^ 11 470484 LETNO POROČILO NUK -1952 > “% li V POROČILO o dela v Narodni in univerzitetni knjižnici v letu 1952. V preteklem letu 1952 je Narodna in univerzitetna knjižnica na-daljevsla svoje delo v smeri, ki si jo je bila začrtala v prejšnjih letih. Predvsem je napredovalo sortiranje bibliotekarsko Še neobdelanih velikih množin knjig iz bivšega Federalnega zbirnega centra. Da se je to delo moglo pospešiti, smo do skrajnosti izkoristili prostor v skladiščih, tako da smo, kjer je le možno, postavili pomožne police; zlasti pa smo opremili s policami dvoje zaprtih stopnišč. S tem nam je bilo omogočeno smotrno odbiranje knjig glede vsebinske sorodnosti, pripadnosti k zbirkam, večje ali manjše pomembnosti del itd. Po podrobno premišljenem načrtu smo sredi leta preuredili in deloma preselili delovne prostore nekaterih knjižničnih oddelkov. Tako smo dosegli strnjenost vseh panog bibliotekarsko tehničnega postopka od inventarizacije do klasifikacije po strokah ter ustvarili kar najbolj ugodne pogoje za nemoteni potek akcesijskega in katalogizacijskega obravnavanja knjižne zaloge. V veliko korist je tudi adaptacija hodnika v levem traktu I. nadstropja s katero smo pridobili prostor za kataloge, namenjene obiskovalcem knjižnice. Z navedenimi preureditvami je bila dosežena hkrati ožja komunikacija med bibliografskim in katalognim oddelkom in njuna neposredna povezanost s katalogom za občinstvo. Glasbeni oddelek se je preselil v ustreznejši delovni in študijski prostor, za časopisni oddelek pa nam je s smotrno razdelitvijo prostora uspelo pridobiti veftjo zmogljivost skladišča in ustvariti primernejše pogoje za delo knjižničnega osebja in za študij obiskovalcev časopisne čitalnice. Izmed težav, ki so ovirale knjižnično delovanje, je opomniti premajhno število osebja, ki sS je med letom še skrčilo, in nezadostne prostore. Za publiciteto knjižnice smo poskrbeli med drugim s priobčevanjem knjižnih novosti v Slovenskem poročevalcu, z objavo Slovenske bibliografije za leto 1950 ter z razstavo Janka Kersnika in Franja Maslga -Podlim-barskega oH stoletnici njunega rojstva. Razširili smo tudi izposojevalno mrežo s knjižnicami v domovini in v inozemstvu. Da knjižnica izpolnjuje svojo nalogo, je razvidno iz porasta števila obiskovalcev in množine izposojenih del. Na osnovi podrobnega pregleda našega dela v preteklem letu smemo zreti v prihodnost z nadami na vedno večje stalno napredovanje. FINANČNO STANJE Od odobrenih kreditov za leto 1952 smo porabili: Odobreno Porabljeno Ostane Osebni krediti 5,813.549.- 5,813.340.- 200.- MATERIALNI KREDITI Odobreno Porabljeno Ostane 1.Pisarniške potrebščine 49.997.- 49.980.- 17.- 2.Kurjava 1,199.996.- 1,199.846.- 150.- 3.Razsvetljava 514.563.- 514.419.- 144.- 4.Vzdrževanje poslopja 379.107.- 377.864.- 1.243.- 5.Pošt. in telef. stroški 244.815.- 244.641.- 134.- 6.Dopolnj.inventarj a 27.288.- 27.288.- - 7.Vzdrževanje prevoz.sredst. 5.860.- 5.860.- — 2,421.566.- 2,419.838.- 1.728.- FUNKCIONALNI IZDATKI Odobreno Porabljeno Ostane 1.Nabava knjig in ro|sop. 1,449.826.- 1,448.781.