Najveiji tloveuki tednik ▼ Zdraienih driarnk
lakaj« mk»
NASLOV aredniitvA in aprev-niitve:
1961 W. t«mi PUm
Ckicago, IIL
S
r
H OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
KsUrvd u Socond-Clu* Matttr J«m»ry 18, 1915, »t th« Po»t Office it Chicago,Illinois, under the Act of Augu«t 24, 1812.
r
The largest Sloreniaa
Weekly in the United States of America.
. Im«W mry W	j
OFFICE: 19B1 W. 22*4 Chicago, I1L

No. 29. Slev. 89.
CMeago, nU 25. |idi|a (July) 1917
Leto III. V«ti
Lokalne vesli.
—	Jutri dne, 26. julija, na sv. Ane dan bodo potekla že U leta, odkar je izbruhnila krvava evropska vojna. Kakor znano, je dne 26. julija 1914 Avstrija odredila splošno mobilizacijo, ter pozvala pod orožje vse rezerviste; dva dni za tem, dne 28. julija je pa že Avstrija napovedala vojno Srbiji zaradi znanega sarajevskega umora.
Krvave in žalostne so posledice te vojne napovedi, kajti spor med Avstrijo in Srbijo je pritegnil ta-korekoč skoro že ves svet v sovraštvo in neusmiljeno klanje, ker je sedaj v vojno zapletenih že 16 večjih in manjših držav: Avstrija, Srbija, Nemčija, Rusija, Belgija, Francija, Anglija, Črna gora, Bolgarska, Rumunija. Italija, Turčija, Japonska, Portugalska, Zdru žene države in Kuba.
Letos se bomo spominjali trile-tnice napovedi svetovne vojne še z večjimi občutki in večjimi pomisleki, ker je zadnje leto, (dne 6. aprila 1917) naša mogočna Unija (Združene države) napovedala nemški vladi vojno samo iz tega namena, da čim preje ustavi evropsko klanje in stare nemški militarizem. Prepričani smo za trdno, da se bo ta plemeniti načrt naši mogočni Uniji posrečil, kajti kjerkoli je še plapolala naša zvezdnata zastava, je bila še vedno zmaga na njeni strani; Združene države niso bile še nikdar poražene in tudi sedaj gotovo ne bodo. , Kakor vsakega izmed številnih ameriških narodov, tako je tudi ameriških Slovencev iskrena želja, da bi si Pershingova armada v Evropi priborila lavorove vence in se tako okinčana kmalu vrnila nazaj z zagotovilom, da bo v prihodnje zopet zavladal mir in ljubezen med vsemi svetovnimi narodi!
—	Kakor znano, se je vršilo minuAi petek, dne 20. t. m. v Washingtonu D. C. žrebanje onih vojaških nabornikov, ki .bodo prvi upoklicani pod zastavo strica Sama, če bojo za to sposobni in če zanje ne dela postava kake izjeme. Nekaj važnih navodil za one, ki so bili izžrebani je najti na tej strani lista, bolj črno tiskanih. Vsa'kdo naj vestno prečita ta navodila in naj se po njih ravna, da ga ne zadene kaka neprilika. Vsakdo kdor hoče izvedeti, če je bila njegova rdeča številka izžrebana naj gre vprašat v pisarno svoje volilne divizije. Za 11. volilni o-kraj (ward) je pisarna 26. divizije na 2334 So. Oakley Ave in za 25. divizijo ravno te warde pa na 1808 So. Ashland Ave; za 24 divizijo 10. warde je pisarna na 1801 So. Racine Ave; za 27 divizijo 12. 12. warde je pa pisarna na 3517 W. 26. St.
Med izžrebanimi je tudi precejšnje število Slovencev iz naše na-sedbine. Prvi izmed njih, ki je i-mel št. 286 je bil izžreban sobrat Anton Čučnik. član društva sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J., ožen-jen, stanujoč na 1913 W. 21. Pl. Njegovo sliko so priobčili minulo soboto razni chikaški angleški listi; dalje so bili izžrebani v kolikor se nam poroča še sledeči rojaki : Andrej Ferkul, Math Videtich, Frank Kosmač, Anton Paulič, Jos. Trinko, Anton Baš, Anton Žab-kar, Frank Kordiš, Ig. Mrva, John Predovič, John Webble, John Za-lokar, Jos. Belaj, Andrej Ferjan, John H»lad, Mihael Skopec, Frank Mlinar, Josip Majdič, Frank Pe-trič, John Žižek, Mihael Javor, John Koren in Math Cesar! Dosti izmed teh ne bo nosilo stric Sa-move suknje, ker so očetje z družinami; dalje ker ne bodo zdravniško potrjeni in nekateri izmed teh nimajo nobenega državljanskega papirja.
—	Kam pa prihodnjo nedeljo, dne 29. julija T — Že skoro vsa slovenska naselbina se pripravlja
'na veliki letni piknik,
ki ga priredi največje slovensko podporno društvo v Ghicagu, to je društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote. Piknrk se vrši kot lansko leto v Mayers Grove na 26. cesti in 48 Ave. Rojake opozarjamo na današnji veliki oglas tega društva, s katerim vabi vse Slovence in S&ovenke iz Chicaga na ta piknik. Postrežba bo izborna, zabava fina, pijača in jedila okusna; tedaj bomo prvič slišali na prostem našo novo Slovensko godbo. Nikdo naj torej ne pozabi priti v nedeljo v Mayers Grove!
Dasiravno se je te dni pt Chicagu raznesla govorica, da se prihodnjo nedeljo v Cicero ne bo prodajalo pijače, ne v gostilnah, ne na piknikih, naj bo na tem mestu omenjeno, da bo dne 29. julija, v Mayers Grove dovolj piva cenj. gostom na razpolago.
— Kakor se je sklenilo na zadnji seji društva sv. Jurija št. 960 iKatol. Borštnarjev se bo tudi to društvo v kolikor mogoče obilnem številu udeležilo piknika bratskega društva sv. Štefana št. 1, vršeč se v nedeljo v Mayers Grove. Borštnarji so naprošeni, da se zbirajo omenjeni dan v dru-števni dvorani ob 2. uri pop. Kdor pride pa -kasneje na piknik, naj se prfdruži Borštnarjem, ki bodo sedeli pri svoji mizi.
Ameriške vesti.
Žrebanje vojaških novincev. Washington, D. C. 20. julija — Danes dopoldne ob tričetrt na 10 uro se je pričelo v veliki dvorani senatske zbornice uradno žrebanje vojaških novincev za strio Samo vo novo armado. Žrebanju je prisostvoval vojni tajnik Backer, več članov kabineta, senatorjev, kongresnikov, časnikarjev in drugih uplivnih oseb.
V velikem steklenem kolesu je bilo 10,000.000 malih listkov s številkami in serijami; od teh številk bo za enkrat vlečenih 1,370.00; od katerih bo naborna komisija poklicala pod orožje za enkrat samo polovico, to je 687,000 mož in fantov, da se s tem izpopolne Narodno gardo in staino armado.
Točno ob 9:45 je vojni tajnik Baker držal kratek, primeren nagovor, nakar je zavezanih oči potegnil prvo številko iz velikanskega kolesa; bila je 258; drugo številko 2522 je potegnil chair-mcan senatske zbornice Chamberlain; tretjo 9613 je vlekel chairman kongresne zbornice Dent; četrto 4532 je potegnil senator Warren; peto 10,2*8 kon-gresnik Kabn; šesto 458 general Bliss; sedmo 3403 general Crow-der; osmo 10,015 general McCain ; zatem so izvrševali žrebanje posebni, zato nastavljeni kller--ki. Vf,iko izžrebano številko se je takoj napisalo na veliko črno tablo v senatski dvorani ter se je številko bliskoma naznanilo v javnost brzojavnim potom. Vsako minuto se je izžrebalo 12 novih številk, kasneje se je pa to število pomnožilo. Tekom prve ure so bile izžrebane poleg že gori označenih 8 številk še sledeče:
9899, 8934, 1436, 2624, 4762, 854, 69*5, 7183, 6597, 5977, 1804, 4614, 4501, 9932 1878, 4142, 4083, 10425, 9018, 8391. 6423, 9736, 3257, 5799, 10240, 6767, 1095, 8066, 2022, 3383, 6551, 6952, 9420 3382 9258, 4306, 4320, 7103, 9852, 4881 1455, 3679, 6183, 3755, 783 1813, 8462, 2787, 1858, 8239, 2389, 10885, 5034. 7269, 8904, 5706, 3567, 3637, 9938, 5227, 17«52 5497, 8830, 8596, 4520, 2494, 6453 4137 5685 3674, 5939, 5769, 3200, 3082, 6132, 6809, 3505, 1117, 8343, 1572, 5897, 2762, 9594, 1748, 5938, 3952, 9316, 2195, 4487, 8159, 837, 5019, 9369, 7730, 2036, 8671, 5997, 7376, 10254, 337, 5810, 676, 6446, 6768, 7356, 275, 6047, 6833, 6250, 9985, 4419, 3827, 509, 1185, 564, 4056, 10068, 5637; 2166, 945, 1913, 8806, 10496, 596, 10070, 5980, 3543, 5830, 3067, 2620, 2936, 9309, 1267, 4433, 3746, 5510, 2146, 536, 3812, 1495, 2453, 7191, 3640 10092, 10242, 7753, 548 126, 3070, 7319 7026, 9149, 1679, 5678, 9453, 3604, 3331 7719, 1237, 764, 1732, 755, 107, 3786 5773, 6926, 1546, 1563, 2099, 8512, 1369 9350 8943 3691, 4688, 9726, 6206, 616, 6067, 373, 4894, 1676, 1366, 1891,
8135, 775, 3183, 2684, 8412, 7327, 3557, 3159, 7282, 8685, 4H6, 3499, 692, 3721,
600,	8381, 3356, 9231, 4605, 3496, 7579, 1986, 10135, 3539, 8236, 6832, 8784, 4701, 810, 4097, 6444, 8697, 4189, 9394, 1539, 9636, 10834, 7610, 10036, 2549, 1682, 4712, 533«, 507, 5316, 10500, 7196,j 6874, 6689, 6218, 8691, 3563, 7256, 9583, 6484, 309, 8156, 10267, 437, 2967, 4069, 3254, 3586, 9072, 1324, 8047, 604, 7861, 3317, 5442, 8750, 4268, 4807, 3359, 8689, 43, 8614, 9930, 9567, 10390, 4629, 3706, 5160, 3181, 8998, 3852. 8029, 4763, 4940, 9061, 6329, 1548, 1264, 1066, 5748, 934, 9234, 930(2, 5447, 8823, 10024, 3455, 4920, 2501, 7335, 3992, 7556, 3340, 7975, 420, 1014, 4115, 7748, 9216, 1178, 5608, 5597, 514, 4463, 2374, 5894, 433, 5573, 10116, 8010, 1329, 10170, 7424, 9111, •2945, 8318, 3800, 8324, 6595, 7418, 10, 3936, 2725, 7934, 2783, 2756, 4776, 2993, 8490, 10826, 1045, 1031, 1706, 5023, 3149, 3640, 1331, 5654, 8837, 8371, 10461, 9175, 7423, 4751, 8923, 5692, 7575, 1686, 6387, 6990, 7869, 487, 3744, 9067, 6802, 1282, 3090, 5558, 1323, 1847* 9317, 797, 3546, 10023, 9457, 140, 2599, 46119, 8498, 1536, 4369, 5349, 10073, 5604, 1932, 2952, 4110, 8792, 1723, 2808, 4613, 3358, 4103, 9949, 1779, 7249, 1236. 2347, 7461, 4585, 3818, 2011, 4361, 7880, 9493, 8449, 432, 3285, 7009, 9112, 4317, 2719, 6041, 10065, 4644, 3053, 5747, 6896, 5151. 2952, 9300, 6937, 7408, 18, 652, 3787, 937, 3868, 7964, 7681, 6279, 1484, 6967, 9043, 9974, 7285, 739, 1551,
601,	3024, 1332, 6111, 10478, 4649, 7210. 4366, 8146, 6449, 1146, 3615, 1103,3319, 8459, 8350, 4072, 9605, 9270, 6935, 8410, 6957, 1395, 6546, 2479, 9360, 9825, 606. 182, 1771, 513, 4592, 5634. 7822, 9180. 9971, 46, 4925, 5190, 1020, 3232, 1651, 1099, 1955, 3208, 9220, 6880, 6174, 4339. 5033, 2441, 4788, 2749, 10253, 8032 0928, 1686, 9610, 5862; 10632, 7729, 5363, 323, 5519, 7338, 2066, 4417, 7459, 1441, 4568, 117, 3330, 6920, 9787, 602, 2676, 5293, 390, 3333, 6280, 8555, 2990, 6556, 6945, 8863, 5070, 3577, 3293, 5356, 5414, 75, 3189, 5139, 6201, 3974, 8255, 4555, 8040, 6547, 6031, 8594, 6326, 1818, 9709, 3828, 7623, 3481, 4-210, 6634. 8872. 7072, 4909, 4586, 772, 1456. 6171, 2939, 3508, 4381, 721, 7631, 8206, 3064, 5580, 1419, 2390, 786, 8978, 4243, 9767, 1549* 4669. 5389, 4981, 7752, 1476, 3272, 8874, 10067, 3620, 280, 95.59, 9962, 3359. 3956, 2332, 10163, 4292, 3671, 1292, 6137, 7533, 10437, 2730, 972.
Žrebanje se bo nadaljevalo še danes pozno v noč in tekom jutrišnjega dneva.
Ker je v Združenih državah 4557 nabornih distriktov, pomeni torej vsaka izžrebana številka 4557 posameznikov.
Novačenje ali nabori prestavljeni za en teden. Sprinfield, 111. 23. julija. — Generalni adjutant Frank S. Diek-son je dobil danes iz Washingtona poročilo, da se bo z novančenjeni ali z nabori v državi Illinois pričelo šele ^j-ihodnji ponedeljek dne 30. julija, ker bodo šele do tedaj došle potrebne listine iz Washingtona. V ponedeljek dne 30. julija bodo poklicani k naboru, ali zdravniškemu pregledu prvi novinci, v torek dne 31. julija oni, katere se bo šele v drugi vrsti poklicalo pod orožje in v sredo, dne 1. avgusta pa vojaške novince III. kategorije.
5.	Pred označenem aplikacijskim odborom morate tekom 5ih dni, ko boete pozvani, dokazati Svoje tehtne vzroke, čemu ste se pritožili.
6.	Aplikacijski odbor Vam bo čez 5 dni za tem naznanil ali je vala prošnja sprejeta, ali zavržena.
7.	Kdor bo potrjen in nima pri tem nobenega vzroka uložiti pn-*iv, ta naj mirno čaka toliko časa, dokler ne bo dobil od vojnega de-partmenta pozivnico, kam je pri-deljen in kje ter kedaj se ima zglasiti za vojaško službo.
8.	Vsakdo naj naznani svojemu nabornemu uradu če se je med tem preselil, ker drugače ima lahko sitnosti in neprilike.
9.	Kdor bi se hotel na kak zvit in nepravilen način odtegniti na boru in vojaški službi, ga lahko zadene 10 letna kazen v državni ječi.
izmed 1,370.000 izžrebanih, komaj polovica sposobna za vojaško suknjo.
Važna navodila za nabornike.
1. Vsakdo bo dobil po pošti pozivnico, kedaj ravno in kje se mora podvreči naboru; nabor se bo vršil 5. dan od dneva odpošiljatve te posivnice ter bo trajal samo 3 dni. Vsakdo, ki bo pozvan k naboru se mora javiti določeni dan pred naborno komisijo, če že hoče narediti prošnjo za oprostitev, ali ne.
2.	Ako imate zadostne vzroke za oprostitev od vojaščine, imate 7 dni časa od dneva ko prejmete tozadevno karto, da uložite prošnjo. Prošnje (tiskovine) je dobiti v pisarni za oproščen je, ali kjer se vrtijo nabori.
3.	Ko ste uložili prošnjo za opro-ščenje imate 10 dni časa, da dokažete vzroke, čemu bi bili radi o-proščeni. Tudi te vrste tiskovine je dobiti v označenih pisarnah.
Komisija za oproščenje vas bo v 3 dneh obvestila jeli vaša prošnja odobrena, ali ne ter vam bo izrodila tozadevni certifikat ali gumb, v dokaz. Pomniti je treba, da iz gov©r, ali vzrok za oproščenje o-značen na registracijski karti ne velja več v tem slučaju.
4.	Ako mislite, da je bila vase prošnja morda na nepravilen način zavržena, imate pravico do priziva pri aplikacijskem cfistri-ktu in to tekom 10 dni V Chicagu sta d*a taka urada.
Od vojaške službe bodo izvzeti ali oproščeni.
1.	Zvezni ali državni uradniki, in uradniki raznih držav.
2.	Pravilno ordinirani, ali umeščeni duhovniki.
3.	Bogoslovci, ki so se pripravljali za duhovski stan še dne 8. maja 1917.
4.	Podaniki Nemčije, živeči v Združenih državah.
5.	Vsi inozemci, ki še nimajo prvega ameriškega državljanskega papirja.
6.	Klerki, uslužbeni v državnem carinskem uradu.
7.	Državniki, okrajni in mestni uradniki.
8.	Poštni uradniki in uslužbenci.
9.	Delavci po državnih arzena-lih, ladjedelnicah in municijskih tovarnah.
10.	Posebni, še drugi državni u-službenci, katere bo predsednik določil.
11.	Pilotje na ameriških parni-kih.
12.	Mornarji, uslužbenci na ameriških parnikih.
13.	Vsak poročen mož, ki preživlja svojo ženo in otroke, da sta slednja le od njegovega zaslužka odvisna.
14.	Sin, ki podpira svojo udove-lo mater.
15.	Oče (vdovec), ki mora skrbeti za svoje nedoletne otroke v starosti do 16 leta.
16.	Brat kakega nedoraslega o-troka (sirote) brez očeta in matere starega izpod 16 let.
17.	Oseba, ki je spadala h ka1;! znani večji verski sekti do 18. ma; ja 1917, ki prepoveduje vernikom udeleževati se vojne.
18.	Vse moralično propadle osebe.
Fizične zahteve pri naboru.
Državni department je izdal posebne določbe za vse vojaške nabornike, tikajoče se njih telesnega zdravja in telesne sposobnosti in sicer se bo te določbe sledeče upoštevalo:
1.	Velikost od 5 čevljev 1 Dal-ca do 6 čevljev 6 palcev.
2.	Teža od 118 do 211 funtov.
3.	Dokaz zdravega razuma.
4.	Popolnoma zdrav vid (oči) in posluh (ušesa).
5.	Vsakojaka bolezen na pljučih stori nabornika neveščega za vojaško službo.
6.	Vsakdo mora imeti vsaj štiri zdrave kočnike (zobe), dva zgoraj, dva spodaj v nasprotni smeri.
7.	Ko se bo/preiskovalo srce in pljuča nabornika, bo moral vsakdo delati pred na'borno komisijo različne telesne vaje, skoke itd.
8.	Mera čez prsa je določena od 31—381/4 palcev.
9.	Normalno bitje žile.
10.	Kroničen revmatizem ali druge nevarne bolezni bodo tudi nabornika oprostile od vojaške službe.
Ako se upošteva vse te stroge predpise, lairko računamo, da bo
Stric Sam išče peke.
Državni vojni department v Washingtonu bode takoj po izvršenem splošnem naboru skušal sestaviti skupaj 40 pekarskih kompanij po 100 mož; zato je izdal ze sedaj oklic na mlade fante in može, ki se hočejo posvetiti tej stroki. Vsaka izmed teh kompanija bo razdeljena v 15 poljskih pekarn, ki bodo lahko spe-kle po 4000 funtov kruha na dan. Pekom v vojaški službi je obljubljena boljša plača, kot drugim Kerensky diktator Rusije, vojakom. To armado pekov se bo petrograd, Rusija, 23. julija. -poslalo na francosko fronto ki bo i Delegatje narodnega vojaškega, oskrbovala kruh za ameriške vo- j deiavskega in kmeckega sveta so
J *	po dolgotrajni debati izročili voj-
nemu ministru Kerenskiju začasno vodstvo ruske vlade; pri tem
ni minister A. F. Kerenskij; vendar bo ta obdržal še svoje prejšnje ministrsko mesto. Minister Ce-reteli je prevzel poleg pošte tudi vse posle notranjih zadev; namesto odstoplega justičnega min"-stra Perevcijeva je bil izvoljen Nekrasov. Dne 28. julija se bo vršil v Petrogradu generalni ko.-gres delavskega, vojaškega m kmečkega sveta in ta dan se bo potrdilo izvolitev sedanjih začasnih ministrov in se bo na tem kongresu tudi ukrenilo vse potrebno glede izvolitve prvega predsednika nove ruske republike.
Darovi za ameriški Rdeči križ.
Vsled znane velike kampanje se je da]o Kerenskiju neomejeno za pobiranje doneskov v prid na-1 - _ kater0 nastoDa sedai lahko
šega Rdečega križa se je do 17. ju lija nabralo v to svrho $118,-021,370. Tozadevni doneski po posameznih več j Hi državah so znašali:
Alabama, $489,852; Arizona, $121,216; Arkansas,$647,434; California, $3,373,292; Colorado, $1,198.179; Connecticut, $2,633.-622; Delaware, $1,067.200: Florida, $227.700: Georgia, $587.8-14; Idaho, $379.105': Illinois, $5,518.-84!>; Indiana. $2,114.501: Iowa, $1,241.199 ; Kansas. $1,905,803; Kentucky, $400.368: Louisiana, $747.506; Maine, $604.898; Mary-Inad, $601.929 ; Massachusetts, $5,613.268.
Inozemske vesti.
Nemiri na Ruskem. Petrograd, Rusija, 20. julija. — Odkar je izbruhnila na Ruskem rc volueija in odkar se je pahnilo carja Nikolaja s prestola, se je
moč s katero nastopa sedaj lahko kot diktator Rusije. Kerensky i-ma sedaj pravico ukreniti vse potrebne korake, da se bo zanesel v Rusiji zopet javni mir, bodisi doma, ali pa na fronti.
Proklamacija ruske vlade.
Petrograd, Rusija? 22. julija.—
Novo sestavljena začasna ruska vlada je izdala danes na ves ruski narod proklamacijo, v kateri povdarja, da preti Rusiji pogin, ker se je zaneslo med ljudstvo m ruske čete izdajstvo, zanešeno po nemških agitatorjih.
fProklamacija provizorične ruske vlade se glasi sledeče:
"Državljani! Za Rusijo je pri-&la usodna ura", — se glasi proklamacija. —* "Vlada upa, da se velika kriza konča z obratom na boljše, ne pa s poginom. Naša prva in največja naloga je, da zastavimo vse naše sile proti zunanjemu sovražniku in oibenem oču-vamo revolucijo pred anarhistič-, nimi, protirevolucionarnimi sila-pojavilo po raznih ruskih mestih! ki nam ?roze v notranjosti, že več notranjih nemirov; ti ne- y.lada tudi 0(jiočno izjavlja, da
___'	_ ~ _ .. .1 A M X «	lr /4 n	_	« • . • • 1 •
miri se pa vendar še niso nikdar razvili v tako nevarno krizo ka-koršne revolte in upore se je priredilo tukaj tekom zadnjih 48 ur.
Od Nemcev bogato podkupljeni agenti in agitatorji so skušali zanesti med rusko ljudstvo, ter med vojaštvo upor, da se naj strmoglavi sedanjo začasno vlado, ker ni hotela odobriti od Nemcev sestavljene ponudbe za separatno premirje. Ta uporni duh se je sejal celo med ruske čete na gali-ški fronti in med posadko v Kron-štatu. )Tako se je spunialo tudi moštvo bojnih ladij "Petropav-lovsk", "Republika" in "Slava". V Petrogiadu, Moskvi in drugih večjih i.^stih so se vršili včeraj in danes krvavi izgredi, prj katerih je bilo več sto upornikov ustrelje nih. Provizorična vlada je naglo odpoklicala s fronte večji oddelek kozakov, ki je upor s silo zaduši!. Vlada je odredila, da se mora vse one vojaške polke, ki so se udeležili zadnjih izgredov razpustiti ter vodje upornikov občutno kaznovati.
