lz Jugoslavije. — Kurtvo jn stanovanje za ttčiteljrstvo. Tov. Kosec se je obrnil na šnlsko oblast za zakonito pr.zmuio prosto stanovatije in kurivo in je dobil te dni rešitev, ki se s.lasi sledeee: (iosp. Mib. Kosec, nadučitelj \ 1 rebelneni. Vslcd odloka \ iš. sol. sveta /. diic 6. jun. t. I. št. 6_ 12 se obveščatc o nastopnern: V zraislu člena 33 odstavek 4 zakona o nar. šoiah z duc 23. 7. 19U> ši. 643 Ur. 1. itna šol. voditcij pravico do brezplačnega stanr.vanja ali dr> povračila za to. — Višji šolski svcl je žc naprosil pri uiin. prosvotc za izvršilno narcdbo k navcdenemu zaKomi, a je do danes šc ni prejel. — V.Ied tcga veijajo še vedno predpisi § 29 zak. z dne 29. apr. 1873 dež. zak. bivše vojvodme Kranjske št. 22 \\\ v smislu tesa {. tudi kot podlaga staiiarinski .:i!eski ?. 5 zak. z dnc 14. maja 1898 dež. zak. bivšc vo.ivodmc Kran.jskc št. 2r>. — 1'okler iic izide izvrsilna naredba k zak. z hic 23. jul. 1919 št. 643 Ur. 1. velja člen 33 odstavka 4 le kot načelna določba. ki p.i šc ni izvedljiv.i. Za prcdst-dnika: dr. Majcen. — To ic principijelna odloč'">*< jrlcdc prostejra kuriva in stanovanja s strani našc :.okrajin.ske uprave. Poverjeništvo UJU v Ljubljani je na scji ožjega sosveta di.f 20. t. 11. razpravljalo o tc.ii stališču i'i odločitvi o tej žadcvi. Ker s-oii ožii sosvct na staHšeti uvrstitvc učitclistva v plačilne s.opnje drž. uradništva po slnžbeni praj.uiatiki. ki priznava tn.li aktivitctno doklado in kcr stoji na stališču. da je stvar države izvcsti ta člen in plačati iičiteljstvu povračilo za kurivo in stauovanjc. je ožji sosvet skleriil \ omenjeni seji. da izroči to vprašanje državni skupsčini li.IU v Zagrebu v protres. Izvedba te določbe zakona je v sedanjih razmerali bolj možna v obliki aKtivitetnili doklad kot v naturalijah. rjr(;dloft- ožjeiia sveta državni skupščini se crlasi: Prosvetno tninistrstvo naj se pozovc. da izda izvršilno naredbo k člelui 33. odstavek 4 zakona o narodnih šolah /. dne 23. 7. 1919 št. 643 l'r. 1. v yorenjein smislu. - Po poiževo. Iz Meži.škc doliue. lianes 18. t. m. mi j_ prišcl v roke odlok ukraJMf-a šolskft/a sveta iz Provaij z d_c; 12 septembra 1921 <dede preKlcda žnine in vozil po vojnili komisijali. Pa Pidi ni čuda. saj pri tem i>radu ni nobenoga uridnika. kajti s. nadz. Tlmma je /i'o!el in tako ni nikogar, ki bi reševal sr-lske zadcve' Bi se li ne mosrcl dodeliti okrajiienui s(>lsketini s\eti" kak učitelj, k: bi reševal tekoče zadcve Kako posnije la iiajscvernejši krajni šolski svet, je naravnost škandal' Šola in oblast pa tipita na injlcdu! Ako ne bo krnalu bo- Ij.?, potern naj gredo dopisi v Slov. (iradtc. kjer j. naš iiadzornik. l.rez pisarniške moči pa ne .zre in no iire! — Orožništvo za učiteljstvo. U-oDis.) ()l. priliki obletnicc plebiscita, ki jo jc priredilo »Kolo ju^roslov. sester« na i3rcvalja!i. je t.ovoril tov. l-ui-erSek c poincnu 10. oktobra /a nas. Nc/\ateri rospodjc niso čakali konca, ampak sc prtiv fK(<li. Mcd !:jiir.i .ic bil t:.idi j>". okrajni gi.: var. ljo\i;r.iik jc scveda omenil napake našc^.i djlovanja, posobno pa strai.karsko strast. katcri sino Siovenci rak'.# <\r\a ni. •)rip( ročal je boljse .¦r.fdscbc.jmi ».