7. V Kranju, dne 19. februarja 1910. XL leto. Političen in gospodarski list Stane m Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, »o polti a celo leto 4 K, a pol leta 8 K, za druge države stane 5*60 K. Pošasten« številka po 10 fin. — Na naročbe brez istodobne vposUjatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-aiitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*. Izhaja vsako soboto == zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, sa pol strani 30 K, ta četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za Btaajia oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., Če se tiska enkrat, a večkrat znaten popust — UpraTnUtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh tm upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Ali so klerikalni sleparji v resnici vsemogočni? Pravo čudo dvajsetega stoletja so priprave za občinske volitve v Železnikih. Že 20. novembra lanskega leta je potekla doba sedanjega odbora in županstvo, prisiljeno po c. kr. okrajnem glavarstvu, je razgrnilo 19. decembra 1. 1. imenik volilcev v vpogled. Zgodovina imenika je pa taka: Župan je prejel dne 3. decembra izkaz volilcev, na račun občine od c. kr. davkarije v Škofji Loki, nakar ga je nesel v delavnico najnovejšega .kovača* župnika Valentina Marčiča, kateri je po Šestnajstih dneh izdelal iz tega izkaza karikaturo, po kateri bi mogli pri teh volitvah klerikalci zmagati vsaj v dveh razredih, nadejajoč se, da volilci narodno-napredne stranke ne bodo prišli na sled temu sleparstvu. Ko pa je došlo županstvu toliko reklamacij proti temu imeniku, da so mogli izvršilni organi svete katoliške stvari poznati, da s tem slepar-stvom ne morejo ničesar doseči, —pa so hoteli pri seji dne 7. januarja ti. vtihotapiti štiri častne občane, kateri bi jim odločili zmago v prvem razredu. — Javnost naj izve, kako se je vršila ta seja radi častnih občanov 1 Vsakega imenujem že naprej lažnika, kdor bi proti temu poročilu hotel pod imuniteto »Domoljubovega* urednika to dejstvo zanikati. Pri tej seji je bilo navzočih z županom enajst odbornikov. Vseh skupaj je 12. Ko župan predlaga, naj se izvoli nekatere za občino zaslužne 111? može za častne občane, predlaga svetovalec Hvalček, da se izvolijo gg.: Ivan Krek, Ivan Šušteriič, Franc Demšar in Evgen Jarc. Nato so napredni odborniki zahtevali kakor en mož, naj jim predlagatelj, oziroma župan pojasnita, kake zasluge imajo ti zagrizeni nasprotniki naše občine. Nihče ni vedel dati na to odgovora. So se pač premalo sporazumeli 1 Ampak samozavestno je predlagatelj vstal in zahteval, naj se o njegovem predlogu glasuje, nakar so jo napredni odborniki med hrupno, njim namenjeno ovacijo navzočih občanov, pravočasnoodkuriliin s tem te (po dr. Trillerju) nečastne občane skozi klobuk pihnili. Ostali klerikalni odborniki so bili kakor potiti cucki in vsled nesklepčnosti seje niso sstti pisali, niti podpisali zapisnika. Po tej seji pa prične »znašati župnikov ljubljenec, občinski svetovalec Štrajner, da so častni občani izvoljeni in je tudi resnično Župan pri naslednji seji 12. januarja hotel tozadevni zapisnik prečitati, katerega pa dan poprej niti še imel ni. Eden odbornikov je izjavil, da, ker se vrše taka sleasrstva in 1 um pari je, pošteni ljudje ne morejo sodelovati in je tudi v resnici vseh pet odšlo. Ko so ti sleparji spoznali, da jim bode tudi s častnimi občani šlo vse njihovo prizadevanje tja, kamor spada, pa je župan kar samovoljno ustavil vse volilne priprave. Naj se nihče ne vara, da bi bil on sam temu zmožen, a pustil je javno nabiti, da se volilno postopanje prične nanovo in vsled tega, ker je pomotoma prišlo v imenik več4 davkoplačevalcev, ki niso več volilci! Naše občinstvo, ki je v resnici vsled zavlačevanja volitev že skrajno razburjeno, se je po takem postopanju odločilo, da zadevo osebno pojasni pri c. kr. okrajnem glavarstvu in se je v resnici podala deputacija 14 občanov 14. januarja tja. Glavarstvo, upoštevajoč upravičeno razburjenje občinstva, je nato Županstvu doposialo sledeči odlok: Županstvu občine Železniki. Poslovna doba tamošnjega občinskega zastopa je potekla 20. novembra 1909 in je županstvo na tukajšnji ukaz z dne 10. oktobra 1909, št. 24.009, tekom meseca grudna 1909 pričelo s pripravami, da se iz vrše nove volitve. Pri tem pa je g. župan postopal tako pomanjkljivo in v nasprotju s tozadevnimi zakonitimi odločbami, da je vzbudil opravičeno ogorčenje volilcev, ki so se opetovano ustmeno in pa pismeno zatekli do okrajnega glavarstva, da ti osigurajo postavno postopanje. Tako je gospod župan, kakor sam priznava, opustil v § 12. občinskega volilnega reda predpisani zaznamek volilcev. Volilne imenike je sestavil na podlagi davčnega izkaza, ki mu ga je naredil c. kr. davčni urad v Škofji Loki. Pozvan, naj predloži ta izkaz, da se bo okrajno glavarstvo vsled podanih pritožb zoper volilni imenik prepričalo, so se li volilni imeniki pravilno po § 13. volilnega reda sestavili, se izgovarja, da ga je izgubil in ga ne more predložiti, ko je poprej, in sicer dne 19. januarja 1910, Št. 57, poročal, da ni volilnih imenikov točno po tem izkazu sestavil, ter da je zlasti izpustil osebe, ki niso več davkoplačevalci. Ker je povsem neverjetno, da bi c. kr. urad izkazal take osebe, ki niso davkoplačevalci, je sum, da je županstvo namenoma pri sestavi volilnih imenikov nepravilno in svojevoljno postopalo, kaj upravičen. PODLISTEK. Spomini Iz čajevega večera. Podali smo se, kot dogovorjeno, zvečer k našemu starejšemu tovarišu Melinu. Veselo je obli-zoval velik plamen precejšnji samovar ter nekako skrivnostno zapeljivo razsvetljeval sobo, v katero smo stopili. •Pozdravljeni, tovarši,» se oglasi Melin is mehkega naslonjača ter nam pohiti naproti,«Vedel sem, da morate vsak čas priti in zato sem te pristavil.* Ponudil je vsakemu svoj sedež, postavil predenj skodelico in žlico, a na sredo velik krožnik, na katerega smo zložili, kar smo prinesli s seboj: Verin ram in sladkor, Pek pecivo, čigar izbor je kazal, da ni slab fpecijalist v takih rečeh, a jaz sem privlekel is malhe veliko steklenico vina. •Bravo, Sonski, Ti te ves, kaj se spodobi v tujini sa kranjskega študenta1» Ogledal sem se po sobi, v kolikor jo je razsvetljeval špiritov plauee. Čedna in lepo urejena je bila. Na zeleno pabarvanih stenah je viselo par slik; ona nad zofo je obrnila takoj mojo pozornost o a te. Bila je velika, s širokim okvirjem, predstavljajoča brezskoočno stepo, pokrito s snegom. Iz snega se vsdlguje slabotno drevo, a na drevesa čepi v smrtnem strahu mlada krasna devojka s razplete-oiati lasmi, s novim, očividno pri plesanju ras- trganim krilom, ki je le slabo zakrivalo njeno življenja kar kipeče telo, a spodaj pod drevesom — cela tolpa poželjivih volkov. Par krokarjev kroti po zraku in čaka na ostanke njenega deviškega telesa. Cela slika me je naravnost frapirala in Melin je to zapazil Lahen nasmeh mu je zaigral krog usten. «Divna slika, Melin 1 Ali se gospodinja tako razume na umetnost* P «Ta slika je slučajno moja,* odgovori Melin in zopet mu zaigra lahen nasmeh krog usten, toda tak, kot ob spominu na nekaj neizrečeno prijetnega, sladkega, a obenem tudi neizprosno grenkega. «Strela, Ti imaš srečo, Melin I Kako pa si prišel do te slike P Kupil vem, da jo nisi,* je hitel Pek. •Ne, kupil jo nisem,* odgovori Melin, očividno v zadregi in biti popravljat samovar. «Oprostite, da Vas pustim sedeti v samo napol razsvetljeni sobi. Bo takoj luč tu!» S temi besedami je hotel pritisniti na mali gumb pri vratih, toda zabranili smo mu še pravočasno. •Bodimo v polmraku, je tako 'prijetno sanjava I» •Tudi jaz sem nsjrajše v polmraku,» doda Melin, ctu se vzbude človeku spomini, čuvstva...» In naredil je sanjavo zamišljen obras kot šestnajstletni, ces ušesa »ljubljeni mladenič. Med tem je čaj zavrel. Melin sam nam ga je nalU. •Drugo pa kakor kdo Jioče ... Saj smo sami 1» •Prijatelji in stari znanci,» doda Verin in pristavi iznova samovar. Pili smo čaj in zbijali šale. Meni pa je le slika bdela pred očmi in pa kako je Melin prišel v njeno posest Ni sicer to lepa lastnost, ampak mi nismo imeli navade skrivati drug pred dragim svojih skrivnosti. Da pa mora biti a to sliko nekaj posebnega v sveži, kar se skriva na dnu Melinavega srca, smo takoj uganili Natgali smo cigarete, jas pa sem odmašil steklenico. Melin je zamišljeno opazoval velike kolobarje dima, ki so se vili nad njegovo glavo in izginjali. •Upam, da se boš sedaj poboljšal in da Te bomo imeli čast večkrat videti v naši dražbi, Melin, katero si zadnji čas precej zanemarjal,* začnem jas. •Prav pogrešali smo Te,» pravi Pek. sin to skoro dva meseca,* doda Verin, •Prijatelji,* odgovori Malin na naše interpelacije, cjaz sem se te poboljšali Sedaj bomo šele začeli živeti, le čakajte1» Hlastno je izpil kozarcu vina. Videlo se mu je, da bi rad se nekaj rekel, vendar pa je molčal. a Veš kaj, Msfin, povej nam kar naravnost, odkod imaš to sliko,» prsvi Verin, •Povej nam, Melin 1» Krili pa je g. župan zakon tudi In sicer § 17., odstavek 2. volilnega reda, ker ni razglass o raz-položitvi volilnih imenikov javno nabil, temveč ga je dal le ustmeno razglasiti. Skrbel pa tudi ni gospod župao, kakor je bila to njegova dolžnost, da bi bil volilni imeniki skozi ves čas razpoložitve vsakemu na vpogled, temveč je bil za časa županove odsotnosti dne 8. in 9. januarja t 1. vpogled prekinjen in so morali občinci, ki so hoteli ta dva dni volilne imenike vpogledati, zapustiti brezuspeino in nejevoljno občinski urad. Skrajno pristransko postopanje gospoda župana je spravilo del občinskih odbornikov v položaj, da ao bili prisiljeni upreti se nadaljnim nezakonitostim, kar je imelo posledico, da se ni mogla izvoliti v § 17., odstavek 3, določena re-klamacijska komisija in je bilo s tem onemogočeno nadaljevanje volilno-pripravnega postopanja. UvidevSi ta položaj, je potem g. župan, ki je končno sam prišel do prepričanja, da se je odstranil od po zakonu določeni poti, iz lastnega nagiba, seveda zopet protipostavno, ker mu v to J niti občinski zakon, niti občinski volilni red ne dajeta nikakega pooblastila, razveljavil celo volilno - pripravno postopanje. Vse te pomanjkljivosti in nezakonitosti so provzročile sicer, da so vse dosedanje volilne priprave ničeve, a le nadzorovalna politična oblast jih zamore razveljaviti, kar se s tem tudi izrecno zgodi. Ker pa je okrajno glavarstvo prišlo do spoznanja, da zahteva javna korist popolno pomir-jenje vsled dosedanjega županovega postopanja skrajno vznemirjenih občincev, ter da se v dosego tega novo volilno-pripravno postopanje nikakor ne sme več poveriti županstvu, ki je do-kazalo, da ni v stanu izvršiti volilne priprave f tako, kakor to zakon veleva, se ukrene, upiraje > se na določbe § 57., odstavek 3. občinskega reda j za Kranjsko, da bo nove volilne priprave izvršil c. kr. okrajni komisar tega okrajnega glavarstva, gospod Oton Merk, in sicer na občinske stroške. Poslovanje tega c. kr. komisarja v tamkajšnjih volilnih zadevah prične takoj in bo najprvo sestavil in razpoložil nove volilne imenike. Županstvu se ukaže, se po vseh njegovih, volilnega postopanja se tikajočih ukrepih, strogo ravnati in rnu mora biti občinska pisarna tako za razpoložitev občinskih imenikov, kakor tudi za vsa druga uradovanja vsikdar na razpolago. Seveda razpolaga v teh zadevah tudi čez občinske funkcionarje. O morebitnih reklamacijah bo raz-sojeval samostojno ta gospod c kr. komisar, v drugi instanci pa okrajno glavarstvo. Ta določba stopi takoj v veljavo in ni proti njej dovoljena nikaka pritožba, ker izvršujejo volilne posle občine le v prenesenem delokrogu in . je upravna politična oblast vsikdar upravičena po izprevidu odvzeti jih občinam. Priloženi razglas je tako) po krajni navadi objaviti in pribiti na občinsko desko. Tozadevno potrdilo je predložiti semksj v teku 14 dni. Vsled predložene reklamacije, ki se bodo [ slučajno upoštevale pri sestavi novih volilnih imenikov, izroče se g. komisarju. Za morebitne pritožbe zoper te imenike bo seveda določen svoj čas nov rok in nimajo dosedanje in tu pridržane reklamacije nobene veljave, o čem naj se v zadevi morda tamkaj po-prašajoče stranke obvesti. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 24. januarja 1910. Ali občinstvo je danes še veliko bolj razočarano, kajti niti županstvo ni storilo tega, kar mu naroča glavarstvo, niti glavarstvo ne tega, kar je na podlagi tega primorano storiti, sko hoče, da občinstvo ne izgubi zaupanje v zakone in oblasti. Vsa ta razočaranja so primorala nekatere ob-čince, da so se šli informirat h gospodu okrajnemu glavarju 10. t. m. Ko je uradoval tu, so se pritožili radi postopanja županstva in je vprašal, zakaj da se še ni pričelo novo volilno postopanje. Gospod okrajni glavar pa je dal tak odgovor, da smo prišli do spoznanja, da je deželna vlada v Ljubljani podrejena škofu, okrajna glavarstva pa raznim župnikom. To so ne-ovrgljiva fakta, ki jasno kažejo razmere, kakor se razvijajo na podlagi te, tako svete katoliške vere. SI. N. ■ar Zaneslltoo prlCatrajemo od Vas, da naroČite »Gorenjca". Ker M radi uredili naklado, Vas prosimo, da Izvolite čimprej poslati naročnino. „6orenIec" ne manjka] o nobeni kmečki, pa tudi o nobeni mestni MIH Kranjski deželni zbor. XXIII. seja "z dne 29. januarja. Poslanec Bora vloži interpelacijo na vlado v zadevi železnice Ljubljana-Jesenice. — Razpravlja se o zagradbi hudournikov v Beli Krajini, o regulaciji Želimljice, o zgradbi nove deželne hiše, za katero naj se najame posojilo 474.000 K, o izboljšanju pašnikov, o razdelbi skupnih zemljišč, o zložbi poljedelskih zemljišč, o uredbi pravic drvarenja, o cestnih zgradbah v poljanski dolini, o idrijskih grabijah, o podpori Salezijancem, o raznih podporah in prošnjah, med drugim prošnja .Vincencijeve družbe" v Kranju za podporo k zgradbi nove sirotišnice, ki se odstopi deželnemu odboru, da poizveduje o stroških stavbe nove •To je popolnoma enostavne,* izpregovori Melin, «podarila mi jo je neka dama*. •Neka dama!* «Da, neka dams, ki jo je sama naslikala...» •Zate!* «Da rAmel* Kot bi vrgel bombo med nas! Zato je hodil tako svečano zamišljen in visoko nad nam* vzvišen! Pa k vsemu temu je veduole molčal! •Veš, kaj, Melin, stvar obeta biti interesantaa, daj nam, povej celo zgodbo od konca do kraja!* •Pa če Vas ne bo zanimala moja povest P* «Ot* •Dobro! Predvsem morsm poseči nekoliko nazaj,* učne Melin. «Postaviti Vas moram v domovine. Čut letošnje počitnice!* •Aha, vedno več skrivnosti 1» •Kakor Tam bo gotovo znano, jaz o počitnicah jako rad okrog lazim, sluti po gozdih, kjer sem sam, čisto nemoten s čisto deviiko naravo... In na enem takem izletu se mi je lotos o počitnicah nekaj pripetilo ...BI sem globoko v gozdu. Vlelem se v selen mah, zagledam m v nebo In se zamislim, ko kar naenkrat nekaj žalosti med grmovjem, Pogledam. Pred meaoj je stala vila, prava pravcata vila! Dolgi zlati lasje so se ji vili po labodjem belem vratu, ji padali po plečih in elegantni postavit dvoje ažurnih oči je izpod košatih obrvi ivedljlvo gledalo i Svet iznad bujno se vtdjgnjofik prsi... In ta obrazek! Kot anfelj 1 Ni Mt se zapazila, Pokautijam. Tedaj pi odikoči kot srna, a roka ji nehote poseže v žep po mal, s opali posuti revolver. •Nič se bati, gospodična, jas sem poštenjak!* Tako neumnost sem isbleknill Pogledala me je od pete do glave, nato pa pokazala dve vrsti belih drobnih zob ter se zume-jala zvonko kot svetoštt fanski zvon, a revolver utaknila mirno nazaj v žep. Predstavim se ji in jo vprašam, če ni morda ušla, ali ji smem v čem poslužiti, ker se dobro spoznam po teh gozdovih. Obenem pa jo prosim oproščenja, ako um jo prestrašil, ker um to storil nevede... Vrgla je lase nazaj in me pogledala naravnost v oči. •Prav ljuba mi je Vaša prijaznost, Vi strašilni vitez, ampak v teb gozdovih se bodete težko bolje spoznali kot jaz 1» In zopet se je zasmejala ter me radovedno ogledovala. •Dovolite 1 Kaj pa citate?* Pogleda knjigo in se ironično naimeja. •Tolstoj! Vi moralisti* In vrgla mi jo je pred noge. Toda še prodno sem m prav uvedel, jo je le pobrala in mi jo stisnila v roke. Nek mehak izraz u ji je razlit po obrazu. •Oprostite, gospod Melin, nisem tako hudo mislila!« •Jaz Vam nimam kaj oprostiti, gospodična!* ......... - -t Dalje prih, bolnice in o vzdrževalnih stroških ter da stavi primeren znesek v proračun za leto 1911. O nujnem predlogu poslsnca dr. Janka Vilfana glede planinskega cvetja poroča poslanec Hiadnik in predlaga v imenu upravnega odseka, naj se predlog dr. Vilfana izroči deželnemu od* boru, da izdela načrt zakona in ga predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. — Glede posojila mestne občine ljubljanske predlaga deželni odbor, da se dovoli najetje posojila v znesku 1,803.200 K, ki se sme obrestovati kvečjemu po 4'/i% in se mora amortizirati v 50 letih. Predlog se po kratki debati sprejme. -- O izkoriščanju vodnih sil za deželna podjetja predlaga upravni odsek: 1. Priloženi načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil za deželna podjetja se odobri; 2. Deželnemu odboru se naroča, da predloži načrt zakona v najvišje potrjenje. Sprejeto. * Razpravlja se v popoldanski seji o predlogu glede vpeljave enoletnih tečajev za izobrazbo pomožnih živinozdravnikov, ki naroča deželnemu odboru, da študira stvar in poroča o njej v prihodnjem zasedanju. Poslanec dr. Oražen pravi, da je premalo živinozdravnikov, da ljudstvo res zahteva več živinozdravnikov ali ne strinja se s predlogom. Vlada ni v nobeni deželi pritrdila takim predlogom že iz veterinarno-policijskih razlogov. Stanje živine iznaša v deželi velikansko število v vrednosti do dveh milijard. Odgovornost v zadevi živinskih kug je velikanska, in celo iz-učeni živinozdravniki imajo večkrat zelo težavno stališče. Vlada tudi z ozirom na izvoz najbrž ne bo pritrdila takim odredbam. Pomožni živinozdravniki naj bi ne delovali predvsem pri porodih in prvih nesrečah. A tu je pomoč zelo težka. (Klic: »Kaj pa babice?") Babice so praktično iz-vežbane popolnoma, a imajo direkten nalog, da morajo pri abnormalnih slučajih takoj poklicati zdravnika. In ti „kuršmidi" bi nastopali prav pri takih slučajih in brez nadzorstva. Svojo izobrazbo naj bi dobivali ti ljudje v tukajšnji podkovski šoli. Za pouk bi bilo treba res strokovnjaka. Za nenormalne slučaje ne bodo imeli nobene prakse. Nasvetujeino, da naj bi se državnozborski poslanci zavzeli za to, da višja živinozdravniška šola na Dunaju dobi več učnih pripomočkov. Dežela naj bi skrbela z ustanovami, da se posveti več ljudi živinozdravniškemu poklicu. Vsak sodni okraj bi moral imeti živinozdravnika. Obenem se mora izreči varstvo živinozdravstva. Veliko bi pripomogel tudi pouk ljudstva. Treba je tudi nekake centrale. Zavarovalnica za živino, ki se namerava ustanoviti, zahteva dobrih Živinozdravnikov. Ravnotako zahteva to kmetijsko zadružništvo, zlasti živinorejske in mlekarske zadruge. Potem ne bo več tistih hudih obsodb4, kakor so se izrekle zaradi nesnsžnosti mleka. S pomožnimi živinozdravniki se ustanovi le nekaka kasta, ki ne bo nič koristila, pač pa samo škodovala naši Josip Premk: V mladem cvetju. Roman. Dalje. •Kaj pa naj bo zopet ta vzrok!P Torej tega so Že tudi začeli obirati, ko je komaj prišel in ga niti ne poznajo. Bog mu grehe odpusti, kdor spravlja te marnje na dan. Ampak jaz jih ne bom premle-val, ker vem, da ni v njih trohice resnice. Kaj pa naj ima ta gospod Fran — kakor ga kliče gospa —- z menoj, vprašam vas 1 Kaj se mar on razume na gospodarstvo, ko je od nekdaj v knjigah tičal. Ampak nič nimam zoper njega, parkrat sva govorila in kakor sem spoznal ni ravno napačen človek. Naj se mu napravi pika na jeziku, kdor govori čez njega.* •In z gospo se dobro razumeta P* je naglo vprašal Ivan, upajoč, da bo počui le spravil Sionu na svojo pot •Kako hočete za vraga vse natanko vedeti 1 Saj pravim — Zapolje je Zapolje, kraj, kjer je Se vrag adio rekel! Vsi ste si enaki! Vse natanko vedeti, vse prenesti od hiše do hiše, polovico še pristaviti, kar je slabega povečati, dobro uaoleati in naposled pridejo na dan stvari, da bi m pošten kristjan nad njimi prekrižal. Kako bi se vraga ne razumela, ko Ima v po« uku otroka. Sovražniku ga menda ne bo dala v vzgojo — to vs vuk pameten človek, vi pa le vprašujete I* Ivan je po vseh teh Šimnovik besedah vedel favno toliko, kakor poprej in priče! je postajati skoro Dopisi. I prllol» ..Cortnlcu" iftv. 7 z !. WO. živinoreji. Predlaga sledečo resolucijo: Deželni zbor naroča deželnemu odboru sledeče: Deželni odbor proučuje stanje kranjskega živinozdrav-niikega vprašanja sploh, in pa higijenične razmere kranjske živinoreje. Proučuje tudi, kako in na kak način bi se higijenske razmere naše Živinoreje povzdignile ter ljudstvo poučile na primeren način o načinu pOvzdige te higijene. Nato se sprejmeta odsekov in dr. Oražnov predlog. Posestniki vasi Podgora, Zajevše in Kleče prosijo za izločitev iz občine Dolsko ter priklo-pitev k občini Dol v brskem sodnem okraju. Deželni odbor naj poizveduje o primernosti in potrebi te izločitve in poroča deželnemu zboru. — Ustanovi se samostojna občina Sora, ki pripada škofjeloškemu sodnemu okraju in se sprejme tozadevni zakonski načrt. — Razpravlja se o preložitvi državne ceste na Jesenicah. Državna cesta na Jesenicah se je vsled zgradbe novega kolodvora preložila. Stroški so znašali 61.300 K. Dežela plača največ 15.325 K, ta svota se vstavi v proračun za 1. 1911. Okrajni cestni odbor v Kranjski gori prispeva enako. Kranjskogorska občina odstopi brezplačno potrebna zemljišča. Preloženo cesto sprejme v upravo država. Izvršena preložitev Podkorenske ceste, ki jo je izvršila na Jesenicah uprava državnih železnic in stari del državne ceste na južni strani postaje, ki se je izločil iz vrste državnih cest, se uvrsti med okrajne ceste. Ker je bil s tem dnevni red končan, postavi deželni glavar s pritrditvijo zbornice na dnevni red še celo vrsto poročil finančnega odseka Omenjajmo le Gorenjsko zadevajoče! Krajna šolska sveta v Stranjah in v Mavčičah pri Kranju prosita podpore k šolski zgradbi. Prošnja se zavrne, ker se morajo take prošnje vlagati le potom šolske oblasti. — Prošnja županstva Preddvorom glede občinske poti od Zgornje do Spodnje Bele, da se uvrsti med okrajne ceste, se odstopi deželnemu odboru, naj stavi v prihodnjem zasedanju primerne nasvete. — Prošnja županstva na Jesenicah glede podpore za popravo občinske ceste v Plav-škem svetu se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. — V zadevi pomožne akcije za nakup krmil vsled suše v poletju 1908 prizadetim kranjskim živinotejcera predlaga finančni odsek: 1. Odobruje sklep deželnega odbora glede deželnega prispevka za pomožno akcijo se istemu naroča, da a) izplača iz deželnega zaklada obljubljenih 20.000 K; b) .Gospodarsko Zvezo" obvesti, naj« ona z vso odločnostjo od vlade iz-posluje ostali primanjkljaj v pokritje stroškov za pomožno akcijoj c) v bodočem zasedanju poroča o t končnem obračunu ,Gospodarske Zveze" z vlado. Sprejeto. — Vodovodna naklada za mestno občino Kranj se dovoli v izmeri 5%, kakor je predlagal deželni odbor. '— Prošnja Ane Šetine, posestnice v Tacnu št 49, za podporo, da si popravi hlev, se odstopi priporočilno deželnemu odboru v rešitev. — Občina Predoslje ima za obrestovanje in amortizacijo posojila za vodovod 1. 