- 1.045.- 2. Knj ig ov e zni ca 196.792.- 196.192.- 600.- 3.Fotolaboratorij 83.198.- 79.968.- 3.230.- 4.Tisk bibliografije 50.000.- 50.000.- — 1,779.816.- 1,774.941.- 4.875.- Pri izvajanja letnega proračuna je bilo opažati pomanjkanje kreditov, kap je včasih tudi oviralo redno poslovanje. PROSTORNINSKO STANJE Prostorninsko stanje je ostalo^nespremenjeno. Pomanjkanje prostorov je bilo občutno, ker ima filozofska fakulteta zasedenih v naši stavbi 28 velikih in manjših sob ter dva delovna prostora, medtem ko ima Narodna in univerzitetna knjižnica samo 14 jprosporov s p3rkst/Oiu^ dv0 vgČl-t«dXnl.ci in skladišča. Tako smo prisiljeni uporabljati tudi skladiščne prostore za poslovne prostore. STANJE OSEBJA Med letom 1952 so odšli iz Narodne in univerzitetne knjižnice naslednji uslužbenci: Komar Dušan Muzzolini Ludvika Papler Olga Pipp Slavka Šalamun Ivanka Trampuž Ivan Žgur Danica pom.skladiščnik n delavka " skladiščnik niž.bibli otekar snažilka pom.skladiščnik snažilka pisarn.referent odšel 15.VI.1952. " 3C.VI.1952. 15.VI.1952 15.^1.1952 30.VI.1952 15.V.1952 31.1952 6.V.1952 n tt n znanstveni sodelavec /upravnik/ n n Janežič Tonja V letu 1952 so prišli v Narodno in univerzitetno knjižnico ti-le uslužbenci: 1. Razpotnik Anton referent 1.II.1952 2. Justin Matko pom.pisarn.referent 6.II.1952 3. Jamnik Alojzija snažilka 1.XII. 1952 4. Pracni Dora n 4.XI. 1952 Dne 21. decembra 1952 je imela Narodna in univerzitetna knjižnica te-le uslužbence: proBS e tno - zna ns tve na 1.dr. Rupel Mirko 2.dr. Bohinec Salter 3.Gspan Alfonz 4.Kalan Pavle 5.dr.Kermauner Dušan 6.Logar Janez _ '■ !<*•%/ X' 7.Berčič Branko 8.Jugovec Mihaela 9.Ludvik Dušan ^O.podpac Justina U..Razinger Radojka 12.Rijavec Josip ^3.šlajpah Mars 14.Zwitter Majd8 i v* 15.Božič Majda 16.Bulovec Štefka l?.Doležal Vanda ^rferMn *= ii m n n ii ti bibliotekar n n n n n knjižničar 19. Lipša Nevenka 20.Oblak Jakob n •i JBL- II ^20.Posavec Ančka y 21.Stojkovič Majda ^22.Vode Marjan ^23.Zidar Marija 24^-Zerman Vinko-------------- - 25.Žužek Jože Upravna stroka y\. Razpotnik Anton Pisarniški I. Dolenec Jakob ^2.Pintarič Ivan 3.Dobravec Slavka 4.šafec Marija 5.Šubic Gabrijel 6.Šušteršič Franja /7.Zlatnar Mila 8.Zorko Franjo 9.Justin Matko "10.Lovrih Anton II.Kralj Vera v^Sr Alt ropov lč Sonjo — -l3.Jepon Anica Pomožni uslužbenci 1.Gregorič Anton 2.Koglar Martin 3.Prezelj Joahim Kvalificirani delavci rl. Škerl Gabrijel S.LgmpiČ Rudolf 3.Lumbar Ivan 4.Ložar Edvard U/vhrvatska 272 n 722 n Švedska 1 ti Švicarska 10 n turška 2 it skupno 1.415 časopisov Na oddelka je v preteklem leta prakticiralo 13 praktikantov skupno 272 ur. Med te niso všteti oni, ki so prihajali iz različnih knjižnic po informacije glede splošne obdelave periodik, glede vezave in ostalega dela. Napisali smo 53 kartotečnih listkov tujih periodik za Bibliografski Institut v Beogradu. Prejeli smo 1415 raznih enot tekočega-periodičnega tiska, in sicer: jugoslovanskih 1148, inozemskih 267. V letu 1952 je Časopisni oddelek obiskalo 52 večjih in manjših skupin? od teh je bilo 28 inozemskih. Na