•,:.stovatiie. Ta nie.jv zelo umcstcn jrovor it- !rl povod. da sodaj orožniki zaslišavajo i tziiv strankc radi tcga trovora. Žalostno. da sc postnpa na tak način proti tov. Doberšeku. ki jc bil ves čas svojt.sra shi?!)ovanja požrtvovalcn narock-n dchvec. in inicl radi tega osromno vinorno škodo. Kai takega on nc zasluži. še bolj žalostno pa je. da za žandaririeri.io ni iiinec!iieišeua dela. ueso — zasledo\'.-.ti i!-itolje. Io si bo učiteljstvo dohro /apomnil > (iospodjc. katerim Je uctttl.isi.i sta'i t *n v pcti, bodo storjone korake še bridko obžalovali. — Prazna inesta v Mežiški doliai. Na octrazrcdnici v (iuštanju učitoljsi-.D mcsto. Dalje se snuje šc 6. razred. ki se otvori še letos. Na štirirazrednici v Dravogradu niesto za učitcljico. Na šestrazrcdnici v l^rcvaljah mesto za ucitelja. V .Mežici sc siinje 4. razred. ki se še letos otvori. Potrcbuje sc učitelj. Tovari.i. ki ste ii..vdiišeiii za narodno delo in pro svete. z'..lasite se za mcsta Službo ti\.'>:i nastopiti /. novenibrom. Bivšim plebiscitarjem In tovari- šem Korošcem! V listu ,.Naš Olas" se je . nck l.co Vidovič, Crnnmelj v članku „1 'radnik in Koroška" nesramno obregni! ob razne plebiscitne delavcc. Iz dopisa )e sicer razvidno, da je moral biti zelo dela- ven -- toda kljub teniu nii piscc ni znan! ¦ Pro.im. da v.c o<.rlasi. kdor ga pozna. ter opiše. kolikn je nn storil za Koroško. oz. k.ic ie sploh b:. zr. časa plebiscita? M. — Kaj je z mestnim šolskim svciom v Mariboru? (Dopis.) Leto dni so krpucali birokrat' naš ittesthi šolski svct. Kon•Jno so izkopali nekjc star avstrijski zakor. pa ic hjl ..stvarjen mestni šolski svet — m napirju. kakor so vsi njilio\ i nkazi ii, fermani saino slab papir. Tako mtjderna jc ta nicstiut inštitucija. da niti i")iia zasinp-iika za štiridesct inešča'1skib učiteljev. Ki delujejo v mestu. A to :.i n.jhuje. Ta posili svet še danes nc titiuje. Bajc niina cerkcv še svojega za^topnika v it|em. to se pravi: bil ie. a ie in. ra! resifrnirati. kor ni ugajal, nc vem 'kc.m... Iti okinjeni svet čaka. N-.tihoma sc pa mcnda smejejo vse politične stran¦kc. ker jjtii ni do tega. da bi sc končno nredilo in ustalilo učiteljsko vprasaiijo v Mariboru. Oblasl razpisc službo. nastavi stri»r icniiiii in ničesar vcč. Učiteljstvo ;-e inore spoštovati oblasti. ki ue zna 4lacHo izvesti ni cnega vprašauja. mcstni solski svet sc .ii rosra in — prav ima! Sedaj pravijo. da bodo službe šc enkrat razpisali. nienda /ato. ker država potrebuje kolkovitu'. i.o pa že zopet ronialo neka.i desc-ttisoč kron iz žepnv nčiteljstva v državnc ' blagajne! Svetoval bi. nnj oblasti pomivc tako proceduro vsak i icsec. pa bo kolkovine kot nrahu v Manborii. Zopet dni?;i naiTiiar:Majo da sc bclo imenovasija zav!ače\ala vse dotlci. t'a se izprcincni rc/.im. Tudi tu bi se dalo jHMnoči: V.sak prosilcc naj vloži prošnjo i-.ar pri svoii politični stranki. če ni ponolcn divjak. — \j pravite: Ne zabav;'aitc proti iipravi. mi pa odsrovarjatno^ns! sovražniki dobrn v.d.io. sodiin in (•bsniajo! — Vsak lahko prispeva Na.ši šolarjl iztresejo včasili kak prav orijrinalcn dovtip. ki se aa še čez dolgo let radi domislmo. skoda bi bi!o. |v() bi tak pristcn Iinmorističcii drobiž obležal le v spominu posanicznika in so sproti izgubljai. Naj pndc na svetlo. da bo dal šc drunim kakn vcsclf) uro! Saj je znano. da izvira najism-imkm":! še.