1910 plačati znesek 3944 kron 28 vin. V pokritje tega zneska je občinski odbor sklenil pobirati po davčnih občinah Britof, Rupa, Huje Klanec in Primskovo, katerim na korist se je vodovod zgradil, 81% doklado na vse direktne davke rszen osebne dohodnine in plačarine. Poleg tega imata davčni občini Huje in Klanec prispevati za popravo mostu čez Kokro s 50% doklado, davčna občina Primskovo z 28% in davčna občina Klanec z 18% doklado za plačo duhovnika na Primskovem. Skupna doklada znaša tedaj za davčno občino Primskovo 109%, za davčno občino Huje 131% in za davčno občino Klanec 149% Z ozirom na določilo § 79. al. 2 občinskega reda predlaga deželni odbor: V svrho pokritja stroškov za obrestovanje in amortizacijo posojila za vodovod In drugih potrebščin se dovoli občini Predoslje v 1. 1910 pobirati po davčni občini Primskovo 109%, po davčni občini Huje 131% in po davčni občini Klanec 149% doklado na vse direktne davke rszen osebne dohodarine in plačarine. Poročilo deželnega odbora glede nadaljnega pobiranja dosedanje doklade od dohodkov na-jemščin v Ljubljani se vzame na znanje. — Odobri se zakonski načrt glede volilne dolžnosti za deželni zbor. — Glede na samostalni predlog glede železnice Kamnik-Polzela se sklene: Predlog se odstopi deželnemu odboru, ki izroči ta predlog deželnemu železniškemu odboru, ki se ustanovi temeljem sklepov železniškega shoda v Ljubljani z dne 24. januarja L1., ki naj čimprej to zadevo reši ugodno v smislu stavljenega predloga. — Upravni odsek predlaga, da deželni odbor izdela do prihodnjega zasedanja predlog o stanovskem zastopstvu kmetov na podlagi državnega zakona o kmečkih stanovskih zadrugah z dne 27. aprila 1902, drž. zak. Štev. 91 in o deželnem kulturnem svetu in ga predloži deželnemu zboru. Gospodarski del. V asiSal klavnici t/ Kranju se je v 1. 1909 zaklalo: 838 goved, 904 telet, 566 prašičev, 272 koštrunov, 41 kozličkov; vpeljalo se je v mesto: pol govedi, 229 telet, 392 prašičev, 41 % ko-štruna, 38 kozličkov, $5 kg slanine, 51 bohov slanine, 6270 kg mesa. in 4065 kg vampov. fedensH §•(«■ T Kralja dira 14 februarja 1910. leta. — Prignalo se je: 207 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 14 glav goveje živine hrvaške, 6 domača teleta, — hrvaških telet, 38 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, —- buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 960, oves K 8—, ajda K 7 — repno seme K, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K 2 30 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 65*-—. Gorenjci! Zahtevajte „6ore«jca" po Vse« fostiliab ii tatfariai! nevoljen. Pa dimen, dasi se je podal nerad v tak pogovor, je dostavil Še sam; »Popolnoma sin svojega očeta ste t 23 od nekdaj se ne razumeva in se ne bova nikoli, zdaj mi po hodite še vi v nad-lero.fr Kaj vas nosi slomek sem, ali vam ni oče nikdar, povedal, da me vidi teije kakor trn v peti IP Ha, ha!» Skoro zloben je bil ta Šimoov smeh in razlegal se je v noč. nekako odurno, da je Ivanu postalo skoro neprijetno. Vedel je pač, da se oče in Simen že od nekdaj ne moreta in se ogibata drug drugega, zakaj in odkdaj, to mu ni bilo znano, a kakor je. izprevidel, se je moralo dogoditi med njima nekaj, česar se Simen še sedaj spominja s srdom in jezo ... cAko sta si kaj nasprotna z mojim očetom, temu gotovo nisem jas vzrok,» je dejal čez nekaj časa, da nekoliko pomiri Simoa, ki je zopet pil is . zelene steklenice v dolgih potokih, kot da hoče v pijači utopiti svojo jezo ... «Ali sem yam kaj rekel P» je dejal, ko je spravil steklenico v žep. c Ampak popolnoma sin svojega očeta — in dalje me ne izpraiujto 1 Mmka se je morala vreči po materi. Da ne vem, bi ne verjel, da je poštarjeva hči in vaša sestra, popolnoma drugačna je in dobro se razumeva. Bog ji daj srečo — taka je bila njena mati...» Pri tem so je nekoliko zamislil — in kakor je bilo videti se je še tudi pomiril, ker bolj tih in prijazen je bil njegov glas. «In v grad prihaja zdaj celo pogosto. Ali ni tO mogoče neljubo gospej Ani P* je prašal Ivan. Simen ga je pogledal kot da ne ve, kaj misli s tem in ni takoj odgovoril. •Zakaj bi ji ne bilo ljubo, saj sta vendar prijateljici —» «1, no,» — je menil Ivan in ni vede), kako bi se izrazil bolj po ovinkih. «Prej pač prej, a sedaj mislim, ko je prišel ta.» Se predno je Ivan stavek končal, ga je S men jezno pogledal, vstal in zaloputnil m seboj vrata s tako silo, da je odmevalo po šumi kot oddaljen pok. Ivan videč, da je sedaj Simnovi zgovornosti konec, ni postopil za nji«, kar bi morda tudi ne bilo varno, ker je spoznal nocoj Sznna nekoliko drugače, kot si gs je mislil, in odšel je po stezi za kočo jezen, s stisnjenimi pestmi •.. Sem od juga se je vlačil po nebu dolg razcapan oblak, katerega prej ni bito videti, in ravno tisti hip se je kakor prilepil na mesec, da Ivan ni videl steze. Zato je krenil čez malo trato na kolovozno pet, ki je peljala od graščine na okrajno cesto. Tam na vasi so le pogasnile vso luču gluha noč je ležala nad krajino. tfeijt prih. li Poljtnske doUae. Klerikalni dopisnik iz Trate se je oglasil v peti številki •Domoljuba* in se ssgsnja v »Gorenjca» in «SI oveni ki Dora», ker se je v Imenovanih dveh lutih nekoliko pisalo o razmerah v naši dolini. Na nekatera očitanja «Domoljuba» moramo pač odgovoriti. Pred leti so ustanovili klerikalci v naši dolini več kmetijskih društev ali zadrug. Nikjer se ni gledalo na to, da bi bilo vodstvo v veščih rokab, sato ni čuda, da so sledili polomi drug za drugim. Najprej v Poljanah, potem pa na Dolenji Dobravi pri Trati, na Trebiji je pa prt slo v privatne roke. Gotovi ljudje morda še ne pomislijo, kako so s svojo nepremišljenostjo škodovali gospodarskemu razvoju cele doline. Vsled strahu pred »petnim polomom in plačevanjem je pri nas zadružna misel za dolgo časa pokopana. «Domoljub» hinavsko in zavito piše: «O tena (L j. o polomu v zadrugi na Dolenji Dohravi) naj pa liberalci kar lepo molče, ker je bil Siškar boter.* Za časa Siškarjevega na-čelnistva društvo vendar še ni stalo tako slabo. Kaj pa potem, ko so bili zraven vasi udani mofje P Teh pa ne vidite ali pravzaprav nočete jih videti, čeprav so vlekli onemoglo zadrugo, da je rattel deficit od dneva do dneva. Kdo je bil kriv, bo pa že pokazala sodnijska razprava, ki bo v kratkem in o kateri bomo še poročali. Eno ostane pribito: klerikalci so hoteli ravno s kmetijskim društvom na Dolenji Dobravi ustanoviti svojo trdnjavo proti naprednjakom, zlasti proti naprednim trgovcem, pa jim je spodletelo. S svojim lahkomiiljenim gospodarstvom so spravili v nesrečo celo vrsto ljudi. Stari cestni odbor «Domoljubovemu» dopiiniku ne da miru. Pravi, da novi ni dobil po njem ničesar druzega kot kup dolgov in cesto v slabem stanju. Resnica je, da se je naredil dolg, toda pomisliti je treba, zakaj se je odbor radolžiL Zavoljo klerikalne obstrukcije v deželnem zboru se za vzdrževanje ceste ni snelo pobirati več kot 20'/« doklade; najeti je bilo treba posojilo, da ae. je preložil klanec v Podgori. Sedanji klerikalni odbor se pač lepo kaže, pa ne v vnemi, ampak v nedelavnosti, če se ne briga za majhne stvari, kako se bo za velike. Ko je padel sneg, je bila cesta v tako slabem stanju, kot še nikdar prej v takih slučajih. Se za izogibališča dolgo časa niso poskrbeli, kaj te, da bi bili cesto preorali. Zato je pa še sedaj tako slaba pot po dolini, ker se takoj niso pobrigali, da bi bil dober tir. — Gasilnemu društvu je slavni občinski odbor do letos dajal podporo, ne da bi bili vlagali posebno prošnjo. Podpora se je vselej bres ugovora stavila v občinski proračun. Letos je bila podpora odbita gasilnemu društvu, dobila jo je pa čipkarska šola. Nerazumljiva se nam zdi velika vnema gotovih ljudi za čipkarsko šolo. Mislimo, da kaj posebno novega se učenke v nji ne bodo navadile, ssj je pri nas čipkarstvo prav močno razvito. Morda se ne motimo, če trdimo, da izhaja ta vnema predvsem iz nasprotja do nekaterih trgovcev, če je res ali ne, bo že pokazala prihod njost ....... Ii Tuhinjske ¿©lia®. V Z g. Tuhinju so imeli minólo nedeljo popoldne volitve krajnega šol. sveta, pri katerih je bil izvoljen po domače Matovže iz Cirkus kot predsednik, in to na župnikovo željo. Matovže pa ni hotel prevzeti tega v zgubo — obstojočega — častnega mesta. G. župnik je malo po strani pogledal svoje občinske svetnike ter častno imenoval po domače Potiska iz Zg. Tuhinja za predsednika krajnega šolskega sveta. Dragi možje, zastopniki zgornjetuhinjske občine, ne hodite in ne tratite časa z volitvami, saj g. župnik kar v farovžu lahko imenuje po svoji želji in vesti. O blaženi, kateri te bodo zidali! Marijine device pridno nabirajo prispevke za novi »dom". Neki Marka namerava darovati 1000 kron, Matovže pa še več, koliko bo poslal Mato vzeto v gospod ,tebant" iz Amerike, si sploh noben misliti ne more. Neki »celinder" iz Špitaliških Češenjc se tudi sili, da bi rad dal, a kulantni g. župnik Štrukelj ne sprejme od druzega kakor od Tuhinjcev častnih prispevkov. Selški občinski odbor naj bo vzgled celi Kranjski. V vssid Vir je služil pri posestniku Koširju kot hlapec oženjem Jur Matjan, zaeno njegova žena za deklo. 28. marca t L bo že 10 let, kar služi Matjan pri Koširju, kateri je priden in pošten delavec ter oče peterih otrok. Modri selški občinski odbor je ukazal posestniku Koširju, da mora Marjana takoj odsloviti ali pa 4000 kron vložiti iri županstvu kot odkup za Matjana. Seveda Košir, čeprav težko, je odslovil Matjana, ta revež je moral vzeti ženo in petero otrok ter iti gostovat v neko hišo, katera je v sosednji neveljski občini, ne dsleč od Vira. Matjan nima denarja, ker hlapec z Ženo m petimi malimi od 2 do 9 let starimi otroci ne more prištediti kakega denarja. Tako je sedaj nesrečna cela rodbina, katera nima ne živeža, niti gorke hiše, ker to stanovanje, v sili dobljeno, je brez peči. —-Zakaj so to napravili ti modri občinski možje? Zato, da ne bi po novem zakonu spadal Matjan v njihovo občino. To so vzorni možje! Ksj po-maga vera, cerkev, župnik? — če pa ljudje nimajo pravega srca in kdor nima pravega srca — nima tudi ciste veati, in kdor nima Čiste vesti, nima poltene duše. — Gospod je ukazal: .Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe." G. župnik, ali kdaj razlagate svojim ovčicsm o ljubezni do bližnjega ? ? Is Tržiča. (Sokoiaki dom.) Letos bo minilo Sest let, kar se je ustanovilo naSe društvo »Sokol*. 