la a v
Izhaja vsako soboto; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Naš List" ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja" ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2'50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbc brez istočasno vposlane naročnine se ne ozira.
4»
Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta Iti v. za enkrat. 14 v. za dvakrat. 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene.
šii Leto I.	N' Kamniku, 4. marca 190o.	Štev. 9.
ut __ __________________________________ • ’	■
k	——	*—™—	“	^	1	™	‘	’	—~
Voditelji našega naroda.
ili
Oe spe ustne, potem odpro duše svoje oči . . .
£!	Maurice Maeterlinck.
ie Slavni ruski slikar Vereščagin je narisal na
10	platno med drugim tudi veliko piramido samih mrtvaških glav. Imenoval jo je „apoteozo vojske" m
-opodpisal je pod njo: Vsem velikim osvoboditeljem si preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. — Ko je stal s nemški cesar Viljem II. pred temi podobami, mu je vl dejal: Vos tableaux sont la meilleure assurance contre la guerre — Vaše slike so najboljše sredstvo proti vojski.
Da bi imeli Slovenci svojega Vereščagina, bi n bil tudi ta upravičen naslikati tako piramido člove-J' ških glav in jo posvetiti našim — voditeljem.
,( Vsak narod ima nekaj prvakov, ki mu stoje ob y strani, pomaga.jo mu do boljše prihodnosti, bojujejo 'i se Za njegove pravice — a naši voditelji mu le ško-
11	dujejo. K a,j jim je za svoje ljudstvo? Pri njih ne pomenja politiko narodne težnje, ampak svoj lastni
^ „jaz". Od osebnih koristi in udobnosti svojih prvakov, od osebnega razpoloženja poslancev — od tega je odit visen izvečine naš narod.
Naši voditelji so možje, ki sta jih dvignili obe ( stranki na svoj ščit, ne da bi se vprašalo, ali je mož ■i zniožen zavedati se velike odgovornosti, ki jo je pre-<j vzel s tem trenotkom, ko ga je volil celokupni narod, S da govori mesto njega, ali ne. Niti na misel nam ne j; pride, ustavljati se pri njih osebnostih — to prepu-. ščamo tistim, ki ne razločujejo vsled svoje kratkovid-i) nosti že niti več privatne osebe od politike — mi ho-j cemo govoriti le o tem, kar store oni ali ne store za svoj narod.
Mnogo Slovencev je, ki so uvideb že da\rno, kam nas popelje ta nezdravi, sebični strankarski prepir na slovenskih tleh, ali vsaka posamezna stranka jih zna tako terorizirati, da „spe njih usta, če tudi l °dpirajo njih duše svoje oči". Človek, ki ni treba, da bi že naglašal, da je rodoljub, ali da podpira „rodoljubno" časopisje — vsak človek, ki prevdari resno naš položaj, mora izprevideti, da nas popelje ta do groba, ker velja Še danes rek: Duobus certantibus tertius gaudet — če se dva prepirata, se tretji smeje.
Straža na pokopališču.
Spisal Anton Čehov.
(Konec.)
„Spe ti ljubi mrtveci," je mrmral popotnik in ^ato glasno zastokal. „Spe, bogatini in siromaki, Premeteni in neumni, dobri in hudobni. Zdaj so vsi eHo. In spali bodo, dokler ne zabuče trobente podeduje sodbe. Bog jih popelji v svoje kraljestvo in Podeli jim večni mir in pokoj!"
„Zdaj hodimo tu okrog, pa bo prišel enkrat čas, ko bomo počivali tudi mi tu," je dejal stražar.
„Tako je, tako. Vsi, vsi bomo počivali. Tacega doveka ni nikjer, ki bi mu ne bilo treba umreti. Oh, °h, oh! Naša dejanja so hudobna, naše misli prekaljene ! O ti grehi, ti grehi! O moja nenasitljiva duša, Polna prokletstva; moje uživanja željno telo! Raz-l0zil sem svojega Gospoda in rešitve nimam niti na |en;i, niti na onem svetu. Pogreznil sem se v grehih *e.kor črv v zemljo!"
„Res, ali umreti moramo!"
„To je ravno, da moramo umreti!"
„Romarju mora biti to veliko lažje, kakor izmed kateremu," pravi stražar na to.
„Saj je tudi romarjev več vrst. Na svetu so resnični romarji, ki so Bogu dopadljivi in ki skrbe
In kdo je ta tretji? To je naša slavna, pravieo-Ijubna, ljubeznjiva, odkritosrčna in enakopravna, naša c. in kr. vlada in v njej poosebljeni Nemec.
Daleč proč so nam tudi naivne misli o nadstran-karstvu, s katerim so nas obdali nekateri časopisi. Če smo povdarjali svoje neodvisno stališče, smo hoteli s tem le reči, da nismo glasilo katere prepirajočih se strank.
S tega svojega stališča tudi ne kritikujemo posameznih političnih strank na Slovenskem, to prepuščamo v ta namen izhajajočim strankarskim glasilom, ali videli smo se upravičene, govoriti proti temu, kar počenjajo naši voditelji, naši poslanci — na škodo celokupnemu narodu.
Slučaj našega vseučilišča, dr. Tavčar-Ornigova zadeva, Lojd, dr. Dečkov travnik za gimnazijo . . . vse to nam podaje lahko verno podobo naših voditeljev, naših prvakov po njih političnem delovanju.
Povsodi stopa v ospredje več ali manj osebna korist,^ nikjer ni prave zaupnosti ali odkritosrčnosti.
če ne dobimo vseučilišča, kdo bo tega kriv?
Z mirno vestjo lahko odgovarjamo naši javnosti: slovenski poslanci. Če je danes poslanec narodno-napredne stranke pri ministrstvu in predlaga načrte za našo univerzo — brž je tam jutri katoliško-naroden poslanec s svojim programom,' pobija načrte, ki jih je predložil dan poprej liberalec — in zopet narobe. In vlada se nam smeje v pest, češ, saj ti gospodje še sami ne vedo, kaj hočejo. Da se ne zamerimo niti tem niti onim — rajši nič. Tako sklepa vlada.
Dr. Tavčar je imel na razpolago nebroj drugih kričečih slučajev strankarstva graškega nadsodišča v Gradcu, — zakaj je porabil baš svojo osebo kot tak primer? Razvidno je, da škoduje to celi akciji, ker stvar je bila vendar videti odi ozri a in vsa vehemenca njegovega govora se je razbila ob tem dejstvu.
In zdaj „Lojd"! Kako lepo je bilo citati nekoč te ideje o združenju dalmatinskih bark v veliko slovansko pomorsko podjetje, in zdaj je vse prizadevanje delavnega in agilnega župana ljubljanskega zaman. Zakaj? Da se bodo uprli dalmatinski imejitelji bark češkemu denarju, je ležalo vendar na dlani, tembolj ko so i oni zbirali svoj denar v posebno glavnico. Prijatelj našega lista nam je celo sporočil kot vero-
za svojo dušo; drugje so zopet taki, ki Mode po noči na pokopališčih in delajo satanu svoje veselje . . . Resnično! Znaš dobiti tudi romarja, ki te udari s sekiro po glavi, če se mu le zljubi, in še celo tako, da daš kar dušo od sebe!"
„Pa zakaj govoriš tako?"
„Kar tako . . . Poglej sem, tu se mi zdi, da so ona vratiča. Odpri jih, ljubi mož!"
Stražar je tipaje odprl duri, prijel popotnika za rokav, ga vodil nekaj časa naprej in mu potem dejal: „Tu se neha pokopališče. Zdaj hodi vedno ob njivah, v enomer, dokler ne zadeneš na kolovozno pot. Toda ne daleč od tu je mejni jarek, pazi, da ne zletiš vanj ... Ko pa prideš do ceste, se obrni na desno in tako dospeš do Mitrijevega mlina ..."
„Oh, oh, oh . . .“ zastoka popotnik po daljšem molku. — „Mislim, da nimam zdaj nobenega povoda več, priti do Mitrijevega mlina . . . Kateremu vragu na ljubo pa naj bi šel tja? Ostal bom rajši pri tebi, prijateljček!“
„Kaj ti pride na misel, da hočeš zdaj tu ostati?"
„No tako ... V tvoji družbi je prijetneje! . . .“
„Si si pa ravno pravega izbral! Praviš, da si romar, pa kakor vidim, ti je več za neumnosti ..."
dostojno vest, da so stali že v zvezi z nekim mogoče politično najbolj izšolanim in zmožnim Slovencem. Ali je bilo to g. Hribarju res neznano?
Tudi zadeva celjske gimnazije nam dokazuje, da manjka našim prvakom odkritosrčnosti. Da bi delal v tako važnem vprašanju dr. Dečko sporazumno z narodom, bi ne doživel teh neprilik, ki so mu jih znali zakriviti posamezniki.
Dr. Šušteršiču očitajo, da se je prelevil iz ateista v gorečega kristjana v nadi velikih osebnih koristi. Ni naš namen raziskavah, kako globoko in istinito je njegovo prepričanje; mi konstatujemo le, da je njemu pokorna vsa katoliško - narodna stranka in da se v njej brez njegove volje nič važnega ne zgodi, kakor poosebljuje zopet na drugi strani dr. Tavčar narodno-napredno stranko.
In ravno to nam škoduje, da so je razvil strankarski boj v osebnosti gg. Šušteršiča in Tavčarja. — Ta dva voditelja obeh strank bi se morala čutiti vzvišena nad svojima osebnostima, če res ljubita svoj narod, in spominjala naj bi se koalicije v ogrski zbornici, kjer so se združili klerikalci celo z revolucionarji, le da varujejo koristi in svobodo naroda. Govorila naj bi z Nietzschejem: „Wir haben einige Jahre alles GroBe und Kleine gemeinsam gehabt, es gab ein Vertrauen ohne Grenzen."
Vsi poslanci bi morali stopiti kakor en mož v tisto koalicijo, ki bi priborila najprej narodu pravice — potem še le naj bi se prepirali za svoja strankarska načela.
Ker prodre včasih v javnost tudi vest, da so si i katoliško-narodni poslanci kdaj med seboj needini, nam dokazuje to, da niso vsi duhovniki zato, da se porablja vera in Krist v politične namene.
Tudi če bi liberalci res hoteh zanesti med ljudstvo ateizem, bi bila to vehka taktična napaka. Mi pa smo prepričani, da jim to niti na misel ne more priti.
S tem menimo dati svojim veljakom „puff to set him right again" — migljaj, ki naj bi jih pripravil na pravo pot.
