mmtM&ž	»ar »
Zabavno-zbadljiv in šaljiv list.
Št. 9.
V Ljubljani, 10. maja 1884.
Tečaj II.
Nerod ima prijetno hčer,
V	mladosti jasnem žari — Pazljivo pazi vsak večer, Da svet je ne popari.
Nerod ima lepo drevo, Polni je vselej cvetje, A predno sadje je sladko, Uže pokrade svet je.
Zori mu v novo krasni plod, Prijazno se mu smeje.
V	gostilni se baha Nerod, Ponosno pivcem deje:
»Dosle mi krali hruške so, Ker baš ne blizka domu; Še letos poskuse naj jo, Posreči-li se komu!"
Kako se dade hruške krasti.
(Romanca.)
Garaš je mladec lep i živ, Neroda ljubi hči ga, Garaš je čvrst, vesel, šaljiv, Na delo stvar budi ga.
Večer priplava, pride noč. Nerod bedi pod hruško. A da ga ne premore moč, Ima pri sebi puško.
Kar se pod oknom hčerinim, Pojavi slika mrka: Garaš budi deklfe pod njim Krepko na steklo trka.
Nerod ga zre, zob škriplje mu Čuj! okno plašno skripne . . Da reberca pretiplje mu, Napne korake hipne.
Domov povrne jezno se, Vse špranjice preišče. Za voglom on oprezno se Zavije na torišče.
Na hruško zleze živ i mlad, Potresa na vse kriplje, Da se rumenozreli sad Na tlS, v obilji vsiplje.
Srdit nazaj on pridivja, Razmatra zlo večerjo. A vnovo razgovarja ta Prijazno se se hčerjo.
Neroda lomi srd i smeh . . „Kaj bode narod golčal?" . . Garašu v zakon — lep uspeh! Da hčer, da bode molčal.
Civkoslav Laž an.
Navod, da človeku denarja ne manjka.
V nekej kavarni v Ljubljani shaja se vsak dan nekoliko postavnih in petičnih možakov okolu okrogle mize, ter pri ča-šici črne kave razpravljajo razne kupčijske zadeve in snujejo nove konjekture.
Ko so nedavno govorili o nekem podjetniku, kateremu je bila sreča toli nemila, da mu zdaj gre vse rakovo pot in je vedno v denarnej zadregi, pravi jeden iz mej omenjenih možakov :
„Ta že ne zna. Ko sem jaz gospodariti pričel, uložil sem 20,000 gl. v hranilnico, potem pa vsako leto, še nekaj dodal. In do današnjega dne mi še nikoli ni denarja manjkal o, bodi ga Bo g za hvaljen!
Idi in stori tudi Ti tako!
Veseljak.
Oko črno žari mi živo, Ljubo mi poln obraz rudi, Cvete mi lice ljubeznivo, Rumena brada je rosi.
Ponosen ulice prehajam, Za manoj gospodične zro. Prijazno — srčno vsem ugajam: „Oh, da bi moj bil!" vzdiliujo.
Plod nemško vanj a.
Na Gorenjskem živel je v selu B. pred leti učitelj, mož stare šole, kateri je pri vsakej priliki rad skazoval se s svojo nemščino, katero je pa le za silo lomil. — Nekega dne obišče
ga več znancev, namenjenih na Stol. Ko so se nekoliko odpočili in okrepčali pri g. »šolmeštru", odpravijo se na pot, za-hvalivši se za gostoljubni vsprejem. Učitelj spremljal jih je do konca vasi in zalivaljevaje se za čast pohoda ter hoteč povabiti je, da ga obiščejo nazaj grede, rekel je k slovesu: „Bitte, besuchen sie mir auch v011 riickwarts!"	L.
Resna premišljevanja penzijoniranega filozofa Izidora Muzloviča.
Nikdo ne bode ugovarjal, da smo Slovenci le majhen narod, predbaciva in konstatuje se celo, da smo narod ubožen in to predbacivanje in očitanje se nas je že tolikanj prijelo, da je naša že itak golobja in robska nrav postala, kolikor možno, še krotkeja, da nam je vsled te krotkosti in pohlevnosti že upalo v obče ne posebno hrabro srce.