Glavni voditelji upornikov so bili Kozlovski, Zinovijev, Staklov in Lenin. Dokazano je, da je dobival Kozlovski skrivoma denar i>. Berlina za uporno agitacijo; v neki banki v Petrogradu je imel Kozlovski naloženih 2 milijona
ruski vojak ne sme preliti niti kaplje krvi za koristi kakšne tuje države, kakor smo že naznanili vsemu svetu."
Kerensky odide na fronto. London, Anglija, 23. julija. —
Reuterjeva časnikarska agentu-ra je dobila iz Petrograda sledeče poročilo.
"Ministrski svet je na svoji si-nočni seji enoglasno sklenil, da naj se v najkrajšem času proglasi Rusijo demokratski republiki; to se bo najbrže izvršilo dne 28. julija t. 1. ko se otvori generalni kongres ruskih narodnih zastopnikov, ali delegatov. Na tej seji se je tudi določilo da naj se poda sedanji ministrski predsednik Kerenskv, ki je zaeno tudi vojni minister — takoj na fronto.
rubljev v to svrho: ves ta denar je sedaj vlada zaplenila in sta voditelje upornikov pod ključ
. Slike iz Nemčije.
Ker je nastalo vsled vojne tudi v Nemčiji splošno pomanjkanje platna, je vlada nedavno prepovedala izdelovanje in rabo servijet ter namiznih prtov za razne restavracije in hotele; tako je tudi predpisano, da se sme samo enkrat na teden zamenjati posteljno odejo (rjuhe) po vseh hotelih na Nemškem.
Vsled neizmerno visokih cen o-buvala, so sklenili vsi klerki več-
Prememba v ruskem kabinetu.
Petrograd, Rusija, 22. julija. — Po več ur trajajoči burni seji ruskega narodnega sveta, sestoječe-ga iz zastopnikov delavske in ve jaške stranke se je izvršilo v kabinetu nekaj važnih izprememb. Dosedanji pred»ednik začasnega kabineta, knez Lvov je odstopil in na njegovo mesto je bil skoro enoglasno izvoljen dosedanji voj-
-	., . ~ , .»h bank v Berlinu, da ne bodo
je sedaj vlada zaplenilai m stavila|kupovali novih čevljev, temveč, da bodo v znamenje domoljubja hodili v poletnem času bosi na •delo in domov. Tako je bilo res videti pred nekaj dnevi številno ,bosonogih domoljubov, šetajočih po glavnih ulicah berlinskega mesta.
V izložbenih oknih raznih prodajalcev obuvala v Berlinu je par novih usnjatih čevljev že redka tprikazen; namesto teh se prodaja .posebne vrste le§ene sandale in coldje.	.	____
, I * ' i * ».

— 25. JtJLUA 1917.
DruStvene vesti in

USTNICA UREDNIŠTVA.
Star član, £lew York. — Na vaše vprašanje, če ima krajevno društvo naše Jednote pravico, •brez vzroka odkloniti kandidata — duhovnika — da ne more postati član K. S. K. J. vam odlgo -varjamo sfledeče: .
Tako društvo bi sploh več ne smelo spadati k naši Jednoti, keT direktno nasprotuje ustavi m načelom naše katol. podporne orga nizacije. S tem, da odklanja spre jem vzornega katoliškega duhovnika v svojo sredino, tako tudi v Jednoto, kaže naravnost sovraštvo in raržnjo do sv. vere in nase Jednote. Kam drugam pa naj naši duhovniki pristopajo, kakor v ka toliška-društva! Večje in znane katoliške podporne organizacije so še ponosne, če imajo duhovnike v svoji sredini. — Po našem mnenju so odborniki dotičnega društva največ krivi, ker se niso rav nali po načelih in pravilih K. S. K J. in ker priporočanja vredne kandidate odklanjajo od spreje ma. Odbor dotičnega društva menda ne ve, kaj določajo naša Jednotina pravila, člen XIV., to čka 112 na 48. strani: Član, W nasprotuje prosilcu za sprejem ( Jednoto na neopravičen način, to je, s svojim lažnjivim in neugod nim poročilom, se suspenda za pivi prestopek; za drugi pa.iiloči, ako se mu to dokaže.
Najboljše je, da se dotični kan didat pritoži do 16. avgusta t. 1 na glavni urad naše Jednote;'go tovo bo prišla ta zadeva tudi na dnevni red na prihodnji konven eiji. Konvencija bo gotovo prisi lila dotično društvo, da bo dalo onemu kandidatu-danhovniku za doščenje in ida ga bo moralo na vsak način društvo sprejeti na podlagi pravil K. S. K. J.
dopisi- [j
no povedati po zadnjeni nem zborovanju, ker mu niso sedaj pravila veljavna Jednote baje po volji in po njegovi želji. Torej cenjeni bratje, sedaj je čas zato. Pri tem bi v prvi vrsti sveto, val članom, da bi dobro prečitali pravila K. S. K. J. in naj bi na prihodnji seji poročali, kako naj bi se ista izboljšala bodisi v eni, ali drugi zadevi, da bo to v korist društva in K. S. K. J.
Seja se prične ob pol 2. pri popoldne v Knausovi dvorani; pobiranje društvenih in Jednotinih a-sesmentov se pa prične že ob 11. uri. dopoldne. Zaeno so naprošeni člani, da naj pri tej seji plačajo svoj asesmnet tudi za mesec avgust; le oni člani, katerim je nemogoče priti na sejo, lahko plačajo asesment na domu pri tajniku najkasneje do 10. avgusta t. 1. in sicer čez teden od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer rzvzemši nedeljo. Vsi člani našega društva so prošeni, da tudi to naznanilo vpo-števajo.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Josip Russ,
tajnik dr. sv. Vida št. 25 K. S K. J.
fante v najlepših letih. Požurite se torej, da ne bo prepozno! Bratski pozdrav vsem članom in
članicam Ž. S. K. J.
John Skoff, tajnik.
ass
NAZNANILO IN VABILO.
Cenjena društva in slavno občinstvo v Chieagu in okoliei!
Kakor znano, je bilo že večkrat na tem mestu naznanjeno od vese-ličnega tajnika dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da priredi gori omenjeno društvo .veliko vrtno veselico v nedeljo, dne 29. julija v "Mayers Grove" na 26. cesti in 48. ave. Tem potom še enkrat uljudno vabimo naša bratska društva iz Chicaga in okolice, kakor tudi slavno občinstvo, da bi nas isti dan koliko mogoče v obilnem številu obiskati blagovolili, za kar se Vam odbor, oziroma društvo že naprej zahvaljuje in Vam bo ob enaki priliki to naklonjenost povrnilo. Veselični odbor Vam zagotavlja točno postrežbo.
Na razpolago bode dobra pijača kakor tudi dober prigrizek, kava, sladoled. Metale se bodejo tudi žoge v "Nigger baby". Dalje se bode tudi vršilo kegljanje za dobitke v gotovini. Kegljavci pokažite isti dan kaj znate. Posebnost pa še dragi Slovenci(ke) v Chi-cagi in okolici, — isti dan nam bode igrala naša samo okrog 4 mesece stara slovenska godba iz Chicaga; kdor je še ni slišal, naj pride na naš piknik in se bode gotovo čudil našim vrlim fantom in možem, kaj so se naučil v tako kratkem času; naj bode še povedano, da godba sestoji večina iz članov dr. sv. Štefana št. 1. Toraj cenjeno občinstvo le na plan 29. julija. Vzemite poulično karo Blue Island ave. do koder vozi, potem pa idite V/2 bloka do Grove; ali pa 22nd St. do Ogden ave., potem Ogden ave. do 48. ave. in tam preko mosta in dospete v Grove. Toraj na~veselo svidenje! Vas pozdravljam
John Zveach,
veselični tajnik.
Opomba. Cenjeni člani društva sv. Štefana so prošeni, da precej na prvi seji po veselici vrnejo neprodane tikete oziroma izročijo denar veseličnemu tajniku.
NAZNANILO.
Članicam dr. Marije Pomagaj, štev. 78 K. S. K. J. Chicago, 111. se naznanja, da se je določilo na seji dne 15. julija t. 1., da bi se članice imenovanega društva v 0-bilnem številu udeležile piknika ali vrtne veselice, katero priredi dr. sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J v Mayers Grove na 26 cesti in 49 ave. Toraj ne pozabite cenjene so sestre dr. M. P., da se udeležite piknika dne 29. julija. Ob 4. uri popoldne se bomo zbirale skupaj na omenjenem veseličnem prosto ru in ako bi ne bilo zadosti čla nic od dr. sv. Štefana tamkaj za delo želim, da bi se tudi od strani našega društva kaj pomagalo kar se tiče ženskega dela.
Toraj na veselo svidenje dne 29 julija.
Marija Kobal, tajnica.
NAZNANILO IN VABILO
na slavnost blagoslovljenja dru štvene zastave sv. Alojzija št. 161 ,K. S. K. J. v Gilbert, Minn., vršeče se v nedeljo, dne 29. julija; pri četek ob 10. uri dopoldne; po sv maši bo odfhod (parada) po mestu z mestno godbo na čelu; ob 2. uri popoldne se vrši tom'bola; zvečer točno ob pol osmi uri se bodo pri redile v Finski dvorani prav lepe in zanimive šaljive igre, po igri ples. Vstopnina za moške in žen ske 50c; otroci od 5—14 let stari plačajo 15c. 1 Vsled tega so vabljena vsa ce njena društva iz sosednih našel bin, da bi se čim v večjem številu udeležili tega redkega slavlja; ve selja in zabave ne bo manjkalo dobila se bo tudi okusna pijača in dober prigrizek. K obilni udeležbi uljudno vabi in kliče vsakemu po sebej: Na veselo svidenje dne 29 julija na Gilbertu!
Za društveni odbor:
Anton Zevnik, tajnik
NAZNANILO.
Iz urada tajnika družtva sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio.
S tem opominjam in prosim člane našega društva, da bi se poluo-številno udeležili prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 5. avgusta t. L to pa radi prihodnje konvencije K. S. K. J. ali glavnega zborovanja. Na zadnji naši seji dne 1 julija je bilo sklenjeno, da naj dne 5. avgusta pove vsak član a seji svojo željo za izboljšanje pravil v korist društva in K. S. K. J., kajti marsikateri član je imel tof ali o-
Etna, Pa.
Naznanjam, da je še 26. juniia t. 1. umrl v Humboldt, Ariz, nas član Peter Starešinič. Pokojnik je bolehal 2 leti za neozdravljivo bo leznijo, jetiko; zdravil se je dlje časa v državni bolnišnici za jetič ne v Homestead. Pa.; ker mu pa ondi niso zamogli zdravniki dosti pomagati, se je podal letos mese ca aprila v Arizono, kjer je ime svojega brata. I a tudi bolj gorko in milo podnebje v Arizoni mu n dosti pomagalo, temveč morda ce lo še pospešilo njegovo smrt.
Pokojni naš sobrat je bil sta 27 let; rojen jo bil v Škavrini fara Preloka na Belokranjskem Pokojni Peter jc bil član našega društva skoro deset let. Ker društvo ni zamoglo udeležiti nje govega pogreba zaradi prevelike razdalje, je oskrbel ves pogreb in je društvo zastopal pokojnikov brat Frank, stanujoč v Homeste ad, £a. Ko je čul o bratovi smr ti, se je takoj podal v daljno A rizono in je vse lepo uredil, zakar se mu naše društvo toplo zahva ljuje.
To naj bo v izgled vsem onim ki niste še pri nobenem podpor nem društvu,.da pristopite v dru štvo, ker smrt ne izbira in ne ča ka samo na stare ljudi, temveč grabi in jemlje tudi mladino in
Aliquippa, Pa.
Cenjeni sobr. urednik : —
Tukaj hočemo nekoliko opisati slavnostni dan 4. julija 1917 v na ši naselbini pove dom razvitja no ve zastave dr. Družine štev. 109 K. S. K. J.
Že ob 9. uri smo se začeli zbirati na Main St. in tam se nam kor-porativno pridruži z dvem^ zastavama tukajšnje jiruštvo "Grozd" štev. 122 S. N. P. J., nakar smo odkorakali proti kolodvoru s sloven-sko godbo na čelu in z zastavami, da sprejmemo še dva druga povabljena društva; prvo je dospelo z vlakom iz Beaverfalls, Pa. ( dr. sv. Valentina štev. 145 K. S. K. J.) 7 godbo in zastavo; potem pa prikoraka društvo Hrvatske Zajednice iz Woddlawn, Pa. nakar smo se vsi skupaj podali na Main ulico do stanovanja botra in botrice g. Anton in Marije Žagar. Zatem je korakala vsa paradna vrsta do cerkve in smo se vdeležili z zasta vami službe božje v cerkvi, kjer je po dokončanem sv. opravilu našo novo zastavo blagoslovil slovenski duhovnik ttev. Habe iz Mc Keesporta. Pri tej priliki nam je držal zelo lep nagovor o pomenu zastave in društva. Poten se je sprevod razvil na veselični pro stor, kjer je nastopilo v dvorani nekaj govornikov. Prvi je bil pozdrav na navzoča društva in posamezne goste po botru in botri. Botra je svoj govor razširila, kakor sledi: "Predragi sobrat je, prvič se prav lepo zahvaljujem vsem do-
____..maniim jSlnnnm ill Č1.1-
h^alo. — Nato se je pa pričela zabava s plesom, ki je trajala do polnoči ; med odmori se je pa vršil srečolov.
K sklepu se še enkrat prav lepo zahvaljujeffl vsi 111? društvom, ki so
se udeležila te naše velike slav-
slednja spadajoča k S. N. P. J. V kratkem času bo razvilo tudi svojo novo zastavo društvo sv. Alojzija št. 135, K. S. K. J.
S pozdravom
M. Pogorele.
nosti in vsem posameznim članom in članicam raznih društev ter o-stalim rojakom; sploh vsem ki sn nas pri tej priliki posetili; zagotavljam vas, da bomo skušali tudi Vam pri enaki priliki to naklonjenost povrniti, kar bo nam najbolj mogoče. —- Sedaj se pa še najtoplejše zahvaljujem izborni godbi h Thomasarona, Pa., ki je nam ta dan tako marljivo igrala; vse pri znanje iii čast Vam. Se ' enkrat: Najtoplejša zahvala vsem darovalcem daril in vdeležencem minule naše slavnost i.
član društva.
se
mačim in zunanjim članom in čla nicam, da ste danes izkazali čast našemu društvu sv. Družine štev 109 K. S. K. J. in njeni zastavi Poglejte jo; tu pred vami stoji se daj! Spominjajte se 4. julija 1917 tega redkega spominskega dogodka v naši naselbini, ko se je temu društvu in zastavi toliko časti izkazalo. Ta zastava bo društ-venike spremljala pri vseh važnih prilikah v življenju in za časa smrti. Da dragi moji, ta zastava bode enkrat morda marsikoga izmed nas spremila k zadnjemu počitku, ko bo žalostno vihrala pred tvojo rakvijo v cerkvi in na pokopališču. — Veliko rojakov je tukaj v tej naselbini, ki imajo svoje stariše, žene, otroke, brate in sestre še tam v daljnem nesrečnem starem kraju. Morda bo tebe, ali mene baš v naši novi domovini smrt zadela: ker nihče ne ve ure ne dneva iste; tedaj te bo ta zastava s podobo sv. Družine spremila do groba; zato jo pa i-mejmo vsi v časti in spoštovanju.
Naj pri tem omenim še par podatkov iz zgodovine naše naselbine Aliquippa, Pa. Prvi Slovenec je prišel semkaj pred 18 leti naš sobrat Jakob Derglin; gotovo bo ta vedel povedati, da ni bilo v naši naselbini že 18 let take slavno-sti kot danes dne 4. julija. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 27. febr. 1907, to^ej pred dobrimi 10 leti in hvala Bogu, to društvo vedno lepo napreduje. Sedaj pa lepa hvala Vam celemu odboru: predsedniku, tajniku in blagajniku tega društva in drugim za vaš trud in delovanje na društvenemu polju. Naj bo ves vaš trud in delo danes pozabljeno, ker danes se vam je to delo obilno poplačalo: poplača naj Vam pa tudi vas trud s. Družina, patror.a našega društva. — "Nato sla boter in botra darovala društvu vsak po $10 — in potem pa še $12 — (skupaj $32.00) zakar jima v imenu celega društva izrekam najlepšo zahvalo in za ves trud pri tej priliki.
Zatem nastopi govornik Mr. A. Zbašnik, ki je pojasnil stališče društva, stališče Združenih držav in razmere v Evropi v sedanjem vojnem času. Iskrena hvala govorniku in vse priznanje. Temu je sledil zastopnik dr. "Grozd" št. 122 S. N. P. J. s primernim pozdravom na navzoče in s čestitko društvu, želeč mu obilno napredka. — Potem pa prikoraka srbsko društvo "Kraljevič Aleksander" z dvema zastavama, katero društvo smo spremili v dvorano. Predsednik in zastopnik tega društva sta držala tudi krasen nagovor o slovanski vzajemnosti; zatem je daroval ta predsednik našemu društvu $20. — Z dar in vso to naklonjenost se tudi temu društvu iskreno zahvaljujemo. Prejeli smo tudi od društva S, S. P. Z. v Am-bridge, Pa. dar $5 —; tudi tem izrekamo tem potom najlepšo za-
S pota.
VMinnesoto so danes obrnjene mnogim misli; v\prvi vrsti delegatom K. S. K. J., kamor pridejo dne 20. avgusta 11a XIII. konvencijo v Eveleth, kakor razvidno iz uradnega naznanila te Jednote. Zbrali se bodo nekako v središču bogatega železnega rudniškega 0-kraja, kjer se prostirajo vasi, trgi in mesta od 8. do 30 let stara. Pred dobrimi tremi desetletji bili so v teh krajih le gos>to zaraščeni gozdovi, kjer so plesali|še Indijanci svbj vojni ples. Tedaj so rojile okoli še tolpe nioskitov (ko -marjev) ob obrežjih številnih jezer, katerih ima Minnesota vse polno; tedaj so še številne iplahe srne, "•bullmoosi" in druge gozdne živali kraljevale po minne-sotskih goščavah; dandanes pa najdeš ondi prijazne naselbine, rudniške okraje in lepe kmetije.
Več ne bom za danes opisoval Minnesote ali kraja, kamor bodo prišli delegatje K. S. K. J. iz vseii delov naše mogočne Unije; saj bo lahko sleherni delegat videl in se prepričal o krasoti severozvezdne države Minnesote in o prijaznem slovenskem mestecu Eveleth. Gotovo bodo naši vrli Evelethčani poskrbeli za dostojem sprejem zastopnikov prve ali najstarejše slovenske podporno organizacije v Ameriki in za gostoljubnost za časa njih bivanja v tem mestu.
Naj pri tej priTiki, ko že to pišem, še omenim, da se je vršila tukaj pred kratkim slavnost razvitja nove zastave društva sv. Jožefa, J. iS. K. J. Pri tej priliki so se v obilnem številu udeležila te prireditve tudi razna druga društva, n. pr. društvo sv. Martina, X. II. Z., 1>r. 438; društvo Jezus i Marija št. 25, II. Zveze; društvo sv. Barbare postaja št. 70 iz Forest City, Pa., društvo Sparta ter društvo Slovenski Rudar št. 182, oba
g/	Ely, Minn.
Dne *6, julija je šel še navidezno zdrav na delo h)jak John Ter-hlen v Ebba odprti rudnik in o -krog osme ure je nenadoma med delom umrl; eni pravijo, da ga je zadel mrtvoud, drugi si pa tolmačijo vzrok bolezni zopet drugače.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 161, K1SKJ., v Gilbert, Minn., je izgubilo torej zopet enega svoje ga člana več. Kakor sem zadnjič poročal o umrlem, sobratu J. Ko-matarju, je bil tedaj označeni že četrti umrli član omenjenega društva tekom dobrega leta; sedaj se je pa to število pomnožilo na 5
Rojak John Terhlen je bil doma iz Sodražice, ribniški okraj na Dolenjskem; star je bil okrog 36 M in neoženjen. V nedeljo, dne
•Po $1.00: Rev. J. J. Oman, Anton Ternovšek, Frank Kužnik, Joseph Papeš, Anton Stefančič, Joseph S-imčič, Anton Kozina, Fr. Žefran Anton Vadenčič, Marija Jerič, Josipina Lmdič, Anto Vi-čič.
Po 50 centov: Frank Teksler, Tadij Kekič, Ignac Baznik, Frank Habjan, John Zorman, John Ce-
bOkli, Ant. Zupančič, John Ce-snik, John Simoneič, Jotrn Vato-ivec.
Po 25 centov: Anton Bubnič, Frank Bevčič, Anton Tekset, Jožef Rohlin, Joseph Kuhelj, Anton Jersan, Anton Polončič, Frank Bra las, Louis Ch est ar, Louis Koželj, Anton Letič, Frank Rus, Mi-,hael Fabjančič, Louis Lipoglav-šek, Josip Vodnjak, Krist Mast-nik.
Po 20 centov: Frank Janežič, Anton Klun, Jaseph Fertuna, John Fonda, Martin Bunacilj.
Po 17 centov: John Rigelj.
Po 10 centov: Frank Tomazič, John Šušteršič, Vencelj Tekavčič,
15. julija je bil z nami še v cerkvi j Frank Blatnik, John Kaplan, Main tri dni kasneje, dne 18. julija, ttevž Serk, Neimenovan.
™ «;»<rnvA trnnlo v ravno i nnrovali so roiaki iz La Gran-
ge je pa njegovo truplo v ravno isti cerkvi blagoslovilo, ker so ge potem prenesli k večnemu počitku. R. I. P.
•S pozdravom
M. Pogorele.
Cleveland, O.
Želim naznaniti cenjenim rojakom širom Amerike, da se je pričelo nabirati za spomenik v vojni padlih rojakov v stari domovini. Spomenik naj bi bila lična kapelica, katera naj bi stala poleg dr- ročava. žavne ceste, ki pelje od Ljubljane na Reko pri vasi Dolenji Zemon pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Apelira se na vse cenjene rojake, posebno na Notranjce, da bi se zavzeli za to idejo in nabirali prostovoljne darove. Denar se varno naloži na banki in po končani vojni smo pripravljeni vse potrebno ukreniti, da se spomenik brž ko je m-ogoče postavi. Vsi, kateri želite kaj darovati v -ta namen, ste prošeni in upam, da bode vsaki pravi kristjan pokazal pravo svoje srce za ta spomin za
Darovali so rojaki ge, IIJ.: Joseph Potepan, $10.00. Anton Potepan st., $6.00. Anton Potepan ml., $5.00. Joseph Šercelj $5.00. Frank Bevčič, $5.00. John G ril j, $5.00. Mihael Verh, $3.00. John Božič (Sobonje) $2.00. Franca Božič (Sobonje) $1.00. Anton Sluga (Sobonje) $1.00. Mihael Gnruden (Log), 50c.
Hvala vsem darovalcem in Bog obilo povrni! Pozdrav vsem
jim
darovalcem in se še nadalje pripo-čava.
Anton Prime in Joseph Skerlj,
nabiralca 8826 St. Catherine Ave. Cleveland, Ohio.
VABILO
na
svojim očetom ali bratom na boj nem polju, ki zdaj tam počivajo ze večno.
Dar pošljite na naslov: Anton Prime, ali Joseph Skerlj, oba na 8826 St. Catharine Ave., Cleveland, Ohio.
Doslej je nabrana svota 134 dolarjev 62 centov. Darovali so sledeči: Anton Prime, $15.00, Joseph Skerlj $15.00. Frank Škerlj $10. Mihael Škerlj, $5.00. Frank Sla-pničar, $5.00. Rudolf Stember ger, — John Mertič, $3.00. Anton Škerlj $2.50 m družina Josip Je-rich $2.50.
VESELICO IN PIKNIK,
katerega priredi
dr. sv. Barbare št. 65, Joliet, HI.
v nedeljo dne 29. julija 1917 v Stemovem parku.
Ker je čisti dobiček namenjen v prid društvene blagajne, zato uljudno vabimo vsa slovenska društva ter posamezne Slovence in Slovenke iz Jolieta in okolice, da se tega našega piknika v obilnem številu udeležijo.
