Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertuje Jos. Levičnik, učenik. Motto : ,,ČIovek ae uči (Dalje.) Dokler živi." Narodaka prislovica. Ker naša Avstrija prideluje obilno železnine in ostalih kovin, odločena je bila tem rečem tudi lastna sgrada pod naslovom: ,,Oesterreichische Eisen-Industrie". Tudi v ta oddelek svetovne razstave smel je stopiti vsak Avstrijan s ponosom. Karkolj se izdeluje iz kovanega, vlečenega ali vlitega železa: orodja, posodja, strojev in za vse mogoče koristi ter raboi potrebnega, nakupičeno je bilo ondi v neštevilnib eksem- plarih, vse izverstno zgotovljeno in vredjeno. Koliko raznoverstne železnine se potrebuje pri stavljenju železnic; pri gospodarstvenih strokah; pri stavbah; pri raznih rokodelstvib; v blagajnicah; — kdo bi pač poštel, za kaj se vse železnina rabi in potrebuje! — za vsako potrebe najdel si tu svojo primerno stvar. Tudi zelezni cveki (žeblji) našega blagorodnega gosp. Janeza Globočnik-a nahajali so se ondi, in sicer v prav hvalevredni mnogoverstnosti in sestavi. — Raznim železnim izdelkom vredno so stali ob strani oni iz bakra, cinka, medenine, kositarja i. t. d. zgotovljeni. Sploh je bila viditi pri vsem tera tolika razlika in mnogoverstnost, da bi človek ne verjel, kaj se vsega iz teh tvarin zgotovi, ko bi na lastne oči tega videl ne bil. Na videz sicer ne velika, za Kranjce pa vendar vsakako znamenita sgrada bila je ona, ki je pod naslovom: BKrainer Forst-Industrie" kazala svetu, kako in za kaj vse naši rojaki vporabljujejo les. Da Gorenjci napravljajo iz njega razno kmetijsko in pohišno orodje in posodje; da žagovce pehajo po rižah mnogokrat iz visocih gora ter čez globoke prepade v ravnine, kjer jih žagajo v dilje, in izdeljujejo iz njih med drugim krasne in dragocene Bparkete;u da kuhajo iz derva oglje, ter ga v velikih kripah in tudi samotež vozijo do fužin; da si iz lesa celo priredujejo obuvalo (cokle) in si snujejo obleko (ličnate [Bast] plašče); da brodarijo tudi nekoliko po vodah itd., vse to je bilo ondi razvidno v prav mičnih izdelkih. Dolenjska ribniška stran slovi zarad svoje »lesene robe" dalječ po svetu, in na razstavi ponašala se je ona s prav ličnimi stvarmi. Tudi lesenini sorodna šota, premog, mahovje, resje i. t. d. so svojo domovino zastopali; orjaške škerli (skalce [Schiefer]) zaliloške pa so na celej razstavi menda prekosile vse enake stvari (škerl). Kdorkolj je šel mimo našega kranjskega gozdnarskega poslopja, že od dalječ je lahko zapazil velikim durim enako pioščo (škerl), ki je ob zunajni steni prislonjena stala. Naša mala in ubožna Kranjska zemlja je z vsem tem sploh pokazala, da po vsej moči hiti z duhom časa toliko naprej, kolikor se sploh od take deželice pričakovati more. Kolikor večji je mimo Kranjske sosednji Štajer in kolikor ima on na vse strani več gozdov, obertstva in tudi materijelno vgodnejše razmere, toliko večjo popolnost kazala je blizo Kranjske stoječa štirska sgrada, nosivša ime: »Pavillon Steiermarks Waldbesitzer". Karkolj rodi gozd, se iz 1'sovja izdeluje neštevilnega orodja, kar tudi živi v gozdu (se ve, da so bile zveradi in ptice le natlačene [našopane]), vidilo se je ondi. Človek se je vidil tam prestavljenega v pravi gozdnarski muzej. Čuvaji te sgrade bili so bili zali mladi štajerski domačini, opravljeni v lično gozdnarsko obleko, ki jim je jako dobro pristala. Blizo ravnokar — se ve le v največjem poveršju — omenjenih in popisanih dveb sgrad gozdnarskih stvari (Kranjske in Štirske) nahajal se je tudi ,,Pavillon der ungarischen Staatsforstvenvaltung". Ker je bilo to poslopje dokaj večje, mimo unih dveh, prenapoljeno pa čez in čez z neštevilnimi stvarmi lesninskih izdelkov, labko si vsak misli, koliko se je tudi ondi videlo. Od sile veliko domačega ia gospodarskega orodja vsake verste in sploh predmetov (objektov) raznih lesninskih obertnij nahajalo se je tu. Tudi gozdnarstvu sorodni pridelki oglja, smolarstva, terpentina, muzgov (Baumsafte) in enacega bili so razpostavljeni v obilnih verstah, pa tudi dokaj modelov in popisov, na kaki način se vse to pridobiva in pripravlja. Z eno besedo: kar gozd rodi, bodi si drevje, sad ali seme, v kar se vse to predelati da, pa tudi kar gozd redi, bilo je tu zastopano, poslednje le z natlačenimi (našopanimi) štirinožnimi živalmi, pticami, lazninami itd. — Kake stare in zaraščene gozde ima ogerska zemlja, vidilo se je med drugim n. pr. iz vojaške stražarnice (Schilderhaus), ki je bila s celoma zdobljena iz velikanskega hrastovega debla, ter merila v notranji svitlobi 4'5'/2". Stene te stražarnice merile so še posebej na vse strani po 4 palce debelosti. Neki hrastovi krog (Scheibe), nad korenino odrezan, meril je celo 1°3". Tudi madžjarski sodarji s svojimi izdelki so kazali na svetovni razstavi posredno, koliko in kakoršnega posodja rabi njibova domovina za vino in ostale pijače. En razpostavljeni sod-velikan ni meril nič manj kot 2.500, zapiši dva tišoč in pet sto, drugi 2.000, tretji pa 1.500 vedrov. Pervi velikan bi bil za silo celo lahko služil manjši družini za stanovanje. Ia stranice (zlasti sprednje) teh sodov, s kakimi umetnimi zrezlinami bile so okinčane! Pa tudi ostalega lesovja silne dolgosti in debelosti za stavbe, ladjine jambore in enake potrebščine je poleg opisanih treh sgrad ležalo nakupičenega in razpostavljenega pod prostim nebom; kajti take stvari je težko spraviti v kako poslopje, in še težej ogledati jih od vseh strani. Splob je bilo pri lesninskih pridelkih in izdelkih hvalevredno to, da so bili vsi blizo skupaj raspostavljeni, ne pa nekaj tu, drugo enako pa Bog ve kje zopet, kar se je vidilo skor do malega pri vseh druzih stvareh na razstavi. (Dalje prih.)