2e eb njegovem rojstvu so mu pele običajne mrtvaške ptice nrtvaike pesmice, prorokovale mu zgodnjo smrt T- prerokovanja, oziroma skrivne želje, os gotovim ljudem niso hotele sicer uresničiti, vendar pa so pripomogle v toliko, da se boljli sloji kar niso hoteli približati našemu društvu; vse bolj po tirani so gledali društvo, in če je Sokol prekoračil tvnjevo pot šestih let, je to zasluga le članov-delavcev. Vendar pa moramo priznati, da se je v poslednjih letih tudi to korenito predraga-čilo. Olkar namreč vodi društvo dični starosta brat Mariiiček s občudovanja vredno požrtvovalnostjo, se društvo lepo razvija, in tudi boljši ljudje so počeli polagoma pristopati kot redni člani — podporni člani bili so še prej. — Kako je društvo Živelo in delalo P O življenju tu pač ne more biti govora, kajti pogrešal je Sokol glavno sredstvo v dosego svojih ciljev — telovadne dvorane. Telovadilo se je samo v letnih mesecih, pozimi pa je društvo spalo in člani telovadci so počasi pozabili, kar so se naučili poleti. Vseeno pa društva nI to oviralo, da ne bi priredilo vsako leto vsaj ene veselice z javno telovadbo, pri kateri pa so pomagali najbližja sokolska društva. Kaj premore naše društvo pod spretnim vodstvom, pa je pokazalo lani na zletu gorenjske sokolske župe. Vendar pa vsega tega ne moremo prištevati vspe-hom našega Sokola, saj — zlasti lani društvo pri tekmah niti nastopilo ni. Glavni namen društva, gojiti telovadbo, ni bil mogoč, ker ni bilo ni časa, ni prostora za negovanje sistematične telovadbe. Ali društvo je moralo stopiti v nov stadij svojega razvoja. Večne tožbe telovadcev po telovadnici, njihovi upravičeni dokazi o tej potrebi, kako se čutijo zapostavljene po članih drugih društev, so prisilili društvo, da je predsedaištvo moralo začeti resno misliti na gradnjo lastnega doma. In zopet so se oglasili mrtvaški ptiči; ali društvo je bilo v pravih energičnih rokah — sokolski dom danes stoji in se prihodnjo nedeljo odda članom v uporabo. Res je, da si je društvo nakopalo precej dolga, ali če se pomisli, kako lep kos domače zemlje je otet nenasitnemu sovražniku, bo priznal vsak, da je društvo bilo upravičeno v to, saj se je ravnalo samo po idejah sokolssJh, umakniti se niti za ped. Otvoritev sokolskega doma je sklenilo društvo proslaviti za zdaj na primeren način v nedeljo, 27. L m. ob ¡2*/,. uri popoldne, slavnostna otvoritev pa bo na poletje. Z novimi nadami, z novimi upi gledamo v bodočnost, in vidi se nam čista, jasna brez meglic. Naj vstane proti nam, kdor hoče. čutimo se nepremagljive in to naj pokate bodočnost. Prodanih duš pa je dosti povsod... Rojaki, Tržičani! Glejte, resno društvo smo, in trden je naš sklep, da proslavimo naš mili kraj Sirota domovine. Ne pozabite ni vi nas I Na ziarl Is selške dolina. »Slovencev* nesramni napad na vzorno družbo sv. Cirila in Metoda je vzbudil silno ogorčenost po vsi Sloveniji. Umestno bi bilo, da dobi ta ogorčenost odmev tudi v naši dolini. In najboljši odgovor na to klerikalno nesramnost bo, če zopet oživimo speči družbeni podružnici v Selcih in Železnikih. Na to opozarjamo rodoljube v naši dolini. Is Zapui pri Lescah se nam piše: Pri nas na Gorenjskem smo letos precej zaspani. Tukajšnji vozniki so letos priredili svojo veselico pod imenom »lipov bal*. Zabava je bila izboroa. Naša dekleta in fantje so zapeli do belega jutra. Nekaj zanimivega je bil tudi ples dveh starčkov (70 ia 72 let), ki sts plesala z dekleti «štajriš» z bokalom vina na glavi z mladeniško iskrenostjo. Naj tej veselici se je tudi produciral — po mojih mislih — redek kavopivec, ki je dosegel v tej stroki gotovo rekord. Izpit je namreč tekom petih ur 20 porcij črne kave, in to ne morda kakih čašte, kakršne nam nudi hotel «Union» v Ljubljani, temveč to so bile prave četrtiitrske steklenice, katere je med najboljšim humorjem prazniL Is Zg. Tuhinja. (»Domoljubu* v odgovor.) Iz kmečke roke sprejeli smo naslednje vrstice, katere objavljamo neizpremenjene: Zaradi gospoda Eogel-mana rečem jaz in vsi pametni možje z menoj: Čast gospodu Eogelmanu, ki rad revnim kmetom m tudi nam pomaga. Noben župnik v celi dolini ne napravi svojim fsranom toliko dobrega, kakor stori gosp. Engelman nam Thincsm. Zato pa, župnik ali pa učitelj, prst na mta, pa pamet. I. H. Trat« sad PoljsnmL Čudne govorice krožijo sedaj po naši občim, akoravno leži po hribin m dolinah meter debelo snega, in sicer radi komtuma na Dol. Dobravi, ki še sedaj stoji, kot v trto zavita nepremakljiva skala. Ravno aedaj je orožništvo v Gor. vasi poizvedovalo pri ondotnih odbornikih, ali tako rečeno pri ondotnih zapeljanih kmetih, kje so društvene knjige in spisi 8 čudom so se kmetje pogledovali, in še bolj zanimivo je bilo po-sluiati njih govorjenje. Kake knjige in spisi P Saj je takrat pred štirimi leti, ko smo bili podpisali kookurz in ko ga je Zadr. zveza po svojem pooblaščencu zavrnila, prišel gospod od Zadr. zveze v Ljubljani in sklical može skupaj in jim rekel: »Možje*, pooblaščenec sem od Zadr. zveze, kot Vam dobro znani revizor Pele. Ugodnost in pa priložnost, katero Vam daje Zveza, je ta le: Ako pokrijete ta primankljsj, kot ga imate zdaj, ko sem jsz inventiral, sprejme Zveza vso zadrugo, kar je dolga, blaga in pa terjatev. Jakopov Blaž ga pa vpraša: Ali tudi tistega, ki je v Poljanah P Gospod pravi: Tudi, celo zadrugo. Nato smo mu plačali. Petrač pa pravi: Bom pa jest zdaj malo več pokril, ko smo se tako pogodili No, potem je pa res Zveza prodala blago, terjala dve leti na svojo roko, potem je pa dala še enemu odvetniku, da je eno leto terjal od članov. Ne vemo, ali je kaj izterjal ali ne. Eni so rekli, da ne zna terjat, eni pa, da al imel pravega pooblastila. Neksj je že resnice na tem, ko ni itterjal vsega. Kajne, potem pa ni čud«, da so kmetje debelo gledali, ko so bili tako vprašani. Kako bi pa Zveča bila terjala in pa odvetnik, ko bi knjig ne bila imela, to je jasno. Se bolj začudeno so pa ti možje videli leto 1909, ko jim je Zveza povedala, da je blago prodala le za šest tisoč kron in 10 let brez obresti, prej ga je pa oni gospod sam cenil na šestnajst tisoč kron, da je terjatev več izterjala brez obresti, kakor se je Zvezi zljubilo, in za ta špas, nam je rekla: Drugo pa vi plačajte. Ho! ho! Tačas so se pa tem možem odprle oči. Tako pa ne bo šlo; to je pa goljufija. Tako so pa ti kmetje različnega mnenja. En pravijo, ko bo iuiei g. Krek enkrat čas, pa bo pregledal po Zvezi, kdo je za ta večjega moža noter, pa bo videl, da je res tako, kakor smo se pogodili, pa bo reknl: Pa mi plačajmo še drugo. Drugi so pa zopet drugega mnenja. Saj ima sedaj zadevo sodišče v rokah. Sodišče pa ne bode dopustilo očitne goljufije, bode pa hotelo vedeti, kako se je prodalo in kam je šel denar, in na kak način, da se je toliko časa zavleklo, kdo da je kriv i. L d. P Bodemo pa prisegli, to je dobro, da so še drogi možje slišali, kako smo .j pogodili. Potem ko nas bode toliko in vsi enako veaso, da bodemo lahko prisegli, bode pa sodišče nam poštenim kmetom bolj verjelo kot pa enemu takemu, ki po deželi ljudi zapeljuje. No mi lahko rečemo nato: Zadr. zveza nas je oskubla, vrhutega naj ji še plačamo. Drugi bolj naivni pa pravijo: saj duhovniki niso tako pravičai in božji, kot se delajo, v avoje plašče so Vas zavili in s j Vas toliko časa imeli, dokler so kaj koristi čutili od Vas, sedaj so pa Vas na lastna ognjišča stresli, da bodete tu stradali in premišljevali svojo zmoto. Gospod dr. Krek kot državni poslanec, ki se poteguje za ljudstvo in za kmeta ima tukaj priliko, da se prepriča, saj je menda predsednik Zadr. zveze, ah se je delalo tako ali ne P Splošno mnenje pri nas je; Naj se uresniči prvo ali drugo kot so mnenja ti možje, bode dobro, Ako se pa poslednje, se bode pa tudi gospod dr. Iran Krek potrkal nft svoje prsi, ko bode slišal obup in tuge na Dol. Dobravi, in bo rekel »Gospod, usmili se nas; Gospod, odpusti nam, ker smo jih tako potegnili. In to radi tega, ker so večinoma vsi mah posestniki.* Is poljanske dolino. V 5. številki »Domoljuba* so se tukajšnji dopisniki tega .resnicoljubnega" lističa v svoji neprevidnosti zaleteli v cestni odbor. Velikodušno pritrjujejo, da je treba popraviti, oziroma preložiti cesto skozi poljansko dolino. No, možakarji, s tem in s samim zabavljanjem ne bodete dosegli prav ničesar, tudi čudežev ne vi in ne sedanji cestni odbor, ki ima tako zaposlenega načelnika, da ta revež zadnjič, ko je padlo prav mnogo snega, ni imel niti časa ukreniU, da bi se skidal sneg s ceste in je bil radi tega ves promet dolgo časa zaprt. Mi ne pričakujemo prav nobenih čudežev, ssj bi bili zadovoljni, Če bi se toliko pobrigal, da bi napravil prepotrebne držaje na najnevarnejšem delu ceste med Hotavljanci in Podgoro! Na mnogih krajih so pa držaji, ki so že popolnoma prepereli s tankimi deskami zaflikani, samo da se more vsa podrtija še pokonci držati. Kar se pa tiče dolga, ki ga je baje prejšnji liberalni cestni odbor naredil, je stvar malo drugačna. Pri nas so nekateri ljudje, kt se obregnejo v vsako stvar, ne povejo pa po svoji stari navadi, kako se ona zgodi. Ravnotako tudi tu nočejo vedeti, da se je za preložitev podgorskega klanca moralo od strani cestnega odbora najeti posojilo v pokritje stroškov, ki so znašali 30.guu K. Da se pa to najeto posojilo ni moglo pokriti, je stvar taka: Skozi več let je sklenil cestni odbor pobirati večjo doklado, kot 20%. ki je pa deželni odbor sam ni mogel dovoliu, ker deželni zbor vsled obstrukcije ni prišel do rednega dela in tudi ni mogal deželnemu odboru dati dovoljenja za zvišanje cestnih doklad za okroglih 20%* Vprašamo: Kdo je takrat obstruiral in tako neposredno zakrivil ta dolg?s Takrat so se tisti ljudje razumeli na besedo .klerikalci"! Gospoda pod Kumrovo hruško, primite se za nos, ki vam do itak še zrasel, če bodete praskali tam, kjer vas prav nič ne srbi! Sicer pa je oni .liberalni" cestni odbor obstojal iz sledečih članov: gg. Gašper Čarman, Jos. Guzelj, Al. Grošelj, Avg. Suinik, Fr. Sliber, N. Lenček, Ig. Čadež, Pr. Hainrihar, Pr. Dolenc Marsikateri izmed teh gospodv se bo najbrž obotavljal biti liberalec! Ker smo ravno pri cestnih zadevah, bi še našemu premodremu županstvu prav ponižno svetovali, naj se pobriga vsaj malo za občinska pota, ki so v res nzornem stanju. Na poti iz Gorenje-vasi proti Trati leži pred šolo prav čeden kup snega, da so se morali otroci res truditi, prodno so ga preplezali in prišli v šolo. Koliko pritožb ia kletvin je bilo pa slišati v zadnjem snegu radi poti proti Lučnam, a živa duša se ni brigala za kaj takega, kaj šele županstvo, oziroma občinski odbor! Najbrž je preveč posla s predstavami in morda neprijavljenimi arečoiovi v »Izobraževalnem (P) društvu* I Ker ste tako napredni in za povzdigo ljudstva, ste zoper vsak ples in se vedete, kakor pes, ko sliši godbo, ni vam pa mar za razne žganjetoče, ki jih je v naši občini toliko brez dovoljenja v gostilnah in tudi trgovine niso izvzete! Kje je neki od deželnega predsednika zagotovljeni ukaz na glavarstva, da se mora ta obrt strogo nadzorovati P Pri nas se ne briga niti županstvo, niti žandarmerija. V »Domoljubu* žugate s pometanjem. Malo počakajte iu če se stvar v kratkem ne izboljša, bomo mi pometali, a pometali burno lahko, ker dokazov nam ne manjka! — Sicer pa, kaj bi govorili o napredku v občini I Ssj sedi v občinskem odboru mož, ki se je izrazil pri komisijskem ogledu radi nove šole v Lučoah, da ni treba nobene nove šole, saj se je on naučil brati in pisati, čeprav ni hodil v nobeno šolo. Vprašan, kje da se je naučil brati in pisati, se je možakar odrezal prav kratko: »Varestu!* Ziviol — Se še vidimo! Umetnost in književnost Prejeli smo t Das interessanteste Werk über Öiterreich-Ungarn. Dar Chauvinismus tat Ungarn. Nachtrag zu der BroicLüre: Die ungarischen Armeeforderungen und die Mschtstellung öiterreich-Ungarns. Druckschrift eines Patrioten im Auslande. Cena obema deloma 2 K. Naroči se pri: Ernst Niemayer, Berlin S. O., Köpenickerstr. 