Za dobro in točno postrežbo bo skrbel za to izvoljeni odbor.
Ob enem opozarjam člane in članice našega društva, da naj se vsi udeležijo te veselice, ker dolžnost je vsakega delovati in kaj pripomoči v koris* društvene blagajne.
Z velepoštovanjem
Louis Martinčič,
tajnik.
H S
li
ii
1
tfi g
K i
Vabilo na veliko
Vrtno veselico ali piknik
katerega priredi
Društvo sv. Štefana št 1 K. S. K. J.
CHICAGO, ILL.
1 v nedeljo, dne 29. julija, 1917
v MAYER'S GROVE
26. cesta in 48. Avenue
. V prvi vrsti vabimo s tem še enkrat vse članstvo našega društva, ter .tudi druga cen j. sobratska društva iz našega mesta, da bi nas ta dan posetili v obilnem številu.
Začetek piknika ob 1. url popoldne; Vstopnina 25c, dame v spremstvu moških proste.
Na tem pikniku bo igrala naša nova Slovenska godba najlepše komade, da bo plesaželjnim v obee ustreženo. Dalje se vrši kegljanje za dobitke v gotovini, in razne zabavne igre. Preskrbljeno bo tudi z izborno pijačo in dobrim prigrizkom.—Vsakdo, kdor je bil kedaj že na našem pikniku se je dobro zabaval, in se je lahko tudi prepričal, da priredi baš naše društvo največji slovenski piknik v Chieagu.
Na veselo svidenje torej dne 29. julija v Mayer's Grove!
I	Veselični odbor. |
ri!Tiiri!Ji!r» uaniniiiirdj^^	miriUTiiTUiijri!^ uajaiiifiui irajjuiiiai
Pueblo, Odo. K glavnemu zborovanju K. 8. K. Jednote.
Čas hiti! XIII. Glavno zborovanje K. S. K. J. je takorekoč pred durmi. Zbrali se bodo delegat je iz vseh strani {Združenih držav, ter pohiteli na konvencijo da Izpolnijo nalogo, katera jim bo dana od strani njihovih društev. Da bodo pa delegatje bolj jasno videli, kakšnega mnenja je članstvo K. S. K. J. je pa dolžnost nas članov da pridemo na dan v našemu Glasilu z dobrimi, zdravimi in poštenimi nasveti, s takimi nasveti, ki bodo le v korist članstvu naše Jednote v obče.
Naša K. S. K. J. ima veliko koristnih reči. Da se pa ustreže veliki večini naših članov, bo pa treba še marsikaj preurediti in na domestiti. Za danes navajam tukaj dve reči katere bo treba upo« števati na prihodnji konvenciji. In te so: Prvič pri naši Jednoti je treba upeljati nekakšno prostovoljno centralizacijo bolniške podpore. Drugič: Članice K. S. K. J. se mora napraviti enakopravne z moškimi člani v vseh rečeh, in dovoliti se mora ženskim krajevnim društvom, da lahko pošljejo svojo članico kot delegatinjo na konvencijo.
Prej sem omenil centralizacijo bolniške podpore. Torej na kakšen način naj se isto ustanovi? Moj nasvet je sledeči:
Delegati XIII. konvencije naj ustanovijo prostovoljno centralizacijo bolniške podpore; to je, da je vsakemu društvu dano na prosto voljo ako hoče pristopiti v centralizacijo ali ne. Da je tega nam potreba imamo dovolj dokazov, zaradi tega so postale pri K. S. K. J. dve stranki jedna se poteguje za centralizacijo, druga je pa proti m tako je radi tega večni prepir in nezadovoljnost. Da se pa ustreže vsem, naj se pa upelje gori-označeno centralizacijo in obema bo potem ustreženo. Ustanovi naj se dva razreda in sicer za $1.00 dnevne in $2.00 dnevne bolniške podpore.
Kako naj se plačuje asesment za bolniški sklad? Moj nasvet je
zopet ta:---Vsako društvo,
katero bi se izreklo za pristop v bolniško centralizacijo naj plača od vsakega člana ali članice, $2.00 v centralno blagajno kot pristopnino. Mesečnina naj pa bi znašala 75c za $1 na dan bolniške podpore in za $1.50c mesečno naj bi se pa plačevalo $2.00 bolniške podpore na dan.---Po preteku
šestih mesecev, ko bi glavni tajnik napravil račun, bi se takoj videlo ako bi ta asesment zadostoval ali ne. Ako bi ne zadostoval se mora dati v takem slučaju glavnemu odboru polno moč, da potem razpiše poseben asesment na vse člane o-nih društev kateri so v bolniški eentrali pri Jednoti, da bi se morebiti primanjkljaj pokril.
Torej dragi mi člani, s to točko bi se vstreglo vsem onim društvom, katera so /a centralizacijo, in ob enem tudi vsem onim, katera so proti centralizaciji. Pri tem moramo upoštevati naša društva v gorskih naselbinah, katera sploh nimajo nobene priložnosti da bi napravila kakšno veselico ali kaj sličnega, nimajo sploh nobene priložnosti da bi napravila kaj denarja, in pri takih društvih navadno tudi nte morejo plačati boln. podpore bolniku, in posledica je, da ko enkrat tisti bolnik ozdravi, gre k kakemu drugemu društvu in zabavlja čez K. S. K. J. češ, da mu ni plačala boln. podpore.
Ako bomo pa imeli bolniško centralo, bo pa gotovo vsak bolnik dobil vsvojo podporo; društvo bo pomagalo društvu, s tem ko b-ido vsi plačevali v eno blagajno. Pol-niku tudi ne bo treba čakati po cele mesece za boln. podporo, ampak jo bo takoj dobil, kakor hitro mu jo bo zdravnik odobril. Med članstvom se bo čutilo potem pravo bratstvo in vsi bomo zadovoljni.
Ženska društva naj postanejo enakopravna z moškimi društvi.
Cenjenim delegatom XIII. gl. zborovanja iz srca priporočam, da se naj dovoli ženskim krajevnim društvom enako pravico, kakor jo imajo sedaj moška krajevna društva, da potem tudi ženska društva pošiljajo svoje zastopnice na gl. zborovanja, da lahko povejo in predstavijo 3voje zahteve na konvencijah.
Marsikateri kratkovidni član bo temu oporekal Češ: Saj še* iu-»žie nič ne naredijo, pa bodo ženske i Toda dragi član?, ako kateri misli, da ženske niso za v take prostore, se jako moti. Med ženskimi sloji je dandanes najti dovolj razumnih žena, takih da so sposob ne za vsak javni nastop in za na vsako konvenčno zborovanje.
In zakaj naj jim pa dovjlimo vstop na konvencijo? Zato ker potem bo pri ženSkih krajevnih društvih K. S. K. J. nastalo vse drugo življenje, vse se bodo čutile nekako prerojene, in vsaka članica bo vneto agitirala za pridobitev novih članic. Češ: Čim več nas bo pri društvu, tem več delegatinj bomo lahko poslale. In na ta način bodo naša ženska društva lepo naraščala, vsaka Slovenka bodisi stara, ali mlada, katera bo mislila pristopiti v slovensko društvo, bo potem gotovo pristopila v društvo, ki spada k naši Jednoti. Češ, pri K. S. K. J. vo vsi člani in članice enakopravni.
Torej dragi mi zastopniki XIII. konvencije! Ako hočete ustreči ženskim krajevnim društvom, jim dovolite iste pravice, kakor jih i-majo moška društva.
Dovolite ženskim društvom, da bodo na XIV. glavno zborovanje že lahko poslale svoje zastopnice. In ako jim dovolite to, bodite prepričani da boste želi zahvalo in priznanje od vseh ženskih krajevnih društev K. S. K. J.
Vožnja in dnevnina delegatov.
Pod tem naslovom smo čitali nedavno obširen članek v našemu glasilu izpod peresa našega marljivega sobrata urednika. V tem članku on priporoča, da bi delegati na prihodnjem zborovanju sprejeli v pravila točko, da bi Jedno-ta plačala vožne stroške delegatom. Tudi jaz sem tistega mnenja kakor naš sobrat Zupan, in sem bil istega mišljenja že na zadnjem zborovanju v Milwaukee, Wis. S to idejo sem mislil zopet priti na dan sedaj, toda prehitel me je so brat urednik, zakar mu izrekam najlepšo zahvalo. K temu nasvetu sobrata Zupana bi jaz še dodal to: da naj plača Jednota VSE VOŽNE STRO&KE IN DNEVNINO DELEGATOM IN GL. ODBORNIKOM iz Jednotinega stroškovnega sklada.. V to svrho naj se potem razpiše poseben asesment na vse člane in članice K. S. K. J. in sicer $1.00. S tem asesmentom bi nabrali svoto $13.000 in ta svo-ta bi popolnoma zadostovala vsako pokritje stroškov vsake konvencije. In le na ta način bo potem lahko vsako društvo pos*» o svopje zastopnike na glavno zborovanje. Torej deiegatje! NE POZABITE TE PLEMENITE IDEJE.
Za danes naj bo dovolj; drugič se bom pa oglasil o otroškem oddelku in še drugih važnih točkah kot o poškodbi itd.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam, delegatom pa kličem: Na veselo svidenje na prihadnji konvenciji v Eveleth, Minn.
John Germ, čl. dr. št. 7 Pueblo, Colo.
Great Falls, Mont.
Z radovednostjo prebiram dopise in predloge naših članov o katerih se razmotri/a povodom bodoče, ali 13. konvencije K. S. K. J. Vsak dopisnik prinese stvar na dan, ki se mu zdi umestna v pr- 1 K. S. K. J. za njeni napredek in vsemu članstvu, ki spada pod njeno zastavo.
Mnenje in želja celega našega društva sv. Jožefa štev. 69 je, da se potom tega dopisa na delegate XIII. konvencije apelira, da se naj saj nekoliko ozirajo tudi na manjša društva, spadajoča pod zastavo K. S. K. J. da tudi taka društva vpoštevate za časa konvencije in ne smo večja društva. To bi -se zamoglo doseči in urediti le na ta način, da bi Jednota plačevala vožne stroške delegatom za dnevnino naj pa društvo samo skrbi.
Jaz se popolnoma strinjam z nasvetom urednika našega glasila, ki je opozoril zadnjič delegate prihodnje konvencije, da naj upoštevajo tudi manjša krajevna društva, ker se doslej še ni zgodilo, da bi vsa naša društva brez razlike poslala svojega zastopnika na glavno zborovanje. Po mojem mnenju bi se na ta način lahko ukrenilo več različnih koristnih reči če bi
GfLlABUjO K. S. K.
bilo več delegatov na konvenciji skupaj zbranih. — Več glav, več misli in nasvetov. Kaj pomaga če pošlje kako društvo pismeni
predlog, ker pismo je mrtvo in ne more glasovati za, ali prpti pri glasovanju. Na taka pisma se malo ozira konvenčna zbornica, pismo roma lepo v koš ko je prečita-no in s tem je odpravljeno majhuo društvo na konvenciji. Vsled tega se naj delegatje na prihodnji konvenciji združijo in naj premislijo, da ima morda kako majhno društvo v svoji sredini tudi člana, da bi možato in pravilno nastopit v konvenčni dvorani ker pozna dobro društveno in Jednotlno poslovanje in ker jc izboren govornik. Pa kaj mu pomaga vsa ta zmožnost, če je pa prisiljen ostati doma za časa konvencije. Mogoče si misli pri tem delegat do 400 ali 500 članov brojeČega druStva: jaz sem na mestu; jaz vem vse; moja beseda se mora upoštevati ker mi smo mi. Kaj bo delegat bornega 35—50 članov broječega druStva?
Dragi moji! S tem se ne bo p*« šlo daleč če bo le ena stranka odločevala, namreč stranka delegatov večjih društev. Če bodo samo taka društva ukrepala vse postave, pravila in določbe za celo Jednote ; pri podporni Jednoti bi ne smelo biti trustov. — Kje je enakopravnost med članstvom K. S. K. J.? ('emu imamo na naših društvenih pismenih papirjih utisnlen Jednotin znak, pod njim pa geslo: Sloga, bratstvo, pomoč! Jaz ne vidim ravno v tej zadevi nobene sloge in tudi ne bratstva, če na konvencijah piskajo samo eni, vsi drugi morajo pa po njih taktu plesati, hočeš — nočeš — moraš!
Naj navedem torej še enkrat sledečo priliko: Recimo kak član IC. S. K. J. jc nadarjen z modrostjo, ter je poleg tega tudi izvrsten govornik, da presodi vsako stvar, predno pride ž njo na dan. Slučajno se naseli v kraju, kjer je le kako bolj majhno društvo K. S. K. J., h kateremu pristopi, ali prestopi. Za časa konvencije naše Jednote se dotični član nikakor ne more iste udeležiti, ker društvo ne zmore toliko, da bi plačalo zanj vožne stroške in zamudo Časa; tako mora ostati tak član lepo doma z vsemi svojim: dobrimi nasveti in predlogi.
Jaz ne prištevam sebe k trk o zmožnim članom, trdim pa, da i-mamo baš pri našemu društvu moža, ki je sposoben za vsako konvencijo, kjer bi se ne ustrašil stopiti pred 120, ali tudi več delegatov, da bi izrazil svoje mnenje v prid K. S. K. J. Žal pa, da je naše društvo bolj maloštevilno in blagajna precej izčrpana vsled obilnih bolniških podpor. /
Dalje je moj predlog, da naj K' Jednota uvedla centralizacijo bolniške podpore; s tem bi se postavilo manjša in srednjemočna društva na boljšo podlago da bi se jim zagotovil obstanek in boljši napredek. —
Želeti bi bilo res, da bi nam XIII. konvencija prinesla in obrodila obilno sadu in napredka. S sobratskim pozdravom
Math Urich, tajnik dr. št. 69 K. S. K. J.
25. JULIJA 1917.
New Duluth, Minn.
Cenjeni sobr. urednik: —
Prosim, priobčite ta moj prvi skromen dopis v našem glasilu, da se tudi jaz pridružim s svojim mišljenjem k razmotrivalcem bližajoče se XIII. konvencije K. S. K. J. Kot član dr. štev. 75 sem že 5 let na potnem listu in tudi toliko časa se misem vdeležil nobenega zborovanja. Zatoraj hočem danes na tem mestu nekaj razpravljati v korist društva in Jednote. Cenjeno članstvo K. S. K. J.! Pozdravljeni mi na tem mestu pol-bratje.--- Čemu pa ravno polbrat je bo morda kdo vprašal? Tako je danes pri naši Jednoti; nii se tudi samo na pol podpiramo med seboj, samo po smrti in za naše ostale. Vprašam vas bratje in sestre K. S. K. J.: Ali nismo mi bolj potrebni podpirati se v našem življenju ob času bolezni? Ali ne potrebuje član naše Jednote morebiti ležeč na postelji takojšnje podpore, ker ga tre dolgotrajna bolezen in ko gleda na svoje lačne otročičke? Le vprašanj se član oče, ali mati: Mali prisluženi ceniti so pošli, a podpore'od nikoder ni, ker je društvena blagajna pra zna. Društveni tajnik je povedal, da imamo 1,2, 6, 10 bolnikov pri društvu, ki morajo vsi čakati za podporo do prihodnjega mesečnega asesmenta. Tako prihodnji a-sesment zopet ne zadostuje in to
secev. Seveda se dobi podporo; a-li kedaj ? — Ko Je človek zdrav ali mrtev. Podporo pa najbolj krvavo rabimo v bolezni. Torej vidite cenjeni člani (ice), da nam je prepotrebno centralizirati bolniško^ blagajno, ali podporo, osobi-to še srednjim, ali manjšim društvom; to je dobro znano. Torej cenjeni delegatje! Vsi za centralizacijo; ako pa morda ta točka na konvenciji prepade, tedaj naj se da pa stvar kmalu po konvenciji na splošno glasovanje, ker majhna društva ne bodo mogla poslati svojih delegatov na to konvencijo vsled slabih finančnih razmer. Ako torej propade ta točka, bo pri splošnem glasovanju lahko vsako, tudi malo društvo in vsak posameznik po svojem mnenju odločeval; potem bomo pa videli, kdo bo zmagal. Torej vsi na plan za centralizacijo!
Sedaj pa preidem na neko bolj važno točko ali na bolj težko vprašanje držeč se gesla naše Jednote: Vse za vero, dom in narod! — Cenjeno članstvo! Vprašani vas naj-prvo, ali so vsa društva in podp. Jednote na tako trdni podlagi, da bodo napredovale še po vojni? Jaz mislim, da bodo bolj nazadovale, ker novih članov iz starega kraja ne bo več semkaj; kar bo preostalo še živih, bodo morali v?: po vojni delati v starem kraju; pohabljenci pa ne smejo v Amen-Ko. Na naše potonile, ali tukajšno mladino se ni treba dosti zanašati ;tak član ostane pri slovenskem društvu samo toiiko časa še, dokler se očeta boji; potem so le bolj redki slučaji, da kdor ostane pri slovenskemu društvu ako mu gre morda za lastno korist. Torej dragi mi rojaki širom Amerike: Vsi za združitev vseh slovenskih društev in Jednot, podajmo si bratske roke, da srce zvesto bolj kot zdaj,
ostalo bode vekomaj.--Proč
z vsemi ovirami, da se pride do združitve, proč z vsakim nasprotnikom govorjenjem. Stopimo na noge vsi za narodni obstoj in za obstoj društev in Jednot. Ako se ne združimo že sedaj v lepo in veliko Jednoto, naši potomci ne bodo imeli več slovenskih Jednot. Seveda je pri tem dosti zaprek; ali vse se da premagati iz ljubezni do naroda ne pa iz sovraštva, ka-koršno vlada sedaj med ameriškimi Slovenci. Poglejmo na armade, kaj vse premagajo, če imajo ljubezen do svoje domovinske zemlje. Pa mi ne bomo imeli tukaj ljubezni do svojega krvnega brata in sestre? Pa mi bo kdo rekel: To ni mogoče, ker so eni takega drugi pa zopet takega verskega in političnega mišljenja ter prepričanja: Poglejte v tej zadevi Amerikan-ee! Kako lepo napredujejo ame-rikanska društva in spoštujejo člani eden drugega pri društvu. Ali bi me mogli tudi mi tako delati?
Drago članstvo K. S. K. J. Pazimo, da se ne bodo pred nami druge slovenske Jednote združile in potem nam bo morda že žal, ko nam bo začela biti 12. ura? Še nekaj omenim, kar bi lahko združene Jednote zmogle. Ali bi ne mogla taka Jednota sporazumno s svojimi člani naložiti izven otroškega oddelka en ali dva dolarja naklade; ta denar naj bi oskrboval zato izvoljeni odbor, da bi se postavilo prepotrtbno slovensko zavetišče. Ali ne bi zadostovala svota $2 — za člana? Jaz mislim da. Taka Jednota bi štela že lepo število članov in po mojih mislih bi se s tem denarjem že dalo vse potrebno urediti za tako zavetišče. Ali bi ne dal rad dragi mi sobrat potem vsak mesec po 5 ali 10 centov v stroškovni sklad zavetišča za slovenske sirote in za onemogle in neozdravljive rojake? Temu bi nihče po moji sodbi ne o-porekal; samo če bi bil narod prepričan, da se bo nekaj ukrenilo in naredilo in da bi se ne bal svojih težko prisluženih dol. dati konu v roke, kakor se je to žal že godilo. Žal, da je prva ideja o Zavetišču tako naglo zaspala
Torej cenj. rojaki dobro premislite vse moje besede! Vsem onim, ki so bolj zmožni za dopisovanje pa kličem: Naprej za združitev vsih slovenskih Jednot in za uresničenje prepotrebnega slovenskega Zavetišča. To je moje mišljenje in to so moje želje. Nikakor pa ne mislim pri tem koga žaliti, torej vas prosim, da mi oprostite in odpustite, kdor se ne strinja z menoj. Vas g. urednik pa prosim, da priobčite ta moj dopis dobesedno (Nekaj smo vseeno izpustili, ker je bil dopis predolg. Op. ured.)
sirot in za obstoj slovenskega naroda v Ameriki —!
Pozdravljeni eenj čitatelji terra lista in drugi rojaki širom Amerike!
Karol Gerlovich,
član dr. Vit. sv. Martina št. 75.
=3.
da vas bomo vfei skupaj hvalili in
vam dajali čast ter priznanje. S pozdravom
Marija Novogradac.
tajniea dr. sv. Barbare štev. 92
Pbgh. Pa.
teče tako naprej po 1, 2, 3. 6, me-lpelujmo vsi za dom onemoglih m
Pittsburgh Pa.
Ko čitam razne točke v razmo-trivanju na tem mestu vidim, da je večina dopisnikov za to, da bi naj Jednota uvedla centralizacijo bolniške podpore. To je vse prav in lepo. Vprašam vas pa pri tem, kako naj bi pa v tem slučaju krajevno društvo pokrivalo svoje re dne stroške? Znano Vam je, da plačuje sedaj vsak član (ica) pri društvu po 50c na mesec v bolniški sklad; s temi prispevki se vzdržuje tudi društvene stroške: najemnino od dvorane, tiskovine, plačo uradnikom itd. in s tem prispevkom se plačuje tudi bolniško, podporo ki ni vedno tako velika, da nekaj vseeno ostane še v društveni blagajni: Na ta način bi morali plačevati posebne doklade za upravni sklad pri društvu.
Dragi mi člani in. članice K. S. K. J. Naša Jednota ima prilično lepo premoženje v svoji blagajni in tudi lepo število članov; ali pri vsem tem ni še zadosti urejeno za podporo njenega članstva. Dokler smo zdravi še gre; ko se pa loti člana dolga, neozdravljiva bolezen, je pa tak sobrat vsega omilovanja vreden, ker se ne skrbi po bratovsko zanj. Društvo takega člana podpira še 6 mesecev; če pa v tem času še nisi ozdravel, se te pa Bog usmili. Ako imaš še kaj denarja boš počasi izhajal, če ne, se moraš pa po bolnišnicah seliti. Ali je to prava krščanska skrb za naše omilovanje sobrate? Ce smo vsi že zasigurani za smrtni slučaj, naj bi bili še za slučaj bolezni; pa naj bo ista dolga, ali samo začasna. Jaz predlagani, da naj se premenijo v Jednotinili pravilih te točke, da bi bili vsi o-nemogli, ali dlje časa bolni člani naše Jednote zavarovani za bolniško podporo saj še leto dni ali več pri Jednoti, potem ko so prejeli že od svojega društva vso podporo. Ce bi bilo za take nesrečne člane in članice tudi vsak mesec po 5 ali lOc več asesmenta; teh par centov bo vsakdo iz srca rad plačal, ker se gre za dobrobit našega nesrečnega sobrata. V tem skladu bi morali zavarovani vsi člani in članice.
O tem ste tudi sami prepričani. Jaz dobivam skoro sleherni mesec po dva. ali več pisem, ko razni člani prosijo društvo pomoči, ker so potegnili že vso podporo od društva in Jednote. Taka pisma delajo celi naši Jednoti sramoto, ker ne skrbi dovolj za take člane. Saj nas je vendar nad 13 tisoč skupaj, pa vseeno pustimo naše bedne sobrate in sosestre trpeti pomanjkanje v dolgotrajni bolezni.
Tako sem tudi za točko, da bi se naj zanaprej plačevalo po sto dolarjev operacijske podpore; 50 dol. nikakor ne zadostuje, ker vsaka bolezen stane dosti denarja: obiski zdravnika, lekarna, bolnišnica in pa še pristojbina za operacijo; mislim da $100 bi ne bilo nič preveč za nevarne operacije.