-.>vost baš iz odkritosrčnili m breznbzirnili otroških ust. Iti kdo bi so v teh n.rkili časih skrbi in reve branil zdravujja humorja! — Zato se obračam do slcherncp tnvarisa in tovari.šice z vliiidiio prošnjo. naj nii vsak pošlje kar ima žc zdaj v zalogi. Kdor si doslej šc ni zapisoval takib šesravih dogodkov izprcd katedra. naj jili nc pozabi zbirati poslej. ^sak prispevek mi je vedno dobmdoše!. samo da ic res originalen cvet naših klopi. Nabrano gradivo nameravam izdajati v posameznih zvezkih. ki bodo tudi oriffinalno ihistrirani. Nabiralcem, kojih doneske boni niogel porabiti. pošl.em na željo po en izvod kot protiuslugo. Prvi zvezek izde takoj, ko dobitn vsaj sto dobrih ..ocvirkov". — Vilko Mazi. strokovni učitelj. LJubljana. srluhoneninica. V pribodnji števllki pričnemo s priobčevanjem zanimive razprave o rokotvornem ponku, o čemor bo razpravljal star prak.ik in strokovnjak na tem polin Onozarjamo že danes na tc članke. Clanarina in darila za učlteljski konvikt. Učiteljstvo v Čresnjevcu pri Slovenski IMstrici 2J kron. Hvala! - Spomin na slovenski počitniški tečaj v Kočevjn. V mcsecili juliju, avgustu t. 1. se jc vršil v Kočevju tečaj slovenskejra jezika za neniško učueljstvo iz okraja. Prcdavala sta v njem okraj. šol. nad/ornik Novak in podpisani. Udeležba je bila častna za tovariše in tovarišice nemške narodnosti. Žclel bi, da bi se poka-'al sad — da bi pripomogel tečaj izbiti dno ncsporazumlicnju in prcdsodkom, ,ki zatemnJHJrjo drugorodcctn objektiven vpcirled v izpremenjene politične razmerc. Uv.rjen seni. da so predavanja ocfkrila marsikoimi do cedaj docela neznaui •ugoslovanski svet. Oobili so žal — 'e iieponolno sliko naše tožne preteklosu, njenih borb in hrepenenja po svobodi. I a rudi slovstvo Slovencev - Bcnjaminov mojfoči!ev.a rodn majke Slavije, je tako lcpo in visoko razvito, da s ponosom glcdamo nanjc. lasno ie postalo udeležen_em tečaia kako malo pojmov so imeli o nas ;n o na5e..n ^ielu. dasi so živeli med :ritT!i. hooznali so enostraiiost svoje dosedanje vzvroje in orientacije. diktirane po razmcrali Njih novo mišljenje se zrc .li v daru 250 K, ki so ga položili na predlog <r. nadzornika naši deci za učiTeljski konvikt. Da bi sc le kaj skoro dvignil v beli I.jubljani ta dom. ki bi nam PtvzcI pod svojo streho naš narašča^ zdaj prepp.ščen ncrnili usodi po ttiestih tavaioč okoli tujih večkrat brezčutnih Ijndi. Namesto Bacbu podali so radevolje omenjeno svoto učitel.iskim sirotam, ki danes lurajo in zapravljajo svoje telesno iti di;šcvno zdravjc —¦ postajajoč duševni invalidi. kakršn.h nam le preveč daJejo današnje razmere. Pričujoče — skrontne vrstice naj zadostujejo — obude tiaj v nas prijetne spomine in dasi pozne osvedočijo. da ie naš stan — stan idealis.ov in da skuša svoje idealc tudi nresničiti. Onim netnškim zastopnikom stanu pa. ki liodijo danes povešene glav-e lMaljeni. čtttcč so prikrajšane z naredbnTTn in odtoki v pouku slovenščine; npim. ki zro z nevoljo v bodočnost radi :Tiorcbitnili premei.