76. Godovi prihodnjega tedna: 20. Etevterij, Dragovan, Stanislava; 21. Maksi-miljan, Miloslav; 22i Stol sv. Petra, Gojslav, Vra-tislav; 23. Peter Damij. Cu lomil; 24. Matija, Mi« ladin, Olga, Sava; 25. Valburga, Dtvka, Pravoslav; 26. Marjeta, Vladoj, Nikna. Sejmi prih. teden ns> Gorenj akem: 20, v Zg. Tuhinju; 24. v Moravčah, v Lescah. Poučni listek. Naša sveta dolžnost Je, da skrblnio ia svoje sdravje. Ddj«. Jaz hočem danes oboje le nakratko omeniti in reči; Notorično je, da kaže približno V s naših več kot SO let starin mož v življenju In po smrti znamenja f-žične alkoholičae obolelosti; notorično, da se imajo zahvaliti neštete množice za svojo nev-rastenijo alkohola, da je med drugim pripeljal 20—30% stanovalcev naših norišnic alkohol tja, da je üüjtaauj tretjina vseh obrtnih nesreč, znaten del spolnih okuženj, seksuelmh in dragih nasilnih zločinov posledica zmanjšanja posebno skorjo velikih možgan, posledica zmanjšanja zmožnosti našega zaznavanja, naše razsodnosti, obvladanja samih sebe; da umrje po pozvedbah v S vid najmanj '/m-vseh pod 20 let starih mož v mestu in 3/v v**n 40 do 60 let starih mož naravnoat vsled alkohola in daje po izkazu angleških Življenskih zavororainic umrljivost popolnoma sdržnih mož za več kakor 40% manjša kakor smernih. In naposled, in to ui rad posebno povdaril, ne more alZuhol škodovati samo posameznikom, ampak tudi njih klicnim snovem (temenu), to je njihovemu zarodu. In morda še grozo vitejši sovražniki so spolne bolezni, zlasti s Ms. O njeni razširjenosti nima laik nobenega pojma. Navesti hočem samo tri data. Pri poizvedbi, katero je izvedla pruska vlada na jako hvalevreden način itsta 1900, se je pokazalo, da se je na en sam dan, namreč 30. aprila pri zdravnikih zdravilo zaradi tis ah one spolne bolezni 1 47« odraslih mož v Berolinu. Od članov svete obrtnih bolniških blagajn v Bjrolinu zboli sedaj vsako leto ozrog 8% na veuenčnih boleznih, in sako razširjene so te oolezni žaliboze baš v niš h akademičmh zrog.h, naj pojasni dejstvo, da so dognali pred ntkaien mi leti, da enoti na njih vsako leto okroglo približno četrtina vseh članov visokošolskega Oolmšzega društva v Beroknu. Szodljivost sif le (sramne kuge) moremo komaj precenjevati. Razvoj bolezni sam obtožuje pri vseh razmerah več let in mnogo češče kakor smo prej mi zdravniki sami mislili, je popolno ozdravljenje nemogoče. Pr«v najnovejša preiskavanja ao n. pr. dognala, da se morda, kakor se sdi, dve smrtni bolezni osrednjega živčevja, progresivna paraliza (mrtvem, mrtviönost, kap) in tabes izključno razviti v telesu, ki je bilo preje okuženo oJ sif> le, 11. prllojga Gorenjcu" if. 7 g I.19IO lin kako zelo slabi sifilitičao zastrupljanje sploh telo, kaf «jo statistike eavarovalnih sevodov ta življenje : Umrljivost luetikov, torej takih oseb, ki so imele, kakor se je dokazalo, sifilo, je za 30 do 75 odstotkov večja kakor neluetičnih oseb., Nad vse pogubne so tudi posledice za narod. Nrsrečni otroci, ki so bHi spočeti med Stadijem takoimenovaoe se-kucderne sifrfe, se bodisi ie rode sami okuženi $ eifilo, kakor pravimo, berediterno (dedno) s f litični ali pa so vsi« d zastrupijenja telesa startev navadno popolnoma »hujšam, bokhni in imajo nsalp življen-akvj moči. In prav tako, kakor ostane telo staršev same, tudi ko pojenja sifila, prav pogosto stalno oslabljeno, tako je tudi znaten del po tem času spočetih otrok — kakor se sedaj vedno bolj jasno kaže — kakorsibodi manj vreden. Dell« prib. Potni spostaL Daije. Tako dospemo v prijetno, Jako čedno srednje veliko mesto Maribor, kjer ie prebivajo Slovenci in se ne daleč od tod prične jezikovna meja v Slovenskih goricah in nemška govorica. Tu sem izstopil. Bilo je poldan ter sem se takoj podal po mestu. Ko ugledam narodni dom, šel sem v restavracijo. Zanimivi so restavracijski prostori, krasno barvani, ob stenah pa so verzi naših slovenskih veselih popevk. Oprava je iz-gotovljeha v planinskem slogu. Ulice so po mestu Jako široke in popolnoma ravne ter večinoma vse obsajene z drevoredi, da se je prav prijetno izprehajati. Vse mesto je regulirano. Tu je velika izvozna tvrdka za sir Meniš & Scherbaum na Grabnu. Zanimivost vzbujajo krasni, na novo zasajeni vinogradi tamošnjih bogatašev. Po cel hrib sliši enemu. Vse je rigulirano, škarpirano in v vrste zasajeno. Na Kranjskem tako velikih objektov od enega posestnika ni videti. Oglejmo si mariborsko mlekarno 1 Imenuje se: Mariborska mlekarna, centrala za higienično preskrbo mleka, društvo z omejeno zavezo. Svoj sedež ima na Tegethofovi cesti št. 63. V fronti pročelja ob cesti ima pisarne, Zadaj na dvorišču pa ostale prostore, kjer se sprejema mleko, katero se vedno precedi in stočt.v barcnj, od tod . se. pumps v višji, prostor, kjer se pastirizira in če potreba lahko posnema. Meko za prodaj teče v prostor v zemlji, kjer se ohlaja na dveh hladilnikih in spravlja v posodo, odnosno v steklenice. Je prostor za maslo delati, pinje, širni Mi, potem prostor za maslo spravljati v oblike, . v katerem. delata dve ženski bscbi danzadnem, samo *, V^in f/s kg kost. Drug prostor Je samo za odpošiljanje določen. člani te mlekarne so štajerski bogatini, grofi Jn baroni Na razpolago ima denarja akcijskega kapitala 180.000 K s katerim ravnatelj lahko razpolaga. Njemu je samo na tem, da napravi koncu leta več dobička. Prejema pa mleko in maslo od drugih štajerskih in ogrskih mlekarn, zadrug in večjih posestnikov. O. ravnatelj mi je pravil, da ima pogodbe za dobavo masla od 24 zadrug in za mleko približno 40 zadrug in večjih strank. Dobili so dnevno ob začetku novembra mleka po 11 000 K. V najslabšem slučaju ga dobe za 8000 K. Masla pa nerede in dokupijo vsak dan 1100 kg. ki se ves razpošilja po svetu. Delavcev ; v' mlekarni je 20, v pisarni pa z ravnateljem 6 oseb. Imajo 4 konje za dovoz mleka s kolodvora, zvečer nazaj in za razvoz mleka po mestu. Cena mu jc 24 do 26 vin.; posneto mleko pa 10 vin. Smetana se prodaja liter po 60 vinarjev, a maslo 2*80 do 3*20 K- Mlekarna daje svojim dobaviteljem denar tudi naprej, napravi letne pogodbe ter vloži primerno kavcijo. Okrog 8. do 10. dne v rneaecu napravi že vse obračune. Plačuje pa mleko po 14 vin., postavljeno v Maribor, torej z dobičkom 10 do 12 vin. Seveda ae vse mleko ne proda. Izdeluje se tudi sir, pusti, francoski str v veliki meri ter maslo. To pa ne daje toliko dobička. Meni so n. pr. stavili ponudbo, če bi odposlal mesečno 300 kg masla proti pogodbi, da Plačajo v Kranj postavljeno maslo po K 2*47. apir bi dali svoj, ravno tako bi poslali svoje zaboje in plačali vožnjo od Kranja do Maribora. Potrebno vodo vleče pumpa iz zemlje, kjer pa manjka vode, jo še shlade z ledom. Ta mlekarna obstoji menda štiri leta. Cel obseg je danes že premajhen, ker takrat se je računalo na dnevno množino 6000 litrov. In za tolikoso se prostori naredili Torej tu v Mariboru me je zanimala v glavnem ta mlekarna, isftjt&tt ac, odpeljal s prvim vlakom proti Gradcu. železnica teče od Maribora dalje do St Uja X$L Egvdiustunnel) še po vinogradnih, prijetnih krajih, lepa ravnina se pa razteza proti Ljutomeru in Ogrsko Hrvatski Tovarn in tem enakih podjetij se vidi mnogo več kakor pri nas na Kranjskem. Ravno sedaj zidajo ogromno podjetje ob Muri za beton. Zanimivi so povsod krasni sadovnjaki, lepo v vrsto zasajeni z mladim drevjem in dobro obdelani. Je ozka, hribovita dolina s koruzo, a preko Mure ae razprostirajo ravnine in gozdi. Par ur peš hoda od Gradca se prične zopet obširna ravnina, kakor po okolici Kranja. Videti so skupne vasi Polje je videti Jako rodovitno in deli njiv so zelo dolgi in enako veliki. Ajde sem videl mnogo po njivah, suše jo kar Um, in sicer tako, da stoje snopi postavljeni kvišku z zrnjem. Videti je, da se okolica Gradca bavi največ s poljedelstvom, ker niti trsvnikov ni mnogo. Ko ruza je tu šele zorela ter so jo obirali ob tem času. Čudil sem se tudi sušenju prosene slame, ker so stali snopi po koncu in že umeti, torej brez zrnja. V želez ničnem vozu se je bilo smejati zgornještajerskim Jokelnom, kateri so šli ravno k vojakom. Kričali, vriskali ter peli so, kakor kranjski Janezi, ob času ko »einrikajo". n»jje prih. Naprednjakl! Podplrajste in Urino svoje časopisja taks, kakor te delijo klerikalec. Haireinje le tista stranka, ki lan dober in selo rasšlrjen tisk. Zatorej berite sa.namaajte »totalna*'! ▼ Kranj«, dne 19. februarja 1910. * Uržavji aber ima za prvo sejo, ki bo pri hodnji četrtek, sledeči dnevni red: 1. Volitev dveh podpredsednikov. 2. Prvo čitanje zakona o kontingentu vojaških novincev, 3. Drugo čitanje zakona zoper pijančevanje. 4. Prvo čitanje daven h zakonov. 5. Razprava o vseh, doslej fe ne pri poznanih volitvah. * 0 konferenci poslaica Glemblnskefls z zastopniki mladočeskega kluba objavlja najnovejšem spansko-maroškem sporo radi dogo ka v Larache se poroča: Sultanov guverner je dak zapreti Sest vojakov Španske policije, ker so kalili mir. Na poti v trdojavo se je razvil hud pretep; streljalo se je na guvernerja, sest marokanskih vojakov je bilo' ra njenih, španske policijske vojake so pa osvobodili njihovi tovariš1. Španski iastrukcijski častniki so se branili, kaznovati krivce, Maročanska vlada zahteva od Španske zadoščenja. . * Boji ▼ Srednji Ameriki. Brzojav iz Saa Juan del Lus javlja, da je 3000 vladnih vojakov v Ni-karagvi naskočilo mesto Matagalpa, katero so bili revolucionarji zavzeli dne 10. t. m. Konec boja še ni znan. * Upor na Kitajskem, tz Kantona se javlja, da so se čete, ki so jih bih izurili Japonci, uprle. Admiral Lisbuh j b je premagal in pogoal v beg. Več kakor sto vstašev je padlo. Podkralj je izdal razglas, da ne more jamčiti za varnost tujcev. Mi-sionsrji in uradniki kan tenka vlunike železnice so pobegnili. Zunanje ministrstvo v Londonu je dobilo iz Kantona brzojavno poročijo, da so ondotni nemiri lokalnega značaja in da ni resne nevarnosti za tujce. * novi sagteikl ministri so imenovani in sicer lord Churchill za ministra za notranje zadeve, Bulton ra trgovinskega, Ssmuel Herbort za -po tnega ministra, Pet se za kancelsrja Vojvodino Laneaster, stasterof Elibank za padament-nega finančnega tajnika. * Atgltikf fftttf8 so se končale c izvoUtvijo liberalca VVasona za otoke Orkcoev in Shetland. V novi zbornici imajo: Liberalci 274, konservativci 278, irski nacionalisti 82, delavska stranka 41 mandatov. Položaj na Balkana. Atesi, 16 februarja. Razmere na Grškem so sa zopet tako pohujšale, da je položaj postal resnično nevaren. Vojaška liga je postala agresivna iu bati se je,vojaške diktature ter nevarnih kon- fliktov s Turčijo in « zunanjimi državami. Uredništvom časopisov je liga na ožila, da naj ae kritizirajo sklicanja narodne skupščina. Izdajatelji časopisov so pri vladi vložili protest zoper tako vmešavanje. Atene, 16. februarja. Položaj se je poostril do skrajnost«. Na pragu je sploina državljanska vojna. Na Peleponesu je izbruhnila krvava vstaja. Železnice ao ustavile ves promet. Ljudstvo se punta na vseh koncih in krajih ter oblega poslopja, v katerih stanujejo poslanci in uradniki. Časopisi izhajajo pod vojaškim nadzorstvom, V redakcijah sede oficirji. Atene, 16. februarja. Ic vseh krajev dohajajo- vesti o krvavih nemirih. Listi ne smejo 6 njih ničesar pisati. V Atenah se izvaja najstrožja cenzura. Carigrad, 16. februarja. Turška vlada je brzojavno ukazala vojaški oblasti v Solunu, naj nemudoma pošlje več polkov na grško mejo. Vesti is Grške so silno resnega značaja. Carigrad, 16. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo za časopise, s katero se pod najstrožjimi kaznimi zabranjuje priobčevati vesti o gibanju armade. Carigrad. 