Bratje in sestre naše Jednote, recite, kar hočete — jaz sicer naše podp. organizacije ne obreku-jem — ali vse druge slovenske in hrvaške podp. organizacije v A-meriki skrbe veliko bolj za podporo svojega članstva, kakor pa naša K. S. K. J.; pred vsem dajem v temu čast N. H. Z. Ako bi se tudi pri naši Jednoti'uvedlo točke, da bi bil član (ica) bolj preskrbljen v slučaju nesreče, potem bi se njeno število kmalu pomnožilo; tako so pa dosedaj naši delegatje gledati samo na to, da pride več denarja več v blag., na članstvo se pa pri tem ni dosti oziralo. Torej cenjeni delegatje izboljšajte to stvar na prihodnji konvenciji. __
Dalje se strinjam, da bi zanaprej lahko zastopale rfvoja društva na konvenciji tudi ženske de-legatinje: če smo dobre za plačevanje asesmentov kot moški, čemu se nas v tej zadevi prezira? Tudi marsikatera ženska, bi rada kaj umestnega na konvenciji predlagala v korist Jednote, žal pa, da sedaj ne more.
Bratje delegatje! Storite torej najboljše korake v korist vsega Jednotinega članstva na prihodnji konvenciji, ker to ne bo samo za malo časa, temveč za več let; zato vas društva pošiljajo na gl. zborovanje; ukrenite kaj takega,
Etna, Pa.
Cenjeni sobrat urednik: — Izvolite na tem mestu priobčiti sledeče vrstice: Jako dobro in u-mestno bi bilo res, če bi delegatje prihodnje konvencije zaključili, da naj bi se zanaprej plačevalo stroške delegatom iz skupne, ali Jednotine blagajne in sicer naj bi na ta način poslalo vsako društvo po enega delegata, če Šteje dotič-no društvo vsaj 50 članov in članic; društvo ki bi pa imelo manj članov, naj bi se s kakim drugim sličnim društvom zedinilo, ali združilo, in bi tako oba društva skupaj poslala enega delegata. To leto bodo zastopana na konvenciji samo velika društva in pa ona, ki imajo v svoji sredini člrma, ki se morda na svoje s i roške rad pelje na konvencijo ker se mu potovanje po Ameriki dopade. Jaz mislim, da je takemu delegatu napredek društva in Jednote le bolj deveta briga, samo da ima čast zastopati društvo pri taki priliki. Naj bi se torej sklenilo v korist vseh društev, da bi vsa društva jednako plačevala in imela tudi vsa jednake pravice.
Imam še nekaj nasvetov, ki se mi zdijo umestni in koristni za našo Jednoto in č'anstvo in sicer:
Bolniška podpora naj ostane pri starem, tako da bodo društva sama skrbela in izplačevala isto.
Jednota naj bi skrbela samo za one Člane, ki bolehajo dlje časa da bi jim dajala podporo po preteku 6 mesecev, ko je član že vso podporo potegnil pri krajevnemu društvu. V tem skladu naj bi bili vsi člani in članice naše Jednote zavarovani.
Naša Jednota naj ostane še zanaprej strogo katoliška kot dosedaj.
Glasilo naj se izdaja kot sedaj samo po enkrat na teden.
Podpora za poškodnino se naj bolj natanjko uredi, da bi član dobil tudi kako podporo za izgubo enega ali dveh prstov na roki, ali nogi. Tudi podporo za o-peracije naj se skuša zvišati, da ho članstvo zadovoljno, če prav plačamo nekaj centov več v ta sklad. Vsakdo je vesel, ako je zabiti	^a bo dobil v slučaju nesreče primerno podporo.
V glavni odbor osobito na predsedniško, tajniško ali blagajniško mesto naj se ne voli nobenega gostilničarja.
S tem sem povedal svoje mnenje, vi pa eenj. delegatje delajte na prihodnji konvenciji kar bo najbolj za napredek naše slavne Jednote in nje člerstva.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Skoff, tajnik, dr. sv. Jurija, št. 64 K. S. K. J.
Burdine, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, priobčite v glasilu sledeče k razmotrivanju bližajoče se konvencije K. S. K. J.
Kot pazno prečitajoč dopise in porodila radi prihodnje konvencije, sem sklenil tudi jaz se nekoliko oglasiti v Glasilu naše slavne in dične K. S. JC. J.
1.	Kar se tiče Glasila, naj o-stane tednik kot je 'bil dosedaj. List, glasilo, naj bode urejevan tako, kot je bil dosedaj. Zakaj list je urejevan tako dobro, kot malo kateri drugi.
2.	Vpelje naj se centralizacija bolniške podpore; s tem bode narejen velik korak k napredku naše slavne in dične K. S. K. J. Jaz sem za to, da bi se bolniška podpora plačevala po en in dva dolarja na dan; seveda za kolikor bi se hote1! kdo zavarovati. Prepričan sem, ako bodo cenj. delegatje te konvencije sprejeli centralizacijo bolniške podpore, bode naša dična Jednota še enkrat za toliko napredovala v članih in v finančnih razmerah kot je dosedaj. Člani rajši pristopajo k taki organizaciji, ki je organizirana na centralni podlagi za bolniško podporo, kot pa k društvom, ki sama plačujejo bolniško podporo; to pa zato, ker morajo člani pri takih društvih čakaiti po več mesecev, predno pridejo na vrsto, da se jim plača bolniška podpora. In ako delegatje te konvencije ne bodo sprejeli centralizacije bolniške podpore, (bodo morala vsa mala druStva propasti prej ali slej, o tem sem prepričan. Doetl velik
(Nadaljevanje na 4. strani.)
bhajt vnko srede.
LmUm Kranjsko-Slovensk« Katott-ik« Jednote ▼ Združenih državah ameriških.
Uredništvo In upravništvo: IH1 WmI 22nd Pisca, Chicago, HL Telefon: Canal 2487.
Ntrobbut .» t v Za fiane, na leio.............$0.60
2a nečlane..................$1.00
Za Inozemstvo . ............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNTOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Turam) every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United Stat« of America.
OFFICE:
1M1 WmI 22nd PUc«. Chic«fo, III, Phone: Canal 2487.
Subscription rata: For Members, per year.......$0.<
For Nonmembers ...........$1.1
For Foreign Countries-....... $1.60
(Nadaljevanje s 3. strani.)
dokaz za to so prošnje od raznih društev, ki jih dobivamo pred vsako sejo od članov, ki prosijo pomoči od Jednotinih članov (ic), da se še obdrae za en čas na po -vršju. Torej cenjeni delegatje, usoda teh društev je v vaših ro -kah, da jih rešite propada; rešili jih boste pa le, ako boste sprejeli centralizacijo bolniške podpore in boste s tem tudi pokazali, da smo res bratje in sestre med seboj pri naši dični in slavni K. S. K. J. Mislim pa jaiz tako, da bi ne bilo lepo za našo najstarejšo slovensko podporno organizacijo, ko bi pustila mala društva brez pomdči, da bi morala taka dru -štva za vselej prenehati. *
3.	Konvencija naj se vrši vsakih štiri ali pet let, s tem bi se prihranilo precej denarja.
4.	Strinjam se z urednikom našega Glasila, ki priporoča, da bi sedanja konvencija nekaj ukrenila v korist malih društev s tem, da bi sprejela točko, da bi Jedno-ta plačevala . delegatom vožne stroške za konvencijo, dnevnino bi že društvo samo preskrbelo na kak način.
5.	Jednota naj ostane strogo katoliška kot je dosedaj.
6.	Otroški oddelek (pristopnina) naj bode taka, kot je bila dosedaj.
7.	Operacijska podpora naj se zviša od petdeset dolarjev na sto dolarjev; plačevalo naj bi se za vse operacije.
Strinjam se pa tudi s sobratom John Jerichem, članom društva sv. Družine »t. 5, La Salle, 111.; kar on piše, je resnica. Torej še enkrat opozarjam cenjene delegate te konvencije, da se v prvi vrsti ozirajo na celo članstvo naše dične K. S. K. J"., ki zahteva od delegatov, da ukrenejo vse, kar je najboljše in kar je najbolj po -trebnega, je centralizacija bolniške podpore.
Aiko bodo to storili, bodo lahko 8 ponosom in dobro zavestjo za -ključHi konvencijo, da so storili veliko dobrega za napredek naše dične in slavne K. S. K. Jednote.
'Končno pa priporočam cenjenim delegatom, da naj izvolijo enoglasno ves sedanji glavni odbor, t. p. od predsednika pa do u-pravnika lista Glasila, zato, ker je ta odbor, oziroma ker so uradniki ves čas tako vestno delali za ko -rist Jednote in članstva samega; s tem je v prvi vrsti naš sedanji predsednik zaslužil, da se mu da zaupnico in da se ga zopet postavi kot voditelja K. S. K. Jednote.
Predno pa neham s pisanjem, še prosim vse cenjene sobrate in da se naj nikar ne nudu-jejo nad menoj. Jaz s tem mojim pisanjem nisem nameraval nobenega žaliti, ampak s tem sem le povedal svoje mnenje, kaj bi bilo boljšega za korist vSega članstva naše dične K. S. K. Jednote.
fZ bratskim pozdravom ostajam udani sobrat vsemu članstvu.
John Krek, član dr. sv. Jožefa št. 21, KSSKJ.
OliAČfflJfrg. 8. K. JBDWOfB.— 25, JULIJA 1017.
Izjava.
ške podpore, ker sem mišljenja, da človek, kadar je vreden podpore v bolezni bi jo moral tudi ▼ resnici dobiti, ne pa zastonj plačevati v društvo, čemu se razna društva naše Jednote sploh nazi-vajo podporna društva, Če ne dajejo podpore?— Ker sem pa prepričan, da bodo večja društva po svojih delegatih na prihodnji konvenciji gotovo tej točki nasprotovala, bilo najboljše, da naj konvenčni rfyor to zadevo predloži vsemu članstvu K. S. K. J. na splošno .glasovanje; potem še le se bo pokazalo splošno in pra-. vo mnenje članstva naše Jednote. Na prihodnji konvenciji bodo zastopana samo bolj močna društva. Iz našega uradnega lista, ali Oglasila štev. 28 posnemam, da je prijavljenih samo 83 delegatov od 54 društev. Kje je pa še ostalih 80 društev? Delegatje, XIII. konvencije! Dajte to točko takoj po • konvenciji članstvu na splošno glasovanje, saj imamo glasom Jednotinih pravil pravico do istega. To je moja odkrita sodb^ o tej zadevi, če se ne bo na konvenciji ugodno rešila.
Druga moja točka je, da naj izhaja glasilo kot sedaj, samo enkrat na teden. Dobro bi pa tudi bilo, da bi se ta list tiskal v angleškem jeziku. Jaz sam uvide vam potrebo do tega, ker pristopa -k naši Jednoti vedno dosti tu rojenih Slovencev, ki ne umejo slovenščine v čitanju. Lepo in pripravno bi bilo, če bi čitali ti naši
člani kaj angleškega v listu o gi- ne odškodnine, povdarjajo pa banju Jednote itd. Gotovo bi na pravico vsakega naroda, da sam
Veliki politični dogodki zad njih časov, povzročeni od svetovne vojne ali pa z njo v tesni zvezi, so pomaknili med dragimi v o-spredje pravico narodov, da sami odločujejo o svoji usodi. O tep pravici ni moglo biti z etičnega ,stališča nikdar dvoma:-ne mote pa dobiti drugega kot etičnega pomena, dokler vladajo po svetu sistemi, ki dajejo dejansko via-, dam ali celo posameznikom vso premoč nad narodi.
Temelji teh protiljudskih sU stemov so se pričeli majati tekom vojne, zlasti v njeni zadnji periodi. Rusija se je z mp-gočnim za'-mahom otresla carske despocije in s tem rešila ves kulturni svet ene najnevarnejših avtokratič -nih sil. S svojo uspešno revolucijo je dobila ruska demokracija neprecenljiv pomen za demokratični razvoj vsega kulturnega sveta. Druge avtokraerje so s padcem carizma izgubile najmoq-, nejšo oporo; pomlajena Rusija sq tako krepko reformira v napredni in svobodni smeri, da postaja vzor demokracijam vsega sveta. S tem pa postaja tudi sila* ki bode imela v nadaljnem mednarodnem razvoju in zlastti pri sklepanju miru, ki mora zaključiti sedanjo vojno, neprecenljiv vpliv.
Nova Rusija je vsemu svetu naznanila svoje mirovne pogoje, ki odklanjajo vse aneksije, vse vojne
ta način pridobili lahko še več naših mladih ameriški-h Slovencev v našo Jednoto.
S sobratskim pozdravom
Martin Zelenšek, nastop, dr. sv. Jan. Krst. št. 11 K. S. K. Jednote.
Aurora, ni.
Spoštovani sobrat urednik.
Ko čitam v našem priljubljenem listu raznovrstne dopise in razmotrivanja o naši bodoči konvenciji, je tudi mene prijela želja, da izrazim na tem mestu par tozadevnih točk.
'V prvi vrsti se tudi jaz strinjam % uvedbo centralizacije bolni-
Roscommon, Mich.
Gospod urednik:—
Prosim, da priobčite še teh par mojih predlogov, ali točk k raz-motrivanju. Eni člani naše dične Jednote jih priporočajo, drugi so pa ravno nasprotnega mišljenja.
Pred vsem prosim brate delegate, da naše glasilo naj ostane še za naprej tednik; dalje sem za uvedbo skupne bolniške podpore; Za vSa društva in za vse članstvo enako iz Jednotine blagajne. Po-.smrtnina naj ostane pri starem— '$250.00, $500.00 in $1,000.00.
Kar se tiče žensk — čast jim, katere so O. K. Ali za božjo voljo, tega ne naredite, da bi hodile tu-,di ženske na konvencijo; meni ni zame, ker sem že prileten; smilili se mi bodo le mladi fantje, ali možje, ki se bodo oženili, in bo žena moža "komandirala", ne pa mož ,ženo. Imejte usmiljenje do svojih sinov.
Naj tu ob kratkem povem, da ^bo kmalu v Ameriki napočil čas, ko bodo samo dve stranke volile predsednika Združenih držav; ne ouislini pa pri tem republikancev in demokratov, temveč moško in gensko volilno stranko in boste vi ,deli, da bodo enkrat še ženske zmagale. Tedaj bodo nastopili za ,moške žalostni časi, ker si bo moral mlad mož sam zajtrk kuhati, 'preden bo šel na delo.
Ako boste upoštevali ta moj predlog, vam bo marsikateri mlad mož hvaležen.
S sobratskim pozdravom John Chernich, član K. S. K. J.
Dostavek uredništva: . Konvencija K. S. K. J. se vrši vsako tretje leto in ne sleherni dan. Morda se bo isto preložilo celo na vsako 4. leto. Vsaka žena, ali članica naše Jednote bo lahko ,med tem časom sleherno jutro pripravila svojemu možu zajtrk, kobilo in večerjo; zaradi tega se ni »potreba nikomur bati, da bi inoral .3 leta trpeti lakoto, ali se pa sam preživljati. Za onih par dni če bi šla žena na konvencijo, se pa ,menda tudi ne bo doma hiša po-idrla in ne bo rn-hče vsled tega gladu umrl. Pomnite, da živimo v dr-<žavi, kjer velja občeznano geslo: .Ladies first.— .
Če v Ameriki ženske lahko volijo celo predsednika Združenih držav, governeje, sodnike in župane in če je Miss Rankin v kongresu v Washingtonu celo zastopnica ljudstva iz Montane — čemu naj ibi ne bila kaka vestna članica ženskega krajevnega društva društva naše Jednote tudi zastopnica istega na naši konvenciji? Kaj je več: Kongresna zbornica Zdru-
odločuje o svoji usodi.
Klic ruske demokracije je našel odmev. Predsednik Združenih držav pravi v noti, v kateri naznanja Rusiji vojne cilje Amerike, da ne sme noben narod bit; prisiljen, da bi živel pod vlado, katere sam ne mara.
Angleška vlada izjavlja, da*je pripravljena revidirati pogodbe, ,ki so bile sklenjene med zavezniki pred rusko revolucijo. O teh pogodbah je znano, da so razpolagale z deželami in narodi brez .ozira na njih voljo in izjava angleške vlade kaže, da pridobiva-, jo načela ruske demokracije pot med zavezniki.
avjo.
Kakor dobiva pravica avfo^ nomnega odločevan ja narodov stvarno podlago in konkretno ab,-liko, je pa dolžnost vsakega na roda, da pride sam s sabo na ja: sno o svojih ciljih in se pripravi, da predloži svoje zahteve tam, kjer se bo o njih odločevalo. ..
Ta dolžnost zadene tudi Slo t vence, zlasti pa v Ameriki živeče, ker imajo možnost, da govore o svoji usodi in o 'svojih namenih svobodno, kakor ne morejo v svoji domovini.
Z ozironi na to smatramo za svojo nalogo, da izrečemo jasno vpričo svojih rojakov, vpričo tistih, ki podpirajo enakopravnost vseh narodov in vpričo vse javnosti, kaj smatramo za narodni cilj Slovencev. To dolžnost čuti-tenvbolj, ker spoznavamo, da je pravična rešitev mnogoštevilnih narodnih problemov eden izmed važnih pogojev za trajnost bodočega miru in ker je bilo zlasti nerešeno jugoslovansko vprašanje >med naj odločnejši m i povodi se -danje vojne. Rešitev tega vprašanja je torej logično potrebna, da se ne ponovi v Se strašnejših »oblikah sedanja svetovna kata -istrofa. :
Slovenski narod, živeč na Kranjskem, Primorskem, Spodnjem štajerskem in Koroškem, v manjših odlomkih na Ogrskem in Benečanskem, je etnološki del Jugoslovanov, katerim je prištevali še Hrvate, Srbe in Bolgare. Vprašanje, če so Jugoslovani en narod ali štirje narodi, je znan-' stveno in se ne -more rešiti politično. Dejstvo pa je to:—
Jugoslovani so po krvi in jezi* ku tako sorodni, kakor enoten narod, ki se deli po narečjih; ven-|dar pa je zgodovinska usoda določila posameznim delom ločen (razvoj, iz katerega se je porodila tudi specifična plemenska zavest vsakega dela. Dočim ni med Jugoslovani večje jezikovne razlike, kakor med nemškimi, italijanskimi in mnogimi drugimi dia-.lekti, ima vendar vsak del svojo literaturo, sve^ posebne kulturne barve, šege in tradicije.
Upoštevajoči ta cjejstva, smatramo za edino uspešno rešitev slovenskega in sploh jugoslovanskega vprašanja v politični združitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsa -'temi delu v vseh rečeh, katere
kv poHtieni obliki JUGOSLOVAN-■SKE FEDERATIVNE REPUBLIKE, ki jo a tem označujemo (ta svoj ciJj.
Zedinjenje Jugoslovanov se ne •more uspešno izvršiti v nobeni se-(daj obstoječi državi, ker so si njih interesi preveč nasprotni in ker M bi bilo tako 14zedinjenje" v Vistvu nič druzega kakor aneksi-Ja. ' Problem se more rešiti le ; ustanovitvijo popolnoma nove ,tvorbe, v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni volji.
Jasno je, da ne more biti taka inova tvorba nič flrugega, kakor 'demokratična republika. Ustvarjenje nove monarhije v času, ko se rušijo stare, bi spravilo Jugoslovane v smešno žalostno na -sprotje z duhom časa, z zmagu-Jočo svetovno demokracijo in z njih lastnimi potrebami.
Razen federativne organizacije, katera zavaruje vsakemu delu toliko samostojnosti, da se mu ne bo treba bati nobenega centrali -etičnega zatiranja ali pritiska drugih delov in ki prepuščabodo-če tesnejše združenje naravnemu svobodnemu razvoju, zahtevamo > jugoslovanski republiki vse garancije ustavnega demokratičnega življenja, zlasti:
1.)	Splošno, enako, * tajno iri proporčno volilno pravico brez o-zira na spol za ves nolitične in administrativne zastope. " s
2.)	Narodni referendum in iniciativo.
3.)	Odgovornost vseh javnih funkionarjev.
4.)	Javno izvrševanje zunanje politike.
5.y	Popolno enakopravnost vvseh državljanov.
6.)	Popolno svobodo besede in tiska.
7.)	Popolno svobodo pouka in vesti.
8.) Nevtralnost vseh oblasti v razrednih bojih.
Izjavljamo, da smo pripravljeni za tako rešitev jugoslovanskega vprašanja delati po svojih naj boljših močeh in pozivamo vse Slovence v Ameriki, ki se strinjajo z našimi načeli, da nas podpirajo pri tem delu, ki služi našemu naredu in mirnemu kulturnemu napredku vsega sveta, n V ta namen organizujmo vse naše časopisje, ki je voljno spre-iifjeti:m podpirati naš pro gra m * organizujmo vse naše podporne, politične in kulturne organizacije za skupno delo in sicer po sledečem načinu:
1.	Vsaka centralizirana organizacija voli po svoje dva zastop nika; vsako samostojno podporno, politično in kulturno društvo ter vsak slovenski list pa po enega zastopnika. Ti bodo potem skupno tvorili osrednji odbor, ka teri se konstituira med seboj, vre-di sredstva in delovanje in vse, kar je potrebno.
2.	Organizacije in slovenski listi izven Cttiicage imenujejo svoje zastopnike.
To izjavo in program so soglasno sprejeli podpisani dne 29. ju nija 1917 v Chicagu, 111.
John Verderbar, Frank Krže, Ivan Molek, Jože Zavrtnik st., Et-bin Kristan, Louis F. Truger, Martin V. Konda, Frank Petrich, Albin H. Skubic, Rudolf Skala, John Pokelšek, Josip Blish, Filip Godina in Frank iŠavs.
Frank Knše, zač. predsednik, ,2711 So. Millard Ave., Chicago, 111.
Louis F. Trugar, zač. tajnik, 2759 So. Avers Ave., Chicago, 111.
privatne podporne Jednote?
ženi>h držav, ali konvencija kake ,nieo vsem skupne po svoji nature Zadevo bomo kmulu pojasnili, da
iRealizacija te ideje je mogoča
DOSTAVEK K IZJAVI. Naše mnenje o tej izjavi
Jutri, dne 26. julija bodo potekla ravno 3 leta, odkar se je pri-ičela sedanja krvava evropska vojna. Dne 26. julija 1914. je bilo v Avstriji mobilizirano vse vojaštvo; dva dni zatem je pa sledila usodna napoved vojne Srbiji vsled sarajevskega umora. Ravno za triletnico pa prinašamo danes na tem mestu pomembno izjavo nekega odbora v Chicagu, koje-mu predseduje začasno rojak Fr. Krže; začasni tajnik tega odbora je pa rojak Alojz F. Truger To velevažno izjavo so pred kratkim do malega obelodanili že vsi slovenski ameriški listi, katerim je mar blagor in rešitev naše tuž-ne starokrajske Slovenije. Morda se bodo cenj. čitatelji čudili, da se je tudi naš list zavzel za osvoboditev Slovencev v starem kraju izpod sedanjega krutega tcv-tonskega jarma, osobito še vsled tega, ker smo dosedaj kot glasilo podporne organizacije o jugoslovanskih idejah le bolj molčali.
je drugačna*
Kdor prečita izjavo navedenega odbora, mora vsakdo priznati, da želijo ameriški Slovenci svojim bratom Onstran oceana le dobro in ne slabo. Želeti bi bilo le, da bi" ameriški Slovenci v rfesnici tudi kaj koristnega dosegli v to svrho. V tem bi so moralo nastopiti vsi kot en mofc in vsi kot en narod brez izjeme na verska in politična prepričanja.
Predno navedemo važno točko, za katero se hočejo ameriški Slovenci tudi zavzeti, naj še omenimo da priobčuje tO^njavo uredništvo našega lista z dovoljenjem upravnega odbora pri "Glasilu K. S, K. Jednote'' in nr ha svojo roko. -
V številki 20 našega lista smo dne 23. maja t. 1. priobčili obširen članek pod riaslevom "Italijanski mirovni ' pogoji." Tedaj smo Čitateljem razjasnili, kaj nameravajo verolomni Italijani u-kreniti po vojni z našimi slovenskimi pokrajinami na Primorskem. Točka 2 istih mirovnih pogojev se je glasila sledeče:
"Priklopitev ozemlja, ki se vle če povprečno 25 milj na široko od sedanje laške meje podolgem ob obali Jadranskega morja na celem vzhodnem obrežju, tja doli do Dubrovnika."
Isti članek smo zaključili tedaj s sledečimi odstavki:
"Vse te pogoje je stavila Itali ja dodatno še k svojim prvotnim zahtevam, da naj se jI odstopi nekaj ozemlja na Južnem Tirolskem ob Trenti in.naš slovenski Trst.