Tudi jaz, ki sem že 1. 1848. pogumno na straži stal in pozneje še marsikako opasnost preživel, bil sem do zadnjega časa glede naše narodnosti in bodočnosti jako skromen, rekel bi skoro, bojazljiv, in mislil sem v svojem prepokornem mnenji, da le krepka sapa od nekod more pregnati pogubonosne oblake, ki so nagromadeni na našem levem in desnem krilu.
Tega mnenja bil sem, kakor rečeno, do zadnjega časa. A sedaj se je moje mnenje radikalno predrugačilo. Čul sem namreč, da je v Ljubljani bivajoč elastičen gospod pisal drobno pismo neelastičnenju gospodu v Zagrebu ter mu v tem pismu skrivnosti razodel, da imata dva v Kranjskej bivajoča elastična gospoda za 50°/„ več pameti in genijal-nosti, nego vsi deželni in državni poslanci slovenski.
Kakor nekdaj slavni Arhimed vskliknil sem i jaz na vse grlo in iz vse duše ,.Hevreka!" in vsa moja bojazen, vsa moja pohlevno;-t in slovenska krotkost izginili ste, kakor neprijeten sen, ali, da se poslužujem bolj običajnega izraza, kakor kafra, katere se pri vsakem narodnem in nenarodnem trgovci za malo denarja dosti dobi.
Ta vest pa je v istini prevesela. Naši poslanci v deželnem zboru sicer neso prestavljali gora, niti neso izposlovali preveč, a da imamo mej seboj dvojico, ki premore in zamore za 50°/0 več, nego vsi deželni in državni poslanci vkupe, to je že nekaj,
Tri in štirikrat srečne smemo se imenovati zaradi teh dveh akumulatorjev modrosti Sedaj se bodo vsaj vremena nam zjasnila, vsaj za 50 °/0 bolj, nego do sedaj.
Stvar ima tudi svojo gmotno praktično stran. V bodoče ne treba vsem poslancem v deželno zbornico, ali pa na Dunaj zadostovala bode omenjena dvojica s svojimi 50 °/0 prevage. Kako bode to ceno!
A kakor je ta vest radostna, vendar mi ni udušila vseh dvomov o njenej istinitosti. Kaj ko bi se bil pisec dotičnega
pisma zmotil, ko bi ne bil dobro, ali preelastično sodil ? Pa ko sem še tako mej'dvojbami visel, doleti mi nova vest, daje jeden te dvojice po pošti poslal nakaznico s Va s o 1 d a, češ: s tem zneskom se naroča na neki slovenski list počenši z dnevom oddaje na pošto, dokler da bode dozidan »Narodni dom". To je podrlo zadnji dvom. Pri teh letih tolik dovtip, tolika duhovitost! Oči vestno, nakaznica s 1/2 soldom je neovrgljiv dokaz 50°/o prevage, kajti kaj tacega res ne zmorejo vsi slovenski poslanci vkupe, niti sanjalo se jim ni o tem!
In še ni bila moja radost nad to dvojico in njenimi 50°/0 polegla, evo, zopet kaj novega! Naš najčmerneji dnevnik, ki je nedavno poročal, da je Bismarclc s soprogo Herberto zapustil Gastein, ter s tem železnega kancelarja obdolžil bi-gamije, potisnil se je mej geografe, kakor nekdaj Savi mej proroke in našel je doli v Rumunskej do sedaj čisto nepoznato mesto z imenom Brabancoiie, katero je do danes bilo menda skrito v kakej rumunskej kuruznej njivi, da živ krst ni zanj znal. Ko bi vedel, je li vBraba neonu železnična postaja, šel bi na stare dni gledat tja dol, kako je to mesto in kako se je do sedaj skrivalo ostrim očem geografov. No, vsa slava, da se je to mesto svetu odkrilo, pripada brez ugovora našemu vrlemu »Slovencu", on je pravi pravcati Krištof Kolumb zdaj mu druzega več ne treba nego da izumi ali pa izleže še znano k o 1 u m b o v o jajce.