16. februarja. Vojni minister je izdal ukaz častnikom po obmejnih garnizijab, U strogo prepoveduje občevati s tujci. Solun, 16. februarja. Rezervisti se v velikem Številu zbirajo v Prištini, Fcrizoviču in Mitrovici. V kratkem bo poklican pod zastave tudi 3. poziv. Pod zastave bodo pozvani tudi kristjani. Novičar. Imenovanja. Sodnik g. Oskar Dev v Škofji Loki je imenovan okrajnim sodnikom na dosedanjem mestu. Čestitamo! Občinski odbor mestao občine Kranj ima svojo redno sejo v torek dne 22, svečana t. L ob 6. uri zvečer v mestni dvorani z slednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika seje občinskega odbora z dne 21. januarja 1910 štev. 167. 2. Oznanila županstva. 3. Poročilo o prošnji Fr. Bedina za podelitev koncesije dimnikarskega obirta v Kranju h. št 63 4. Poročilo o prošnji občine Predoslje, dn mestna občina prispeva k zgradbi huja.nskega mosta prostovoljni dor eser 5. Občinski računi in bilanca raestoe klavnici za leto 1909. 6 Občinski inventar po stanju 31. decembra 1909. 7. Poročilo stavbnega odseka v prošnji Lo-vrota SoMCdn. se mu proda občinski wostoj pri hutt ste v. 24 v kokrskem predmestju. 8. Poročila policijskega odseka o prošnji Lovro Rebolj *a gostiluiiko koacesijo v hiši st. 24 k pr. Dr. Tavčar častni meščan ljubljanski. Mestni občinski svet ljubljanski je v svoji seji pretekli torek soglasno in med splošnim odobravanjem izvolil aa predlog župana Ivana Hribarja deželnega poslanca in deželnega odbornika drja. Ivana Tavčarja za častnega meščana ljubljanskega v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je s svojim po žrtvovalo m avnim delovanjem pridobil ne samo za mesto Ljubljano, marveč v prvi vrsti sa celokupni narod Narodni kolek «20.,1X 1808» Is «pftn!> je državno pravdništvo nedavno tega zaplenilo. Založnik tega kojka »Slovenski Branik* se je proti temu pritoži, na kar so je vršila v torek prisivna obravnava pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Drž. prardnik je utemeljeval zaplembo s tem, da je zatrjeval, da ščuva kolek «20/IX 1908.» proti vojaštvu, kolek «Ptui* pa proti Nemcem: Državnega pravdnika je imenitno pobijal odvetnik dr. Fran Novak. Sodišče je končno zaplembo imenovanih narodnih kolkov razveljavilo. To je menda bila po dolgem času edina pametna razsodba ljubljanskega sodišča 1 Kosltstiramo, da je bil v včerajšnji seji trgovske in obrtne zbornice izvoljen soglasno naprednjak g. Josip Lenarčič predsednikom, klerikalec g. Ivan Kregar prvim podpre Isedaikom in Nemec g.Kamdo Pammer provitotfčniffipodpredsednikom. Brez komentarja I Ustanovni občni sber goroal- loksfekf lupe. (Konec.) Ustavni občni zbor ata pozdravila «Stov. sokolska zveza in sokolska župa «Ljubljana 1.» Na predlog br. dr. J. Kožarja se določil župni prispevek za prvo. leto na 1 K 20 v. V imenu župnega vaditeljskega zbora je predložil brat E Sajovio občnemu zboru sledeče predloge, ki so bili soglasno sprejeti: I. Prireditev večjih javnih nastopov, pri katerih se je nadejati udeležbe tirs h sokolskih krogov, mora biti odobrena od župnega predsedstva, po potrebi tudi od odbora G. S. Z. Sploh mora biti javljen predsedstvu in pa župnemu zboru vaditeljev vsak društveni javni nastop najmanj en teden prej; II. Ustanavljanja sokolskih društev v snem in istem kraju je nedopustno brez poprejšnje odobritve župnega odj^pra. Društva, ki So se proti tej odločili ustanovila, se ne sprejmejo v sokolsko organizacijo, htotako se ne priporoča ustanavljanje sokolskih društev v manjših krajih, kjer zanjo ni potrebnih življenskih pogojev. III. Predsedstvo, oziroma odbor G. S. 2. se pooblašča, da podpira po denarnih močeh vaditeljske sestanke in eventualno vežbanje vzorne župne vrste. Na predlog br. dr. J. Kušarjs se je sklenilo stopiti v dogovor s predsedstvom S. S. Z. glede župnegs častnega soda in poslovnka za župni občni, zbor. Uredi naj so tako da bodo postavale vse tope enako. Nato js br. Makse Purnat rasvil program izobraževalnega odseka, brat dr. J. Košar pa opozarjal na veliko važnost koroških sokolskih društev. Predsednik je se enkrat naglasa! važnost tega dneva in klical na delo sa žnpni zlet na Jesenicah in sa celjski ziet; žaleč lupi najlepši procvit in uspešno delovanje v prid Sokolstva in celokupnega slovenskega l ar oda, je zaključil ustanovni občni zbor G. S. Z. Izžrebani so za prvo dobo porotniskega zasedanje pri deželnem sodišču, ki so prične dne 28. februarja, naslednji gospodje z Gorenjskega: Matevž ▲vseuek, posestnik v Vrbojah pri Radovljici; Lovro Baloh, posestnik na Jesenicah; Anton Dolžan, posestnik in koiar v Predtrgu pri Radovljici; Friderik Finžgar, gostilničar in posestnik na Brezjah; Josip Globocuik, trgovec v Železnikih; Josip Golob, posestnik in hotelir v Kranju; Viktor Graul, posestnik in mizar v Zgornji Stfiki; Iran Kristan, posestnik in zasebni uradnik v Predtrgu pri Radovljici; Aotoj Novak, strojevodja v pok, in posestnik v Spodnji Sižki; Ivan Pretnar, trgovec in posestnik na Za-goricah pri Bledu; Josip Ribič, posestnik v Gozdu pri Kranjski gori :n Anton Stirn, posestnik in gostilničar v Spodnji Sitki. Qsrsnt aa Jesenicah. Od vlade imenovani gerent jeseniike občine, Čebulj, se je res izkazal vredn ga specijalnega zaupanja barona Schwarza. Njegova brutalna samovoljnost proti strankam presega že vse meje. Noben turški paša bi se ne upsl tako postopati, kakor ta človek. Afer je imel že brez števila. Upijani se večkrat in kadar je pijan strelja take kozle, da je že od sile. V živem spominu je še nastop Čebuljev proti nekemu gostu, ki ga je redar aretiral samo zato, ker je natakarici ostal na pijači dolžan — eno krono. Ker se je pa aretovanec branil in prosil, Češ, da vse plača, naj se ga izpusti, je Čebulj ravno na redarja kričal: .Kar s sabljo ga vsekaj." Ko bi ne bil redar bolj pameten, kakor njegov šef, bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Ker bi Čebulj rad postal župan, se do-brika vsakemu, kdor se sploh toliko poniža, da ga kaj prosi, in trosi občinski denar lahkomiselno, samo da bi se ljudem prikupil. Dr. Kogoj je pri svojem odstopu kot župan zapustil v občinski blagajni velik znesek, ki je bil namenjen za zgradbo prepotrebne šole. Ta denar zapravlja zdaj Čebulj, samo da bi se prikupil ljudem. Pa kako dela. Važna dela, kakor vodotoki, se delajo, ne da bi se bila poklicala politična komisija. Čebulj oddaja dela in stavbe kakor se mu zljubi in za veliko previsoke cene, tako da je že vse nevoljno, dočim se podjetniki smejejo v pest, ker delajo tako mastne dobičke. Sploh je mož hudobnega značaja, da se ga vse izogiblje, a kako nečuveno dr.en je, to priča njegova afera z okrajnim glavarjem radovljiškim. Taka je torej ta zaupnik vlade. Ker si ne moremo misliti, da bi bila vlada poznala tega moža, ko ga je imenovala in torej sodimo, da je ravnala v dobri veri, nočemo za danes že nič drugega reči, ker v tem slučaju bo vlada sama posegla vmes in naredila tem nečuvenim in škandaloznim razmeram konec Zato hočemo počakati, da vidimo, je-li postal Čebulj gerent, ker ga vlada nt poznala, ali pa je bil imenovan nalašč zaradi svoj h — lastnosti. Nabori na Kranjskem. Dne 9. in 10. marca nabor v Kamniku za istoimenski sodni okraj. Dne 12. in 14. marca nabor na Prevojah za sodni okraj Brdo. Dne 18., 19. in 20. aprila nabor v Škof j i Loki za istoimenski sodni okraj. Dne 22., 28. in 26. aprila nabor v Kranju za istoimenski sodni okraj. Dne 26. aprila nabor v Tržiču za Utoimeaski sodni okraj. Dne 28. 29. in 30, aprila nabor v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora. Pri Kurentov! veselici je pozabil nek gospod dobro c hranjene, rjave glace-rokavice. Dobih jih pri služkinji Čitalnice. AU ras hočeta aeka] človeških žrtev? V neposrednji bližini Radovljice se nahaja «slavno-znant» železniški predor, katerega tkkajo in f likajo noiindan, a je vendar nekaka večna smrtna past za potujoče občinstvo. O tem predora se je pisalo že mnogo, a kljub temu se nata slavna uprava c. kr. državne železnice zmeni za te opomine — kakor za lanski sneg. —■ Pretečono nedeljo je vozil skozi ta predor vlak, ki prihaja na Jesenice okrog polnoči, polžje počasi. Komaj dospe dobro v tunel, zahreSči in zaropoce nekaj, začuje ae neko padanje, kakor da bi na posamezne vozove padal pesek, m vlak obstoji. —■ Potniki — vlak bil je dubkoma poln, posebno veliko je bilo žensk — misleč, da so predor podira, zaženo pretresljiv krik in vik. jok in kletev vsevprek je bUo nametano. Sprevodniki, nevedoč, kaj ae je zgodilo in smrtnooiedi so pač skušali pomiriti potnike, a zamanj. In v tem strašnem, negotovem položaju smo morali prebiti dobrih pet minut, sicer kratek — a za nas celo večnost trajajoči čas — da se je pričel vlak zopet pomikati. —> Mislimo, da je tut ta slučaj dovolj jasen in glasen opomin upravi c kr. drž. železnice, da stori potrebne korake pravočasno brez človežkih žrtev I — Našemu državnemu in deželnima poslancema pa polagoma aa srce prošnjo, da storita potrebne korake na merodajnih mestih. Gorenjskim občinskim sestopom pa kličemo i Vložite energičen protest na železniško ministrstvo, da odpravi to šlovelko past. Eden, ki se je vozil tisti čss. Podružnica sv. Cirila ia Metoda sa Isssatlrn občin« ima v nedeljo, dne 20 t m. ob 3. uri popoldne v restavraciji pri »Sokolu" svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. pozdrav Predsednikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo lagajnikovo; 4. volitev odbora; 5. volitev delegatov k glavni skupščini in 6. slučajnosti. Ako-ravno so člani dobili že posebna vabila jih tem potom še enkrat vabimo, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleže. Odbor. Narodna čitalnice v Kamniku vabi k .Predavanju" katero se vrši dne 19. februarja 1910 ob osmih zvečer v dvorani .Narodne čitalnice v Kamniku". .O našem najvažnejšem hranilu". Predava gosp. mestni tržni nadzornik Adolf Rib-nikar iz Ljubljane. > V Storj sueškem godnemu okraja je v preteklem letu 1909 umrlo 571 oseb. Slovane! v Ameriki so po tajniku .1. Ciril-Metodove podružnice v New-Yorku, g. Iv. Zupanu, že zopet poslali naši družbi K 400, katerim je sledilo pismo ognjevito rodoljubno. Pomislite sil Od 4. julija 1909 so že poslali naši rojaki iz Amerike 1800 K naši diužbi, ustanovili so podružnic 20, ki štejejo čianov čez 900, število pa se vsaj to leto podvoji. Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene Ciril-Metodove pozdrave in zahvalo. — Družba sv. C. in Ml je bila navajena šteti naprej, da se preje paralizi ra Roseggerjev nevarni naskok, štejemo sedaj tudi od tisoč nazaj. Neimenovan rodoljub na Štajerskem si je namreč prilastil številke 991—1000 incl., prijavivši se na te številke sa C. M. brambovca. Castitemu rodoljubu 2000kratna hvala! Is Oravolj se pite: Klerikalci sami pripoz-navajo, kako so še neotesani, zato si povsod ustanavljajo izobraževalna društva. Ta društva potem titulirajo na razne načine, samo da ljudi bolj sleparijo. Pred kratkim je imelo tako društvo pri Bežjaku svojo veselico, ali bolje rečeno cirkus-predstavo. Zopet smo imeli pravi »Ausloh*. Toda sedaj je bil bogatejše okrašen, kakor zadnjič. Postavili so notri primadono, zaljubljeno Cirilo, Šubelnovega korenja in nekdanjega soko: liča Milana, požajranega klerikalnega kralja .Jurčka" draveijskega, ustega cerkovnika, ki je na pustni večer tako plesal, da ni vedel, da se mora ob 11. uri zvoniti in še mnogo drugih figur, ki ao se nam dozdevale tako smešna, da bi kmalu od smehu popokali. Čudno, Tinkrle, da smo ti ravno Draveljci tako pri srcu. Ti ofcurži svoje pajace kar v St. Vidu, v Dravljj pa nam jih ni treba pošilja«, ker par umazajaih ioncttV znamo mi sami ob tla vreči. Ispremomba ? sanitetni službi politične uprava. Sanitetni asistent dr. 2irko Lapa j ne je dodelen okrajnemu glavantvu v Kamniku. Dražbi sv. Cirila In Metodi je prijavljena najnovejša brambovka mala Stanka Tratnikova, voditeljica mozirske narodne omladine, a naša mala Stanka je sklenila skupno s svojim bratcem Girilkom in drugimi oirčki nabirati pri vsakem narodnjaku, prirejati male veselice, tombole, srečo-love i. L d. in to tako dolgo, da bo imela K 200, kar upa doseči v par letih. Moziraka mladina postane toraj pokroviteljica, a pokroviteljstvo bo za* stopala nata mala Stanka. Živio, marljiva Stanka in G niok in vsi okolu teh dveh mladih rodoljubov zbrani malčki I Družba iv. Cirila ia Metoda razpolagi v postnem času s posebno zanimivimi razglednicami «babe-žaganje*. Post nam je bil otrokom silno zoprn, apetit smo imeli, mati so nas pa postili, uteha v tth težavah ao nam bile preste. I a ko se je bližala aredpostna sreda, pripovedovali so nam, da ta dan žagajo «babo» na gotovem kraju opoludne, iz te «babe» pa padajo preste, katerih si more otrok, ki je takrat na mestu pričujoč in še tešč, nabrati poljubno število. In o teb prestah se nam je sanjalo in ta narodna pravljica je vpodobljeoa na družbenih postnih razglednicah. S. car ni te vrste razglednic mnogo v zalogi, želimo pa, da jih družba prav kmalu razpeta in da na ta način tudi od postnih prest nekaj dobička ima. lopat aa losu aa testamente? Škof Anton Bonaventura se v zadnjem času danzadnevom izprehaja po Poljanah, kjer gS sicer nismo videli nikoli. Takoj smo si mislili, da mora imeti nekaj posebnega. Zanimali amo se za stvar in ji tudi prišli na sled. Ne Poljanah živi bogata, a v zadnjem času močno bolehna vdova. To vdovo pridno poseča njegova prevzvišenost, škof Anton Bonaventura. Ugovarjalo se nam bode, da tb vendar ni ničesar čudnega, aaj je vendar škof kot namestnik božji v prvi vrsti poklican, da vrši dela .usmiljenja*, med katera spsds zlasti .obiskovanje bolnikov. Rea je. Toda na Poljanah poznamo mnogo starih, bolnih vdov, ki žive v skrajni bedi. Zakaj pa teh škof ne obiskuje? Ker so revne in uboge 1 A ona vdova je bogata, ali jo škof obiskuje, da bi jo prepariral sebi v korist O ta škofova bisaga, ki m nikdar polna, ker je brez dna l Opozarjamo sorodnike in znance omenjene vdove, naj pazijo, da se ne posreči škofova nakana. Zakaj ne odgovori? Poročalo se je iz Hotedršice, da je služila pri pokojnem prelatu g. Rozmanu njegova nečakinja Frančiška Rozman iz Hoterdršice. Le-ta je dala svojemu stricu v shrambo hranilno knjižico v vrednosti 3200 K in zavarovalno polico za 4000 K. Ko je Fran- čiška Rozman zahtevala ob smrti svojega strica, da se ji izroče njene stvari, tedaj ni bilo o njeni hranilnični knjižici in o zavarovalni polici m kakega sledu. Frančiška Rozman je, kakor se je poročalo, vsled tega zblaznela. Sodnija je postavila skrbnika, ki je začel stvar natančno preiskovati. Slednjič je dognal, da se nahaja zavarovalna polica, torej tudi nranilnična knjižnica v vrednosti 3200 K v rokah ljubljanskega škofa, proti kateremu je tudi vložil tožbo. Mi smo že pred kratkim poudarjali, da ne verjamemo, da bi bil ljubljanski škof Anton Bonaventura storil očitano mu dejanje in smo pozvali škofovo glasilo .Slovenca", naj odkrito in brez zavijanja pojasni, v koliko je resnična govorica o zginuii knjižici in zavarovalni polici, m če je resnično, da je proti škofu vložena tožba. Do danes še nismo dobili v tej zadevi nikakega pojasnila. Poročilo mora potemtakem biti od začetka do konca resnično. •Slovence* &• «CuiimetoaariJa» dobiva primernih odgovorov s prispevki sa družbo sv. Cirila m Metoda. Jddva izpraznjene nabiralnike bo treba zopet prazniti. »Slovencev* napad je vzbudil novo navdušenje po slovenskih planjavah. Županstvo Miren na Goriškem je nakazalo po soglasnem občinskem sklepu z dne 11./2. t. 1. za obrambni sklad 200 K. »odgovor na GurUmetodarijo*. G. Avg. Pra-portmk st. je položil po podružnici v Lokvi 200 K v Ciril Metodovo trdnjavo kot odgovor «C rilmeto-darij:>. G. Ani. Potočnik, jurist v Gradcu)«poslal 11 K 50 v., zbirko med «Tab:irjani», v ©ugovor na presramotno in izdajalsko gonjo Ciril in Meto* do vi družbi. Konzorcij «31. Branika* dobiva naročila, naj se pošlje letakov, kakršni so bdi priloženi radi «Slovenčevega» napada na družbo, na razne strani slovenske zemlje. Hvala vam, častiti slovenski brambovci: Veliki kinematograf v banj« v hotelu »Nova pošta* predstavlja ta teden rojstvo, življenje, trpljenje in smrt Kristusovo. Ta predstava obstoji is petin delov in je res vredna da se jo pogleda. ****************** Novosti «Voč lnči !• Zbirka prav potrebnih, poučnih in aktuelnih spisov za naše ljudstvo. 1, zvezek — je naslov lični ročni knjižici, obsegajoči 32 strani, ki izide v naši tiskarni prihodnji teden. Cena 30 vin., s pošto 40 vin. Naroča se v tiskarni iv. Pr. Lampret v Kranju in v nekaterih knjigarnah. Listnica uredništva. V Železnike: Vaš dopis pride radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Odboru narodne čitalnice v Kranju: Vale cenjene izjave — zal — ne moremo objaviU. Oprostite l t H V dvorani hotela 1 .Nova Pošta1 v Kranju. Vsako soboto nov spored. Od 19. slo 8?. f ebrisarja s Rojstvo, mladost, diieži, trpljenje In smrt našem Gospoda Jezusa Krlstisi. Krasne slike v barvah. ' < I. del: Rojstvo Jezusa Kristusa. U. del: Jezusova mladost III. in IV. del: Čudeži Jezusa Kristusa. V. del: Jezus pade pod križen. Vso natančnejšo povedo dnevni lepaki. na Gorenjskem se želi kupiti, es sAi Ponudbe na upravništvo »Gorenjca*. se proda ali odda v najem blizu Radovljice. Cena okoli 2000 kron. Več se Izve v Radovljici, pod mestom št. 3, blizu kolo-dvora. ee t-i t Največja lola. Najveejo iolo so otvorili v New Yorku. Poslopje ima 23 nadstropij in 200 sob po 50 učencev, tako da lahko Solo obiskuje 10.000 otrok. ^ f Zabava «boljših krogov. V Parizu je prepovedala policija zasebno predstavo, pri kateri so kazali 30 živih ženskih slik, 16 do 18 let starih nagih deklet. Podjetnik je najel dvorano za dve predstavi, a že prva se ni obnesla, ker jo je policija preprečila. Vse osebe, «žive slike*, podjetnik in krog 150 žensk in moških, ki so se udeležiti predstave, ae bodo zagovarjale zaradi prestopka proti nravnosti t Kova Ellioaova baterija, 2e pred leu je napovedal Edison, da itumi neko posebao vrsto baterije, ki bo znatno zmanjšala strolke modernih prometnih sredstev, kakor n. pr, avtomobila, motorja itd. Te dni so se vršili poskusi v New Jersey-u. Ta baterija je nameščena v vosu, v katerem je 24 oseb, a skupna sila je iznašala 59 konjskih siL Strokovnjaki, ki so prisostvovali poskulnji, so se izrazili vrlo pohvalno. Strošek pogona s to baterijo iznaša za t no miljo 4 stotinke. — Edison meni, da bo ta baterija revolucionirala vsa prométala in da se prevaženje znatno poceni. t Ruski samostani Sveti sinod je dal napravili statistiko samostanov v Rusiji, ki nam odpira pogled v nesrečno konstttucijo bedne drŽave. Res da je «samo» 300 priznanih mnžkih in 137 nepriznanih možkih samostanov ter 228, oiiroma 154 ženskih, vendar pa imajo ti premoženja, da ga že sam sveti sinod računa na sedem milijard rabljev. To je seveda zelo verjetno število, saj poseduje Trojicko-Sergijevski samostan 1 in pol in kije v ski samostan 2 milijardi, dočim ni premoženje samostana Aleksandra Nevskega nič manjše. S tem si lahko tolmačimo golo revščino ruskega ljudstva. f Zelesnica pod morjem Železniški predor pod morskim prelivom La If&nche, ki bi spsjal obrežje Francoske z angležkim, je Se vedno samo sen velikih tehnikov. A poroča te, da ve namerava sicer manjše, a podobno velikansko delo ustvariti v primerno kratkem času. Danski tehnični strokovnjaki že več mesecev marljivo razpravljajo, kako bi bilo mogoče, ustvariti zvezo med švedsko-norveško in pa dansko obaljo potom predora, ki bi vodil pod morjem od Kodanja do Mahneja Posebno senzacijo je izzval sedaj načrt o tem predoru švedskega inženirja Kitgarda, s katerim se je bavii več let V početku se ni veliko verjelo njegovemu načrtu, a je sedaj dosegel inženir ž njim veliko zaupanje na Danskem in Norveškem. Splošno je mnenje strokovnjakov, da je a pomočjo sedanje moderne tehnike ta načrt izvedljiv, in da se bodo v najkrajšem času začeli ž njim baviti tudi mere-dajni krogi. Grajenje-tega predora po načrtih Kitgarda bi ne delalo posebnih težkoč. Pod zemljo bi bil povprečno 10 metrov globoko. Skupna dolžina te proge pa bi znašala 36 km. Železniški promet bi se vršil s pomočjo elektrike. Ako se računa železniško brzino s 60 km na uro, bi znašala razlika železniške in pomorske vožnje iz Danske na Norveško 1 in pol.ure.. . Kaj naj sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? Odgovor: dialhreiner dCneipp-sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni, boljšega zajutrka za mlado in staro. Moli Več! ne menjam t mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd*-lilij inomlečnomilo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. TeSin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega ta in ta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekaraah, drogerijah in trgovinah s parfi morijami i. t. d. 55 40-2 Harmonike, citre, gramofoni, gosli, igle, plošče vsake vrste po 3 do 6 kron vse to se pri meni dobi. monik hiVo in poconi. Se priporočam Popravila gramofonov in har- 86 3-8 Kranj št* 102, in druge reči, med tem skoraj nov voziček za otroke se ceno proda v I. nadstropju hišne št 163 v Kranju. doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masUnom. Tovarniška zaloga: 26 12-—25 Lekarnar Trnk6oxy, LJubljana. e 246/9 Oklic. Dne 21. marca 1910 dopoldne ob 9. uri se bodeta pri podpisanem sodišču prodali 2 zemljišči z gozdovoma eno cenjeno na 65.300 K, drugo na 4666 K. Najnižji ponudek znaša ravno toliko, prvo leži v selški, drugo v poljanski dolini. C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki 61 dne 11. februarja 1910. Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okraln!! Mestna hranilnica 4 Kranjn obrestuje hranilne vloge po 126—4 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 246.000 bron. ********************************** Končen leta 1909: Stanje hranilnih ▼log nad 4,550.000 kron, posojil na semljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. 