oddelku v preteklem letu ni bilo posebno vidnih uspehov, ker iaa Premalo delovnih moči, a periodični tisk narašča iz dneva v dan. Prav tako je tudi prostor, ki j«, na razpolago oddelku, preteman in, k?r je glavno, mnogo premajhen. Za to je nujno, da se ti nedostatki odpravijo, ker le tako bo mogoče rešiti gragocena periodika, ki leže po večini nevezana in nakopičena v oddelku. Katalogi žameniava z Inozemstvom : V letu 1952 smo zamenjavali z 98 ustanovami iz* 23 držav, in sicer Anglija 7/lansko leto 7/, Belgija 3/1/, Danska 6 /5/, Argentina 1/1/, Avstralija 1/1/, Avstrija 10/9/, Bolgarija 1/1/, Brazilija 2/1/,ŠSR 2 /5/, Francija 6/4/, Indija 1/1/, Italija 5/5/, Izrael 2 /1/, Kanada 1/1/, Mehika 1/1/, Nemčija 7/5/, Nizozemska 3/2/, Norveška 2 /2/, Poljska 4/3/, STO 3/2/, Švedska 3/3/, Švica 4/4/, USA 23 /14/. V zameno smo v letu 1952 pridobili 595 /510/ knjig in 166 /330/ vol. Periodičnega tiska. V primerjavi s preteklim letom se je fond knjižnice z nakupi povečal 2a 668 /2676/ knjig in za 318 vol. /196/ periodičnega tiska. Rnzlika pri nakupu je nastala zaradi podražitve knjig, zaradi nakupa protestantik in 2aradi lanskoletnih /v letu 1951/ pavšalno kupljenih knjig Ščekove in Ru-^eževe knjižnice.Razlika v zameni periodičnega tiska je nastala zaradi lanskoletne /1951/ večje pošiljke United States Book Exchange in zaradi pošiljke /Hppsalske knjižnice, ki sta tedaj poslali vešje število vol. periodik. Narodna in univerzitetna knjižnica je v inozemstvo odposlala v letu 1952 349 /406/ knjig, 189 /224/ koeov periodičnega tiska. študijskim knjižnicam je bilo ponudenih 2562 del /2384 lansko leto/. Odstopili smo jim: Mariboru 82 /110/, Celju ,^349/, Novemu mestu 387 /168/, Postojni 627 /327/, Ravnam 403 /221/, Ptuju 315 /223/, Kranju 291 /193/, Trstu 149/123/ in Gotici ca. 300. r‘oleg tega je prejela Mestna knjižnica v Kep: Kopru 655 knjig. Referat za zamene Ja nakupe je vodil tudi vse posle v zvezi z zameno v Amrriki, kjer smo si pridobili možnost dobave tuje literature za knjižnico. Protokol zaznamuje 290 /387/ dopisov. Prevode v tuje jezike je oskrboval stvarni katalog. Vsakodnevna pošta tiskovin je bila redno razdeljena ^pregledani vsi prospekti in katalogi, sestavljena naročila za DZS in ei^feskoro dnevno obiskana oba ljubljanska antikvariata. Pri sestavljanju naročil knjig in revij se je nudila pomoč tudi drugim institucijam, ki so se v ta namen obračale na NUK. Akcesijski oddelek Delo v akcesijskem oddelku je potekalo redno. Koliko knjig smo vpisali v inventarne knjige, je razvidno iz naslednje tabele: Ifeseci Obvezni primerki Dsrovj FZC Nakupi Zamene Skupaj Januar 1000 447 229 21 33 • 1730 Februar 725 336 746 76 9 1892 Marec 550 162 165 107 38 1022 April 584 880 1020 10 32 2526 Maj 1480 103 280 12 120 1995 Junij 203 334 134 86 151 808 Julij 1001 138 278 - 2 1419 Avgust 881 227 886 47 27 2068 September 297 168 1257 44 - 1866 Oktober 862 146 618 59 155 1840 November 830 159 224 134 7 1404 December 1045 245 436 25 20 1771 Skupaj 9458 3345 6375 668 595 20441 jezikih so knjige diferencirane takole: Obvezni primerki Darovi FZC Nakupi Zamene Skupaj Alhanske Angleške 61 95 603 35 85 79 61 900 Bolgarske l’eške 2 77 1 15 4 1 1 99 Sspera nto 2 9 11 SVancoske 79 279 214 14 48 634 Grške. 