In tako veselo beležimo h krati tri nove pridobitve. Dva veleuma z nadnormalno prevago 50 °/0, narodnega mecenata s Va soldom in geografa, ki je našel mesto Brabancone in proti kateremu je Petermann — muha. Srečnega se čutim, da sem še na svoje stare dni vse to doživel !
Strelica.
Neslanih ošabnežev prilična četa Mogočno, prevzetno po mesti se šeta, Ponosno se po drevoredih sprevaja. Na duhu je glava vsakteremu bolna, Na duhu je bolna, praznote prepolna, A najnerazunmejši v sredi pohaja.
Dober svet.
Pijanec tožno vzdiha v lesi: »Kako je neki to, za Boga! Da me tako mori nadloga? Kaj mi početi je, vsi besi! Kam-li naj se nesrečnik denem, Da več v prihodnje ne zadenem, Le na nesrečo zlo povsod?" Zamolklo jek mu pravi: »V sod !"
Čivkoslav Lažan.
V Mariboru.
A.	Čudno se mi vendar zdi, da si profesor Nage le upa ho-
diti z drom. Schmiederer-om.
B.	Zakaj? Saj sta oba dobra prijatelja in oba prosjačita za
nemški šulverein. A. Vse res, a ko bi jaz bil Nagele, bil bi vedno v strahu, da bi me jedenkrat Hammer—Amboss po glavi ne udaril.
Iz starega koledarja.
i.
Ko je bila za prvega Napoleona Kranjska pocl francosko oblastjo, bila je onkraj Ljubljane na samoti postavljena avstrijska straža. Kogar je zadela ta straža, po njem je bilo. Našli so ga mrtvega z razklano črepinjo. Velik strah se je polotil vojnega oddelka, ki je moral v tistem kraji oskrbljevati stražo in culo se je že glasno mrmranje v batalijonu.
Kakor je sploh v tacih slučajih takrat bilo običajno, pozval je poveljnik ves batalijon v vrste ter potem vprašal: kdo bi prostovoljno htel prevzeti nevarno in pogubonosno stražo.
Dolgo je bilo vse tiho v vrstah, naposled pa se oglasi star vojak.
„Ti tedaj, pojdeš na nevarno stražo?" ga skoro začuden vpraša poveljnik.'
„Da", odvrne prostak. »Grem a samo s tem pogojem, da smem iz pipe pušiti na straži".
„Pipo? pušiti? Čudno!" govori major. „A naj Ti bode. Slobodno pušiš. Le čuvaj si glave!"
Pride čas in naš junak gre na stražo. Postavi se na odmerjeno mesto, skrbno ogleda puško, je li na prašnici dovolj smodnika, in ko vidi, da je vse v redu, potegne pipo iz žepa ter polagoma puši in spušča tabakov dim v zrak.
Ni še dolgo stal na straži, kar se prikaže na obzorji francosk konjik, kateri so bili znani zaradi griv na čeladah pod imenom: »žimarji" ali tudi »grivarji". Sukal je in gonil svojega čilega vranca v kolobarjih bliže in bliže proti straži. Skoro je bilo jedva petdeset korakov mej konjikom in stražo. Zdajci privzdigne naš na straži stoječ junak puško k licu, pomeri, sproži in pokadi se modro-siv oblaček proti nebu — brez poka — smodnik na prašnici, a samo ta se je vnel.
V skokote pridirja francoski konjik naravnost proti straži. A ta puške ni odstranil od lica, temveč, ko je konjik samo še deset korakov od njega, sproži še jedenkrat. Dim, pok, in francoski žimar zvrne se raz konja.
Takrat imeli so še puške na kamen. To uvaževaje, uredil je Francoz svojo taktiko. Bližal se je straži ter gledal, kdaj pomeri. Ko je videl da se je dvignil nad puško mali oblaček, bilo mu je to znamenje, da. je vzplamtel samo smodnik na prašnici in dotičnik nema več časa, vnovič nasuti smodnika. Pridirjal je potem nad stražo in jo po kratkem boji usmrtil.