Govorimo še enkrat z Nietzschejem:
„Ich sprach mein V7 o rt, ich zerbreche an mei-nem Wort: so will es mein ewiges Los — als Ver-kiinder gehe ich zu Grunde" — — — — — —
„Gotovo te imam rad," se je hripavo smejal tujec. — „O, ti moj ljubi, ti moj ljubi! Se me boš pač še dolgo spominjal, mene — romarja . . .“
„Zakaj naj bi se ravno na te posebno spominjal?"
„Nu tako . . . Ker sem te ukanil na premeten način . . . Kaj sem mari kak romar? Saj vendar nikamor ne romam . .
„Pa kdo si potem?"
„Eden izmed umrlih . . . Ravno sem prišel iz groba . . . Ali se spominjaš na kovača Gubareva, ki se je obesil v maslenici*? Tisti Gubarev sem jaz ..."
„Ne laži vendar!"
Stražar mu ni verjel, ali vzlic temu je čutil, kakor da bi mu šlo nekaj težkega in mrzlega po telesu, kakor strah in skrb, da je zapustil svoje mesto kot straža in se podal zdaj na ta konec. Tipal je okrog malih vrat. . .
„Čakaj malo, kam pa hočeš?" mu pravi tujec in ga zgrabi za roko. — „Oh, oh, oh ... poglej človek, kakšen si vendar ti! Kako me moreš pustiti zdaj tu samega?"
„Izpusti me!" kriči stražar in zaman poskuša, oprostiti se tujčeve roke.
* Teden pred Veliko nočjo.
Državni zbor.
308.	seja.
Za drugo branje rekrutnega zakona je priglašenih z a 17 govornikov (izmed Jugoslovanov Pogačnik) proti 27 govornikov (Jugoslovani: Biankini, Zaffron, Spinčič).
Fresl (češ. rad.) se pritožuje zaradi obstoječih vojaških razmer, zaradi mučenja vojakov. Govori za olajšave orožnih vaj. Zadnji dve morata odpasti. Rezervistom, ki imajo družino in so ubogi, se naj plača za vsako vajo odškodnina. V to naj se porabijo obresti oficirskih ženitvanskih taks.
Dr. Marchet (nem. napr.) pravi, da ni res, da je Ogrov 20miljonov, kakor to oni trdijo, ampak k večjem 8'7 milj ono v.
Po spiš il (Mladočeh): Predno dovolimo rekrute, se mora znižati vojaška služba na dve leti.
309.	seja.
Welsersheimb (voj. min.) odgovarja predgovornikom: Rezervistom se ne bi mogla dati odškodnina, ker bi bili ti stroški preveliki, tudi ne trpinčijo vojakov tako, kakor poročajo to poslanci. (Ugovori.) Prosi, da glasujejo vsi za sprejem rekrutnega zakonika.
Fort (Mladočeh): Ločitev Ogrske od Avstrije ne bo nikomur bolj škodovala, kakor Ogrom samim. Obdaja jih 100 miljonov Slovanov in 90 miljonov Nemcev, ki jih bodo kmalu absorbirali. — Naša dolžnost ni, skrbeti za enotnost armade. Kakor imajo Nemci in Ogri tu svoje predpravice, tako bi jih morali imeti tudi drugi narodi. Zahteva v Avstriji avtonomijo po narodnostih.
Biankini (slov. hrv. klub) zatrjuje, da bomo imeli čim prej vojsko z Italijo, to dokazujejo vse priprave. In boj bo treba biti na Adrijanskem morju. Naša mornarica je v primer z italijansko mnogo slabša. Dalmacija še danes nima zveze s središčem Avstrije.
Ko govori še Poljak Korol, se konča debata.
Glavna govornika za Pogačnik, proti Schuh-meier.
Nato se sprejme nujnost predloga, da se izboljšajo plače in razmere poštnim pomožnim uradnikom.
310.	seja.
Berks (divjak) interpelira zaradi olajšave voznine za bosanski les.
Potem se konča drugo branje rekrutnega zakonika, ki se sprejme. Takoj zatem se prične s tretjim branjem te predloge. Oba glavna govornika sta si edina v tem, da naj se določijo rekruti šele tedaj, ko se zgodi to tudi na Ogrskem. Pogačnik zahteva pravice Jugoslovanom.
Tudi pri tretjem branju se sprejme rekrutna predloga. Socialni demokrati kličejo ironične „živio", Vsenemci zapojejo avstrijsko himno . . . Preide se nato k prvemu branju obrtne novele, kjer se gre za izpremembo in dopolnitev obrtnega reda. Oglašenih je 20 govornikov proti, 39 za. Iz naših poslancev nihče.
Vrabec (Vsenemec) zahteva, da se pomnože obrtne in strokovne šole. Preosnovo plač.
311.	seja je bila 28. svečana. Na dnevnem redu:
1.	Nadomestne volitve v odbore:
„Tiho bodi! če ti ukažem, da moraš stati, potem stoj ... Ne poskušaj, ubežati mi, ti prokleti pes! Če nočeš pustiti tu svojega življenja, potem stoj mirno in molči tako dolgo, dokler ti to zapovem ... Ni me ravno volja, prelivati tvojo kri, drugače bi s teboj že davno končal . . . Tiho!u
Stražniku sta omahovali nogi. Ves prestrašen je zamižal in se sklonil ob ograji. Treslo ga je po celem telesu. Rad bi zakričal, ali vedel je, da bi ne segal njegov klic do hiš . . . Poleg njega pa je stal tisti tujec in ga držal za roko . . . Molče sta stala tam že morda tri minute.
„Eden ima mrzlico in leži, drugi spi, tretji pa spremlja popotnike," je mrmral romar. „To so vzorni stražarji, ti zaslužijo svojo plačo! Ne, bratec, tatje so vedno bolj na svojem mestu, kakor pa stražniki! Stoj, stoj, ne gani se! . . ." Ob mučnem molku je minevalo že petnajst minut. Naenkrat je pripihal veter od nekod glasove ostrega žvižga.
„Tako, zdaj pojdi," veli popotnik in ga spusti za roko. „Pojdi in hvali Boga, da si še živ! . .
Tudi tujec zabrlizga, hiti proč in čuti je bilo, kako je skočil preko jarka. Nekaj hudega sluteč, še vedno drgetajo po celem telesu zapre stražar neodločno vratiča za seboj in beži nazaj. Strahu zapira oči. Tam, kjer napravi pot ovinek, tam čuti za seboj
2.	nadaljno čitanje obrtne novele;
3.	prvo branje Deršatovega predloga glede razmerja med Avstrijo in Ogrsko.
Razmere na Ogrskem.
Neki dunajski list piše: Miren razvoj stvari na Ogrskem se da doseči edino le tem potom, da se da narodu, kar je narodovega, t. j. da se ustreže ljudstvu v vseh njegovih narodnih zahtevah, zajamčenih mu po zakonu.
Kako lepo se to glasi, prevedeno na — vse slovanske jezike v Avstro - Ogrski!
Še značilneje pa je, kar piše glede razmer na Ogrskem neki drugi dunajski list, ki pravi:
„Na Ogrskem ne preostane druzega, nego apelirati na pravičnost naroda potom novih, nekorumpiranih volitev, ali pa da krona z eno veliko potezo naredi konec zmešnjavam, ki jih je provzročila peščica privržencev rudeče in zlate internacijonale (t. j. socialnih demokratov in Židov). Košut ni nič več druzega nego vjetnik revolucijonarcev, ki se z njegovim podpisom v roki drznejo nasproti kroni igrati ono predrzno igro, kakoršno igrajo njihovi tovariši nasproti kroni v Rusiji. In kaj so ti ljudje, ki hočejo ustaviti svet v njegovih tečajih? Nič druzega nego gmotno propali elementje! Vedeti je treba, da je od 413 novih državnih poslancev na Ogrskem polovica pri j udih tako zadolženih, da so njih državnozborske dijete že za prvo četrtletje— zarubljene! In ljudje, ki niso sposobni, da urede svoje lastno gmotno stanje, taki ljudje naj bi vodili državno krmilo!"
Na zaključku pravi list:
„Povsodi vidimo enake elemente, ki jim je edino le za prekucijo. Nihilizem in rudeči socializem ni za to, da ustanovi red in vlada svet s človekoljubjem, marveč ti elementje hočejo ljudstvo samo revolucijonirati, ker jim tako veleva umazani nagon. Do tega je moralo priti, ker je bilo na vseh koncih in krajih popustljivost prevelika, popustljivost nasproti masi, ki se ne zna vladati."
V list „Die Zeit“ piše Košut sam, da so se razmere na Ogrskem tako zamotale, kakor se ni pričakovalo pred volitvami, in težko, da bi se po tem tiru prišlo do dobrega zaključka. Pri vsem tem je sploh vprašanje, ako je gospodarska, kamo li še politična ločitev obeh državnih polovic mogoča in da ne krene vse zopet na stari tir.
Na Ogrskem še vedno ni odpravljena kriza. Zdaj je zopet poklican Tisza k cesarju, da predlaga nove može, ki bodo sprejeti od cesarja v avdijenci. Da ne bo tudi to nič pametnega rodilo, lahko rečemo že danes. — Izmed poslancev na Ogrskem ima najstarejši 92 let, štirje so, katerim je šele 25 let! Pri nas je za poslanca postavna doba 30 let.
Avstrija na Balkanu zopet diskreditirana.
Naša avstrijska diplomacija ne stori koraka na Balkanu, da bi ne pohazala svojega — sovraštva napram balkanskim Slovanom.
Zdaj se je zopet nekaj zgodilo, kar je pokazalo avstrijske diplomate v čudni luči. V Srbiji je imela Avstrija kot svojega odposlanca dr. Dumbo. Ta mož je kazal vedno očitno sovraštvo nasproti Srbiji in Srbom in zdaj je celo onečastil zakon ruskega poslanika na srbskem dvoru, Sablina, čegar ženo je od-
urne korake in nekoga, ki je spraševal s pritajenim glasom: „Ali si ti, Timofej? — Kje pa je Mitjka?"
Ko je že prehitel v urnem teku vso alejo, zapazi v temi majhen, moten ogenj. Čim bližje je prišel, tem neprijetneje mu je bilo in polaščala se ga je vedno bolj slutnja pred nekaj groznim.
„Ta ogenj mora biti v cerkvi," je premišljal. „Kako je to mogoče? Reši nas, usmili se me, ti nebeška kraljica! Res, v cerkvi gori. . .“
Celo minuto je stal stražar pred razbitim oknom in poln groze upiral svoje oči v oddeljeni del oltarja.* . . . Mala voščena sveča, ki so jo pozabili upihniti tatje, ta je plapolala tam v vetru, ki je prihajal skozi okno. Njen plamen je odseval motno-rdeče- po mašnih plaščih, ki so ležali tam razmetani, po mali razbiti skrinjici in po neštetih stopinjah, ki so bile poznati okrog oltarja in oltarjeve mize. Minulo je še nekaj časa in že je raznašal veter po tihem pokopališču odtrgane in neubrane glasove plat-zvona . . .