1 1 Holandske 11 11 Ita lijanske 39 30 52 45 189 355 Latinske 2 145 47 3 4 201 Lužiškosrbske 1 1 Jfedžarske 146 4 150 Makedonske 303 . 1 304 Nemške - 61 363 1230 183 160 1997 Norveške 26 10 36 ^oljske 1 7 . io 8 26 Romunske 27 27 Ruske 10 28 3 41 Slovaške 35 8 1 44 Slovenske 2348 1667 4 583 285 28 8811 |rbske in hrv. »panske Švedske 6256 2 104 5 262 32 62 2 4 6716 9 4 Turške • 1 1 Skupaj 9458 3345 6375 668 595 20441 Kolikim knjigam je akcesijski oddelek dal signature v štirih Četrtletjih 1.1952, kaže naslednja statistična tabela: v Četrtletje Za redno Za arhivske Za duplikate Skupaj postavitev primerke I. 2890 39? 1905 5192 II. 3029 615 2115 5759 Ul. 1589 918 . 3209 5716 XV. 2314 862 2073 5249 skupaj 9822 9302 2792 21916 V letu 1952 smo oddali v knjigoveznico 850 knjig v vezavo in pop»aqilo. V preteklem letu smo imeli 15 praktikantov, ki so se v 203 urah uvajali v delo akcesije« Vložni zapisnik zaznamuje 510 d&pisov. V leti 1952 je bilo možno organizirati delo precej sistematično, in to predvsem po zaslugi udarniškega dela velotnega kolektiva NUK, s katerim se je dobil pregled nad knjigami, ki jih je poslal knjižnici Federalni zbirni center, in pa glede na to, da je tov. Oblak Jakob uredil že skoraj vsa slovenika, razen učbenikov, drobnega tiska in korporativnih spisov. Zato je osebje akcesije lahko močno preseglo letni plan glede vpisa knjig v inventarne knjige /15.000 knjig/. Enako je bil tudi presežen letni plan postavitve knjig /15.000 knjig/, deloma zaradi kompletacij, duplikatov in arhivov slovenik, ps tudi zaradi kompletacij ostalih zbirk iz FZC -a,s katerim je manj dela kot z redno postavitvijo. V letu 1952 smo redno odpošiljali obvezne primerke študijskim knjižnicam v Sloveniji in federalnim knjižnicam. Začasno se je ustavilo le pošiljanje obveznih primerkov knjižnici v Trstu, dokler nam ni uspelo urediti carinskih formalnosti. Glavni katalog . Katalogizirali so se prvenstveno obvezni primerki in knjige, pridobljene po nakupu in zameni, nadomestila za požgane knjige, ter važnejša tuja dela. Od darov in FZC se je posvečala posebna skrb slovenskim in srbskohrvat-skim tiskom, oziroma obveznim primerke:.] iz časa med obema toojnama. Statistika. 1. Katalogizirane knjige 17061 zvezkov 2. Katalogizirani arhiv, izvodi 3135 zvezkov 3. " dublete 7423 " 4. Katalogizacija Zupanove knjižnice 513 zvezkov Poleg navedenega dela je oddelek pošiljal sezname novitet in tujih periodik Bibliografskemu institutu v Beograd, sestavljal sezname novitet za objavo v Slovenskem poročevalcu in urejal razstavo novitet v čitalhici. Mnogo truda je bilo vloženega pri uvajanju praktikantov v knjižničarsko de- lo, kakor tudi dajanje informacij pri iskanju zaželene literature. Stvarni katalog Geslovno in sistematsko je bilo katalogiziranih 7162 knjig. Uslužbenci oddelka so izvršili revizijo gesel za Črke G -N, vrh tega pa so bili izvršeni mnogi popravki v geslih še pri ostalih črkah. Izdelan je bil nov seznam vo-čiilk in kazalk aa ASK od črke A -M. Revizija DK klasifikatorjev je izvršena za skupine 4,7,8 in 9 v celoti, deloma pa tudi za skupine 0,1,3,5, in 6. V kataloge je bilo sortiranih in vloženih 29743 listkov. 