Res, Italijani ;rrajo v tej zadevi dober okuw in zase izvrstno Iz delan načrt. ItaPia bi postala rada gospodarica čez vse Jadransko .morje.
Čudno se nam le zdi, da se opi rajo Italijani n^ znano Wilsonovo izjavo, v kateri je omenil in zahteval večjo svobodo in pravice vsem manjšim narodom. Je 11 prebivalstvo ob obali Jadranske??* morja, v Istriji in Dalmaciji morda italijansko? Je li Trst, Gorica in njena okolica italijanska? Tega ne more niti najboljši zemlje-pisec ali veščak dokazati. Vse to ozemlje je slovensko, ozir. slovansko.
Če bodo možje na svetovni mirovni konferenci po končani vojni hoteli upoštevati narodopisno lego ozemlja ob Jadranskem morju in če se bodo pri tem držali Wilsonovega načela, potem bodo na vsak način zavrnili krivične zahteve grabez'iivih Italijanov, katerim diši naša slovenska zemlja kakor med.
Prav bi bilo in na mestu, da bi vsi ameriški Slovenci energično nastopili s protestom in da bi se naši slavni vladi v Washingtonu pojasnilo, da so mirovne zahteve iii pogoji, Italijanov naravnost krivični in zločinski. Slovenske Narodne Zveze, sirom Amerike! Stopite sedaj v javnost in na dan!"
Dober mesec za tem se je priče la v našem mestu akcija, za zdn; žitev vseh ameriŠKih Slovenctv ko je izdal gorinavedeni odbor to pomembno izjavo v javnost. V • c kaj tednih že, se ima vršiti usta novni shod za to združitev, ali zvezo in tedaj ne sme tudi prva in najstarejša slovenska podpor na organizacija K. S. K. J. spati, ali počivati. Kakor nam znano, stn se do danes izrekli za to zvezo že 'dve znani veliki slovenski podp. Jednoti.
Naše mnenje o gorlnavecl n izjavi in nameravani ustanovitvi "Vseslovenske Zveze Ameriških Slovencev" je, da naj se .skuša v prvi vrsti delovati na to, da nam ne "bo ošabni Italijan ugrabi1, niti ped slovenske zemlje in da naj da nazaj našo slovensko Gorico ter ostale, na krivičen način pod-jarmljene slovenske naselbine ob Soči. Sedaj nastopa 12. ura, ko je treba tudi ameriškim Slovencem izpregovoriti kako besedo v javnosti pred vsem svetom. Vsi drugi večji in manjši, v Ameriki živeči narodi nastopajo z raznimi resolucijami in zahtevami prii naši vladi v Washingtonu in zaveznikih; le Slovenci smo ža! doslej držali roke na hrbtu. Mend? je se čas in ni še prepolno? Torej na delo, da rešimo izgubljene goriške kraje iz italijanskih krempljev in da rešimo slovenski narod iz suž-nosti.
Skoro smo si v svesti, da bo ta ali oni "telebnil* *po uro.lniku našega lista ker je priobčil to izjavo. Povedano naj t>o še enkrat da urednik ni tega storil tz svojega lastnega nagiba, ali na svojo roko; zaradi tega se tudi ne bo dosti oziral na &ake protinapade ali preostro kritiko. — Čez par
tednov že, se vrši konvencija naše Jednote in tedaj naj delegatje kot zastopniki vsega članstva nase ot-ganizacije podajo odkrito sod »o o tej izjavi in priobčitvi iste v našem listu.
Avstrijska mešanica.
Minuli teden je priobčil nek znani chicaški dnevnik kratek, a jedrnat članek pod naslovom "The Austrian Muddle", kar bi po našem značilo "Avstrijska mešanica, ali godlja." Članek se je glasil dobesedno takole:
"Novi avstrijski cesar bi na vsak način rad umiril in utolažil svoje slovanske podanike, osobito Čehe;
to skuša narediti gotovo vsled tega, ker številni češki bataljoni v ruski armadi prodirajo v astrijske bojne črte; torej ie cesarjeva želja povsem naravnega pomena. In vendar ne bo iz te moke nič kruha iz dveh glavnih vzrokov: cesar ne bo dal Slovanom dovolj koncesij, če bi jih le mogel dati; tega tudi nikakor ne more izvršiti, če bi prav hotel.
Tega ne bo storii iz vzroka, ker bi se moral v tem slučaju odpovedati vsem svojim avtokratičnim pravicam, in ker bi postal na ta način samo postranska glava ko?i-stitucionalnega federalnega cesarstva. Ko se je vršilo pred 3 leti — torej še pred vojno — nekoč zasedanje avstrijskega državnega zbora, so izročili češki politični voditelji vladi spomenico, zahtevajoči konstitucionalno svobodno demokratsko češko državo. Tedaj so predložili vladi tudi Jugoslovani in Ruteni svoje želje in izjave ; vse te slovanske narodnosti so obsojale in zavračale avtokra-tično diktatorstvo avstrijske kr»-ne vsled nad gospodarstva avstrijskih Nemcev in Mažarov. Prav malo je vladarjev na svetu, ki l»i bili zadovoljni z izgubo take svoje moči in bi se temu ustavljali,, dokler mogoče.
In če bi bil avstrijski cesar tudi pri volji ugoditi zahtevan Slovanov, bi tega nikakor ne mogel In smel ukreniti; ne smel bi prestopiti meje, ker bi mu avstrijski Nemci tega ne dovolili; na to so poslanci nemške stranke že tedaj jasno odgovorili, da se ne u-klonejo na noben način. Avstrijski Nemci hočejo ostati "vedno na vladnem krmilu ker se opirajo na tozadevne slabe privilegije, s katerimi hočejo gospodariti vsem drugim avstrijskim narodom; pri tem se opirajo na veliko militari-stično moč svojih zaveznikov Nemcev pod žezlom Hohenzoller-cev. Nemci bodo ostali v Avstriji toliko časa, dokler bodo zamog'i Avstrijo vladati; Slovani v Avstriji bi pa tudi radi živeli,/če bi se jim dalo le primeren košč k enakopravnosti. Mladi avstrijski cesar se nahaja torej med dvema stoloma.
Vendar mu ni treba zato dosti beliti si glave, kako se bo v tej zadevi odločil; to bodo že zavezniki namesto njega ukrenili."
ZAHVALA.
Zdolaj podpisana se na tem mestu še enkrat zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem v Wauke-ganu in North Chicagu, 111. za gostoljubnost, katero so izkazali meni in moji soprogi povodom naj-nega zadnjega obiska. Hvala lepa mojemu svaku John Lamovec iit njegovi soprogi (sestri moje žene) ; ravno tako tudi lepa hvala sorodniku Andreju in njegovi ženi. Dalje sva se tudi zglasila pri družini Frank Opeka, kjer so nsui šli prav gostoljubno na roke z« kar ji izrekava prisrčno za hvi1 >. Zaeno želiva, da bi se tudi oni kaj zglasili tu pri nas v Jolfetu, posebno sedaj v krasnem poletneri času, da se bomo tudi pri nas zabavali pod košato lipo kakor smo se svoječasno v Gtari domovini. Zahvaljujemo se tudi Math Setni-čarjevi družini in sploh vsem ter jim kličeva: Na veselo svidenje v Jolietu, ker tu je tudi dosti Slovencev, ki prirejajo v tem času razne izlete, ali piknike v krogu raznih društev. Tu pri nas v Jolietu smo hvala Bogu vsi edini in prijatelji; želeti bi bilo da bi se tudi v Waukeganu zedinili vsi Slovenci, kar bo v ponos, čast in napredek celi naselbini. Z iskrenim pozdravom.
Gregor Orožnik, Marija Orožnik (soproga) 612 N. Hickory St. Joliet, 111. Joiiet, 111., dne 20. julija 1917.
(Advertisement.)
GLABUJO K. S. k. JBPWOTO.— & JTXJJA 1917.
...............IHHIII^^)!!....................
K* S* K.
1
Ustanovljen« * Joliet«, IB., dno 2. aprila 1804. Inkorporirana v Jelietu, državi Illinois, dno 12. januarja, 1808. ~ GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. :	- T.Ufon 1040
Od ustanovitve do 1. julija 1917 »kupna izplačana podpora
$1,274,536.79
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, OWo. • !. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, DL . II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clait Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, HL Pomožni tajnik: Josip Rems, 2827 Putnam Ave., Brooklyn, ti. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HL Duhovni vodja: Rev. Jak. Cerne, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 587, Forest Qity, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliot, IU. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — S. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkoviek, 720 Market St, Waukegan, 111. Frank Fran««, 318 South Pierce St.', Milwaukee, Wit
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Moat Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, IU.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Rum, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel. Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vm pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavne?* tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Vsem onim, ki H hoteli ali ki bodo poslali kako brzojavko na konvencijo naj se poslužujejo sledečega naslova:
Convention K. 8. K. J-, Auditorium Hali, Eveleth, Mian.
Z bratskim pozdraVom sem ttdani sobrat:
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Glavni urad, 20. jul. 1917.
URADNO NAZNANILO.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. 8. K. J.
S tern se uradno naznanja vsem krajevnim društvom, pripadajočim v K. S. K. Jednoto, da se na podlagi pravil K. S. K. Jednote. točka 23 stran 13 zahteva od vsakega društva, ktero želi kako premem-bo v pravilih, da naj tako društvo pošlje stvar na predsednika pravnega odbora sobr. Joseph Russ, 6619 Bonna Ave, N.- E. Cleveland, 0. Vse take zahteve pa morajo biti spisane ter podpisane od društvenega predsednika, tajnika in zastopnika ter z društvenim pečatom
IMENA t>0 SEDAJ NAWANJEHIH DELEGATOV ZA Km.
KONVENCIJO K. 8. K. JEDNOTE.
Dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Frank Banich, Frank Mravlja, John
Zvezich, Frank Retel . i...........................4
Dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: John A. Težak, George Stonich, Frank
Hočevar, Anton Golobič, Anton Fritz . . ................ 5
Dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111: Anton Nemanieh st., John Pezdirc 2
Dr. sv. Cir. in Metoda 4. Tower, Minn: George Nemanieh...... 1
Dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: Josip Gende................. 1
Dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Math. Novak, Peter Čulig', Math
Jerman, John Germ in Frank Bojc........................5
Dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič...........1
Dr. sv. Jan. Krstn. 11, Aurora, 111.: Martin Zelensek.............1
Dr. sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn.: Math. R. Tometz........1
Dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Math. Klarich ................ 1
Dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Matt. Prijanovic, Math. Kostain-
šek...................................................2
Dr. sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.: Mihael Maurin...... 1
Dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio.: Andrej Hočevar..........1
Dr. sv. Vida 25, Cleveland, 0.: Jernej Knaus, John Žulič, Dr. J. M.
Seliškar, Anton Sterniša . ............................ 4
Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Martin Težak,
John Lekan, Mihael Wardjan............................4
Dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Paul K. Madronich, Mihael
Majerle............ ................................. 2
Dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa.: Josip Pavlakovič........
Dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas CHy, Kan*.: John Bižal.....
Dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: Jakob Gerzin, Marko Marolt
Dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Ignac Podvasnik ...........
Dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Frank Petelin.............
Dr.. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: R. F. Kompare......
Dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Martin Nemanieh ..............1
Dr. Mar. Sed. Žalosti 50,Allegheny, Pa.: Jurij Greguraš, John Mra-
vintz, Frank Trempush.................................3
Dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Frank Opeka, Frank Jerina .. 2 Dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Martin Zallar ...r.. 1 Dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y.: Anton Burgar, Rev. Kazimir
Zakrajeek........................................... 2
Dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa.: John Prostor......................1
Dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, Ivan
Primožič............................................ 2
Dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman....... 1
I>r. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, Frank Ferjančič..........1
Dr. sv. Jan. Evangelista 65. Milwaukee, Wis. Math Ferko...... 1
Dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Frank Viranth, John Otrin____2
Dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111.: Josip Zupančič.........
Dr. Marije Pomaigaj 78, Chicago 111.: Ivan Zupan, Leon Mladic
opremljene^ ^ ^ ^ opozarja vsa dnlStva lla 2g0Paj omenjeno točko,j^	'
da jo upoštevajo, ter da se po isti ravnajo, ker na drugovrstne pre-meinbe se ne bode oziralo pri konvenciji. Le na ta način se bo moglo čas konvencije skrajšati, in društvom in Jednoti brezpotrebne stroške prihraniti.
Da se pa stroški društvom in Jednoti skrajšajo, je potrebno da društva svojim delegatom pismeno naročijo kaj in kako da jih mo-
rajo zastopati pri konvenciji. Naj torej tudi to uradno služi dru-j £ sy Qenovefc	^
stvoru v pojasnilo in blagohotno ravnanje.	| Dr> sv> Jože,ft n% ^ MUm.: §tefan B^nove' ............. 1
mM
Dr. sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: Rev Anton Shiffrer.. 1 Dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Anton Kočevar, Jožef Horvat. .2
Dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc .............. 1
Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Josip Kuhar..............1
Dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, Matija Pogorele...........1
Dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, Louis Balant ........ 1
Dr. sv. .Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun ............ 1
je poleg škofa Baraga in Rev. Pir-ca spreobrnil na tisoče Indijancev k sv. katoliški veri. Učil jih ni samo sv. vere, temvtč tudi olike in izobrazbe.
Red Lake Indijanci so živeli kakor že omenjeno ob krasnem jezeru tega imena, ki je kakih 12 milj široko; ta misijonska powtaja je bila oddaljena do 200 milj od Crow Winga, kjer je živel Lavti-žarjev predstojnik Rev. Fr. Pire.
Bilo je dne 3. decembra 1858 na dan sv. Frančiška Ksaverija ko se je podal zarano zjutraj Rev. Lav-tižar z doma, ker je bil poklican k nekemu Indijancu preko Rdečega jezera. Jutro je bilo krasno in lepo ; čez dan se pa pojavi naenkrat velik snežni zamet z viharjem ka-koršnega nazivajo Američani "blizzard". .Tedaj, ko se je pok. Lavtižar vrnil zopet nazaj, ga je med potjo prehite'. in zasačil snežni vihar; snežilo je tako, da nisi videl pred sabo za ped s prostim očesom. Indijanci onstran jezera so bili mišljenja, da je dospel misijonar Lavtižar se pravočasno domov do svoje koče tik Red Lake jezera po 12 milj široki jezerski ledeni poti. Kekor so sklepali Indijanci, ki so ga označeni viharni dan našli zmrznjenega, se je našega vnetega misijonarja že kmalu med potjo lotila slabost vsled hudega mraza in snežnega viharja, da je jel pešati na potu. Tako se je nesrečni mučeniški misijonar nekaj časa po rokah in nogah dalje silil in plazil ter boril .s smrtjo gotovo več ur. Na zmrznjenem jezeru, že blizu brega je bilo videti krvave sledove v snegu, ki so dokazovali, kolikokrat je Rev. Lavtižar onemogel padel in koliko muk je moral prestati na svoji težavni poti. In čuda, skoro celih 12 milj dolgo težavno pot bi bil Rev. Lavtižar preko jezera v takem viharnem času kmalu srečno prehodil in dospel do svoje koče; usoda
tižarja po 34 letih njegove smrti. Kosti še nwo bile tedaj popolnoma strohnele in mašna obleka tudi ne; tako hrani se dandanes Rt. Rev. Buh košček štole od R-v. Lavtižarja ter ima v neki mali monštranci v svu;i pisarni tudi košček njegovih kosti; te časti kor svetinje svetniškega mučenika. Ta prekop se je vršil v Duluthu na zelo slovesen način; zemske ostanke Rev. Lavtižarja je blagoslovil in pokopal sam škof Rt. Rev. Mc Golrick ob obilni udeležbi duhovnikov dulnthske škofije. Pri tej priliki je držal nagrobni govor Rev. Jakob Trobec, tedanji župnik cerkve sv. Neže v St. Paul, Minn, sedaj škoj v pokoju v Rice, Minn. Govoril je V angleškem jeziku mnogobrojnemu občinstvu, ki so prenesli ostanke Rev. Lavtižarja iz Crow Winga na duluthsko kat. pokopališče. Te slavnosti se je u-deležil tudi Rt. Rev. Jos. F. Buh. Msgr. in sedanji vikar duluthske škofije, živeč na Ely, Minn. Tedaj je prinesel list "The Northwestern Chronicle H dobesedno govor Rev. Jakob Trobca, katerega je držal pri tej priliki; ta govor se je glasil sledeče •
"Corpora ipsorum in pace se-pulta sunt, et nomen corum vivit in generationem et generatio-nem."
"Njih trupla so v miru pokopana, in njih ime živi od rotla Jo roda." — Ecclesiastic XLIV. H.
Svet slavi one junake, ki so pripravljeni iz nesebičnih nagibov in iz pravega domoijubja žrtvovati kri in življenje v obrambo domovine. Njih slavne čine poveličujejo govorniki, njih srčnost opevajo pesniki. Roditelji govore o njih otrokom, da hi zanamce navdušili v ljubezni do domovine ,in ti pravijo o njih svojim potomcem. Njih ime je ovekoveoeno v mramorna-tih in granitnih spomenikih. Ni
i * • : 1*^1 a ~ , a je dežele in ni ga naroda brez jn-bozja je pa hotela, da so ga zad- ' . .... * ,. _ ... >
nje moči zapustile samo dva blo-
nakov, ko jih ime bi ne bilo slav-
noznano in obče spoštovano. Na« j ša ljudovlada se ponaša z mnogi-
ka do one koče, ker se ni mogel
po obrežju splaziti navzgor in je, . .... . .	~
: 1 • ;. 1 mi takimi junaki.	Dovolite 1111 o-
tako prav blizu svoje misijonske; . . ...	, . ,
koče izdihnil svojo blago dušo. memt» sa™ bon,ce' ,k*ten ™ ^ Rev. Lavtižar je moral gotovo	m dvajsetimi leti razdrolr.h
prestati na tej težavni poti groz-
Paul Schneller,
glavni predsednik K. S. K. Jednote.
Uradno še naznanja, da se prične zasedanje ali zborovanje glavnega odbora K. S. K. Jednote dne 13. oziroma 15. avg. 1917 ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu.
Bratje nadzorniki z glavnim predsednikom, tajnikom in blagajnikom se snidejo 13. avgusta, ker se prične z revizijo knjig in računov. Dne 15. avg. pa se vdeleži j o zborovanja vsi ostali bratje glavni uradniki Jednote.
Prosi in opozarja se gg. nadzornike, da se zbero v glavnem uradu Jednote dne 13. avg. točno ob deveti uri dopoldne. Vsi ostali gg. glavni odborniki pa 15. avg. istotako ob deveti uri dopoldne.
Zborovanje nadzorniškega odbora bi se imelo vršiti že tekom tega meseca. Ker bi se pa morali zbrati zopet nekaj dni pred konvencijo, radi tega se je pregledovanje računov in aborovanje nadzorniškega odbora preložilo na zgoraj omenjeni čas, da se vse skupaj naenkrat uredi in s tem prihrani nepotrebne stroške.
Če ima kako krajevno društvo ali kateri izmed članov kake pritožbe, nasvet ali navodilo, ki želi iste predložiti glavnemu odboru v pretres ali razsodbo, naj- isto pošlje na glavni urad pravočasno.
. Za glavni urad K. S. K. Jednote
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Glavni urad dne 14. julija 1917.
Dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn.: Fr. Miklič, John Roblck 2
Dr. sv. Cir. in Met. 135, Gilbert, Minn: Leo Kukar.............. 1
Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Josip Pekolj .............. 1
Dr. sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: R*v John Plevnik......'1
ne muke, ker je bil ves prezebel na udih in ranjen na rokah in nogah, tako si je prav blizo svoje koče utrujen in izmučen do smrti skušal spraviti po smrtnem bregu navzgor, a ta pot je bila zanj prenaporna in usodna. Našli so ga na
verige hlapčevstva, ter oteli z mnogibi dragocenimi žrtvami zlato svobodo. Tisoč in tisoč vrlih državljanov zbralo se je na bojnem pozorišču na jugu. Poslovili so se od dragih soprog in otrok, od svojcev in prijateljev. Zapustili so za seboj vso tolažbo, ostavili
_ „___ r. ! so vse premoženje; dom in polje.
onem mestu mirno spečega v Go«.|	r	J	.^
podu. _ _ Krvave rane na kol»J* 1*s<'do;	Je b,l°
nih in na komolcih so kazale, nje- dra«° ,n ljuho' ie' sh 80 z ves<"
eovo zadnjo borbo z smrt jo in živ-
ljem branit domovino. Njih geslo
r» rv * w . ... ,	'___ „	....... * srovo zadnjo oorno z smrtjo in zi\- / , ...	,.
Dr. sv. Cir. m Met. 144, Sheboygan, Wis.: Frank Kovačič........ 1 ,jcnjem v delovanj:, za rarfirjanjej bl,0: Ah ™tl' ah uniret,!
I)r. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan..........................1
Dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn. Rev. M. J. Golob....................1
Dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., Ivan Kralj ............................1
Dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111.: Josip Kuhel ............................1
Dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn Dr. sv. Cir. & Met. 161, GHbert,
Dr. Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn.: Rev Anton Leskovec ...	1
sv. vere na misijonskem polju.
V Pirčevem ž.vljenjepisu smo smo večkrat čuli, da je ta često-;
Nebrojno jih je padlo na krvavem polju in ostanki mnogih so razmetani sem in tja, na katera
111 : Josip Kuhel .............. Lrat svaril s • p0močnika žarkoprrpeka vroče južnosonce.
i.: Jakob Petne .............. Lavtižarja, da naj se ne spušča v IVsakdo^ ve kako časti hvaležni
Min-n.: Josip Korošec.............1 . .	rnpm	nfl narod hrabre junake, osobito pa
Skupno število do sedaj prijavljenih delegatov.................88
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Joliet, III., 20. julija 1917.
tnis nost

IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. 8. K. J.
Kakor je bilo že poročano, prične se prihodnje glavno zborovanje K. S. K. Jednote dne 20. avg. 1917 v Eveleth, Minnesota. Konvencija se otvori točno ob deveti uri dopoldne omenjenega dne in sicer v takoimenovani dvorani "EVELETH AUDITORIUM", , ki se nahaja na Jackson cesti med Grant in Adams Avenues.
Cenjene gg. zborovalce se tem potom obvešča, da se odpeljemo na soboto, dne 18. avg. popoldne ob 5 uri in 30 minut i* Grand Central železniške postaje, ki se nahaja med peto Ayenue in Harrison ceste, Chicago, Illinois, po Soo Line železnici v Duluth, Minn., in iz Dulutha bodemo odpotovali ob 3:50 popoldne po Duluth Missabe and Northern železnici in dospemo v Eveleth okrog 6.4° zvečer.
Ker bodemo v Duluthu ravno v nedeljo zjutraj in ker bode dovolj časa, bode č. g. duh. vodja Jednote oskrbel, da se tamkaj skupno udeležimo sv. maše. Po sv. maši si ogledamo mesto Duluth in ko pride čas, se odpeljemo proti Evelethu.
Vsi gg. delegat je, ki morajo potovati skozi Chicago, 111., ae prosijo, da odpotujejo pravočasno od doma, tako, da bodemo skupaj odpotovali iz Chicage. Iz Chicage do Dulutha bodemo imeli posebne
| Lovrenc Lavtižar.
t apesMski nislimr m ti ltfl|aid v Several Ameriki.
^	Iz zbirke Rt. Bev. Jos. F. Buh a, Ely, Minn.
(Nadaljevanje.) Predgovor uredništva:
V zad-zadnje našega
misijo-
nji številki smo priobčili odstavke iz življenjepisa slovenskega mučeniškega narja Rev. Lovrone Lavtižarja posnete iz Drobtinic 1. 1891. Nek posebni čestilec pokojnega Lavtižarja nam je Izposloval pr^ Rt. Rev. Jos. F. Buh-u, v Ely, Minn, iz njegove zbirke še par važnih podatkov iz delovanja in življenja Rev. Lavtižarja. Hvala iskrena v prvi vrsti Rt. Rev. Buh-u za to uslugo in tako tudi onemu rojaku. Tako še ne bomo za danes zaključili životopisa Rev. Lavtižarja, ker imamo še par važnih podatkov o njem, osobito opis njegove zadnje poti v onem usodnem
kmalu potem, ko je pričel tukaj misijon i rat i.