* V roških cerkvah je glavni oltar predeljen s posebno steno od „ladjo" v cerkvi. Pri obredu se nahaja eden raaanik spredaj, drugi zadaj itd.
vedel na Dunaj. Sablin je bil v belograjski družbi jako priljubljen, dočim za Dumbo nikdo od Srbov ni maral. Vsled afere z Dumbo se je Sablin ločil od svoje žene in prosil za premeščenje v Tanger. Belo-grajska družba obžaluje odhod Sablina, dočim se veseli odhoda Dumbe.
Ta korak avstrijskega poslanika je še bolj poostril mržnjo Srbov proti Avstriji, kar mora imeti za to državo le slabih posledic.
Hrvatsko gospodarstvo in novi politični kurs na Ogrskem.
Odbor zveze hrvatsko - slavonskih domačih indu-strijalcev je imel te dni zborovanje, na katerem je obravnaval vprašanje o samostojnem carinskem ozemlju. Večina zborovalcev je bila sicer zoper gospodarsko ločitev, vendar se je posvetoval, kaj storiti v slučaju, da bi do ločitve vendarle prišlo. Sklenilo se je, sklicati občni zbor, na katerega dnevnem redu bi bile točke: 1.) Katere koristi in katero škodo bi imela na Hrvatskem industrija, poljedelstvo, mala obrt in trgovina v slučaju ločitve skupnega carinskega ozemlja. 2.) Ali bi bila potemtakem ločitev za Hrvatsko škodljiva ali koristna? Ako bode občni zbor smatral ločitev za koristno Hrvatski, bode treba rešiti vprašanje: Kakih zakonitih jamstev, oziroma kakih novih institucij ali preustrojitev sedanjih bi bilo treba za Hrvatsko in Slavonijo, da se zavaruje njih narodno gospodarstvo.
Razmere na Balkanu.
Kakor vse kaže, izbruhne na Balkanu spomladi resnična vojna. Turčija se na vso moč pripravlja. Preko Carigrada prihaja ogromno število orožja, namenjenega v Makedonijo. Tudi vstaši se z največjo hitrostjo oborožujejo. Čeravno ni med njimi prave sloge z ozirom na bolgarsko in srbsko prvenstvo v Makedoniji, hočeta stranki Sarafovega in Čončeva vsaka na svojo roko delati.
Avstrijsko brodovje stoji pred Solunom in bo stopilo v slučaju potrebe takoj v akcijo. Tja nameravata odposlati svoje brodovje tudi Anglija in Italija.
Nemiri na Ruskem.
Na vseh koncih in krajih vre. Ker se je pričela vlada že resno bati, zato se je odločila, da vsaj v glavnem ustreže zahtevam naroda.
V St. Petersburgu se peča ministrski svet z ustavo. Baje je tudi car mnenja, da ne bo prej miru, dokler se ne da ljudstvu ustavo. Misel na „zemski sabor" se je morala odložiti, ker je treba v to obširnih priprav.
Maksim Gorjkij je izpuščen iz ječe proti kavciji 10.000 rubljev, ki jih je založil moskovski in-dustrijec Morozov. Ta je bil tudi tisti, ki je podpiral materielno Gorjkijevo misel na lastno gledališče. Zai svečanostno predstavo, ki naj bi bila že letošnjo jesen, je pisal Gorjkij novo dramo „Otroci solnca."
Velika vojvodinja Elizabeta vdova po umorjenem Sergiju je obiskala v ječi atentatorja na svojega moža. Ko ga je vprašala, zakaj je to storil, ji je odgovoril: v blagor Rusije.
Ostanke Sergija — dobiti je bilo komaj tretjino, glavo in roke je imel umetno napravljene iz voska — so položili med velikimi cerkvenimi obredi
Črtice iz astronomije.
(Piše Iv. Tomec.)
II. Naš solnčni sestav.
Naše solnce, zvezdica izmed neštetih zvezdic, se nahaja (kakor sem omenil že zadnjič) v notranjem robu „rimske ceste". Solnce pa obkrožajo zvezdice premičnice (planeti) in zvezdice repatice (kometi).
Koliko je teh teles, kako velika in kakšna so?
Naša zemlja, bivališče „krone stvarstva" ni baš majhno telo. Vsakdo ve, da je ogromna kroglja pomarančne oblike. Premer ji je 12.756 km. In ako bi položili to krogljo na tehtnico, bi morali položiti na njo za protiutež „samo" 5,957.930 triljonov kg. Da, ogromno telo je naša zemlja, a vendar še jako majhno v primeri z drugimi telesi-solnci. Solnce meri v premeru 1,386.690 km in iz njega bi napravili nič manj kakor 1,284.800 krogelj od velikosti naše zemlje. Toda dosti temu.
Poglejva, v kaki oddaljenosti so med seboj telesa v solnčnem sestavu.
Že pri določevanju velikosti svetovnih teles n® moreva več doznati s človeškimi čutili prave mefC' Že tu si ne moreva predstavljati prave obsežnosti;
Priloga „Našemu Listu46 št. 9 z cine 4. marca 1905.
k začasnemu počitku v kremelski samostan. Potem prepeljejo rakev v St. Peterburg.
V	Moskvi so zaprli nove pisatelje,^ Gorjkijeve
prijatelje:	Leonid Andrejeva, Evgen Lirikova in
Stepan Petrov-Skitaleca. Andrejev je eden najbolj nadarjenih ruskih pisateljev, tako da so ga nekateri celo Gorjkemu predpostavljali. Njegovi romani in novele so umetniško dovršene, na rusko javnost so napravila njegova dela zelo globok utis. Tudi njega je preganjala svoj čas policija. Pred šestimi leti se je hotel usmrtiti iz obupa nad ruskimi razmerami, vendar so ga še pravočasno rešili, čiri ko v je šele 32 let star. Poleg drugih njegovih del je omenjati dramo „Jevrej" (Židje), ki so jo igrali že vBerolinu, Curihu in na Dunaju. Snov drame je tako pretresljiva, da so napadli nekatere gledalce v Curihu pri vprizoritvi te igre histerični napadi!
V	Moskvi štrajka v tovarni za stroje 17.000 delavcev.
Sk ital e c (po naše: brezdomovinec, človek, ki nima stalnega bivališča) s pravim imenom Petrov je tudi znan pisatelj in eden najintimnejših G-orjkijevih prijateljev. Razveseljuje ga zlasti s svojim citranjem, Skitalec je namreč tudi glasbeno zelo naobražen. — Izmed teh so izpustili črez nekaj dni čirikova in Ski-taleca, dočim je Andrejev še vedno zaprt. Njegova žena leži v Rigi v bolnici, kjer se je podvrgla nevarni operaciji.
V	Kavkazu so se pojavili močni nemiri zlasti med Armenci in Turki. Guverner iz B.atuma se je podal sam v one kraje, kjer je nemir naj hujši, vendar je bilo vsako posredovanje zaman.
V	Varšavi so zaprli vse javne šole do jeseni. Iz mesta so izgnali tudi polskega pesnika Viemojev-skega. Preselil se je v Lubin. Več policajev in oficirjev so našli zabodenih ali obešenih. — Ker se boje, da štrajkajo tudi policaji, so pridejali vsakemu po enega artilerista, da straži s samokresom v roki — policaja!
V	Varšavi ja nastavljen za guvernerja dosedanji hetman donskih kozakov: Maksimovič.
Naslednik Sergija je postal general Malahov.
Veliki knez Pavel.
Kakor že poročano, je car pomilostil svojega z ženo nekega nemškega diplomata morganatično poročenega mlajšega strica Pavla, brata ubitega Sergija, in ga poklical v domovino. Vsled obstoječih razmer soproga kneza Pavla ni smela na Rusko in ga je spremila le do meje.
Na smrt obsojeni podjetniki.
V	Varšavi v tajni tiskarni izhajajoči revolucijo-narni list „Robotnik" („Delavec* 11) je objavil smrtne obsodbe proti tovarnarju Nemcu Handke, izdajatelju lista „Goniec Poranny“ Mieszczanski in proti triindvajsetim podpisateljem neke jako zmerne spomenice na rusko vlado.
Dne 21. t. m. so delavci umorili trgovca z usnjem Žida Zwiebel-na v njegovi lastni hiši.
Na ravnatelja čipkarske tovarne Kbrnerja so delavci streljali v trenutku, ko se je vračal od pogajanja z delavci.
kaj-li pri določevanju ogromnih razdalj v svetovnem prostoru!
Kako veliko je solnee v primeri z drugimi planeti in kako oddaljeni so ti med seboj v primeri z oddaljenostjo drugih zvezd?!
Pojdiva na prostrano ravno polje. Tu ti hočem pokazati velikost solnčnega sestava.
Znana ti je dolgost kilometra, metra, decimetra in milimetra, če te pa vprašam, ali si moreš predstavljati 1000 km ali celo 1,000.000 km, ne vem, kako bo šlo. Videla sva že, da meri solnee v premeru 1,386.690 km, kar si je pa že težavno predstavljati. Ako pa se zmeniva, da vzameva za vsak milijon km t. j. pot, ki jo napraviš, če greš 25 krat okrog cele zemlje, če vzameva za vso to pot le 1 dm, tedaj menim, da bo šlo lažje.
Ako bi tedaj skrčila vse vesoljstvo, vse zvezde, planete, luno in vse oddaljenosti v svetovnem prostoru v tem sorazmerju, kjer bi pomenjal vsak dm en milijon km, vsak mm torej 10.000 km, tedaj bi imela sledečo podobo našega solnčnega sestava:
Na to ravno polje sva položila krogljico v premeru 138 mm. Ta krogljica bi bila potem naše — — solnee. Majhna je ta krogljica stvarstva, naše solnee, a še manjši so drugi svetovi.
Dogodki v Bakn.
Na velikih petrolejskih virih v Baku se dogajajo strašne reči. Ondi je večina prebivalstva armenska, drugi domačini so mohamedanski Tartari. Iz neumev-nega razloga so poslednji začeli napadati Armence in pričela so se krvava klanja. Posebno od zadnje nedelje dalje je postalo to klanje uprav grozovito. V raznih delih mesta napadajo mohamedanci z brušenim orožjem v roki Armence in jih koljejo po hišah in po cesti in to ne samo moške, marveč tudi ženske in otroke. Po cestah leži vse polno mrličev v krvi. Armensko prebivalstvo je v velikem strahu. Delo je ustavljeno. Banke so zaprte. O uzroku umorov se pripoveduje, da je privatno maščevanje, najbrže pa izvirajo grozodejstva kakor navadno pri mohame-daneih, iz verskega fanatizma.