'Rokopisni oddelek. Inventar rokopisnega oddelka se .je povečal za 85 številk /1284 enot/. Dsrcv je bilo 67 /770 enot/, nakupov 15 /511 enot/ in 3 zamenjave / 3 enote/, k kakor izkazuje inventarna knjiga str.43 -49. Najvažnejše pridobitve so: a/ fotografski posnetki škofjeloškega horoskopa, protestantik iz Štajerskega deželnpga arhiva, Bohoričeve dedikacije slovenske slovnice Trubarjeve doslej neznane knjige Eni psalmi /1567/ Primoža Trubarja ml. Di.sputatio, 9 Levstikovih pisem, Srbergove portretne zbirke imenitnih Kranjcev; b/ zapuščini Luke Svetca in Antona Dermote, zbornik rokopisov Ivana Tavčarja, 2 rokopisa Prežihovega Voranca, 136 pisem Janeza Mencingerja domačim, del korespondence Cirili Vidmarja, prepis zgodovine kamniškega samostana in Can-karejeve beležnice iz 1.1894/95 ter 6 protestantskih tiskov in restavrirani fragment Trubarjevega Katekizma iz 1.1575. Najvažnejše darove so poklonili: dr. Anton Debeljak, dr. Fran Lukman, Karel Truber, Salezij Glavnik, dr.Loj z Kraigher, Anton Sovre, Štefan Tausig in Pavel Kalan. Katalogizacija je potekala po načrtu. Obdelanih je bilo 4.543 enot, kar Predstavlja 45 novih katalognih številk /gl.signaturni katalog štev.1003 -1047/. Novih kartotečnih listkov je bilo napisanih in vloženih 982. Ker oddelek ni dobil nove omare za abecedni ksstalog, smo si pomagali tako,da smo kartotečrae listke začasno uvrstili v 7 primernih škatel. Hkrati je bila narejena kartoteke filmskih posnetkov /143 listkov, 403 enote/. Zbirka fotografij Protestantskih tiskov je tudi že pripravljena za katalogizacijo. Iskanje novega gradiva se je letos gibalo predvsem okrog nabave fotografskih posnetkov. Tako nam je uapelo dobiti iz Dunaja na posodo letnik 1876 Soriške Soče, ki ga bomo sami prefotografirali in s tem prihranili devize. Oddelek ustreza tudi prošnjam raznih naročnikov, da jim izdelamo fotokopije naših rokopisov. Izvršena je bila revizija omare I-III. Pri tem je bilo ugotovljeno, da Je ves fond v redu in da torej ne manjka nobena katalogna številka. Za restavriranje 3mo pri tej priliki odbrali nekaj rokopisov, delo pa s e bo izvršilo šele leta 1953. V profesorski čitalnici je delalo 1641 bralcev, od tega 329 študentov /164 m ♦ 165 ž/ in je povprečni dnevni obisk znašal 5.94. Zaradi pomanjkanja kurjave je bila profesorska čitalnica sicer nekaj dni zaprta, je pa povprečni dnevni obisk v preteklem letu spet narasel. Oddelek je obiskalo 79 ekskurzij /1145 udeležencev/, ali 36 ekskurzij in 368 udelžencev več ko leta 1951. Oddelek je priredil dne 16.sept. razstavo tiskov in rokopisov na Brdu Dri Lukovici. To je bil prvi poskus takšne razstave zunaj domače stavbe. Ker tabodbor za proslavo 100-letnice Kersnikovega rojstva poskrbel za primeren Prostor, razstavne mize in improvizirane vitrine