(special) železniške vozove. Radi tega je želeti, da se vsi skupaj pra- decemberskem dnevu leta 1858
ko je Rev. Lavtižar zmrznil ob Rdečem jezeru vratčaje se z ob -
vočasno snidemo na zgoraj omenjeni postaji.
Gg. delegat je iz Waukegan, IU. se prosijo, da se nam pridružijo takoj v Ohicagu; oni — iz Milwaukee, Wis. na Rugby Junction in iz iska prj nekemu bolnemu Indijan-Sheboygan, Wis. na Fond Du Lac.	. cu; dalje nam Rt. Rev. bolj na-
Deiegatje iz Michigana in oni, ki ne bodo potovali skozi Chicago,. tanjko opisuje pokojnikov grob,
DODATEK K LAVTIŽARJE-VEM ŽIVOTOPISU.
Iz poročila Rt.. Rev. Jos. F. Buh-a in njegove književne zbirke:
tako viharnem zimskem času nai	... ..
jijonsko potovanje: ali gore?- "J'h Ple,nelute ^je. Amerika se
^ misijonarja Lavtižarja	s	Ju"akl m
„,eliča.ije dnš ga ni ustrašila, terl veduje »vojim sinovom, da easte
je torej Rev. Lavtižar dosegel il»<"e bonlee vsako leto na Dan
,	v -v.	.. • •• „ , okrasevanja. Mlado m staro niti
krono mucenistva v svoji nnsijon-' u . . . * .
ki službi	Pn P1,1^1 na pokopališča, da o-
krase grobe s cvctičnimi venci. Ta nesrečni slučaj je tedanje In- Pevci p0j0 za sveti dom padlim v
dijance od Red Lake neizmerno »astt navdušeni govorniki oživlja-potrl in užalostil; truplo svojega j0 z lepimi besedami občinstvu
njih junaška dejanja. No, ker so delovali in umrli za narod, živeli bodo z narodom, dokler bode živel narod.
dobrega učenika so Indijanci z vso svečanostjo prenesli na nosi!-nici 200 milj daleč v Crow Wing, kjer so ga položili k večnemu počitku na tedanje katoliško indijansko pokopališče. To se je ukrenilo vsled odredbe misijonarja Pirca, ki je hotel imeti svojega
Tudi Kristova Cerkev ima svoje junake, ki goreče ljubijo nebeško kraljestvo, za katero so vedno pri
mučeniškega misijonarskega po- pravljeni darovati zadnjo kaplji-
močnika pokopanega v svoji bli zini. Rev. Lavtižar je ležal v onem
Nekaj let po smrti Rev. Lavti- grobu celih 34 let: pokopališče v
žarja je Rt. Rev. Buh stanoval v Red Lake, Minn v isti hiši in pri istih ljudeh, kot pok. Rev.-Lavtižar pred svojo smrtjo. Kot sir ? že čitali v življenjepisu pok. misijonarja Franc Pirc-a. je Ie-ta nastanil Rev. Lavtižarja za misijonsko delovanje pri Indijancih okoli 12
Grow Wingu je bilo zelo priprosto in obdano le z ieseno ograjo; na grob mučeniškega misijonarja je kmalu zatem postavil Rev. Pire
co krvi. Junake šteje, ki zapuste vse posvetne radosti in si izvolijo revno trudapolno in tiho življen.ie. Izpostavijo se tisočerim nevarnostim, da bi pridobili druge za večno kraljestvo. Sveta Cerkev ima vrle borilce, izpovcdovalce ki mu-čenike. Ona ima v svoji mogočni
priprost lesen križ: gozdni požar
je pa čez leta odnesel še ta zad- vojni voditelje-prvake m druge nji spomin na zadnje počivališče! častne osebe: aposteljne in njih Rev Lavtižarja. Tamošnji Indi- , verne naslednike. V prvi vrsti pa
miljroke ga ^"(Meče^fj«^ *aste dandanes Rcv' Uvti'se P™aŠa 8V€ta	« nevstrW'
jezera) kjer je nad vse marljivi žarja kot svetnika in mUčenika, šljivimi paslanci ah mfarjonarji, ■A/1,t_ '	tn n» no vsi nravici.	kateri gredo v daljne pokrajine in
in pobožni mladi misijonar opravljal svojo službo uo zadnjega, dokler ga ni dohitela nepričakovana smrt, komaj 38 let starega. Tedaj je bilo v oni indijanski naselbini kakih 12 lesenih koč, kjer so živeli krščeni Indijanci; Rev. Iiavti
to pa po vsi pravici
Leta 1892 je ukazal duluthsfci škof Rt. Rev. McGolrick, da naj se izkoplje zemske ostanke tega mučeniškega duhovnika in prenese na katoliško pokopališče v Duluth. Za to sta bila odrejena Rt.
preiščejo najtemnejše in skoraj nepristopne gozdove. Ne glede na premnoge opa.snosti hite po zmago nebeškega kraljestva, ter bije-jo trd boj za Gospoda vojskinih trum in pripeljejo na stotine in stotine podanikov do zmagonosne-
v.'-	—* — *-------------- — " \ -	- .	.	viun v v uisfp ; n« j	''
ne listke do Duluth, Minn, in nazaj. Vsakteri naj zahteva listek In1 miv j€ pa opis> kako SQ dne 3. -icer: To Duluth, Minn, via Soo Line from Chicago to Duluth and sept. 1892 prenesli zemske ostan-return.	i ke tega mučenika v Duluth, Minn.
Kolikor sem zamogel poizvedeti pride vožnja cenejši, če se kupi kjer počiva se dandanes. V par vožni listek za tja in nazaj in sicer stane tak listek $22.20,; postelja v naslednjih številkah hočemo se o-spalnem kupeju velja za 1 vožnjo: zgornja $2.00, spodnja pa $2.50. | belodaniti 6 pisem pokojnega Rev.
Koliko stane vožnja h drugih krajev do Dulutha, bom naznanil Lavtižarja, katere je pisal iz Ame-v eni prihodnjih številk glasila.	1 rike svojim starišem v Evropo,
čen je pa bil s pravo Indijanko,; bu počival dandanes pa stoji na ornem mestu in ograja sta brla že odstranjena že nad 100 lepih zgrajenih hiš. Rt. vsled ognja. Ker je imel pa le Rt.
Rev. Buh je za časa svojega on-
Rev. Buh dobro ohranjen v spo-
dotnega miaijonarjenja večkrat o- minu prostor Lavtižarjevega gro-biskal prostor, kjer je izdihnil ba, je ukazal kopati na pravem
Rev. Lavtižar svojo blago dušo, o-biskal je zadnje bivališče moža, ki
mestu, dokler niso naleteli na kosti mučeniškega misijonarja Lav-
svojim otrokom, da jih tudi oni dostojno proslavljajo. Tak cerkven junak je Lovrencij Lavtižar, kateri je žrtvoval življenje za Indijance na poslanstvu ob Rdečem Jezeru 1. 1858.
(Dalje prihodnjič.)
II.
ISKANJE HYDA.
Tisti večer je mračnega duha prišel Utterson domov v svojo samotno hišo ter se brez teka vse-del k večerji. Ob nedeljah po večerji je imel navado tako dolgo sedeti blizu ognja s kako suhoparno nabožno knjigo na mizi, da je ura sosedne cerkve odbila polnoč, na kar je šel mirno in zadovolino spat. Ta večer pa, kakor hitro je bila postelj odgrnjena, vzame svečo ter odide v svojo pisarno. Tam odpre železno omaro, izvleče iz njenega najprivatnejšega dela listino, na zavitku naslovljeno z "Dr. Jckyllov testament," ter se mračnega čela vscde, da prouči njeuo vsebino.
Testament je bil lastnoročno spisan, kajti Utterson je bil, dasi ga je zdaj, ko je bil narejen, vzel v oskrbo, pri njegovi sestavi odklonil tudi najmanjšo pomoč; do-
vijo, pa moža vidim in sem videl presneto redko. Tafce neznanstve-ne neslanosti," dodal je dokler in naenkrat škrlatrio pordel, " bi bile odtujile Damona in Pitijo."
Ta izbruhek jeze je precej bla godejno vplival na gospoda Utter-sona. "Bila sta različnih misli sa mo v kaki znanstveni točki," 4 je mislil; in ker je bil mož brez znanstvenih strasti (razun pri spi sovanju lastninskih listin), je celo dostavil:
"Ne bo nič hujšega kot to!" Pustil je svojemu prijatelju par sekund, da se zopet umiri, potem pa se približal vprašanju, radi katerega je prišel, da -ga zastavi. "Ali si kdaj naletel na nekega njegovega varovanca — nekega Hyda?" je vprašal.
"Hyda?" ponovil je Lanyon. "Ne. O njem nisem nikdar slišal, odkar pomnim."
Toliko je torej znašalo pojasnilo, ki ga je pravnik ponesel s se
ločal je ne le, da ima v slučajujboj nazaj v veliko, temno postelj
smrti Henrika Jekylla, doktorja zdravilstva, doktorja državljanskega prava, doktorja obeh prav, člana Kraljevske družbe itd., vse njegovo premoženje preiti v roke njegovega "prijatelja in dobrotnika Edwarda Hyda," ampak tudi, da naj v slučaju, da dr. Jekyll 'izgrnc ali se nerazložljivo odstrani za več kot tri koledarske mesece," omenjeni Edward Hyde stopi v omenjenega Henrika Jekvlla čevlje brez nadaljnega odlašanja in prost vsakega bremena ali obveznosti, razun izplačila par malih svotic doktorjevim služabnikom.
Ta listina je pravnika že dolgo bodla v oči. Jezila ga je kot pravnika in ljubitelja zdravih in obi-4
po kateri se je metal sem ter tja, da so male jutranje ure jele postajati velike. Bila je to noč, ki ni prinesla počitka njegovi mučeči se glavi, mučeči se v sami temi in oblegani od vprašanj.
Šest je udarila ura v zvoniku' cerkve, ki je bila prav blizu Utter-sonovega stanovanja, on pa se je še vedno ubijal s problemom. Do-,slej se je le z razumom ukvarjal z njim, zdaj pa je bila tudi njegova domišljija zaposlena, ali prav za prav usužnjena; in dočim je ležal ter se premetaval v gosti nočni temi in zastrti sobi, romala je Enfieldova povest pred njegovimi očmi v dolgi vrsti razsvetljenih slik. Zaznal je veliko polje svetilk nočnega mesta; nato po-
čajnih strani življenja, kateremu stavo hitro stopajočega človeka; je bilo vse sanjarsko nesramno.,poteni otroka, bežečega od zdrav-Doslej je netilo njegovo nevoljoj nika; potem čudno srečanje, ko
le to, ker gospoda Hyda ni poznal, zdaj pa naenkrat ravno nasprotno, ker ga je poznal. Bilo je že dovolj slabo, ko je bilo to ime le ime, o katerem ni mogel ničesar več zvedeti. Še huiše pa je bilo, ko se je isto jelo zagrinjati v grde priimke. Zdaj pa se iz teh zamotanih, negotovih megel, ki so tako dolgo slepile njegovo oko, kar naenkrat izcimi to vražje bitje.
"Mislil sem, da je bila neumnost," je rekel, ko je izpotakljivo listino polagal nazaj v omaro, "zdaj pa se bojim, da je sramota."
Pri tem je upihnil svečo, oblekel veliko suknjo ter odšel proti Gavendish Squaru, tistemu medicinskemu trgu, kjer je imel njegov prijatelj, s'avni doktor Lanyon svojo hišo in kjer je sprejemal svoje mnogobrojne bolnike. "Ako sploh kdo ve, bo to Lanyon," si je mislil.
Sluga Lanyon je Uttersona poznal, ter ga prijazno sprejel; brez vsakega nadaljnega odlašanja ga je peljal od vrat naravnost v obe-dnico, kjer je doktor Lanyon s<im sedel pri vinu. Bil je to odkritosrčen, zdrav, vesel, rdečeličen gospod s šopom prezgodaj osivelih las ter vihravega in odločnega obnašanja. Ob pogledu na Uttersone je skočil pokonci ter ga z o*u :na rokama sprejel. Ta radost, ki je bila moževa navada, je bila navidez nekoliko pretirana, a je izhajala iz pristnega občutka. Saj sta si bila stara prijatelja, stara tovariša v soli in gimnaziji, oba korenita spoštovalca samih sebe iti drug drugega in, kar ne sledi vedno, moža, ki sta se med sabo korenito zabavala.	'
Po kratkem vsakdanjem pogovoru je pravnik napeljal na pr. d-met, ki mu je tako neprijetno belil glavo.
"Mislim, Lanyon," je dejal, "da morava biti midva najstarejša prijatelja, ki ju ima Henrk Jekyll!"
"Škoda, da prijatelja nista mlajša," hehetal se je dr. Lanyon. "Ali menim pa, da sva res. In kaj zato? Njega zdaj le redkokdaj vidim."
"Tako?" pravi Utterson. "Mislil sem, da sta združena v skupnem podjetju.''
"Bila sva," glasil se je odgovor. "Toda več kot. deset let je že, odkar je Henrik Jekyll postal za me preveč domišljav. Začel je postajati čuden, čuden v glavi; in dasi se seveda še vedno zanimam zanj zaradi stare volje — kot pra-
je tista nočna zver poteptala o-,troka ter brez ozira na njegov jok nadaljevala svojo pot. Ali pa je videl sobo v bogati hiši, kjer spi njegov prijatelj, sanjajoč in smehljajoč se v svojih sanjah; poteni pa se odpro duri tiste sobe, za-stori postelje so porinjeni narazen, spanec vzdramJjen, in glej! ob njegovi strani stoji postava, kateri je bila dana moč, in celo ob tisti pozni uri mora vstati in storiti njegovo povelje. Postava v teh dveh oblikah je celo noč strašila pravnika; kadarkoli je malo zadremal, videl jo je vedno znova plaziti se še bolj kradoma skozi tihe hiše, ali pa se ogibati še hitrejše in še vedno hitrejše da, naravnost omotično skozi širše labirinte razsvetljenega mesta in ob vsakem cestnem oglu poteptati kakega otroka ter ga pustiti jokajoče-ga. Vendar pa postava ni imela nobenega obraiza, po katerem bi jo mogel spoznati; celo v njegovih sanjah ni imela nobenega o-braza, ali pa ga je imela, a takega, da mu je ostal zagonetka, ter se je zopet pred njegovimi očmi razblinil. Tako je prišlo, da se je v
pravnikovi duši pojavila ter mo-tste me spoznali?"
gočno narastla nenavadno silna, skoro nezmerna radovednost videti obraz resničnega Hyda. Ako bi ga samo enkrat mogel videti, .mislil si je, pa bi se skrivnost razjasnila in morda popolnoma razkrila , kakor je navada s skrivnostnimi stvarmi, ko se jih dobro preišče.
Morebiti bi potem razumel čudno srečo ali zasužnjenost prijateljevo (imenuj jo, kakor hočeš) in vrhtega morda še celo tiste o-supljive odredbe v oporoki. Vsekakor pa bi bil to obraz, ki bi ga bilo vredno videti: obraz človeka, ki je brez srca in usmiljenja, o-braz, kojega je treba samo poka-,zati, da vzbudi celo v srcu hladnokrvnega Enfielda čut trajnega Sovraštva.
Od onega časa je začel Utterson obiskavati vrata v že označeni trgovski ulici. Zjutraj pred uradnimi urami, opoldne, ko je bilo dovolj defta in malo časa, ponoči, ko je mesec obseval v meglo zavito mesto, pri vseh svetlobah in ob vseh samotnih in prometnih urah je bilo pravnika najti na svojem izvoljenemu mestu.
"Tega skrivnostnega Hyda moram najti na vsak način!" si je mislil.
Naposled pa je bila njegova potrpežljivost vendar le poplačana. Jiepa, tiha noč je bila; zrak leden; ceste snažne kot tlak na plesišču;
joče pravilne sveflobtae in senčne
kroge. Ob desetih, ko »o bile prodajalne zaprte, je bila stranska u-
lica prav samotna in kljub zamolklemu mrmranju Londona o-krok in okrog, jako tiha. Iz hiš so se razločno čuli domači glaso-yi na vsako stran ceste, in stopinje bližajočega se potnika so odmevale daleč naprej. Utterson tfe bil le nekaj minut na svojem mestu, ko je zaslišal čudne, lahke, Nižajoče se stopinje. Tekom svojih nočnih straž se 'je že davno privadil posebnemu učinku, s katerim stopinje posamezne osebe razločno zazvene, dasi se daleč proč izmed splošnega mestnega suma in ropota. Toda tako ostro in odločno pa njegova pozornost še nikdar ni bila vzbujena. S trdnim, važnim prepričanjem, da se mu stvar posreči, še torej umakne v uhod na dvorišče.
Stopinje so urno prihajale bližje ter naenkrat zadonele glasnejše, ko so se okrelile na koncu ulice. Pravnik, tfroč iz uhioda, je kmalu lahko videl, s kake vrste človekom ima opraviti. Bil je mal in jako priprosto oblečen, in pogled nanj je celo v tisti daljavi nekako zoperno uplival na opazovalca. On pa jo je mahal naravnost k vratom, križajoč ulico, da si prihrani časa; in, dočim je prihajal, izvlekel je iz žepa/ključ kakor kdo, ki se bliža domu.
Utterson stopi vun ter ga, ko gre mimo, potipa za ramo: "Gospod Hyde, mislim?"
Hyde odskoei prestrašen s si-čečim vdihom sape. Toda njegov stra'h je bil samo trenuten, kajti dasi v obraz prazniku ni pogledal, je odgovoril še dovolj hla-dno:
"Tako mi je ime. Kaj hočete?"
"Vidim, da greste notri," odvrne pravnik. "Jaz sem star prijatelj dr. Jekylla — Utterson iz Gaunt ulice — morali ste že slišati moje ime; in ker sem vas tako pripravno srečal, sem si mislil, da mi bodete morda dovolili vstopiti."
"Dr. Jekylla ne boste našli; je zdoma," odvrne Hyde, pihaje v ključ. Potem pa vpraša nenadoma, a še vedno s povešeno glavo: "Kako pa s*te me spoznali?"
"Na vaši strani." pravi Utterson, "ali mi bodete storili uslu-go?"
"Z veseljem," odvrne oni. — "Kaj pa bo?"
"Mi bodete li dovolili, da vam pogledam v obraz?" vpraša pravnik.	,
Hyde se malo obotavlja, potem pa, kakor da bi se bil naenkrat nečesa domislil se kljubovalno obrne in dvojica zre par sekund precej ostro drug v drugega.
"Zdaj vas bodeni zopet spoznal" pravi Utterson "Utegne prav priti." ,
,"Da" odvrne Hyde, "prav je, da sva se srečala; in a propos naj vam dam svoj naslov." In poda mu številko neke ceste v Soho.
"Moj Bog!" misli si Utterson, "ali je mogoče, da bi bil tudi on mislil na oporoko?" Toda ohrani si svoje občutke zase in samo nekaj za mrmra v zahvalo za naslov.
risa- 0 mogle razložiti doslej neznane-
ga gnusa, studa in strahu, s katerim ig* je Utterson motril. "Biti mora nekaj drugega," pravi Ut-.terso« negotovo. "Je nekaj več za tem, samo ko bi se mogel domisliti, kaj? Bog me varuj, možak se mi res skoro ne zdi človek 1 Ne-Jtaj podzemeljskega, naj rečemo? ali pa bi mogla biti ona stara dr. Fellova zgodba? ali pa je le odsvit gnile duše; ki tako puhti ekozi svoj prsteni obod ter ga pretvarja? Mislim, da zadtaje kajti — o irioj ubogi Hinko Jekyll! če sem še kdaj na kakem obrazu čital satanov podpis, sem ga čutal na obrazu tvojega novega prijatelja."'
Za oglom naše stranske ulice stoji trg starih, čednih hiš, kiso pa zdaj večinoma mnogo izgubile aia svoji prejšnji imenitnosti ter so po nadstropjih in sobah oddane vsakovrstnim ljudem: zemlje-vidorezscem, stavbenikom, zakonitim notarjem in agentom dvom-jivih podjetji. Toda ena hiša, druga od ogla, pa je še vedno ce-a zasedena. Videti je jako premožna in udobna, dasi je zdaj, iz-vzeniši linice v vratih, popolnoma zavita v temo. Ob teh vratih se Utterson ustavi in potrka. Odpreti mu pride lepo oblečen, postaran sluga.
"Ali je doktor Jekyll doma, 'oole?" vpraša pravnik.
Bom pogledal, gospod Utterson," pravi Poole in med tem ko govori, pelje obiskovalca v veli-
spod Hyde, ako bi se ga študiralo," si misli, "mora imeti svoje posebne skrivnosti — črne skrivnosti, sodeč po njegovi zunanjosti — skrivnosti, v primeri s ka terirtii bi bfle Jek^lovc najhujše kakor solnčni dan. Stvari se pa nadaljevati ne morejo, kakor so. Mraz me preleti, če pomislim, da ta stvar kot tat krade k Hin-kovi postelji. Ubogi Hinko kako odramljenje! In kako nevarno 1 Kajti, če ta Hyde sumi, da oporoka obstoja, lahko postane nestrpen da podeduje. Da, moram u-preti svojo ramo ob kolo — ako mi bo Jekyll le pustil — samo a-ko mi bo Jekyll pustil," je dodal. Kajti jasno ko beli dan je videl pred svojimi očmi tiste čudne odredbe v oporoki.
III
DR. JEKYLL JE ČISTO RAVNODUŠEN.
Kakor nalašč je štirinajst dni pozneje priredil doktor kakim petim ali šetstim starim znancem, ki so vsi bili razumni, ugledni možje in vsi poznavalci dobrega •vina, eno svojih zabavnih večerij, in gospod Utterson je poskrbel, da je zaostal ko so drugi odšli. To ni bilo nič novega, kajti prigodilo se je že neštetokrat. Kjer je bil namreč Utterson čislan, bil je zelo čislan. Resnega pravnika so gostitelji radi pridržavali, ko so bili veseljaki in žlabudrači že na pragu; v njegovi skromni družbi so radi mialo posedeli, da si po
nocoj pa ga je izpreletavala groza; Hydov obraz mu je težil spomin; gnusilo in gabilo se mu je veselo nasmeje in reče: Življenje (kar se mu je le redko- "Ubogi moj Utterson, s tem kdaj pripetilo) ;in v tej duševni klientom pa res nimaš sreče. V ta-pobitosti se mu je zdelo, da v pla-j ki stiski, kakor si bil ti vsled mo->polajočeni žaru ognja po izlikanih je oporoke nisem še nikdar niko-omarah in v nemirno se gibajoči1 gar videl — razun ako je bil tisti senci na strehi čita nekako gro- zakrknjeni pedant Lanyon ob mo-
Kdaj pa," pravi oni, "kako
"Po popisu," je bil odgovor.
"Čigavem popisu?"
"Imava skupne prijatelje," pravi Uterson.
"Skupne prijatelje?" odzove se Hyde nekoliko faripavo. "Koga pa?"
"Jekyl'la, na primer," pravi pravnik.
"On vam pa še ni povedal," pravi Hyde jezno. "Nisem mislil, da bi vi lagali."
"Pojdite," pravi Utterson, "to ni primeren jezik."
Oni pa se glasno in divje zahro-hota. naslednji trenutek pa z iz-vanredno urnostjo odklene vrata in izgine v hišo.
Pravnik, ko ga je Hyde zapustil, še nekaj časa postoji, prava slika nemira. Potem pa počasi stopa gori na cesto in pri tem obstaja na vsak korak ali dva ter si polaga roko na čelo kakor človek v veliki duševni negotovosti. Zagonetka, katero je spotoma tako pretresoval, je bila ena tiste vrste, ki so redko kdaj rešene. ,Hyde je bil bled in pritlikav; zdel se je pokvekast, a brez vsake dopovedljive spačenosti; imel je neprijeten nasmohlaj; obnašal se je proti pravniku z nekako čudno mešanico boječnosti in predrznostjo, in govoril je s hripavim, zamtolklim in nekako porušenim glasom; vse te točke so bile zoper njega, ali niti vse skupaj ni-
ko, nizko, udobno sobano potla- dragem in napornem veselju kano s kamenitimi ploščami, z dra- streznijo možgane v moževem bo
gocenimi hrastovimi omarami o-preraljeno in reto (kakor v hišah na deželi) od svetlega, odprtega ognja.