4444*444*4444444444*44444444*44444 Ta najstarejši denarni zavod v Kranjn nradnje na rotoY*ii vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob spanjih in tržnih dneh pa tudi ed 2. do 4. ure popoldne. ii»iii<»MiM»iiiHimHi»timi»»iiiHini>n»iiiiiiim»in»iiifiiimiii ntiminiin»iniitn»mm brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica is lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. de' cembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici V Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega reservnega saklada mestna občina Kranj i vsem svojim premoženjem in a vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev teržnpnliča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% °* leto m na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 86 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. •prejemajo aa tudi vloine knjiiloe drogrlh hranilnlo In posojilnic kot :: gotov denar, na da bi ae prekinilo obreetovanje. :; TOL velika ■aikarali „SekoU" x ženskim oddelkom v Kranju pod naslovom: ,Na morski obali" se je pridružila popolnoma enakovredno svojim prednicam, tako glede dekoracije, priprav in udeležbe. V veliki dvorani na gornji steni si videl veliko sliko, predstsvljajočo morsko obal, druge stene, strop in stopnišče pa so bile preprežene z velikimi in malimi ribiškimi mrežami, mački, vesli i. t d. Pridne in skrajno požrtvovalne nase aokolice pa so postavile v okrepčilo in razvedrilo na morski obšli šetajočega se občinstva, katero je prišlo v jako mnogo-bralnem Številu na promenado, tri krasne šotore. Pod stopnjiščem v prvem paviljonu so bile kaj vabljivo nastavljene vsakovrstne slaščice, v nos pa je udarjal prijeten duh raznovrstnih svinjskih pečenk, morskih rib, rakov in drugih morskih živali. Ob vhodu v dvorano na desno so pa izvrševale drugo delo usmiljenje: .napajale so žejne". Ta posel se jim je kaj dobro obnesel, kajti poleg domače in budjeviške pive se je šopiril tudi dolenjski cviček, štajerski rizling in razna druga vina v družbi s šampanjcem, katerega pok se je kaj mogočno in pogosto čui v dvorani. Na levo vhoda v dvorano pa se je navadni Zemljan, ki se v tej kurentovi družbi ni nič kaj domačega počutil, v hipu lahko izpremenil v pravo predpustno šemo, kajti tamkaj so se dobile naj-raznovrstnejše čepice in druge dekoracije za glavo in nos. A ne tega dosti, pridne sokolice so skrbele tudi, da je bil kolikor mogoče vsak obiskovalec okinčan z d ah teči m cvetjem in dosegle so svoj namen. — Ko zaigra godba prvi valček, še zaziblje vse, staro in mlado, a ne za dolgo, velika vrata se odpro in dva velika morska raka privlečeta v potu svojega obraza veliko skupino mornaric in mornarjev, katerim na čelu je bila res krasna morska deklica in poveljujoč kapitan, v lepi m&rski jahti. A premor v. plesu ni trajal dolgo čsss, mornarice in mornarji izstopijo in se ns kapitanovo povelje uvrste popolnoma po svoje in zaplešejo čuden mornarski ples, ki ga svet še ni videl, ker je po svojih slikovitih premembah in podobah prekašal vse obstoječe plese, a končno prešel v lep valček, v katerega so se s posebno vnemo zazibali vsi občudovalci te skupine. Ns morsko obsl so pa tudi Japonci poslali svoji zastopnici, izbirali so med najlepšimi in poslali so res dve najlepši zastopnici nežnega spola, ki ste po eleganci in dragocenosti oblek iz pristno japonske svilnate tkanine, ter po svoji lepoti in ljubkosti očarali in pridobili oči in srca vseh navzočih. Jako lepa je bila tudi skupina ribičk in ribičev in posebno prve so znale vloviti brez mrež in trnkov razne morske živali, a še več ko slednjih je bilo posvetnih, šetajočih se na obali, ki so brez pardona zapadli njihovim zanjkam. Boga Neptuna sicer ni bilo, nadomestoval ga je pa velik rdeč podmorski škrat, ki je domišljave zemljane vlekel skoro celo noč. Bilo jih je še veliko dtugih, kajti našteli smo nad 60 mask, a prišli bi predaleč, ko bi hoteli popisovati posamezne, prepričani naj pa bodo, da so bili vsi lepi, v prvi vrsti seveda nežni spol, kateremu sta letajoča Turka kaj pridno dvorila. Kakor smo že omenili, se ie vrtelo vse, staro in-mlado, kajti med plesalci si videl urno se vrteti stare filistre, Id se niso brezuspešno kosali z mladino. In kaj bi ne P Vojaška godba iz Gorice je igrala tako lepo, tako pridno in tako živahno, da je morala vsakemu privzdigniti pete. Pri četvorkah smo našteli 66 parov, pri besedi 8 karejev, vseh udeležencev pa je bilo nad 300, ki so se klanjali prav do jutra boginji Terpsihori. Vse plese je vodil s priznano spretnostjo, katero smo imeli že letos večkrat priliko občudovati, brat kapitan Fran Crobath ml., kateri nam je pokazal pri res lepih in novih slikah četvorke mojstra. Zabavni del je bil, kakor je razvidno iz poročila, nad vse dober, tako pa tudi gmotni. Za zadnjega se pa ima društvo zahvaliti neumornim in požrtvovalnim sestram sokolicam in pa darežljivemu kranjskemu občinstvu, katero jim je priskočilo z bogatimi darovi, ki so se prodajali v šotorih. Vsem srčna hvala 1 Sokol je lahko ponosen ns to prireditev, katere so se udeležili vsi sloji kranjskega občinstva v lepi slogi in bratstvu in pokazal s tem, da uživa vseobče simpatije. Od udeležencev pa smo prepričani, da se bodo ob drugi enaki prireditvi z isto ljubeznijo in navdušenjem odzvali, ter trdno upamo, da se bode marljivemu Sokolu prihodnje leto posrečilo najti zopet tako primeren naslov svoji prireditvi. »Na svidenje" in .Na zdarl" Loterijska srečka dne 12 februarja 1.1. Trst 35 59 1 24 84 5500 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve &s 24-2 prsne karamele • tram! jelkami •kašelj* hripavoatf aailinenost, katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se pri H. Roblek, lekarna, Tržič. Tdnnies v Ljubljani V )ovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vse stroja za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobitb za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan: Kdor vžlva Najboljši želodčni liker 1 Sladki ln grenki Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. . » 4-80. Naslov za naročila: »FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano. Pozor. Poacor. 60X00 pa ov čevljev. 4 pare 6evljev samo K 8«—. Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško eeno v denar. Dobavim vsakomur 2 para moških in 3 para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoširane s kapicami in s močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. Velikoit po števlki. Skupaj 4 pari K 8*—. Razpošilja se po povzetju. Razpošilj alnica čevljev: P. Lnat, Krakov štev. 48/8. Zamena dovoljen", ali denar nazaj. 84 6 6 5 l(g žgane ksVe franko na Vsaflo postijo 41 io-8 ta kilogram Brasil - mešanice, jako dobre......K 3"— Zajutrek-Melange, fini okus....... 340 Central, nežne, fine.......... . ,360 Karlsbader-Melange, močne, fin aroma . . 4*— Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice ........... 440 razpošilja po povzatju , ,Ambia*, Import kave In čaja Dunaj 111/2, Untere Vladuktgasse Nr. 36. Kavarne, resta vranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo. Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših slrovin. #^5* V Vaš prid bode, bodete Ii pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu mmI.........fmm pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. lilzaaV.YUSs,SiOtf. E3 M -X- 3 roravzUtka saazaka. Raznovrstno blago za ženske ln moške obleke, pa tudi ie narejene obleke za otroke ln odrasle prodaja v veliki Izberi po zelo nlzklb cenah sesan* novoustanovljena trgovina J. PFEIFER („pri Fajfarjn") v Kranja (poleg Jahačove gostilne). Velika izber klobukov I :: Našim rodbinam priporočamo KolinsKo ciKorijo. Samo oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč, vefcjo nego milo ali milo in soda ne da bi kvaril perilo. 32 14—4 kar se more rabiti za pranju perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje blifttfo bdelo ter I« popolnoma brez doba. Zavitek '/i kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Wa debelo t L. Minlos, Dunaj, I. Molkerbastei 3. ZUIc sfctittlc: Buli«, Fariz, Kim iti.jÖ> Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 49 52-3 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska ceata 17 priporoča svoje najbolj priznane Siv. stroje in kolega Ceniki na zahtevanie zastonj. Glinaste peči 138 52-36 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prosi in največja tovarna pači, in glinastih izdelkov v LJubljani. uuuuuuuuuu ■ ■ Električna gonilna sila. ■ ■ Tofam oljnatih barV, in f irada Brata Cbtrl crkoalikarja, lakirarja, stavbena ln pohištvena pleskarja Miklošičeve ulice 6, nasproti not., Union4 CJBlljIM Ustanovljeno 1842. ,52—24 Telefon 154. □□□□□□□□□□ Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster i Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu ln v Parizu s prvini darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim krilcem in veliko zlato kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in brnskega sukna, — Naročila sa izvršujejo po najnovejšem kroja točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijaiist t izdelanaju frakov Ii uloiskii »bij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevani ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdkl in postal bo stalen naročnik. 86 62—5O Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 62-12 Agro-Merkur , r. z. z o. z. v Ljubljani. 209 62-26 ftpčja trprha m Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju Ravnokar Je izšel velik eenlk s najlepšimi novostmi, katerega na iel|o pošiljam vsakomur bresplačno lUtaooVljcno leti 1885. Martinova oesta 20 £ PastM Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne •fp® »Jm železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—30 LJUBLJANA ::: Zalagate!} društva o. kr. avstr. drl uradnikov. Bogata taloga pohištva mke vrste v vseh oonah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava ia vilo. Špedjallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Ii želeta, otroško postelje ia vozički po vsaki oenj. Hodno! Ii žlčna-toga omrežji afri-dansko trava ali Urno, pno vrata vedno r talogl. Za spalno sobo od 180 (Id. naprej. D/ras i okraski. Oprava ta Jedilno sobe, salone, predsobo, tole garniture. la sodo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna mlia, obešalnik, mita, stensko ogledajo. špeoljailtata v nevestinih baJab. rs-IM prostori, pritlično In ¥ i. nadstropju. Čudovito potoni ta botóle, vita I» ta letovišča 82 gld. 65 X< zabite Ciril-JNctoMVc dražbe! Trgotsko-obrtna banka v Ljobljani registrirana zadruga z omejenim jamstvom. Uradni prostori: Šelenburgova ulica (pri „Maltču"). Vplačan, deleži K 101.880. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4'/,%; rentni davek plača zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najraziičnejie načine. Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—6 Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5. ZobozdravnfšM afaIIa it. »Varil GlobožniU v Kranju 2i!0 52-24 |e slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, fdlomiko-va utlioa. iS t. 4. Sfavbsio - nmetno Ii toistroteljrto kljoEtvilEarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, Tesna vrata, balkoni, verande, stolpne kri*©, Štedilnike i. t. d. Špecijaliteta: 76 52-49 valj iČni zastori (Rollbalken). Priložnostni nakup. Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnioa. Mlin ]e sesidan po najnovejšem sistemu, jako dobro opravilen, bres konkurence in ima dela v izobilju. Žaga le opremljena s clrkularniml ln dragimi žagami. Kovačnica Ima vse orodje ln stroje. ===== zraven spadajo tudi travniki, njive ln vrtovi. Proda se jako vredno radi rodbinskih razmer, Vpraia naj ae pri 251 20-18 JOSlDU KremSOr. P°sestnlku umetnega mlina, * y a Lavamiind9 Lavantlnska dolina, Dopise se proil v nemškem Jeziku. Koroško. Ma debelo ln drobno I j>obft potrdita« vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina Anton Adamič 43 galanterijska in i8-4 modna trgovina BRANJ s Glavni trg. Posebno ugodne oene ma dijake! « s Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila in drujfo toaletno blago, krtače, torbice i. t d. Telovadni čevlji v veliki izberi! :: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Ma debelo ln drobno! POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57« V«, ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6*/«:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice, 192—29 Denarni promet v leta leOS: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. lzvzemši nedelje ln praznike. Poštno-h ranilnični račun centrale St. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Isdsja Jbsscrdj tftrasjei*. Ougovorni urednik Miroslav Ambroži«, Lastnina in tisek Iv. Pr. Untprsta f Kranju.