in ker je bila pazniška služba dobro organizirana, se je vse gradivo v redu vrnilo. Razstavo je obiskalo v 8 urah 1000 ljudi. Imela je tudi ta uspeh, da smo spravili v evidenco nekaj novega gradiva v zvezi z Jankom Kersnikom. Ta izkušnja je pokazala, da je mogoče brez tveganja prirejati podobne razstave, Če se poprej v redu izvršijo vse priprave. Namesto planirane razstave srednjeveških rokopisov smo v počastitev 100-letniee rojstva Janka Kersnika in Franja Ms s 3ja-P od limbarskega priredili med 22.okt. in 7.nov. razstavo njunih del. Obiskalo jo je 2265 ljudi. Pomagali smo tudi pri ureditvi razstave francoske tehnične knjige v drugi polovici novembra. Bibliografski oddelek 1. Za tekočo slovensko bibliografijo knjig in časopisnih člankov iz leta 1952 je bilo izvršeno: knjižni listi listi časopisnih Člankov glav. pom. vlož. DK napisani DK alfab. vlož. kontrola 742 263 1005 742 6.289 11.093 11.093 11.093 12.098 2. Izvršena je bila dvojna kontrola tiska Slovenske bibliografije za leto 1950. 3. Sestavljeni so bili mesečni seznami slovenske knjižne produkcije od decembra 1951 do novembra 1952 za Zavod za statistiko in evidenco LRS in za Bibliografski institut FLRJ v Beogradu. 4. Izvršena so bila sledeča dela za Slovensko bibliografijo 1951: a/ ponovna kontrola Časopisnih člankov 1951 in oprema člankov z DK} b/ čistopis bibliografije časopisja in knjig: 175 pol, t.j. 1253 tek.štev.; poleg tega še kazala in statistike; c/ čistopis bibliografije razprav, člankov in leposlovja: 346 pol,t.j.5316 tek.številk; dvoje abecednih kazal; d/ glavna kbntrola in korektura obeh delov bibliografije. 5. Dajali$mo knjižne in literarne informacije, postregli strankam ustno in pismeno, reševali časopisne šifre in psevdonime, iskali informacije za popolnitev pomanjkljivih knjižnih podatkov. 6. V oddelku »o prakticirale 4 osebe, skupaj 85 ur. Grafični in kartografski oddplejc Zbirke so napredovale, kakor sledi: 1.Zemljevidov je bilo katalogiziranih in uvrščenih v mape 729. 2.Zbirka portretov se je pomnožila za 379 kosov. 3.Zbirka razgleednic de je povečala za 1766 kosov +99 duplikatov. 4. Zbirka lepakov se je pomnožila za 636 kosov in 675 duplikatov. Druge manjše zbirke / zbirka osmrtnic itd./ so se pomnožile le ma- t ler.kostno. Inventarizl rana ozir. katalog4zirana in urejena zaloga oddelka se je v letu 1952 povečale ze 3537 kosov +767 duplikatov. Navodila Z3 katalogizacijo zemljevidov so bila dokončno redigirana in izročena društvu bibliotekarjev Slovenije v razmnožitev, Bngko so sedaj pripravljena tudi začasna pravila za katalogizacijo grafične zbirke; pregledujejo jih Še umetnostni zgodovinarji, nakar jih bomo lahko razmnožili. Oddelek je opravil koristno d^lo tuši s tem, da je uredil iz FZC prejete potovalne prospekte in vodnike, tako da sedej lahko vsakomur postreže z vodniki za vso Evropo in deloma tudi za ostale dele sveta. V letu 1952 je izostala v načrtu predvidena katalogizacija 500 grafik. Ob naraščanju inventarja in pomanjkanju prostora se namreč vse bolj vsi- , j ijuje potreba ločitve kartografskih o