"Bodete li tukaj pri ognju počakali, gospod ali pa vam napravim luč v obednici?"
gateni molku in se privadijo na samoto. Temu pravilu dr. Jekyll ni bil nikaka izjema; in ko je zdaj (sedel na nasprotni strani ognja — velik, postaven, gladko obrit mož petdesetih let morda nekoliko grzdavega obnašanja a vseka-
"Tukaj, hvala!" reče pravnik|ko zmožen in dobrega srca ter se promakne bližje in nasloni'bral si mu lahko iz očij, da goji
na visoki ognjebran. Ta sobana, v kateri je bil zdaj puščen, je bila njegovemu prijatelju, doktorju nad vse draga; pa tudi Utterson
do gospoda Uttersona odkritosrčno in gorko ljubezen.
"Često sem želel s teboj govoriti, Jekyll," začne zadnji. "Spo-
sam je rad govoril o nji kot naj- minjaš se tiste svoje oporoke?" prijetnejši sobi v Londonu. Ali' Natančen opazovalec bi bil la-
hko izprevidel da je ta predmet doktorju zopern! vendar pa se
žnjo. Hrani ga je bilo, ker se je tako oddahnil, ko mu je v kratkem prišel Poole nazaj naznanit, da dr. Jekylla ni doma.
"Videl sem, da je gospod Hyde prišel notri skozi stare paralni-čnc duri, Poole," reče. "Ali je to prav, kadar je dr. Jekyll z doma?"
"Čisto prav, gospod Utterson,
odvrne sluga. "Gospod Ilyde i-ma ključ."
"Videti je, da vaš gospod pre-icej zaupa onemu mlademu možu, Poole," povzame oni zamišljeno.
"Da, gospod, res", pravi Poole. "Nam je ysein zapovedal da ga moramo ubogati."
"Mislim, dal gospod llyxla še nisem nikdar srečal" vpraša Utterson.
"Kajpada ne, gospod. Saj nikdar tu ne večerja," odvrne sluga. "Pa ga tudi mi le prav redko vidimo v tem koncu hiše; prihaja in odhaja večinoma le skozi laboratorij."
"Pa lahko noč, Poole."
"Lahko noč, gospod Utterson."
Z jako težkim srcem se pravnik poda domov. "Ubogi Hinko Jc-kill", si je mislil, "bojim se, da je v nevarnih vodab! Bil je noro-glav ko je bil mlad, — dolgo jc že tega— ali časa postava boižja nikjer ne omejuje. Da, to je, kar je; duh kakega starega greha, rak kake prikrite sramote, "pedc elaudo" prihajajoča bojazen, ko je bil spomin ze davno pozabil in samoljubje odpustilo napako." In prestrašen ob tej misli preu-darja pravnik nekaj časa svojo lastno preteklost, stikaje po vseh ,kotih svojega spomina, da bi se fnorda kaka stara skrivna pregreha nenadoma kje ne prikazala na dan. Njegova preteklost je bila skoro brez graje; malo ljudi bi moglo brez manjšega strahu citati zapiske svojega življenja. Vendar pa je tudi on storil mnogo slabih stvari, za katere mu je bilo zdaj britko žal; ob enem pa se je. spomnil tudi mnogih dejanj, katere je malodane storil, a se jih vendar ognil, vsled česar se je #daj čutil srečnega in Bogu hvaležnega. Potem pa se mu pri povra-tku k prejšnjemu predmetu posveti nova iskrica upanja. "Ta go-
jih, kakor je on rekel, znanstvenih herezijah. O vem, da je dober človek, ni ti treba čela guban-čiti! — izvrsten človek in jaz u-pam, da ga še večkrat vidim; ali zakrknjen pedant pa kljub vsemu temu neveden meketajoč pedant! Bolj kot Lanyon me ni še nikdar razočaral noben čiovek."
"Znano ti je, da ga jaz nisem nikdar odobraval," nadaljuje Utterson neusmiljeno preziraje ta predmet.
"Moje oporoke?*Da, gotovo, to vem," pravi doktor nekoliko o-s*tro. "Saj si mi že to povedal."
"No, in zopet ti povem," nadaljnje pravnik. "Poučil sem se nekoliko o mladem Hydu".
Veliki lepi obraz dr. Jekylla o-bledi prav do ustnic in okrog očij se prikažeta črna kolobarja. "O tem ne maram več slišati," pravi. "To je zadeva, o kateri sva se, mislil sem, dogovorila, da jo pustiva pri miru."
"A kar sem slišal, je bilo ostudno, pravi Utterson.
"Nič ne de. Ti ne razumeš mojega položaja," odvrne zdravnik z neko gotovo nedoslednostjo v o-bnašanju. "Jaz sem v velikih škri-tpcih, Utterson; moj položaj je jako čuden — jako čuden. To je ena izmed tistih zadev, ki se z govorjenjem ne dajo izboljšati."
"Jekyll," pravi Utterson, "mene poznaš: mož sem, na katerega se smeš zanesti. Zaupno torej s stvarjo na dan in jaz prav nič ne dvomim, da te rešim iz zagate!"
"Dobri moj Utterson," reče doktor, to je prav lepo od tebe, to je naravnost lepo od tebe, in ne morem najti besed, da se ti zahvalim. Docela ti verjamem; zaupal bi tebi prej kot katerikoli živi duši, da, prej kot samemu sebi, ako bi le mogel izbirati. Ali stvar pa res ni taka, kakor si jo ti predstavljaš ; ni tako huda ne. In »samo, da umirim tvoje dobre srce, ti povem eno reč: tisti trenutek, ko hočem, se Hyda lahko iznebim. Na to ti podani svojo roko. Zahvaljujem te zopet in zopet. Dodal pa bora le še eno besedico, Utterson, katere mi, sem prepričan, ne boš zameril: To je privatna zadeva in prosim te, pusti jo zaspati. "
Utterson se nekoliko zamisli zroč v ogenj.
"Prav nič ne dvomim, da imaš popolnoma prav," reče naposled in vstane.
"No, pa ker sva se že dotaknila te stvari, in upam, da zadnjikrat," nadaljuje doktor, "ostane le še neka točka, katero bi rad videl da razumeš. Jaz se prav zelo zanimam za ubogega Hyda. Vem, da si ga videl; sam mi je o tem pravil; in bojim se, da je bil neolikan. A jaz se zares močno, prav močno zanimam za onega mladeniča; in če jaz preminem. Utterson, bi rad, da mi obljubiš, da bodeš potrpel z njim ter mu izposloval njegove pravice. Mislim, da bi, če bi vse vedel. Veliko breme bi bilo z moje duše, ako bi mi obljubil."
"Ne morem se iiliniti, da bi ga kdaj rad imel," reče pravnik.
"Tega tudi ne prosim," moleduje Jekyll, ter mu položi roko na ramo; "prosim samo pravice; prosim te samo, da mu pomagaš zaradi mene, ko me ne bo več tu." Utterson otožno vzdih ne. "Naj bo," pravi, "obljubljam."
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnini srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dveh mesecih bole-hanja.'dne 16. junija t. 1. za večno zaspal moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
ANTON OPLOTNIK.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dva mala otročička; eden je star dve leti, drugi pa (sedem mesecev — in dva brata.
•Nepozabni ranjki je bil star 35 let; bil je zelo mirnega in prijaznega značaja, doma iz Reke • pri St. iPavlu pri Preboldu v Savinjski dolini na Spodnjem Štajer -skem. V Ameriki je bival 14 let.
Tem potoni se zahvaljujem društvu sv. Roka št. <132, K. S. K. J. in društvu sv. Barbare postaja št. 37, spadajoče v Forest City, Pa., in zadružni prodajalni v Ringo, Kans., koje član je bil tudi ranjki — za darovane venc<*in ves drugi trud. Zahvaljujem se bratoma ranjkega ter vsem onim ki so mu podarili vence v zadnji pozdrav. Prisrčna hvala vsem, ki so mi stali na strani v moji (največji žalosti in nesreči, ter ranjkega spre-mfili k večnemu počitku. Priporočam ga vsem v blag spomin in molitev. Naj mu bo lahka tuja žemljica ! #Na zopetno svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Marija Oplotnik, soproga. Marija in Frančiška, otroci. Matevž in Luka, brata.
Ringo, Kans., 13. julija 1917.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim sreem naznanjam prijateljem in znancem, žalostno vest, da mi je po dolgi in mučni bolezni za jetiko, previden s svetimi zakramenti za umirajoč dne 19. junija v Gospodu mirno zaspal moj ljubljeni mož, oziroma oee dveh nedoraslih otrok g.
Jožef Simončič.
Tukaj zapušča mene žalujočo ženo in dva sina; v starem kraju pa očeta in mater in štiri brate in dve sestre. Pokojnik je bil rojen v vasi Hotemež, P. Radeče pri Zidanem mostu Kranjsko. V Ameriki je bival 4 leta ter je v starosti 30 let moral zapustiti nas in ta svet. Dolžnost me veže, da se lepo zahvaljujem društvu sv. Jožefa, ki ga je tako lepo spremilo k zadnjemu počitku. In zahvalim se tudi slavni K. S. K. J. in društvu Marija Majnika šl. 154, Peoria, 1!). za tako hitro izplačano mi podporo. Zahvalim se pa tudi vsem onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Tebi pa ljubljeni moz naj bo lahka tuja žemljica it. večna luč naj ti sveti!
Žalujoči ostali:
Johanna Simončič, žena.
Leo in Viljem, otroci. Joliet, III., 19. junija 1917.
_ ---
5 IMENIK KRAJEVNIH l DRUŠTEV K. S. K. J.
L DrnštTO sr. Stefan*, Chicago, HI.
—	Predsednik Martin Senica, 2020. W. 23rd St. Tajnik Math. Grill, 2317 So. greli St. Zastopnik Anton Grego-rich, 2112 W. 23rd St. Bedna seja se vrši vsako prvo soboto v meseca ▼ Slovenski cerkveni dvorani.v.
2. Društvo sr. Jožefa, Jollet, m. — Predsednik Anton Golobich, 211 Jackson St. Tajnik John Vidmar, 1112 N. Broadway St. Zastopnik John A. Te-iak, 1012 N. Chicago St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari Soli.
5.	Društvo sv. Jurja, Jollet, HI. —
Predsednik Martin Konda, 206 Jackson St. Tajnik Joseph Panian, 1001 N. Chicago Str. Zastopnik Anton Neman ich, star., 1002& N. Chicago St.
—	Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani,
4. Društvo sr. Cirila In Metoda, Tower, Minn. — Predsednik Frank Bchweiger, box 835, Soudan, Minn. — Tajnik Joseph Erčull, box 1203 Soudan, Minn. Zastopnik George Nemanieh, box 741, Soudan, Minn. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn.
6.	Društvo sr. Družine, La Salle, 111. Predsednik John Tomše, 118—4th St. Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo ? mesecu v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo.
—	Predsednik John Germ, 316 Palm St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 539 Stanton Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sr. Cirila ln Metoda, Jollet, HL — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bu-lar, 706 N. Brodaway St. Zastopnik Martin Kambič, 1204 Cora St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli.	<
10.	DrnštTO st. Roka, Clinton, Iowa.
—	Predsednik John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo st. Janeza Krstnlka, Aurora, 111. — Predsednik Frank Gorenc, R. F. D. 3 box 184. Tajnik Anton Kranjec, R.'P. No. 1. box 223 Aurora Ave. Zustopnik Martin Zelenšek, 54 Forest Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, Forest City, Pa Tajnik Frank Telban, box 300. Zastopnik John Telban, Forest City, 1'a. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mastni dvorani.
13.	DruštTO st. Janeza Krstnlka, BI-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-hija, box 292. Tajnik Math. Tomec, box 414. Zastopnik Jacob Kariš, box 68. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v finski dvorani.
14.	Društvo st. Janeza Krst., Butte, Mont. — .Predsednik Anton Terpin, 1801 So. Montana St. Tajnik Anton Papesh, 423 Watson Ave. Zastopnik Karl Prelesnik, 511 Wateon Ave. Redna seja se vrši vsako 2. in 4 sredo v dvorani cerkve "Holy Savior."
15.	DruštTO st. Boka, Allegheny, Pa. — Predsednik George Flajnik, 5159 Carrol St. Tajnik Math Malieh, 1213 Springgarden Ave. Zastopnik Math. Klari«-, 832 J]. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo st. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik Math. Kostainšek, 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija* novič, 315 Chestnut St. I^edna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17.	.DruštTO Marije Pomagaj, Jenny Lind, Ark. — Predsednik Anton Pajik, box 63. Tajnik John Eržen, box 47. Zastopnik Mihael PauČnik, box 82. — Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani.
20.	DruštTO st. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. — Predsednik Marko Ru-ppe, 144 Luxmore St. Tajnik Mike Movrin, 213 Bondy Str. Zastopnik P. Mukavetz, 207 Boundy St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21.	DrnštTO st. Jožefa, Federal. 7a.
Predsednik John Vertačnik, box 181 Bridgeville, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	DruštTO sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnik Frank Gregorčič, R. F. P. 2, box 11%. Redna seja se vrši vsako drugo pedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.
24.	Društvo st. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik Joe Caption, box 350. Tajuik Frank Kržič, box 16. W. Blocton, Ala. Zastopnik Frank Kržič, box 16. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Joe Avbel.
25.	Društvo sv. Vida, Clereland, O.
—	Predsednik John Zulich, 1165 Norr wood Rd. Tajnik Joseph Ruse, 6619 Bonna Ave., N E. Zastopnik Jfernej Knaus, 1052 E". 62nd Str. N. E. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo ▼ Knausovi dvorani.
29.	DruštTO st. Frančiška Sal., Jollet, HL — Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory St. Tajnik John Lekan, 406 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 1005 N. Chicago Str. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šolski dvorani.
30.	DrnštTO st. Petra, Calumet, Mich.
—	Predsednik Mihael Majerle, 7. Chestnut St. Tam loc. Tajnik Paul K. Ma-dronich, 16 Walnut St Zastopnik Paul K. Madronich, 16 Walnut Street. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
32.	DrnštTO "Jezus Dobri Pastir," Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Pašieh, R R. 1., Enumclaw, Wash. Tajnik Joseph Malneritch, R. R. No. 1, box 70. Zastopnik Joseph Malneritch, R. B. No. 1, box 70. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v društveni dvorani.
33.	DruštTO "Marije Derlce", Pittsburgh, Pa. Predsednik Peter Balkovee, 5106 Dresden Alley. Tajnik John Fi-lipč? ""i Carnegie Street. Zastopnik Josip Pavlakovič, 54 Low Road, Sharpe-
butg, Pa. Bedna seja m Trši vsako prvo nedeljo t K S. Domu, 57. Str. 3«. Druitro sr.Petra in PaTla, Kan-City, Kans. — Predsednik - Peter
Majerle, 322 Aan Atc. Tajnik Peter Majerle, 415 N. 5th Str. Zastofmik J. Bižal. 416 N. 5. St. Bedna meseč. seja se v rži vsako prTo nedeljo t Slovenski
dvorani, 515 Ohio Ave.
39.	DruštTO sr. Jotofa, Biggs, lows.
—	Predsednik Anton Fir, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Tajnik Joseph Luke-
žič, B. D. No. 2. Charlotte, lows. Zastopnik John SkaUa, B. D No. 2. Del-mar, Iowa. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa.
40.	DrultTo st. Barbare, Hlhbinf, Minn. — Predsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 —3rd Ave. Zastopnik Peter Sterk, 302—3rd Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani.
41.	DruštTO sr. Joiefs Pittsburgh,
Pa. — Predsednik John Jevnlkar, 5411
Camel i a Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St. Zastopnik Josef Lokar, 4821 Hatfield Str. Redna mesefina seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. S. Domu.
42.	Društvo sr. Alojzija, Bteelton,
Pa. — Predsednik Marko Kofalt, 840 So. Second St. Tajnik Anton Malesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 So. Second Street. Redna meseč. seja se vrši vsaki tretji četrtek v druž-tveni dvorani.
43.	DruštTO st. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Redna meseč. seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani.
44.	DrnštTO st. Florjana, So. Chicago, HI. Predsednik Math Pirnar, 9605 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani na 94 85 Ewing Ave.
45.	DruštTO sr. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Frank Sašek, P. O. box 45. Zastopnik Joseph Lozar, L. box 36 Redna mesečna seja se vrši vsakega 14 in 18 dne v mesecu.
46.	Društvo st. Frančiška Seraf., New Tork. — Predsednik Joseph Rems, 2327 Putnam ave., Ridgewood, N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th St. Zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5th St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v O: Koenig dvorani.
47.	DrnštTO sr. Alojzija, Chicago, HI.
—	Predsednik Raimund Maraz, 1804 W. 13th St. Tajnik John Wukshinich, 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	DrnštTO Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik George Wese-lich, 5222 Keystone Str. Tajnik Joseph L. Bahorich, 5114 Natrona Alley. Zastopnik Frank Rogina. 36—48th 8t.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
50.	DruštTO Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave. Tajnik Fr. Trempuš, 4628 Hatfield St. Zastopnik Jurij Greguraš, 5164 Butler St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
51.	DruštTO st. Petra in Pafla, Iron Mountain, Mich — Predsednik Frank Staniša, 505 Blaine St. Tajnik Nicholas Paljuk, 1106 Vulcan St. Zastopnik A-lois Berce, 508 E. Smith St. — Redna mčseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
52.	DrnštTO sr. Alojsija, Indianapolis,
Ind. — Predsednik Frank Stanič, 912 N. Arnalda Ave. Tajnik Frank Sobo-tin, 721 Ketcham St. Zastopnik Jacob Stergar, 768 N. Warman Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
53.	DrnštTO st. Jožefa, Waukegan,
HI. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, 111. Tajnik John Petkoviek, 1020 Sheridan Bd.,
N. Chicago, HI. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, HI. Bodaa meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo
v Slanovi dvorani.
54.	DruštTO sv. Srca Jezusovega« Chisholm, Mlnn. — Predsednik Anton O. Mehle, 321 W. Elm Str. Tajnik M. Zallar, 126 W. Spruce Street. Zastopnik Ft, First st , 124 W. Hemlock St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob dveh pop. v John čumpatovi dvorani.
55.	DruštTO st. Jožefa, Crested Butte,
Colo. — Predsednik John Volk, L. box 86. Tajnik Math. Skala, L. box 91. ZastopnikMath Skala, L. box 91. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani.
56.	DruštTO st. Jožefa, LeadTille, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zaetopnik Anton Novk, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v mesecu na 527 Elm St.
57.	DrnštTO sr. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zaetopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Bedna meeeč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave.
58.	DruštTO sr. Jožefa, Haser, Pa. —■ Predsednik Boštijan Dolenc, B. F. D. 2, Box 110, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, R. F. D. 2, Box 110, Irwin, Pa. Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box 133, Irwin, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
59.	DruštTO st. Cirila in Metoda, E-veleth, Mlnn. — Predsednik Rafael Zu-
fanc, 520 Douglas Ave. Tajmik Frank eterlin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 A^ams Av. Redna meeeč seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani.
60.	DruštTO st. Janeza Krst., Weno-na, HL — Preds. Jak. Pirman, box 74, Wen ona, 111. Tajnik Frank Bezovisk, box 76. Zastopnik Karol Bi znaki, box 198 — Bedna mesečna seja se vrši vsako 'prvo soboto v mesecu v dvorani cerkve sv. Petra.
61.	DrnštTO Vit. st. Mihaela, Youngs-town, OMo. — Predsednik Mihael Pavlakovič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik: John Jerman, box 241. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani.
62.	Drnštvo st. Petra in Parla, Bradley, HL — Predsednik George Kral, box 89 Bradley, 111. Tajnik Louie Ster-bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 22. — Bedna meeečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Woodmanski dvorani. •
25. JULUA 1917.
B. 82 St. S. B. Talni k John ftustarii*, 7718 Issler Ct. S. E. Zsstopnik Frank Jerneji«, 3550 E. 81. St. S. E. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani, 3611 E. 81 St.
64. Društro sr. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Kolakovič, 58 Chas man Ave. Tajnik John ftkoff, 13 Gan-ster St. Zastopnik Filip Wranich, 28 B B. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 llridgeSt.
66.	Drnitro sr. Janes* Et, Milwaukee, Wis. — Predsettnik Frank Fran-ČiČ, 318 So. Pierce St. Tajnik John Mo-&nik, 511 Park St. Zastopnik Joe Win-dišman, 483 Virginia St. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani g. JY Benda, 479 National Ave.
67.	Drnitro st. Nikolaji, Steelton, Pa. — Predsednik M. Matjasieh, 556 So. 3rd St. Tajnik M. Matjasieh, 556 So. 3rd 81. Zastopnik Joseph Kombich, 542 So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani sv.
Al.
68.	Drnitro sr. Barbare, Manor, P*.
—	Predsednik Jos. Boltič, box 8, Madi son, Pa. Tajnik John Terbots, box 276, Manor, Pa Zastopnik Frank Raspotnik, box 138 Moreland City, Pa. Redna seje se vrši vsako prvo nedeljo v Ma nor, Pa.
69.	Društro sr. Joiefa, Great Falls, Mont — Predsednik Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Nikolaj Hren, 1903 N. 8th Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društro sr. Srca Jesnsorega, St. Louis, Mo. — Predsednik Ignatz Har-tman, 1729 De Kalb St. Taj. J. Mihelčič 2842 8o. 7th St. Zastopnik Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave,
71.	Društro sr. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pušič, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih.
72.	Društro sv. Antona Pad., Ely,
Minn. — Predsednik Jernej Janezich, box 398. Tajnik Joseph Pirnat, box 581. Zastopnik Fr. Veranth, box 154. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Virantovi dvorani.
73.	Društro sr. Jurja, Toluca, HL
—	Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik Matija Pavletich, box 238. Zastopnik St. Polich, box 550. — Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu v prostorih St. Policha.
74.	Društro sr. Barbare Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield 111.
—	Tajnik John Kulavic, 1916 E. Stuart St. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro Str. —Redna seja se vrši vsako drugo nodeljo v Slovenski dvorani.
75. Društro Vit. sr. Matina, La Salle,
HL — Predsednik Frank Mali, 28 La Harpe St. Tajnik Mat. Urbanija, 1308 —3. St. Zastopnik Fr. Gergovich, 835 Crossat St. Radna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Narodnem Domu.
77.	Društro Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. — Predsednik John Pun gerchar, P. O. Tajnik John Osolin, box 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552 — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	DruštTO Marije Pomagaj, Chicago, HL — Predsednica Marija Jor-ga, 1703 W. 21. Place. Tajnica Mary Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društro Marije Pom., Waukegan, HL — Predsednik Anton Turk, 1016 Lenox St. N. Chicago. Tajnik John Zalar, 1021 Sheridan Rd., N. Chicago, 111. Zastopnik Anton Varšek, 1432 So. Park Ave., Waukegan, 111. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanatovi dvorani.
80.	Društro Marije Cist Spoč., So. CMcago, HI. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave Tajnica Marija Jaryszak, 3507 E. 9a St. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani.
81.	Drnštro Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4821 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Math Lomšek, R. R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2/ Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spehar-jevi dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. — Predsednik, Ju-raj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Tajnik Ljudevit Pintar, box 447, Painesdale, Mich. Zastoipnik A. Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani.
85.	Društvo M. čist. Spoč., Lorain, O.
Predsednica Antonia Perovšek, 1688 E. 31. St. Tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33rd St Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 29th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.—Predsednica M ar v Kar-shishnik, 627 N. Front St. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sr. Antona Pador. Jollet, I1L — Predsednik Math Judnich, 1125 Hickory St. Tajnik Math Vidmar, 205 Moran St. Zastopnik Anton Ko-čevar, 913 Bluff St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani.