Preko Petrograda se poroča o teh grozodejstvih, da naraščajo od ure do ure. Ljudje se napadajo z orožjem, kjer se srečajo in potem je klanje strahovito. V posameznih delih mesta se ropa in požiga, en okraj je ves v plamenu. Mimo prebivalstvo se zapira v hiše in kleti ali pa beži iz mesta. Tudi v bližnjem Bala-kanaku so izbruhnili nemiri. V Baku se nahajajoče vojaštvo ni kos svoji nalogi.
Vstaja na Kavkazu.
Ako se sme verjeti socialističnemu listu „Vor-warts“, je počila vstaja na celem Kavkazu. Armenci, Gružici in Čerkezi da so se dvignili zoper rusko vodstvo. Nastopajoče vojaštvo da je bilo razgnano. Vstaši so vojakom vzeli orožje in celo topove. Guvernerja je ljudstvo vjelo in zaprlo. Vstaši oblegajo mesta, železniški in brzojavni promet je uničen.
Ivan Lazarov.
V Londonu živi starček tega imena, Rus, že mnogo let. Ivan Lazarov je „prorok“ in uživa kot tak pri svojih rojakih veliko zaupanje.
Lazarov je „prorokova!“ tudi smrt Sergijevo in kar je najbolj čudno, zadel je tudi popolnoma dan umora. Morda je pa Lazarov vse to prej vedel isto-tako, kakor so to vedeli — Sergijevi morilci. Lazarov je žid.
Ustaši zahtevajo konec vojne.
S sumljivo gorečnostjo se razširja med ruskimi revolucijonarci zahteva po zaključku vojne. Dokler je Rusija žrtvovala milijarde za Vztočno Azijo in dokler je bilo vse njeno gibanje na bojišču le priprava k vojni, tako dolgo ni bilo čuti te zahteve. Ali zdaj, ko se bliža najbrže trenutek, da premaga Japonsko, to varovanko sovražnikov Rusije, zdaj, ko se bliža najbrže trenutek, ko baltiško brodovje naredi črto čez japonski račun na morju, — zdaj se rudeča internacijonala poslužuje ruskih revolucijonarcev, da zahtevajo kot „pogoj notranjega miru" zaključek vojne! Imenitni so res ti ruski paraziti s krivimi nosovi!
Da bi ovirali celo transport vojaštva in vojnih potrebščin, uprizarja se v poslednjem času revoluci-jonarno gibanje ob železniških črtah. Tako se poroča iz čile v Transbajkaliji, da so tam delavci na železnici začeli stavkati. Njih glavna zahteva je, da se konča vojna. Ker je opravičen sum, da so delavce nahujskali tuji agentje in da nameravajo celo poškodovati železnico in lokomotive, je došla močna četa vojaštva.
V	oddaljenosti šestih metrov kroži okrog solnca, okrog te „krogljice11 njegova najbližja premičnica: Merkur. Ta planet ima le 42/s mm v premeru. Tedaj le malo zrno v primeri s solncem. V oddaljenosti 10 metrov pa je večernica ali V" e n er a s premerom 12 mm.
Naša zemlja se pa suče okrog solnca v oddaljenosti 15 metrov. (Srednja oddaljenost zemlje od solnca je 150 milijonov km.) Kakor smo pa že zgoraj videli, meri naša zemlja v premeru 1275 km, ako pa skrčimo tudi njo v istem razmerju, kakor smo skrčili druge
svetove, tedaj bi bila naša zemlja majhna krogljica
s premerom 127/io/77/77- (V obsegu 2 cm!)
V	oddaljenosti 24 metrov se suče zopet druga krogljica, velika kakor majhna črešnja (premer 6 7/ic mm) z imenom Mart, ki je naši zemlji najbolj podobna premičnica.
Med to oddaljenostjo in do daljave 75 m od solnca se sučejo zopet druge krogljice, izmed katerih največja nima v premeru nad 3 mm in teh malih svetov je nad 500, ki se zovejo planetoidi ali asteroidi.
Šele v daljavi 81 m kroži premičnica Jupiter, največji izmed planetov, a po naši meri vzlic temu nima več kakor 14 mm v premeru t. j. velikost oreha.
V splošnem je poskrbljeno za to, da se za slučaj železničarskega štrajka ne bo oviral promet. Vsi železniški uslužbenci cele Rusije izvzemši one v osrednji Aziji so vsled posebne vladne naredbe smatrati kot vojaki in zapadejo vojaškim postavam, ki se bodo proti izgrednikom izvajale najstrožje.
Stavka policistov v Varšavi.
Ker so se oblasti v Varšavi bale, da prično stavkati policisti, so odredile, da spremlja vsakega policista v službi vojaška straža. Policaji zahtevajo plačo, kakoršno imajo policisti v Petrogradu, namreč 25 rubljev mesečno, dočim so imeli dozdaj le 12 rubljev.
Vseučiliški dijaki v preiskavi.
150 dijakov petrograjske univerze je prišlo k rektorju, da mu izroči peticijo zaradi nadaljevanja pouka. Ker pa je bilo med njimi večina obstrukcijo-nistov, jim je rektor prepovedal zborovanje. Slavnostna dvorana je bila zaprta, ker se vrši preiskava zaradi dogodka od 20. p. m. osobito zaradi tega, ker je bila na onem sestanku raztrgana podoba carjeva. Za preiskavo se je sestavila posebna komisija.
Inozemska denarna podpora za revolucijo v
Rusiji.
Kako zelo se brigajo sovražniki Rusije za — „blagor ruskih narodov11 *, je razvidno iz denarnih podpor, ki prihajajo revolucijonarnemu odboru v namen, da pobija revolucija rusko prebivalstvo.
Iz Nemčije je došlo odboru nedavno 162.000 mark, iz Francije 150.000 mark, iz Anglije 1,200.000 mark in iz Avstro-Ogrske 35.000 mark. Koliko pa je prišlo iz Amerike, do hipa še ni znano. Prav gotovo pa so došle od tam največje svote. Samo ob sebi umevno roma ta denar večinoma iz židovskega žepa.
Nadaljne varnostne odredbe.
Za dan 4. t. m. kot obletnico osvoboje ruskega naroda od tlačanstva so se odredile vsestranske varnostne priprave. Za ta dan je bilo namreč bati, da se dvigne splošna vstaja. Straže pri palačah carja in velikih knezov in ministrov so močno pomnožene. To se je zgodilo vsled grozilnih pisem, ki so došla z vsebino, da se bo izvršil naskok na palače.
Številka 7.
Minister za vnanje stvari Bulygin je zaslišal Sergijevega morilca in ga pri tem vprašal: „Ali veste, s kom govorite?" — Morilec reče: „Vem, Vi ste št. 7.“
Rusko-japonska vojna.
čeravno prihajajo poročila o vojni po večini iz angleških, japonskih in nemških virov, katera poročila govore vseskozi neugodno za Rusijo, se da vendar iz poročil, ki prihajajo v svet preko Petrograda (čeravno tudi „petrograjska" poročila niso vedno izvirno ruska), posneti, da se bliža v osrčju Mandžu-rijskega bojišča velika, grozna bitka.
O tem piše vojni dopisnik milanskega lista „Corriere della Sera11, ki se je mudil v japonskem taboru, sledeče:
„Pri svojem opazovanju celega bojnega položaja sem dobil prepričanje, da velika bitka ni več daleč in ta bitka bo v svojih grozotah še nadkriljevala one
Za tem pa teka v daljavi 149 m najkrasnejši planetov Saturn, v podobi krogljice 12 2 mm v premeru. V veliki daljavi 298 m pa se suče mala kroglja 5'2 ro/n z imenom Uran.	v
Zadnja premičnica našega solnčnega sestava: Neptun, kroži v daljavi 450m kot krogljica 44/s roro.
Vsa ta telesa pa krožijo okrog solnca v smeri od zapada proti vzhodu in sicer obhodijo solnee:
Merkur v	približno	88
Venera „		225
zemlja „		365
Mart „		686
Jupiter „		4.330
Saturn „	„	10.746
Uran „		30.588
Neptun „	„	59804
To je naš solnčni sestav. Ves ta sestav: solnee s premičnicami (= planeti) pa se giblje zopet sam zase dalje v prostoru proti ozvezdju H er kula. *
In zvezde, kako daleč so te od našega solnčnega sestava, če skrčiva tudi njih razdaljo v našem sorazmerju?
* Natančnejša pot našega solnca v svetovju se bo določila najbrže že v nekaj letih. Tozadevna ekspedicija se je že podala v južno Ameriko — toda o tem na drugem mestu.
v Port Arturju. Po tej bitki pa se utegne odločiti konec vojne. Rusi se uprav pred nosom japonskih front z naj večjo hitrostjo pripravljajo."
O predbojih velike bitke prihajajo sledeča poročila: Dopisnik Reuterjevega (Rusom neprijaznega) urada v ruskem glavnem taboru poroča preko — Londona: Na boku zahodno od čili se nadaljuje boj. Na vnanjem vzhodnem krilu so Japonci vzeli ruske postojanke. Oni groze tudi glavnemu taboru Kuro-patkinove armade. Iz silovitosti japonskega napada se da sklepati, da ima general Nogi v svojem topništvu oblegovalne topove izpred Port Arturja.
Razna znamenja kažejo, da se bliža velika bitka. Vreme na bojišču je jako slabo.
„Eeho de Pariš" ima „iz Petrograda" poročilo, da se v lazaretih v Mukdenu, Harbinu in Irkutsku delajo priprave za sprejem 100.000 ranjencev. Iz tega se sklepa, da je velikanska bitka pred durmi.
Boji pri Cinhenčengu na vzhodni fronti. — Rusi se mnieejo.
Brzojavka Kuropatkina cesarju Nikolaju od 25. m. m.:
Danes ob petih zjutraj je sovražnik zasedel vas Cinhenčeng. Naše izgube mi še niso znane. V lazaret pri Saulunju je bilo prinešenih 12 častnikov in 300 vojakov. Odstotek padlih je jako velik. Poveljnik naših čet mi povdarja v svojem poročilu veliko hrabrost naših oddelkov. Tako je ena kompanija, ki je branila Selin prelaz devet vrst od činhenčenga, odbila več napadov mnogo močnejšega sovražnika. Pri enem takem napadu je prišel sovražnik petnajst korakov blizu našim vojakom.
