Sl, živeža alnvenukes kuLoliške prosvete priredi koncert mešanega zbora Lojze Bratuž Ln moškega zbora Mirko Filej. - V Pod gori igrajo asn-nvnnšalskJ otroci igro •Pepel Ka«, 2Fi. Odprti prpstosi SKGZ v Gorki. JULIJ 4. - E. priredi Standrež Poletni kulture: praznik nastop ansambla Veseli planšarji, koncert domačih zborov ter zborov Iz Gorice, natjerrinbe in Tržaškega, enodejanka Čehova »Medved* (režija A. Pregarcl ni, V okviru «Festivala dela- v Do berdobu. nasloni folklorna sku pina KIJ D »fjtu d a n l h z Rakč AVGUST 2, Na šogri na Brezjah v lipana ki občini v Beneški Sin v eni j l nastop pevskega zbora iz Bregi-n|a in harmokarja- Petra Veli-kovača. ALI NEKAJ ¿EPA V POROČILIH RADIA TRST A7 šolniki SO imeli drugačno saririn-nje. Ali ne bi mogli uradniki 5(0 Venskega radia malo papnašttii V sipvflJtjtePFji «rnbifmtu, kakšen je položaj, Teda/ bi bil radio prida bil mnogo poslušavcev, tako pa jih je zgubil, ker pač «.¡so rta nnii posfa/i mč zvedeli. Je prav, da poilje radio reporterja na Kras, če dva razpravljata P Krasu, ah med- študenTC-, ¿e SO xe trije dobili in nekaj govore, n (ta ire pošljejo svojega reporterja na primer an koku tako zborovanje bot je Draga, kjer so imeli Jeios res izredne predavatelje, se mi ne zdi pravo sorazmerje. Bilo je ne- SKAVTINJE V BELI KRAJIN) Prvofhw je spadala Bela krajina v verskem oziru pod Zagreb. .4 oglejski pa tria ril ítertoíd je nekako leía ■' 2.‘ilJ wsfarKívit za v go fleio krajino v Črnomlju župnijo in jo izročit neinšfcemu viteškemu redu. Tu red križarjev je i)i( seveda bolj rmveünn na Avstrijo in zato je povezal Belo krajina s Kranjsko. Vse ¡0 in še mnope sarurjuvosii so spoznale naše skavtinje pri študijskih Lira it dttevnega programa. In da ni ostalo vse le pri teoriji, so si skavtinje Ogledale grad Pobrežje, nekdanjo trdnjavo za eB rumbo preti Turki. Obiskala so nekatere ¡ipične imiBtifee du moči je s znočil u;r7ii poslopji in- vodnjaki. Ogledala SC sr belokranjski muzej v Metliki. Domače žene in dekleta so na povabilo naših voditeljic prišle k tabornemu ognju oblečene v svoje narodne noše. Plesale so svoja kola. pete svoje pesmi, katere najlepša je najbrie pesem kresnic, ki jo pojejo navadno dekletu, kp o kresu gredo od hiše do hiše itt prosijo vina ¿rt drugih dobrat ter kličejo na k¿šd in njive Božji Blagoslov. —o— .Virtogo tepjk Spominov smo odnesle z Bele krajine, veliko lepega smo ÍUrit videle, mnogi) zanimivosti spoznate. Se bi se rade kdaj vrnile med dlibrB in taka gOsfu-Ijltbne Belokranjce. Vendar pa to He Bo loko hitm, kajti drugo leto ntoramü «poznali nov košček naše: lepe damo vine, nov košček tega raja, te tepnfe, ki jp je Bog Ob stvarjenju nasul iam, kjer naj prebivajo veseii ljudje, ] JURA SMOTLAK kaj Spuščenega, ker se še meni zdi za molu, čBprav nimam nit pri stvari. Pa tole O novi st rokovni šoli. Ja, kol imate tako siaBo urejeno medsebopto razmerje, da vam koš radijski postaji ministrstvo aii pa proveditor ne sporoči o ustano vitvi slovenskega strokovnega zavoda. Že zula, da bi se pobahali, da so ga Ltsian-ovik. Človek mora šele kupiti Primorski dnevnik, da to veliko novico izve. Vseeno se mi zdi čudno, dd človek po radia nič tega ne siiši. Telefoniraš temu. telefoniraš onemu, če ye kaj slišni po radiu, nihče iti sfištii nič. Je res ali ni res? Vsa čast Primorskemu, a vendar Bi rad čiavek to po-trdiio siišai tudi pP radiu. Pa nič. Pa še tete. Znanec telefonira? "Aii veš, da ja pisatelj Bevk u-mri7- »Ne. fido ti je reke!?* "Bjub-E/arts ki radio je povedal že danes trikrat, 1 uPa tržaški?* 'JVič.>- Takute smrî je za nas primorske Slovence nekaj težkega in zato alarmantnega. Kitko io, da lake dolgo o tem ne poroča naša radijska postaja, ko Bi mogla ttdefomč-no to takoj zvedeti? Taka poročilo je važnejše, kakor kaka tedenska kulturna kronika iz Ljubljane, ki jo lako posnamemo v dnevnem fi> SOpisju, Zakaj tako neaktualni? Aleš .Možinu, poslušaiec Objavljamo pismo brez ko m en tar ja. 5E EN NEGATIVEN GLAS O DRAGI Na drugam mestu poročamo, kako so slovenski časopisi Ln rudic ocenili študijski? dneve v Dragi Ob zaključku revije sran prej e. i še L‘tl glas, in tp 5 skrajne in daljne liesnû — :z Argentine. SIJ glDVSP s k« svobod« obsoja, »poseben od bor', ki ga vodi prof. Peterlin,..» Itako piše), ki da že nekaj let or ganizlra it? dneve ¡n je letos po vabil take predavatelje kot so Cini Zlobec, Edvard Kocbek in Muka Miklavčič, O vsakem od teh predavateljev pač čiankar pove svojo označbo. Za konec potem potisne vse organizatorje k .Zebotovi liniji'. Siju ln njegovim sodelavcev smo že nekoč pTav v Mladiki povedali, da Društvo slovenskih izobražen l-f v v Trstu