A naš junak bil je še bolj lokav. Ko je videl, da se mu bliža predrzni konjik, nastavil je res puško k licu, a namesto da bi sprožil, pognal je iz svoje pipe gost dim tobaka v zrak. Francoza pa je ta manever prevaril, kajti mislil si je, tudi temu pogorel je smodnik na prašnici. In ko je pridirjal proti straži, ustavila je krogla njegov napad.
Po tej dogodbi bila je omenjena straža zopet bolj varna, naš junak pa odlikovan in je v spomin na ta slučaj še dolgo kazal pipo, ki je maščevala toliko njegovih vrstnikov.'
II.
Ko je 1. 1859 po bitvi pri Magenti cesar Napoleon III. obiskal neko bolnico, vidi mej drugim vojaka, kateremu je krogla odnesla jedno roko. Kljubu velikim bolečinam zjasnil se je obraz vojaka, ko vidi cesarja pri svojej postelji, še večja pa je njegova radost, ko mu cesar lastnoročno pripne neki red na prsi.
„ Veličanstvo, mi je li dovoljeno jedno vprašanje ? de raz-vnet ranjenec.
—	„Da, sinko, govori!"
»Kako odlikovanje bi bil dobil, ko bi bil izgubil obe roki?"
—	»Veliki križec častne legije."
Čudno je zaiskrilo po ranjenega vojaka obrazu pri teh besedah, hipoma sklone se po konci, potegne pri postelji visečo sabljo iz nožnic ter si odseka še drugo roko.
- III.
Pokojni Juri Kosmač, poznat kot pisatelj slovenski, — imel je v iicealni knjižnici neprijeten posel, da je nam dijakom knjige dajal. Neprijeten, rečem, bil je ta posel, zlasti za zloglasne Globočnikove dobe, ker je večina knjig bilo n a indeksu in je bilo treba razločevati, iz katerega razreda je ta ali oni dijak, se mu li sme dati Krištof Šmid, ali Hofmann, ali Nieritz, ali Campe ali Kiirber, ali celo Conscience.
Pri tem svojem poslu bil je mož strog, včasih, zlasti re-alcem nasproti hudomušen, večkrat pa celo dovtipen.
Ko neko popoludne sedimo in čitamo v knjižnici, pride prvošolec, kateremu se je že na prvi hip znala neukretnost in neizkušenost ter se pohlevno bliža Ivosmačevej mizi. Ta ga iz nad očal pogleda pisano, češ: Kaj hočeš?
»Geben sie mir Shakespeare!" poprosi tenkim glasom mladič, izgovarjajoč ime črko za črko, kakor se piše.
„Shalcespeare" ga oponoša Kosmač. ,,Ja, vsak špe-har bo t|o bral!"
Glasen krohot zaori po bralnej sobi pri tem dovtipu (zlatega konja za dober izraz za nemški „wortspiel"), ki se še le tedaj poleže, ko mladec še pohlevneje poprosi za Krištofa Šmida in ga tudi dobi.	S.*)
Podoba,
kdaj in v čem so vsi slovenski listi jedini.
Vprašanje.
Lajbaherica je zadnjič, javljajoč, da sta dva mestna odbornika odstopila, vedela prerokovati, da jih bode odstopilo še več, da bode nastal pravi „strike". Ker se to prerokovanje ni uresničilo, bi vendar rad vedel, na katere m trguje uradni list kupil to „raco".
J ur a j Vedirad.
Gospod stavbeni svetnik Pompe šel je »ohne Pomp" v pokoj. Sožalujemo!
* * V Kamniku.
črn obla k, črn m u r e n, Na Šutni poleg cerkve turen. Zakaj neki turen poleg cerkve stoji? Liberalec je! — pa se je boji.
*) Te tri smešnice neso baš nove, ipak utegnejo še komu biti neznane, zategadelj smo jim dali prostora.	Ciedn.