Dve kompaniji, ki sta branili Bereznovvrh, sta morali prebiti hud boj z bajoneti, v katerem sta bila ranjena oba poveljnika kompanij. Enega obeh, stotnika Viloviča, ki je bil ranjen z bajonetom na roki, so njegovi vojaki ■ s silo iztrgali iz rok sovražnika.
Kompanije, ki so bile odposlane, da zabrani j o obkoljenje našega levega boka, je sovražnik zajel od treh strani j, a vkljub temu so se vstavljale sovražniku še potem, ko so postrelile vse svoje patrone in so tako omogočile varno umikanje celega našega oddelka. Zapustile so bojišče še le na pismeno povelje.
Danes zjutraj se je pomikal en sovražni bataljon v smeri pri Dapinlin prelazu, osem vrst jugozapadno od Sunlunju. Na večer pa se je sovražnik začel pomikati proti našim predstražam.
Japonci silijo naprej.
Iz Sahetunga poroča petrograjska brzojavna agentura: Na levem ruskem boku se nadaljuje boj. Japonci se pomikajo v močnih oddelkih naprej. Vzhodni oddelek je šel proti Madzadanu v prelaz Singolin in je obšel v Činhenčengu stoječi ruski oddelek, ki se je umaknil v Sankunlo. Zahodna japonska kolona je prodirala na severni Jantagon in je poskusila obiti prelaz Gutulin. Vkljub temu, da gosto sneži, se bije boj z vso srditostjo. Ruskim četam se je posrečilo vreči Japonce istega večera nazaj od severnega Jantagona.
Vraže o miru. — Nasprotujoče si izjave.
Japonski poslanik v Novem Vorku v Ameriki Takahira izjavlja izrecno, dani ne on, ne Japonska kakorkoli udeležen na kakih mirovnih pogajanjih.
Vzemiva naj bližjo zvezdo. Ta je oddaljena od našega solnca nič manj nego 40 triljonov km in je približno iste velikosti kakor naše solnce.
To, v premeru 138 mm, plava s premičnicami, izmed katerih je Neptun najskrajnejši, 450 m oddaljeno v prostoru. Vse naokrog prazno, nikjer dru-zega telesa. Šele v daljavi 4000 m plava sosedno solnce, nam naj bližja zvezda v velikosti premera 1 dm. In zopet dalje nahajava raztresene po svetovju druge zvezde.
Velikost teh pa je različna: 1 dm, da, celo do metra v premeru. In vse to se giblje po natančno od prirode začrtanih potih. —
Vzemiva še enkrat našo zemljo.
V daljavi 15 m od 138 mm v premeru obsegajoče krogljice- solnca, se suče zemlja v teku 365 dni, kar imenujemo mi eno leto, okrog solnca. Mala krogljica je naša zemlja, le 12 7/io mm v premeru.
In naš mesec? Kot krogljica 3 mm v premeru se suče okrog zemlje v oddaljenosti 38 mm. Za to pot rabi 27 dni 7 ur in 43 minut ll5/io sekunde.
Tudi druge premienice imajo svoje mesece.
Mart ima dva, Jupiter pet* Saturn devet, Uran štiri in Neptun enega.
* Letos, v januarju je našel na Lickovi zvezdami v Severni Ameriki tamošnji astronom Perrine malo zvezdico, ki
Ni pa izključeno, da bi bilo od privatnega pogovora, ki ga je v tej zadevi imel s predsednikom Rooseveltom, brzojavnim potom kaj prišlo v Petrograd ali Tokio.
Jako zanimivo je, kar je glasom poročila, v „Timesu" govoril japonski ministrski predsednik o vojni guvernerjem prefektur. Kacura je dejal, da so Rusi že izgubljeni. Padec Port Arturja je zlomil rusko moč v vzhodni Aziji.
Zaradi tega je danes položaj Rusije brezupen. Upajo pa še vedno v vojno srečo, zato bodo nadaljevali vojno. Japonska pa se mora še vedno varovati, ker zaželjen cilj popolne zmage je še daleč. V dvanajstmesečni vojni je pokazala, da ima dovolj sredstev za nadaljevanje vojne.
Nasproti tem bahatim izjavam, katerim se vidi, da prikrivajo resnico, pa je značilno poročilo popotnikov, ki prihajajo iz Japana, da je ondi ljudstvo zelo razburjeno zaradi vojne in da je vsaki čas pričakovati revolucije na Japonskem. Ljudstvo ne zmore več silnih davčnih bremen, ki mu jih nalaga čedalje večji državni dolg. Tudi v vladnih japonskih krogih so že v velikih skrbeh glede sredstev za vojno, kje jih bodo jemali, ako se vir v Londonu in New Yorku naenkrat zapre.
Zaradi tega vesti o miru prihajajo izključno le iz Japonske, katera na bojišču vporablja zadnje sile, da se reši in doseže nasproti Rusiji vsaj ta uspeh, da bi jej ne bilo treba plačevati vseh vojnih stroškov.
Dodajmo pa še ono, kar piše ruski list „ Novoj e Vremja" o teh mirovnih vražah. List pravi mej drugim: „Te vesti potrjujejo, kako na zapadu malo poznajo Rusijo, ako dajo veljavo bolehnim glasovom o miru, — ljudij, ki ne vedo, kaj bi pomenil za velik ruski narod tak mir, kakoršnega mu žele njegovi smrtni sovražniki. Res je, da smo izgubili Port Artur in da Japonsko časopisje slavi svoje zmage, — a res je tudi, da je konečna zmaga še jako, jako daleč.
Japonska naj piše svojo zgodovino in naj za-beležuje svoje takozvane zmage, do katerih jim je največ pripomoglo izdajstvo in sleparija nam neprijateljskih ljudij, — a v tem naj ne pozabi slikati teh svojih zmag, kakor — triumfov na gledališkem odru, ki jej lajšajo srce, ki provzročajo našemljene slavnosti okoli Mikada v Tokiu!
Rusija ne odneha, dokler ne zmaga, ker od zaključka te vojne je odvisen ves kulturen preobrat 20. stoletja na azijskem skrajnem Vztoku."
Mukden.
Listi poročajo, da so Japonci začeli bombardirati mesto Mukden in da se general Kuropatkin umika proti Tjenlinu severno od Mukdena.
Ta vest pa vzbuja malo vere, ker so Rusi utrjeni še daleč južno nad Mukdenom in ni nobenih vesti, da bi bili Japonci že mogli priti preko ruskih utrdb v toliko bližino Mukdena, da bi ga mogli bombardirati.
Nemški generali v Port Arturju.
V Port Arturju je bilo vse polno nemških poveljnikov. General Reuss, ki se je te dni pripeljal v Petrograd, je bil šef generalnega štaba, Stoessl, glavni poveljnik, je bil Nemec po duhu in srcu in le navidezno Rus, dalje sta bila generala Roth I. in Roth II. in več drugih nemških poveljnikov.
Na eni taki krogljici — zemlji — pa prebiva najvišje bitje, ki ga je ustvarila priroda: človek.
Nehote se ti vsiljuje vprašanje: ali so radi človeka nastali vsi ti svetovi, vsa ta naravna čudesa, ali je morda človek edino bitje v prostranem svetovju, ali je edino zemlja sposobna rediti in preživljati človeka. Kako je vse to nastalo in kako se bo končalo?
Videli smo v veliki celoti, kako je svetovje, kak je naš solnčni sestav. Poglejva pa tudi posamezne ude tega sestava, kakšni so in kaj se je moglo do današnjega dne o njih in na njih doznati.
teka s planetom Jupitrom. Ta zvezdica je šesti Jupitrov mesec, ter je jako majhen in se kaže kot zvezdica 14. reda. Vendar pa še niso pri kraju ta raziskavanja in nam bo šele naj bližja bodočnost pokazala, ali pripada ta zvezdica k Jupitru in je to res njegov šesti mesec, ali pa je ta zvezdica le ena izmed mnogih asteroidov, ki se sučejo med Martom in Jupitrom. Se zgodi, da najdejo včasih kak nov asteroid, pa ga premalo časa opazujejo in mu zato ne morejo še določiti njegove natančne poti. Takega je pa potem zelo težko še enkrat najti in pripeti se, da se že enkrat najden planet zopet izgubi. Tudi v tem slučaju je to možno; morda je ta navidezni šesti Jupitrov mesec že enkrat odkriti asteroid, ki se je zopet izgubil. Edino matematika nam bo mogla pokazati, ali je to res mesec ali ni.
Čujejo se v ruskih krogih glasovi, da so bili ti nemški generali, te — mačehe v ruski armadi, nesreča Port Arturja. Car ima v Witteju, ki mu navdihuje „dobre svete", zlobnega svetovalca, ker mu priporoča nesposobne nemške generale a la Stoessl, Grippenberg in druge. Ako bo Rusija imela škodo, prišla jej bode edino le od — nemških vojskovodij. O smrti generala Kondratenke v trdnjavi so tudi začeli prihajati v javnost čudni glasovi. Kondratenko je bil duša posadki in dokler je on živel, je šlo vse dobro. Koj po njegovi smrti pa je obrnila vojna sreča hrbet trdnjavi. „Birževija Vjedomosti" pravi, da ni neopravičen sum, da je bil Kondratenko žrtev svojih nemških sodrugov v trdnjavi istotako, kakor tudi smrt admirala Makarova in njegovega izbornega štaba ni smatrati kot naravno posledico razmer.
List zaključuje:	„Rusija izgubiva svoje naj-
spretnejše vojskovodje, ki so ruski rodoljubi, ostajajo pa jej nemške izdajice, ki so armadi v veliko nesrečo, a Rusiji v škodo in sramoto.“
In vendar se te nemške „redkve" (izraz za Grippenberga) še drznejo črniti pri carju ruske rodoljube, kakor je jasni Kuropatkin in valiti nanje krivdo neuspehov svoje nesposobnosti!
Hulska komisija.
Takozvana „hulska komisija" je dokončala svoje delo.
Uspeh je za Anglijo nepovoljen. Čeravno se ni dalo dokazati, da bi bili med angleškimi ribiškimi ladijami v usodni noči skriti japonski torpedi, je bila vendar večina članov komisije mnenja, da nevarnost za rusko brodovje od strani ribiške flote tudi . po kanonadi Roždestvenskega še vedno ni bila odstranjena in se je taka nevarnost tudi v resnici nahajala.
Po dokončanem delu je sprejel komisijo predsednik republike Loubet, ki je isti na čast priredil časten zajutrek, h kateremu so bili povabljeni tudi ministrski predsednik Ro u vi er, vnanji minister Delcasse, mornarični minister Thomson, kakor tudi razni francoski in vnanji diplomatje.