čenj na slovenske šnle. kličcmo v snomin, da jc od prenrevrata pretcklo dovolj časa za vse, ki trez. o mislijo. da bi lahko vsaj deloma izpoluili stavljeno jirn nalogo. Premislijo nni. da vsak zgodovinski prevrat zahte\:i zrtcv in da postajajo njegove žrtve vedno h. ljudje. ki se ne znajo prilagoditi rt-alnosti ter tavajo v meglali npravičenih ali neopravtčenib idealov. Slovan vstaja, strcsa-s sebe stoletne okove ter jonilj- v roke \lado na svoji zemlji. S em naj rnčvna pri nas vsakdo — dru^nčc pride pod kolesje zgodovinskega razvoja in izs.rinc. Za vzor vzeniitc svojo i;>!aJino. ki je s posečanjem tečaja poka/a.a. d? hiti k cilju brez predsodkov in tako bo cili tečaja popohioina doscžeh fiidi pri-Vas- ki ste dobrc volje. A. M. — Pri zborovanit! učit. društva za Kranjski šol. okraj se jc z ogorčenjern protestiralo proti zlobnim i« nesramnim .iiapadaiuem v«;ega učfteljskega stanupo listih ».lusroslavifa«. 'Slovcnec«. »No-vi . cas... ter _oir!asno sprejeta resolucija l.iiibljansktvia učit. *-i»-.|J.tva z dostavkom. da naj tisti nčitelji. <:e so tnorebiti res Kai prizadeti v Peskovi aferi. sami izvaj;uo konsekvcnce — Nastop službe. (Dopis.) Nastop službe v novem kraju, ozironia presetltev na no\'o shržbew. mcsto sc iiua vršiiti v sm-Slii izvršilnc naredbe k 5ol. in učnemu redu (odlok dež. Sol. sveta štajerskega z dne 19. 9. vm. $t. 4289) k § 107, 109, 110 točka A—n velikl teden ali pa koticem avgusta. Za rneSčanske Sole bl se morda lahko dovolila selitev- mesto velikega tedna v semestralnik počltnicah. Ce tudi }e to Se dosedaj velja-rao, kr.ristnn in potrebno. sc vc-ndar dosaiaio shtJSaji, ki delajo ziTi-ešnjavo. Prvi dobi dekret brez termhia in se kratkooialo preseli sredi meseca. neglcdc na to. da nastan« na njfffo^M šoli vrzel, In ie na nt.vi šolj eden odveč. Dru,i;i dobi dopis.i_lco od vi.Sje.ifa šol. sA-eta. da naj takoj odide, če tudl ne ve o p.«nestrtvi ne šolsko vodstvo, ne okrajni Solski s\-et. To ni po postavi, n_ iki predpLsih, w _r>li koristno. ue potrebno. zato se nt sme vač dosta.iari. Red pri nastopu stalnc s-Iužbe mora bitl. V interpsii šobke oblasti ic. da nc pripiiSča ved iiu-d šolskjm letom nepotrcbnih sclitev. Za namešianje sr<xli leta &o učiteljt, ki še ntma.o stalne shtžbe in so na razpolago. V I iiitomeru je umrl 20. t. m. na kapi učitelj g. Fran Čeh, star 49 let. NaJ inii bo zemljica lahka! — Maribor: Jugoslovenska Matica. Ijčitcljski 40- in 411etni jubilarji niature niariborsKega učitcljišča so zložili tulcai povodom se^tanka v grajski kleti na pi*ed'otr tovari_a Ante Porekarja za Ju- ^(."sloveiiskd \.atico 3\u kro.i. Shu^ili sc bodo od letos uaprej do 50-letnice rnaluie vsako 'eto. kolikor jih bode še čvrstih in /ivih (I>ai Bog zdravje še vsem! Uredn) — Društvo Selbsthiife der Lehrerschati Stetermarks. Dne 2t). septembra t. !. jc bil ob^m zbor v Oradcu. Sklepi: Posarirtni prispevki ;e zvišajo na'50 avstr. kron in podpora na 40.000 avstr. kron. I.etni upravni prispevek in prispevcK za r.zervnj skljid znaša 50 avstr. kron. Ključ za »reračimanie jugoslovanskih kron se določi: 4:1. Drusačen kiju. bi društvo preveč obremenil. Ornštvenflci iz Jugoslavije lahko vplačajo v baiikah v avstr. kronah: .zplačila se pa vr.c po Korenjem ključii.