Včeraj š na. Lajbaherica prinesla je pod naslovom „Au*f fluchtigen Sohlen" vest, da so trije vojaški kaznenci ubežali. Ker so pa do sedaj jednega te trojice zasačili bosega, je gotovo, da njegova obutev podplatov ni imela. Prosimo tedaj na podlagi §.19. tiskovnega zakona za primeren popravek, v bodoče pa praktičnejih naslovov.	Več čitateljev.
A.
B.
Kaj misliš, kateri uradni listje najbolj ubožen?
To prav dobro znam. Noben drugi kakor „Ljubljanski list", kajti vsi drugi ofi-cijozni listi drže se lepo v svojej deželi, tapa po Trstu in po Goriškem prosjači in lovi naročnike.
„He, Škrat, kje si pa dobil ta ogromni kamen?" — „Ptujske hranilnice strankam odvalil seje od srca, ko so čule, da gre dr. Brezuig proč.
Šviga švaga čez dva praga. Kaj je to? Rekli boste, to je metla. A ne bo dal. To je mož, ki se udeleži kacega posvetovanja, ki bi moralo tajno ostati, a par ur pozneje vse pove in to na mestu, kamor naj manj sodi. Tak šviga švaga je ob jednem tič in miš. Obširneje pojasnilo pri priliki.
Mej dvema nemškutarjema.
Janko: Kaj misliš, kaj nam je hasnil najnovejši naš razpor? Stanko: Prav veliko. Le pomisli, koliko smo dobili novih izrazov, novih dostojanstev, novih pojmov! Kdo je že kedaj čul o slovenskih Jiofratih", o slovenskih „ofici-jozih", o vladnej stranki, kdaj se je sploh govorilo, da smo mi Slovenci „r egierungsfahig" ? Janko: Da, prav imaš, vrhu tega izumili so se radikalci, k i pa neso nikakor tako grozni, kakor drugi izgledajo, dobili smo nov slovenski dnevnik in slavnega listkarja P e r - a. Stanko: In spoznali smo drug druzega. Kar pa je
najvažneje, dobili smo tudi »Dunajska pisma". Janko: „Dunajska p isnia?" Ha-ha-ha-ha! „Scliwamm-d'riiber!
Deželna kmetijska enketa je marsikaj koristnega spravila na dan, pala je marsikatera premišljena in pametna beseda. Vmes bilo je tudi naivnih opazek. Glede slednjih je brez ugovora „zvonec nosil" najmlajši strokovnjak, ki je rekel, da je živinoreja na Kranjskem nekak ,,sport". Kdo bi kaj tacega pričakoval od strokovnjaka? A da je v istini strokovnjak, dokazal je s svojo trditvijo, da Razdrtci vsako leto na-kose 200.000 centov sena.
No vrli Razdrtci, ako je temu tako — in k e r j e to izrekel strokovnjak, mora tako biti — Vi ste vsled' svojega sena dovolj imoviti, Vam ne treba enkete! Tudi nekaj l
B.
A.
B.
V slovenskej Bistrici.
No, Bruderherz, kaj praviš ti k nedeljskej aferi, ko je bilo
tisto „bindiš" društvo pri nas? Menim, da ni bilo prav, da je župan ukazal sneti cesarsko
zastavo. Sedaj nas bodo zopet časniki smešili. Neumno je bilo. Za nas velika blamaža! Res je. A tolaživa se, da ta blamažo ni prva, niti zadnja.
o^^eeeeeeeeeeeeeeeešo
8 XK
Slovensko-Bistriški „purgarji" so pred zborom „Slovenskega društva" širokoustili: „Ber mer schon die bindi-šen Schweine durchpriigeln". Ko je pa zbor bil vkupe, so pa neki rekli: Ber halt doch schad, san zu viele!
s g
5R $
S
V „Narodnej Tiskarni" in pri Jan. Giontiniju v Ljubljani se dobiva:
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * * Stat nominis umbra. Cena 70 kr.; po pošti 5 kr. več.
i
Izhaja 10. in 25. dan vsacega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četert leta 80 kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v „ Narodni Tiskarni", kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati.
Slednji računijo se po dogovoru.