Tudi admiral Fournier, kot starosta komisije, je dal pojedino komisiji v Cercle militaire, pri kateri se je napivalo vladarjem Avstro-Ogrske, Rusije, Anglije in predsedniku Zjedinjenih držav. O nemškem cesarju in italijanskem kralju ni bilo govora.
O gospodarstvu narodov.
Poskus za obrise iz nacionalne ekonomije.
V.
Pri tem razvoju industrije so pa uvaže vati še drugi važni momenti. Kapitalističnemu stremljenju, izdelovati blago v kratkem času v velikanskem številu, je prišla na pomoč tehnika. Tehnika ni prav za prav nič druzega, kakor samo sredstvo za dosego gotovih namenov. S tem množinskim, masnim izdelovanjem pa je izgubilo tudi blago na svoji sigurnosti. Stvari, ki jih izdelujejo stroji, navadno niso tako trpežne, kakor pa če jih napravi obrtnik z roko (n. pr. črevlji, vezanje knjig itd.); pač so za oko lepše, ali trpežnejše nikdar. Za vsako najmanjšo stvar so izumili najženialnejše stroje in popolnost in kompliciranost nekaterih strojev je taka, da se ji moramo le čuditi.
Da pa je mogoče nabaviti si toliko dragih strojev, zato mora biti tu zagotovljena oddaja dotič-nega blaga skoro v brezumnem številu konzumentom. Petelina pri navadni puški je izdelaval prej puškar po več ur, pilil je, vrtal in poskušal ga prilagoditi gotove vrste cevki — ali danes je to delo nekaterih minut. Res je, da mora iti tak kos železa, predno leži pred nami kot izgotovljen petelin, skozi nič manj kakor 18 strojev ali zato tudi se jih napravi v enem dnevu na stotine in tisoče, če je treba. Pri tem pa, da so postali stroji tako važnega pomena, je stopilo delavstvo v ozadje in zgodilo se jo mnogokrat, da so razjarjeni delavci planili po novih strojih in jih razbili na najdrobnejše kosce. Ob takih prilikah so požgali in uničili sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Spominjam se na Belgijo.
Vsa ta tehnika, ta napredek v iznajdbah pa je provzročil še nekaj.
Tisti posamezniki, katerim se je posrečilo zasnovati tako podjetje, ti so si nakupičili neizmeren kapital. Med tem, ko se je pečal svoj čas meščanski stan (buržoazija) z industrijo in je bilo razdeljeno imetje precej sorazmerno med ljudstvom, je stopilo naenkrat meščanstvo v ozadje in imetje seje nabralo pri posameznih kapitalistih - na drugi strani pa je nastalo obubožanje, popolno izsesanje ljudstva, ki je tvorilo nov stan proletarcev.
Kar se pa tiče brzine in sigurnosti v industri-jalnem podjetju, zavzemajo danes Amerikanci in Angleži prvo mesto. Značilen je v tem oziru tudi angleški rek: Francoz dela igraje se, Nemec v spanju.
Pri nas na Slovenskem še ni mogoče govoriti o industriji, ki bi bila — naša. Tudi nekatere izjeme ne odtehtajo te resnice. Kadar bo ljudstvo na višji stopnji izobrazbe, ko dobi potom vede svojo samozavest, potem šele bo mogoče govoriti o kakem napredku pri nas, če ne bo že — prepozno. —
Rekli smo zgorej, da je izgubilo meščanstvo svoj nekdanji veliki pomen v socialnem življenju in odigralo svojo ulogo s tistim trenotkom, ko se je razvil kapitalizem in proletariat. Preostane nam v tem oziru še en važen stan, ki je posebno pri nas večjega pomena. In to je kmetski sloj.
Misliti ni, da je bil kapitalistični razvoj tako silovit, da bi potegnil tudi vse tiste može s seboj, ki so se pečali z nacionalno ekonomijo.
|	VI.
Prav kmalu jim je nastalo vprašanje o rodovitnosti naše zemlje in uvideli so, da odvisi ta največ od kakovosti prsti, od podnebja in geografske širine.
Kmet obdeluje polje v naših pokrajinah približno sedem mesecev; za ravnoisto delo ima ruski kmet na razpolago le štiri mesece, t. j. ruski kmet mora delati vse še enkrat hitreje kakor pri nas, če noče, da pogine črez zimo. In jaz mislim, da potrebuje vsaj toliko kakor kak slovenski kmetič. Na južnem Angleškem imajo zimo komaj štirih tednov, ker ni noben kraj od morja oddaljen več kakor 80 km in obliva zemljo od vseh stranij gorak morski tok. Zato tudi ni tam nobenih dninarjev, ampak so vsi taki ali ribiči ali mornarji (K. Peters.) —
S tem pa, da se je mislilo na rodovitnost zemlje, je ležalo prav blizu še važnejše vprašanje: če se bo človeštvo vedno množilo, kaj bo potem, ko postane svet premajhen tej neizmerni množici ?
Ekonom Robert Malthus je znan v tem oziru vsled svoje pretirane bojazljivosti, da se bo podvojil svet že tekom 25 let. Mož je pač jemal statistiko naraščaja iz Amerike, kjer se je množilo prebivalstvo ne vsled tako mnogobrojnih porodov, ampak zaradi enormnega priseljevanja tujcev.
Zato je predlagal in priporočal spolsko vzdrževanje.
Ker se nam zdi kot najvažnejše vprašanje, govoriti o evropskih razmerah, zato se oziramo tudi tu le na te odnošaje:
Žensko prebivalstvo v Evropi ima v sebi predpogoj za plemensko oploditev povprečno 22 letnih dob. Izmed 1000 žensk jih je vedno 165, ki so v starosti oploditve. Če odštejemo mrtvorojence in pomislimo, da je nekaj teh žensk tudi sterilnih vsled občevanja * z možem, ki je bolehal na spolski bolezni, ali so pa tudi direktno spolsko bolne, dobimo povprečno
150 žensk izmed 1000, ki pridejo pri razplodenju člo-	
veštva v poštev.	
Ko bi imela vsaka taka žena:	
3 otroke, bi se podvojil svet v 156	letih
4	„	„ „	„ 139	
5 otrok ,, „	„	„	„ 6972	,,
6 V v *	„	„ 46V3	„
7	-	„	„ 35	«
22	* „	n	„	„	7Y2	r
Toda tudi tu je življenje močneje, kakor pa teorija statistike in mrtve algebre.
Število neporočenih narašča, čut materinske ljubezni do otroka izgineva vedno bolj in v socialno življenje stopa polagoma kot neobhodna potreba konkubinat in prostitucija. V nekaterih državah je to pod policijskim nadzorstvom, kakor je to tudi pri nas v Avstriji, kjer se preišče vsaka ženska, ki se je oglasila kot prostitutka, po enkrat na teden po zato postavljenem zdravniku. Te državne kontrole n. pr. v Berolinu ni, kjer je zato tudi mogoče, da je vsaka četrta prostitutka sifilitična. Sploh so spolske bolezni v Nemčiji zlasti po mestih silno razširjene. V poročilih znanega dermatologa Neiserja je bilo čitati, da je bilo v bolniški blagajni komijev v Breslavu v zadnjih desetih letih izmed celokupnega števila udov 200% spolsko bolnih.
Tudi niso zmožne ženske takozvanih „boljših" krogov poroditi toliko otrok, kakor je opažati to ^možnost v kmetskem ali delavskem stanu in znan je Adam Smithov izrek: med tem ko ima kmetica že 18—20 otrok, porode naše (angleške) vojvodinje komaj etio dete.
* Tretjina slepcev ima to svojo bolezen odtod, ker so j^eli njih očetje neozdravljiv tok; zato tudi predpisujejo od-*°Čbe za babice, da morajo namazati vsakemu novorojencu oči fiitratovo raztoplino srebra.
Kakor tudi se vedno naglaša važnost zakonskega življenja kot predpogoj današnje socialne družbe in skrbi država, da se njeno prebivalstvo vedno množi (v 19. stoletju so se izdajale celo premije tistim, ki so se hoteli poročiti), vendar je neovržno dejstvo, kakor smo omenjali že zgoraj, da narašča nezakon-stvo zlasti v višjih krogih in da ima prostitucija vedno trdneje stališče v današnji družbi. Na Ogrskem je poročenega 76% prebivalstva, v Belgiji le 56%!
Nihče se ne ozira na Malthusa s svojim pripo-ročenjem vzdrževanja spolskega občevanja, pač pa se skuša zabraniti nove porode otrok, saj je znano v tem oziru 11 sistemov in če prištejemo še po Zoli očrtanega, je še eden več.
Absolutni prirastek znaša v Evropi povprečno sedem na 1000 prebivalcev. (V Nemčiji celo lfy4!)
Starost nad 60 let dočaka še 10%, nad 70 let le še 5% prebivalstva. Že davno se je pojavilo zato vprašanje o makrobiotiki, t. j. o načinu, ki bi omogočil posamezniku čim daljšo dobo življenja.
Edino uspešno sredstvo, ki pride tu v poštev, so sanitetne priprave: prostorna stanovanja, zdrava pitna voda, čist zrak itd.
Štajersko.
Savinska podružnica Slov. planinskega društva.
Na štajerski strani naših nebotičnih Savinskih planin — na Kranjskem jim pravimo tudi Kamniške planine — deluje že čez deset let neumorno delavna in vstrajna Savinska podružnica S. P. D. Postavila je že več planinskih koč, nekaj potov na novo naredila, nekatere steze popravila in nebroj teh zazna-menovala ali markirala. Po raznih časnikih je s članki budila zanimanje za te krasne planine in z različnimi reklamnimi sredstvi je privabljala domačine in tujce v gore ob bistri Savini.
Dne 2. februarja t. 1. vršil se je letošnji občni zbor Savinske podružnice v Gornjem gradu v dvorani okrajnega zastopa. Navzoče člane in goste pozdravil je načelnik podružnice g. Fran Kocbek naj-prisrčnejše, povdarjajoč veliko važnost planinskega društva.