88.	Društro sr. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Pamijan, box 77. Cooper City, Mich. Zastopnik Joseph N. Rozich, P. O. box 287 Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich.
89.	Društro sr. Petra in Parla, Et-
Pa. — Predsednik Mato Belavič, 46 Bridge St. Tajnik John KuliŠifi, 376 Butler St. Zastopnik Peter Lade-šič, 17 Freeport St.—Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa.
90.	Društro sr. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der-gauc, 5116 So. 22 St, Tajnik Frsnk
e, 2201 Msdison 8t. Zastopnik , - G«dun, 421g 8o> 27th St. — Rodsa meseč. seja se vrii vsako tretjo nedeljo v Schlits dvorani.
?1. Druitro sr. Petra ln Parla, Ban-p». — Predsednik Peter Starešinič
13 Orchard AL Tajnik Geo Kroteč, 127 —2 St. Bankin, Pa. Zast. Frank Habič, 32J~Ave., Bankin, Pa. Redna me-wč. seja se vrši vssko drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani.
»2. Drnitro sr. Barbar«, Pittsburgh,
P». — Predsednica Bozalia Brozanič, 107 44th St. Tajnica Maria Novogradac 4820 Harrison St. Zastopnica Maria Ko
stelac, 4937 Hatfield St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa.
93.	Drnitro Friderik Baraga, Chisholm, Mlnn, — Predsednik Louis Baraga, 326 W. Poplar St. Tajnik Peter 8taudohar, 203 Central Ave. Zastopnik Math. Knaus, 216 W. Oak St. Redna meseč. seja so vrši vsako nedeljo v T Kovačevi dvorani.
94.	Društvo Marije Zdrar;* Bolni-kov, Sublet, Wyo. — Predsednik Martin Hribernik, box 61. Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Alois O
rešnik, box 192. — Redna meseč. seja bo vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani.
95.	Društro sr. Alojzija, Broughton,
P*« — Predsednik Frank Morauc box 237. — Tajnik Antoh Ipavec, box 1123. Zastopnik Jacob Brule, box 197.
Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv, dvorani sv. Barbare.
•	96. Druitro st. Barbare, Xaylor, Pa.
Predsednik Frank Kodrich, Seminole, Pa. Tajnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa, Zastopnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvoranu
97.	Druitro st. Sarbare, Mt. Ollre,
111. — Predsednik Frank Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Zastopnik John M. Knes, box 197 Mt. Olive, 111. Redna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali.
98.	Društro sr. Treh Kralj st, Rockdale, IIL — Predsednik Anton Oberstar, 400 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedec, 203 Davis ave. Zastopnik Josef Kuhar 404 Moen Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Ma-vričevi dvorani.
100.	Društvo sr. Jurija, Sunny 81de, Utah. — Predsednik Anton Težak, box 35. Tajnik Anton Težak, box 35. Zastopnik Anton Nemanich, box 148. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v kompanijski dvorani.
101.	Društro sr. Cirila ln Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik John Leš-njak, 906 E. 34 St. Tajnik Frank Ja-nežič, 1685 E. 31. St. Zastopnik Al. Balant, 1777 E. 29. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
103.	Druitro sr. Joiefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Math Bekula, 48th Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis Se-kula, 465—52. Ave., West All is, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v cerkv. dvorani.
104.	Druitro Mar. Cist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 'Taylor Ave. Tajniea Julija Kraševec,
2:itf Eiler Ave. Zastopnica Josefa Ko-•evar, 1206 BeTwind Ave. Redna me-eč. seja se vrši vsakega 15. dne v me-šecu v M. Luksetič dvorani.
-	105. DruštTO sr. Ane, New York, N. fY. — Predsednica Fanny Keršmanc,
435 E. 15. St. New York. Tajnica Ivana Subelj, 59 St. Mark Place, New York. Zastopnica Josephine Kerč, 424 E. 9th St.," New York. — Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani.
108. DruštTO sr. Oenorefe, Jollet, HI. — Predsednica Maria detina, 1011 N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnik, 105 Indiana St. Zastopnica Elizabeth Grayhack, 1012 N. Broadway St.—Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Šolski dvorani.
•	109. Druitro sr. Družine Alliqulppa, Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, L. <box 71. Tajnik A. Habich, box 154. Zastopnik Jac. Grželj, box 182. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
110.	Druitro sr. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Jakob C ase rman, 519 —8th St. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. Zastopnik Joseph Pod-pečnik, box 225. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Fr. Ber-toncelnovih prostorih.
111.	Društro st. 8rca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica Antonia Rataj, 513 First St. Zastopnica J era Podpečnik, box 225. — Redna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo pri sosestri Jeri Lekšan.
112.	Društro sr. Jožefa, Ely, Mlnn.
—	Predsednik Matevž Zgonc, box 423. Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastopnik Paul Bukovebz, box 462. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi.
113.	Društvo sr. Boka, Denver, Colo. t- Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ledne na 4481 Logan St.
114.	Drnitro Marije Milost. Polne, Steelton, Pa.—Predsednica Bara Kam-bič, 542 So. 3rd St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Stelton, Pa. Zastopnica Mary Stara-šinič, 764 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
115.	Društro sv. Veronike, Kansas City, Kans. — Predsednica Maria Mile, 415 Ann Avenue. — Tajnica Mary Maurin, 449 Ferry 8t. Zastopnica Katy Majerle, 415 N. 5. St.—Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani.
118. Društvo sr. Parla, Little Falls,
N. Y. — Predsednik Anton Dobrovolc, 4 So. William St. Tajnik Jakob Terček, 9 Danube Street. Zastopnik Frank Gre-gorka, 38 Douglas St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley 8t.
11». DruštTO Marije Pom., Bock-
dale, HL — Predsednica Marija Lozar, 222 Midland av. Tajnica Lucija Rib-nikar, 314 Moen Ave. Zastopnica Kristina Kržič, 820 Meen av.—Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120. Društvo sr. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Paulina Osolin, box 492. Tajnica Mary Spec, box 611. Zastopnica Fany Busman, box 558. Rddna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani.
121. Druitro Marije Pom, Utile Falls, Y. — Predsednica Marv AlBreeht, 1 German Str. Tajnica Jennie Skof, 44 Danube St. Zastopnica Mary Griel, 9 Danube St.—Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 8eeley Bt.
182. Druitro sr. Joiefa Bock Springs, Wyo. — Predsednik Materi Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevi Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu.
123. Društro sr. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Maria Hoge, R. F.
D.	2, box 11%. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Ana Hočevar, R. F. D. 2, box 78%.— Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio.
126.	Druitro sr. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Peter Jenčič, box 55. Tajnik Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kansas. — Zastopnik Peter Benda, box 328, West Mineral, Kans.— Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedMio v P. Russel dvorani.
127.	DruštTO sr. Ane, Waukegan, m.
—	Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., N Chicago, 111. Tajnica Mary Svetlich, 1718 8. Park Av. N. Chicago, 111. Zastop. Jera Opeka, 26 Lenox ave.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani.
128.	Društvo sr. Barbare, Etna, Pa.
—	Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff, 13 Gan-ster St. Zastopnica Johtnna Skoff 13 Ganster 8t. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani v Benett, Pa.
129.	Drnitro Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Helena Ostronich, 2524 Bo. 12 St. — Tajnica Katy Petrašič, 5437 So. 21. 8t. — Zastopnica Antonia Jakšič, 3805 So. 23rd St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 5637 So. 23rd St.
130.	Druitro sr. Parla, DeKalb, HL —Predsednik Paul Koshir, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St.
131.	Društvo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R
—	Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v S. D. D. dvorani.
132.	DruštTO sr. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik. Frank Zraony, B. 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Ignac Schluge, box 47, Bingo, Kans.—Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijeki dvorani.
133.	Društro sr. Ime Marije, Iron-wood. Mich. — Predsednica Ana Kac-rnarčik, 215 S. W. St. — Tajnica Ana Perich, 105 Kenedy St. — Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry St.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani.
134.	Društvo sr. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Marija Savinjek, 944 Haugh St. Tajnica Antonia Kos, 702 Holmes ave. Zastopnica Ana Trau-nar, 2919 West Tenth St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani.
135.	Društro sr. Cir. in Metn Gilbert, Mlnn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani.
136.	Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Za stopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, LaSalle, HL—
Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani.
140.	Društvo sr. Rosalije, Springfield, I1L — Predsednica Marija Mlakar 1848 Renfro St.Tajnica Alojzia Kuinik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Roza Ku lovič, 1916 E. Stuart St. — Redna me seč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli.
143.	Društvo sv. Janeza Krst., Jollet, HI. — Predsednik Joseph Grill 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G Vertin, 1004 N. Chicago, St. Zastopnik John Legan 603 Jackson St. — Red na meseč. seja se vrši vsako tretjo ne deljo v Slov. stari šoli.
144.	Društvo sv. Cir. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Josip Frančič, 1717 North 13. St. Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Pavel Valentinčič, 1529 N. 7. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Nikolaj Kle-pec, 1834—3rd av. Tajnik John Flajnik, 215 Front St., Fallston, Pa. Zastopnik Frank Brozich, 1527—2nd Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani.
146.	Društvo sv. Jožefa, Clereland, O. —Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnik Math Zakrajšek, 7713 Issler Court. — Zastopnik Jos. Lekan, 3556
E.	80. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pom., Rankin, Pa. — Predsednica Katarina Blažina, 230—3rd St. Tajnica Ivana Halovanič, 230—3rd St. Zastopnica Dorothy Slo-bodnjak, 244 — 4th St. — Redna meeeč. seja * se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 184 8pruce St. Tajnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
150.	Društvo sv. Ane, Clereland, O.
—Predsednica Marija Sustaršič, 7718 Tssler Ct, S. E. Tajnica Terezija Lekan, 3514 E. 80. St. S. E. Zastopnica Mary Peskar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
151.	Društvo sv. Družine, Indianapo-lis, Ind. — Predsednik Jernej Btanfelj, 744 Hough 81. Tajnik Anton Rudman, 737 Holmes ave. Zastopnik Jos. Rolih, 755 Warman Ave. Redna mesoč. seja se vrši vsako prvo nedeljo t Gačnikovi dvorani.
152.	Društvo sv. Mihaela, So. Deer-
ing HL — Predsednik Joseph Jakša, 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Ma-taaiič 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve' Grgich, 10840 Torrence ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
153.	Drnitro sr. Jeronlma* ^^^^ burg, Pa. — Predsednik Frank ReoHj, box 106. Tajnik John Pelhan, box 174, Houston, Pa. Zastopnik Frank Verho-vec box 286 Houston, Pa. — Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca.
154.	Druitro Marije Majnika, Peoria,
111. — Predsednik Jos. Kocjan, 41!»
Bo. Park Ave. Tajnik Math Kafiič, 522 Warren St. Zastoipnik Josef Kuhel, 313 Warren St.—Bedna mesečna m-ja se vrši vsako drugo nedeljo dop. ob 9. uri v Marony Hall, 2206—8 8o. Adams St. (II. nadst. Imperial Bhow.) Bol n Sik i nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern Av.
156.	Druitro sr. Ane, Chisholm,
Mlnn. — Predsednica Ivana Kochevar, box 661. Tajnica Frances Košmerlj, 311 Hemlock 8t. Zastopnica Marv Knsua, 216 Oak St. — Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici.
157.	Druitro Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis. — Predsednica Paula Kline, 1222 Alabama Ave. — Tajsica Mary Prislaad, 723 Georgia Ave. Za-stopnica Ivana Susha, 933 Indiana Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v cerkv. dvorani.
158.	Druitro sr. Antona Pador., Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur-
bančič, box 42, Whitney, Pa. Tajuik
Jakob Povfte, box 141, Hostetter,, Pa. Zastopnik Louis Planinšek, box 143, Youugstown, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo.
159.	Drnitro sr. Štefana, Delagua,
Colo. — Predsednik Jolm Fatur, b«»x 22. Tajnik Andrej Milav.n-, box Zastopnik John Russ. box 13. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo s* deljo v kompanijski dvoranL
160.	Drnštro Marije Čistega Spočetja, Ksnss« City, Kans. — Predsednica
Terezija Cvitkovič, 518 Gugarro Bt. — Paulina Derganz, 506 Ohio Avenue. — Zastopnica Ana Jakopčič, 521 Ohio av. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih na 506 Ohio Ave.
161.	Društro sr. Alojzija, Gilbert. Minn. — Predsednik John Zupančič, box 607; Tajnik Anton Zevnik, box 51; Sparta, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih John Mustarja.
162.	Druitro sr. Marije Magdalene, CleTeland, Ohio. — Predsednica Marija Kaušek, 1105 Norwood Rd. — Tajnica Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. Bt. — Redna mesečna seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari dvorani šole sv. Vida.
163.	DruštTO sr. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik Franjo Jagaš, 91— 44 Bt. — Tajnik Mato Brozenič, 95— 44. 8t. — Zastopnik Juro Gunja, 95— 44th St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v Millvale, Pa.
164.	Društvo "Marije Pomagaj", Eveleth, Minn. — Predsednica Lucija Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajnica Theresa Kapsh, 806 Ads ms Ave. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
OPOMBA*
Gg. društveni tajniki so naproše-ni, da poročajo takoj vsako premem bo naslova in sicer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu "Glasila K. S. K.
Jednote'
Sreva se smehlja le maloštevilnim ; pae se pa roga nmopim. •
Ženske se kaj rade h udu je jo nad čevljarjem, veš, da jim je naredil zopet prevelik čevelj.
CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v najem listu!
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Isrisss
Vrhovni zdravnik M. S. K. J.
900 N. Chicago St Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL. Urad zraven alov. cerkva.
Uradne aro: It—II; S—ft| 7—•. Chieage telefon: Dom Sltfl L.
SVOJI K SVOJIM!	J
Bojaki Slovenci iz Chica£a in	J
bližnje okolice 1 Kadar rabite av-	n
tomobil pri raznih prilikah, na	■
pr.: pri porokah, krstih, pogre-	Jj
bih i. t. d., obrnite se na podpi-	g
sanega, ki vas bo točno in zado-	■
voljno postregel.	■
Jaz stanujem sedaj v sredini	g
naše slovenske naselbine, na:	■
2107 Coulter St., (med So. Hoyne	J
Ave. in 8o. Learitt St.)	m
Pokličite me po telefonu, bo-	J
disi po dnevu ali ponoči: Canal	M
5889.	ji
Z velespoštovanjem	®
ANDREJ GLAVAČ,	a
2107 Coulter St., Chicago, IIL	II
ISHpiie

Q?bJ£tW S. B, g. JEDNO%g.-> 26. JUUJA 1917.

Najbolj navadne in običajne bo-ksni današnjih dni ao želodčne neprilike, o tem ate se morda že sami prepričali. Včasih je treba valed tega utrditi v prvi vrati prebavni sistem, ali pa istega popolnoma izčistiti. Za to ae je vedno pokazalo kot najboljše sredstvo anano Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. To vino izčisti črevesje in ga y*eno krepi in u-trjuje; itfto povrača tek (okus) in pospešuje prebavo. Lahko se to-polnoma zanesete na to vino, da Vam bo pomagalo če imate glavobol, če ste nervosni in splošno slabi, itd. Cena $1.00 v lekarnah. ~ Ali rabite in potrebujete morda kako zdravilo za izpahke, c.t ikline, otekle člene, revmatizem ali nevralgijot Ali iščete kakega o krepčila za vaše utrujene mišice in nogef Gotovo boste presenečeni z učinki ako boste rabili za to Trinerjev Liniment. Cena 25e in 50c v lekarnah; po pošti 35c in 60c. — Jos. Triner, izdelujoči ke-mist, 1333—1339 So Ashlanl Ave. Chicago, 111.	( Adverti .)
FARMA NA PRODAJ.
Ta farma ki se nahaja v Burlington, N. Y. (Otsego County) obsega 224 akrov obdelane zemlje in zasejane z deteljo, travo Ječmenom, ovsom, koruzo, ajdo in krompirjem in sadja je dosti; dalje farmarskega orodja, posoda ~a cukar in srp delat, host a je prve vrste, v tej hosti je tudi več klaf-ter drv že posekanih za prodat, kar se prav lahko v denar spravi. Tukaj je dosti poslopja, dalje je 27 glav živine, en par konj, 80 ko-košij strih in 70 malih; vse to se proda za 6000 dolarjev. Lastnik te farme sem jaz podpisani.
Kdor ae zanima za to stvar, ali da bi rad to posestvo kupil, naj pride sam semkaj pogledat; v tem slučaju naj mi naznani dan prihoda, da ga bom na postaji Hart-wick, N. Y. pričakoval. Tukaj V državi New York je najlepša lega in kraj za farme in je veliko mest blizu in cerkva; šolo imamo ravno na farmi, tudi mlekarna ;e prav blizu. To farmo prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor se zanima zanjo, naj mi piše v slovenskem, ali angleškem jeziku.
Louis Skubita, box 21 Burlington, N. Y.
(Adv. No 28—29.)
TEL.: GAM AL MT.
PRVA SLIVERSKO-HRVATSK*
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY iS IS W. 22n4 St.. Chicago. III.
_ Ako rabita pri
iyc&c
Posor gospodinje! gospodinjstvu Itd
USo.aU klalo si
dol
, (Črtam)
ali okusno, doma Mrofcno maslo,
(ButUr) oglasita ▼ moji mlakami.
Ja zprodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far merjev. Mleko je preje natančno pre-sknšeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej Garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencesn.
Mleko rozvaiam po hišah točno vsak da no pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
fHAM. CHILL. .
dmiumAi I.....hI
Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine.
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi druitvaaih zastav, baadar, trakov, drvi tram ik rafali j, kap, i. t. d.
Cm« šmarna, postreiba točna in
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pišite pa sal krasen ilnstrovani ca-sik aaatav fas dragih drnitvanik po-tnUHwi dopoaljomo van ga braz-
Zs naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BACHMAN,
XltT So. Hamlin Ava.,
CHICAGO, ILL. Telafoa: Lawndale 441.
■^■ggggass^^—* i	■ ■ >	i i ■■
IHIHIIIIIIIIIIIIIIilllHMIIWIIMIHHIIIIHIMWHIIIIIlW
I	Vabilo na veliki izlet aH "piknik
~	katerega priredi
I	Društvo "Narodni Vitezi'' štev. 39 S.N.P.J.
S	V NBDBLJO DNB 29 JULIJA 1917. %	g
=	y -Garden City Orove", Riverside, I1L	% S
|	začetek ob 10. uri predpoldan in do pozno v noč.	r
=	Igrala bode isvrstna unijska godba; na razpolago bo dobra kapljica	5
—	in točno postrežba v Vsakem oziru; prave domaČe aiooase dooo za pri	.
1	*rl*L*lile ae bodo nagrade najboljšim kegljačem in sicer: $3, 42, $1, in	I
S	več dnigih tekm in mnogo kratko časne zabave za atare in mlade.	§
5	Najvljudneje vabimo vso 81#vene* in Hrvate v Chicagu iu okohci	s
S	da ae mnogo številno udeleie tega IZLETA. .=
=	Vstopnice v predprodaji »ri vratih 26c. ,	5
s	npoMKA- Vypmitp vsako karo na napad in se" preselite na OQREN karo	S
i	™ ® ksi2M rt	i
S	dva bloka pred reko Displaines River. Tam boste videli naš napis	=
i	in kaiipot vas bode spremil v krasni VRT.	S
=	Za .dobre poetrelbo bode skrbel ODBOR,	s
^•aiBiiBtiiuiiiiiistiftftiimiftftaiiifttiiftftdmiiiatfiiMtMatuiHiHiiiiiuiiaaiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiBiiT«
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (01VWI) s
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik -
1846 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
&L Qk Qk QL Ck &
MARIJA SLUGA
1821 W, 22ri SI CkftftflMIl.
TaAmkaoa Canal 47SS
izkušena in z držav-" aim dovoljenjem potrjena
BABICA - *
M uljudno priporoča alo-venakira in hrvaikiin i*-nam in ogrikin Slovenkam.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vladf ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržits mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ologah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po tvojem rojaku.
Naša banka j a pod nadrorstvbm vlade Združenih držav in članica Federalnega rererimega sistema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere predeč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naia banka ja dapozkni urad za svaano poatno hranilnico, za mesto Joliot, za okraj Will, za dršavo Illinois in za vlado Zdruionih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. Hop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOL1ET, ILLINOIS
Kapital $150,900. Rezervni sklad »60,000.
J OS I*P TE^RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
Telefon: Oanal 298.
8e priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postreiba in dobra pijača", to je moje geslo.
druStvo "Marije sedem Ia-
LOST!" iT. 60. K. S. K. J, allegheny,
O
ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in ButlecTSt.
Pittsburgh, Pa.
Uradniki za lato lS17t
Predsednik: John Mraviafa, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. ,
I. tajnik: Frank Trampush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stvbr. 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh!
CIani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; pomnrtnina ja $1000., $600. ali $260. Naia društvo plačuje $6.00 bolniška podpora na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri »a nista i nobenem društvu, spadajoča h K. _ K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri IL tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko oadravi. Pa.
■■ s. R. Kirby,	Frank Gouze9
1 predsednik	blagajnik
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn.

se vam uljudno priporoča za vse bančne posle, kakor: čekovni promet, hranilne uloge in zavarovalnino.
Banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog ^
io-O-O-O**««*«*«^^
i	Telefon: Canal 80 j
}	Martin IMemariieti j
I	SLOVENSKA GOSTILNA
|	IN RESTAVRACIJA
j	1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, III.
\	Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
II
Za
časa neznosne
V LEKARNAH
CENA $1.00
se mora vsakdo čuvati nevsrnib bolezni, ki pomenijo propsat družinskih pri-	=5
hrankov. Tukaj je .vresnišee pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po-	^ m(>i". _ Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so
opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrsni	ss
vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.	~
TRINERJEV AMERIŠKI	|
ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.	|
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse	==
nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi,	= povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lshko obrsni množici bakterijskih
napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri	^
ženskih .premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd.	--
to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami.	sss
Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške	ss
vrednosti in čistega nsravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv	— želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
Trinerjev obliž	|
prinese v vaš dom pravo družinsko rdrsvilo. To je neprekosljivo za revmati-	SS
zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekal in ohrome	~
vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene mišice po trudaipolnem delu ali za utrujene	S
noge po dolgi boji. Cena 25 in 50e, v lekarnah, po pošti 35 in 60e.	===
Trinerjev	[
olajšatelj kašlja	|
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho,	=5 itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarod-	— aih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
I Jos. Tririer
=	ll4tl«n]«C
I 1333-M S. ASHLAND AVENUE	CHICAGO, ILLINOIS §
Illllllll..........Illl.......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIO..........Ill..................................................................
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Pozor gga tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete aova društvena fcatfla, lično isdelana pisma, korerte, vabila in vakopnies sa reaeHee, ali kake drage tiskerlna, ebraite se aa največjo sloransko nnljsko ttrtrame v Aaierikl, aa
NAROiNO TISKARNO, 214C-50 Mae Islaad Ave., Chicago, ID.
Ta Yam bode isgotovila vse tiskovine ▼ popolno spdoroljaast glede eene, točnosti in okosaega dela. Osobito Vam priporočamo sel« pripravne ▼plačilne knjižice sa šlaae in članice, izdelane t malem šepnem format« in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi selo prikladne Nakasirtro sa blagajnike za izplačevaaje bolniške podpore in drngik izdatkov, ter Pe-
Tiskane imamo tudi Bolnitte Usta, večje ia maaiše ia peseta* pole za vodstvo članov, da ee issa aa podlagi tok pel laake vedaa aa* tančen pregled števila ilaaov po skladik, ali rasredik.
t7 Na sahtero >oBJ— raskeme draMm Tseree gorlaavedealk tiskovin na ogled kresplačaol
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Qlasile K. a k. Jedaeto".
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Zazastave« reialije in vse
društvene potrebščina,
Prva In ne|sUre|ši domača tvrdka
F. Kerže Co.,
2711 So. Millard Aye. Chicago 01.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
ŽE 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva nagega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $650.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
QrtL, Narasti* obresti si pillstno pripisujejo k glavnici, OQL O7O in pt izpiitujeje ne hreitilee uloge od $1.00 naprej. tu
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
alolleta	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".