O delovanju podružnice v društvenem letu 1904. poročal je tajnik g. Ignacij Sij dne c. Savinska podružnica je štela lani 1 častnega člana, 24 ustanov-nikov in 105 pravih članov. Razen članarine je dobila od železniškega ministrstva 200 K, od okrajnega zastopa gornjegrajskega 100 K, od posojilnice v Žalcu 50 K, v Šmarju 30 K, na Vranskem in v Gornjem gradu po 20 K. Odbor je imel 6 sej. Podružnica je ustanovila Šaleško podružnico, kateri je odstopila velik del svojega delokroga. Za Gornjegrajsko kočo se je kupilo 6 žičnatih ležišč in 5 novih žimnic. Hausenbichlerjeva koča se je na novo prekrila in se je marsikaj v njej popravilo. Pot v Turskem žlebu se je izboljšala in so se pritrdili novi železni klini. Tudi pot iz Luč, mimo Lučke koče in Kocbekove koče na Ojstrico se. je izdatno izboljšal. Nove markacije so: iz Solčave k „veliki tisi" in iz Solčave h Knezu. Nakopal se je pot v Jespo na Menini. Markacija iz Gornjega grada na Rogatec in na nekaj manjših tur se je prenovila. Tudi nekaj novih tabel se je nabilo. Kocbekova koča je bila tudi letos oskrbovana. V kapelici je bral sv. mašo na dan sv. Petra in Pavla ob izletu v planine g. p. Engelbert Pollak iz Kamnika. Podružnični muzej narašča. Podružnična knjižnica je vredna nad 800 K. Podružnica je tudi v svojo zalogo prevzela knjigo „Vodnik po Savinskih planinah", ki jo je spisal g. Kocbek. Dohodkov je imela podružnica 1859 K 5 h in stroškov 1827 K 44 h, torej prebitka 31 K 61 h. Cista imovina je znašala konec leta 10.834 K. Za 1. 1905. se je odobril proračun s 1410 K dohodkov in z ravno toliko stroški. — Tajniku in blagajniku ter vsemu odboru je občni zbor izrekel zahvalo za trud ter vztrajno in vestno delovanje.
Vrli Savinski podružnici kličemo: Le tako naprej za blagor naših prekrasnih planinskih krajev! Vsakdo pa naj jo podpira s tem, da pristopi njej kot član.
Iz gornje savinske doline se nam poroča: Dan na dan se poslavljamo pri nas. Danes gre ta, jutri oni znanec v Ameriko. Voz za vozom izvaža ljudi, može pa tudi ženske daleč proč v daljni svet, proč od rojstne grude. Žalosten pojav! Kaj bo, ker nam primanjkuje že zdaj delavnih moči. Zdi se, da je postalo to pohajanje v Ameriko nalezljiva bolezen. Po gostilnah in po zasebnih hišah se suče pogovor največ le o Ameriki. Spravljajo se tja tudi taki, ki žive tu v blagostanju. Upajo namreč pridobiti si tam še več premoženja. Ubožnejši si izposojujejo novce
za pot, obremenjujejo svoja posestva in si često od-trgujejo od ust, da le spravijo nekaj stotakov skupaj in z bogom mili domači kraj. Hajd za blestečimi dolarji v novi svet! Tam se v potu svojega obraza mučijo in trudijo, živijo trezno in res pošiljajo denar domu ali pa prinesejo čez nekaj let nekaj stotakov in tudi tisočakov v domovino. Toda izrabljeni in izmučeni so. Koliko pa jih izgine v daljnem svetu! Koliko jih najde tam svojo smrt! Ko bi naši Amerikanci tudi tukaj tako pridno delali in tako trezno živeli kot tam — imeli bi pač tukaj svojo Ameriko. Merodajni krogi naj bi premišljevali, kaj ukreniti, da se ljudstvo priklene bolj na domač svet. Dajte mu tukaj priliko več zaslužiti in morda poneha „ameri-kanska epidemija".
Celjska nemška šparkasa in Slovenci. „Domovina" poroča: Odkar je dr. Jabornegg načelnik celjske mestne hranilnice, se opazuje, da z njegovim posredovanjem Slovenci mnogo več kakor prej iščejo denarja na posodo iz te hranilnice. Vračujejo celo dolgove Južnoštajerski hranilnici, ki daje posojila po 4%%, torej za 25 vin. od 100 kron boljši kup ko mestna hranilnica, in raznim posojilnicam slovenskim, kar dela mnogo stroškov, ne da bi se dolžniku kaj olajšalo, ker tudi posojilnice ne računijo dolžnikom višjih obresti, kakor Jaborneggova „šparkasa". Čudili smo se zato že dolgo, zakaj ljudje toliko hodijo k Nemcem po denar. Zdaj pa se nam poroča, da širijo nekateri ljudje neresnično novost, da dajejo celjski Nemci denar po 4 odstotke na posodo. Dolžnost je vsled tega vseh rodoljubov, da povedo nerazsodnemu ljudstvu, da je pri nemški celjski „šparkasi" (Jabornegg-ovi) denar na posodo po pet od sto nikoli ne po 4 od sto, slovenska Južnoštajerska in ljubljanska mestna hranilnica pa posojujeta denarje samo za 4 in % od sto. Ne zapeljujte ljudstva!
Koroško.
Prvih 5000 K za „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem.
Kdo jih je dal? Št. Jakobčani smo dali 2772 K 30 v., ostala Koroška je dala 2047 K; Koroška vkup tedaj 4819 K 30 v. Amerika je dala 50 K, Štajerska 48 K 20 v., Kranjska 42 K 50 v., Primorska 20 K, Moravska 10 K in Srbska 10 K. Kaj neki si pripovedujejo navedene številke? Skrivoma si marsikaj šepetajo na uho; o nečem pa se razgovarjajo na glas: „Vidite, kako zelo je potrebna „Narodna šola" v Št. Jakobu v Rožu. Dasi Šentjakobčani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za „Narodno šolo" v treh mesecih žrtvovali že 4819 K. Ali ni to oči-viden dokaz, da Korošci smatrajo novo šolo za prepotrebno ladjo rešilko, ki naj je reši potopa v morju nasilnega ponemčevanja po javnih ljudskih šolah?!" Da, tako je, dragi rojaki! Če se Slovenci na Koroškem hočemo ohraniti, si moramo oskrbeti še več narodni li šol, za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo „Narodno šolo" v Št. Jakobu v Rožu.
A kje so moči? Z vsemi svojimi žrtvami pač moremo pokazati svojo dobro in svojo najboljšo voljo - - višje pa ne moremo. Moči naše so vkljub najboljši volji preslabe ter bodo — brez izdatne bratske pomoči — omagale. Zato pa z zahvalo za dozdanje podpore združujemo novo prošnjo: Bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapustite nas! Vedimo in hodimo uverjeni, da s šentjakobsko „Narodno šolo1-zidamo trdnjavo celemu narodu slovenskemu. Kajti če pade meja, je v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in —delavnost! (Prispevke sprejema Matej Ražun, župnik, pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško. )
Fr. Kobentar, načelnik; Fr. Majer, načel. šol. sv.; Matej Ražun, župnik.
Primorsko.
Cesarskim komornikom je imenovan visoko-rodni g. grof Oskar Christalnigg, grajščak v Rožni dolini pri Gorici. Grof Kristalnik je goreč pristaš Slovencev in govori lepo slovenščino.
Goriški laški patrijotje in slovenski jezik. Lahi so v zadnjih letih morali zabeležiti žalostno dejstvo, da Gorica z orjaškimi koraki prehaja v slovensko posest. V malo letih se utegne pripetiti, da bodo Slovenci v Gorici lahko s tolikim uspehom nastopili pri občinskih volitvah, da dobe večino v občinskem odboru in odločilno besedo v občinskih rečeh. Ali danes je občina še v laških rokah in Lahi še šikanirajo slovensko prebivalstvo, kolikor se da. Pri
tem so včasih uprav po — japonsko malenkostni. Tako je laškim starešinam narekalo politično junaštvo, da so sklenili prepovedati sprevodnikom — tramvaja govoriti slovensko. Pa tudi uslužbenci na kolodvoru bodo morali govoriti samo laško. Pri uslužbencih so začeli — zmaga ni več daleč!
Dvojna pravica na redarstvcnem uradu v Trstu. „Edinost* poroča to-le: Na novem redarstvenem poslopju v Trstu so poleg laških in nemških napisov tudi slovenski. Po tej pravični vnanjosti bi človek sodil, da naleti tudi na pravično — notranjost redarstvenoga poslopja. Ali ko stopi v dotičen urad, se prepriča, da uradnik ali uradnica ne zna besedice slovenski. Da se namesti slovenske uradnike vsaj na takih oddelkih, kjer je treba občevati izvečine s slovenskimi strankami, kakor n. pr. na zglasilnem uradu, je pač več ko samo ob sebi potrebno. Saj je dovolj slovenščine zmožnih ljudij. In vendar se daje prednost notoričnim zatiralcem slovenske narodnosti!
Nabite bombe med starim želejem. V Trstu je nemška židovska tvrdka za prodajo železnin Cra-mer & Schtvarz. Ta tvrdka je nedavno kupila več starega železja od topničarske zaloge v Pulju. Med železjem je bilo tudi več razstreljenih granat. Ko so topili to železo, se je taka „razstreljena" granata razpočila in nevarno ranila nekega uslužbenca te tvrdke. Na to je prišla vojaška komisija, ki je med železjem dobila še 20 nabitih granat. Oblastim se pa zdi vsa stvar jako sumljiva in govori se, da bi bile izvestne roke te bombe nekako nalašč eskamotiraie v — Trst. Zadeva se preiskuje.
Borna in drugod.
V deželni šolski svfet je kot namestnik umrlega dr. Schafferja stopil grof Barbo.
„Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih61 sklenila je v zadnji svoji seji na predlog g. O. Bamberga enoglasno naslednjo resolucijo: „Z ozirom na to, da igrajo prah in smeti pri prenašanju mnogoterih bolezni, osobito pa jetike, zelo važno vlogo, in da so se drugod ustanovila že posebna društva, ki se pečajo z odvračanjem tozadevnih neprilik, us oj a se kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih prositi mestni magistrat ljubljanski, da neprestano obrača svojo pozornost na snaženje cest in na odvažanje smeti, osobito pa da pazi na naslednja okoliščine: 1. Pozimi, ko se pri snaženju cest ne more tako izdatno škropiti, kakor bi bilo želeti, vrši naj se snaženje če mogoče ponoči ali vsaj ob takih urah, ob katerih je cestni promet najmanjši. Posebno naj se pazi nato, da se pometanje cest ne vrši ob času, ko je šolska mladina na cesti. 2. Dosedanji način odvažanja smeti, ki ni za prebivalce in pasante le mučen, temveč naravnost škodljiv njihovemu zdravju, naj se po higijeniških načelih temeljito preuredi. Mestni magistrat blagovoli naj morda stopiti v dogovor z mestno občino dunajsko, ki se ravno sedaj bavi s tozadevnimi poizkusi. 3. Dokler se za smeti ne najde druge uporabe, naj se jih ne odklada v bližini hiš in javnih šetališč. “ — Podružnica bode k enketi v svrho ustanovitve oskrbovalnice za jetičnike povabila tudi delegate delavskih društev, ker ji je posebno ležeče na tem, da se enkete udeleže poznavalci delavskih razmer.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je
imela svojo 159. vodstveno sejo dne 22. februarja 1905. Začetek ob 2. uri popoldne. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis - Trsteniški, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic. Svojo odsotnost je opravičil ces. svetnik I. Murnik in tajnik dekan A. Žlogar. Prvomestnik je obvestil navzoče, da se je naprošen 15. januarja t. 1. vdeležil shoda pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Označil je s cela nenavadno narodno vnemo tamošnjega ljudstva. Samo od sebe je namreč prišlo na to misel, da pozida tu štirirazredno slovensko šolo in ne odneha od tega svojega trdnega sklepa. Imenom vodstva je pozdravil na shodu navzoče in jim obljubil družbine požrtvovalnosti za to šolo do najskrajnejših mej. — V smislu § 18. družbinih pravil so se vdele-ležile te vodstvene seje kot svetovalke prvomestnice ljubljanskih podružnic gospe Franja dr. Tavčarjeva, Ivana Zupančičeva, Marija Trčekova ter zastopnice litijskih Slovenk gospa Terezina Svetčeva in gospdč. Ljudmila Roblekova, kakor tudi prvomestnik št. jakobsko-trnovske moške podružnice dr. Fran Papež. Navedene čč. svetovalke z g. svetovalcem so bile vabljene za 4. uro in so točno došle. V njihovi navzočnosti seje natančno premotriio vse družbino stalo glede
kave in se ponavljaje glasovalo za to, da se vstraja pri sklepu storjenem v 155. vodstveni seji z dne 12. oktobra 1904, ki se je tovarnarju g. I. Jebačinu, iz posebne družbine obzirnosti, službeno vročil šele 30. novembra 1904, št. 6210. Glasom onega sklepa izza 12. oktobra p. leta se je pretrgala vez med družbo in dosedanjim zalagateljem družbine kavo g. Jebačinom v Ljubljani, vsled širši javnosti že znanih dogodkov. Radi razmer, ki se v tej dolgi dobi do danes niso prav nič oblažile, pač pa izdatno poslabšale — sploh ni več mogoča kaka obnovitev pogodbe ali kaka nova pogodba med družbinim vodstvom in med g. Jebačinom. — Nato se je na podlagi vodstvu došlih ponudeb oddala dobava kavinih izdelkov v korist družbe najboljšim ponudnikom. S temi svojimi sklepi se je družba glede kave postavila ob enem na brez-prjmerno bolje materijalno stalo, nego ga je zavzemati mogla do danes. — O konečnih družbinih korakih v tej stvari se obvesti vesoljni slovenski narod svoječasno po posebnem naznanilu. — Potem, ko se je še sklenilo, da se založi nov družbin „narodni kolek", je prvomestnik zaključil sejo ob 6. uri zvečer. — Družba naznanja, da se je pri založnikih družbinih vžigalic gg. bratih Perdan v Ljubljani in pri založništvu družbinega pralnega mila izvršila naj strožja revizija, ki je uverila družbino vodstvo, da so le-te založniške tvrdke oddajale vse po pogodbi naši družbi pripadajoče prispevke vestno tudi naši družbi. Ob tej priliki opozarjamo vse cenjene slovenske rodoljubkinje in rodoljube, da rabijo izključno le družbine vžigalice in družbino pralno milo. S tem se zagotavljajo družbi stalni dohodki, in rabijo objednem le najboljši izdelki.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 22. februarja 1905.
Vegova slavnost na Dunaju bo v sredo, dne 15. marca t. 1. v dvorani hotela „zur Post" Dunaj, I. Fleischermarkt 16. — Prijazno sodelovanje so obljubili: gospica Marijanica Zmrzlikarjeva, operna pevka; g. Karol Jeraj, član c. kr. dvorne opere (gosli); jugoslovanski godbeni kvartet (gg. K. Jeraj, M. Lenarčič, S. Šantel, C. Hone); g. Janko Jež, samospev; gg. Janko Jež in Vinko Krušič ml. (dvospev); slovenski možki in mešan zbor, pod vodstvom pevovodje pevskega društva „Zvezde" g. Vinka Krušiča st.; godba bos. pešpolka pod vodstvom g. kapelnika H. Pavlisa. — Pevske vaje za možki in mešan zbor so vrše vsaki ponedeljek in vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer v „Slovanski Besedi", Dunaj, I. Fleischermarkt 16 (vhod Draehengasse 3). Udeležuje se jih že lepo število požrtvovalnih pevk in pevcev. Upati je, da se jih bo še več udeleževalo, da bo krasno in navdušeno donela slovenska pesem združenih slovenskih pevcev in pevk v slavo slavnemu učenjaku in junaku Juriju baronu Vegi.
V mestno hranilnico v Kamniku je v mesecu februarju 1905 vložilo 174 strank 44.933 K 11 h, vzdignilo pa 159 strank 35.599 K 49 h, 4 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 4100 K. — Stanje hranilnih vlog 1,170.839 K .54 h, stanje hipotečnih posojil 886.019 K 93 h. Denarni promet 131.644 K 72 h.
Poskus za zboljšanje pšenice je napravila kmetijska družba torontalskega komitata. Vsejala je
na svojej zemlji tri različne vrste pšenice ter prišla do prepričanja, da je takozvano francosko zrno dobro plodno, toda dozori pozno in ne da posebno dobrega zrna. Somogy-pšenica pa je prekoračila v množini banaško pšenico za 200 kg na enem katastrskem oralu. Ista družba je dosegla s križanjem Somogy-in banaške pšenice ter Somogy- in rudeče pšenice izborne uspehe. Obe vrsti hitro dozorita ter se dobro protivita poležanju in rji, sta mnogozrnati in težki.
Pšenice so pridelali v zadnjih desetih letih v enem letu povprečno: Amerika 200,400.000 hektolitrov, Rusija 143,210.000 hi, Francoska 117,400.000 hi, Indija 86,890.000 hi, na petem mestu Avstro-Ogrska 66,730.000 hi, Italija 66 700.000 hi, Nemčiji 43,000.000 hi, Španija 36,170.000 hi, Argentinija
26.530.000	hi, Canada 23.120.000 hi, Rumunija
21.170.000	hi, Angleška 20,710 000 hi itd. Izmed držav izkazuje Norveška najmanjši letni pridelek.
890.000	hi.
Sladkorna letina v Avstro - Ogrskej ni dosegla cenjene višine 900.700 ton, marveč bo znašala komaj 880.000 ton proti lanskim 1,158.000 ton.
Najmanj škodljiva razsvetljava za naše oči je s petrolejem, potem slede zapored: navadna plinova luč, električna žarnica, Auerjeva luč in najbolj kvaren je acetilen. Temu se opomore s tem, da so obda luč s posebno debelim steklom, ali pa s takim, ki ima v sebi gotove barve. V tem oziru so posebno priporočljive zelene šipe, rdeče in sivkasto-rumeno (Fieuzal).
Avstro - ogrska banka je imela dne 15. pr. m, prometa za nič manj kakor 1547 miljonov kron.
Petrolejeve studence so našli v severni Hrvatski, v Ludbregu. Po ondotnih geoloških sestavinah sodivši, morajo biti zelo bogati.
Ruski car. Massaryk je izračunal, da ima ruski car 160 gradov, kjer ima opravila 32.000 služabnikov. Štirideseti del cele Rusije je carjeva zasebna last. Tako obširnih posestev pač nima noben vladar več na svetu.
V Ameriki je nad 1200 tovarn za izdelovanje papirja, ki se ga napravi na leto za 4 miljone ton (a 1000 kg) v vrednosti 400 miljonov kron. V teh tovarnah naloženi denar znaša 500 miljonov kron, približno polovico te svote odpade na mašinerije. Za to industrijo značilno je dejstvo, da ni vstavila v zadnjih letih nobena papirnica dela, še manj, da bi bankerotirala.
Celoidin se užge šele pri temperaturi 1200 C. Trditev, da bi pričel sam goreti, ali celo eksplodirati, se je izkazala po poskusih kot neresnična. Na Angleški so dali v ta namen svilnato obleko, na kateri so bili našiti gumbi iz celoidina, v bližino kamina. Pač se je sesedla svila, a gumbi so ostali neizpremenjeni. Nemška pošta je izpostavila skati j o iz lepenke visoki temperaturi. Počrnela je lepenka, a celoidinu. kije bil tudi v skati ji, se ni nič zgodilo.
150 ljudi celo noč na eni ledeni plošči. Pred nekaterimi dnevi se je v finskem zalivu v bližini otoka Seskar pripetil čuden dogodek. Kakih 200 ribičev je stalo na obrežnem ledu in se pečalo z ribolovom. Ves dan je brila huda burja. Proti večeru pa se začuje močen grom in kakor bi trenil, se-odloči ogromna plošča ledu, na katerem so stali ljudje — nekateri so imeli pri sebi celo konje — in veter jo žene ven na odprto morje. Vso dolgo noč so prebili v smrtni nevarnosti v hudem mrazu in strahu. K sreči se proti jutru obrne sapa in žene ledeno ploščo zopet h kraju, kjer so se vsi zopet podali na suho. Hudomušen morski škrat je uboge ribiče imel za norca celo noč.
Vulkanska katastrofa. En del obrežja Centralne Amerike je obiskala v zadnjem času grozna elementarna katastrofa.. Kakor se poroča iz San Frančiška, je imel parnik „City of Panama", ki je dospel tja, grozno vožnjo v severni dolžini 16'58 stopinj. Na več milj daleč je bilo morje pokrito z drevjem, travo-in mrtvimi živalimi tako, da se je parnik z največjo težavo preril. Ta prirodni pojav je moglo provzročiti edino le pogreznenje-onega dela dežele vsled vulkanične erupcije.
Jane Lelaud Stanford, mogoče najbogatejša gospa na svetu, je umrla na zastrupljenju. Kdo ji je zavdal, še ni dognano. Vse njeno premoženje pripade Stanfordovi univerzi, kateri je podarila še za časa svojega življenja nad 75 miljonov kroni
Zdpagje je najwečje bogastvo?
Te glasovite in nenadkriijive kapljice SV. JV!ARKA se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. -
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Fifiestna Sekarrea, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Jiiarkou trg št. 36, poleg cerkve sv.Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja.
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdraveli. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: .
1	ducat (12 steklenic) 4-— K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K.
4	ducate (48 steklenic) 14-60 K.
5	ducatov (60 steklenic) 17-— K.
Ustanovljena 1.1360. Jl8StM	HtUffOU, Ustanovljena 1.1360.
Markov trg št. 804, poieg cerkve sv. Marka.	3
Zdravje je največje bogastvo!	9 ■ 6
t.	_________ -a gg _____________________