—i DOLENJSKI LIST Po črnem traku čez Gorjance Naslov bi lahko bil tudi takšen: »Kolpa teče proti Novemu mestu« ... (zemljepisu navkljub). Precej resnice bi bilo tudi v takšnem naslovu, šest centimetrov debela plast asfalta, ki jo polagajo delavci Cestnega podjetja Novo mesto na zadnje kilometre modernizirane ceste čez Gorjance, vsebuje poleg raznih asfaltnih primesi kot glavni sestavni del gramoz iz Kolpe. Kot vidite, Kolpa torej le »teče« proti Novemu mestu, toliko bolj tudi zato, ker asfaltirajo iz Metlike proti Novemu mestu. Asfaltiranje naj bi bilo končano do 1. novembra letos. V zvezi s tem je neki dvomljivec sklenil z direktorjem Cestnega podjetja tov. Gorencem stavo. Deset buteljk dobrega vina bo plačal tisti, ki bo zgubil. »Deseta pa naj bo šampanjec!« je stavo izpopolnil tovariš Gorenc ... Prepričani ",no, da bo slednji stavo dobil in da bo »nesrečnik«, ki jo bo izgubil, z nami vred prav tako vesel kot zmagovalec ... »Dober tek, fanta, pa pridna bodita v Srcbrničah!« je veljal naš pozdrav pridnim obiralcem hmelja. Takih fotografij pa bi si lahko nabrali te dni veliko: hmelj obirajo okoli Loke, pri Sevnici, v Šentjanžu, pri Brežicah, okoli Kostanjevice, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in še kje, kjer so zadnja leta zrasla nova hmeljišča, zal je pridnim obiralcem, posestvom in zadrugam precej nagajal dež, ki je prišel 2 do 3 tedne prepozno, da bi bila letina še boljša (Foto: L. Medle) Na voznikovem obrazu je čutiti sproščenost, limuzina pa lahkotno drči po predlani asfaltiranem delu gorjanske ceste vse do Zajca. Tu vzmetd nemilo zanihajo, ' voz pa zmanjša hitrost. Pod, nami so prvi metri makadamske ceste, ki kaže tako na bregeh kot na vozišču sledove preurejanja. Robovi, kjer so delavci odgr-ndld plitko rast kraške zemlje, kažejo kamen, ki čaka na minerje, da ga bodo razstrelili. Več ovinkov je presekala nova trasa. Tostran Gorjancev gradijo dva večja nasipa, ki bosta skrajšala dosedanjo cesto, odpravila nepotrebne ovinke in serpentine, vzpon pa kljub temu ne bo nikjer večja od 7 odst. Povsod ob cesti srečujemo vrste delavcev, ki vihte krampe in lopa- te, pri obeh nasipih tostran Gorjancev pa je opaziti tudi gra,dbeno mehanizacijo. Naloženi traktorji in kamioni odvažajo zemljo in kamenje iz usekov na nasipe. Ko se za odcepom h Gospodični cesta prevesi na belokranjsko stran, je vrvež vse večji in večji. Kompresorji brnijo, od časa do časa nas zaustavi delavec z rdečo zastavico v rokah. Počakamo za hip, nato zadone eksplozije, kamenje in zemlja buhneta kvišku, delavci hitro počistijo cesto, in spet se peljemo naprej. V vasici Hrast se že srečamo s finišerjem, ki polaga po polovici ceste črno asfaltno prevleko. Valjarji pred njim vaijajo gramoz, skupina delavcev pa hita. As-falterji jih priganjajo... še nekaj metrov kamenite ceste, in spet smo na asfaltu po katerem zdrčimo v Suhor. Oba roba ceste sta v Suhorju lepo urejena, hkrati pa so asfaltirali tudd dovoz k šold, spomeniku iz NOB. 2e smo v Metliki, skozi katero pohitimo v majhno kotlino med tovarno Beti in cesto, odkoder se vali črn, sajast dim. Tu je »tovarna« asfalta. Pred nekaj tedni so jo postavile urne roke delavcev Cestnega podjetja kot preko noči. Mesec dni pred rokom je bila zgrajena. Tu se kuha asfaltna masa, s katero hite kamioni tja na Gorjance proti Hrastu, kjer jo finišer polaga na cesto. Streljaj od tod teče Kolpa. Sredi nje stoji bager, ki zasaja svojo čeljust v strugo in iz nje vleče gramoz ter ga naklada na kamion. Ta odpelje tovor k asfaltni bazi, kjer se gramoz posuši, nato pa, pomešan z asfaltnimi primesmi, na drugem tovornjaku odbita proti IMV spet izvaža Pred začetkam petkove tiskovne konference pri tovarišu Cedu Cernelču v Industriji motornih vozil sem listal Po mapi z izrezki člankov iz tujih časnikov. Takole so Pisali v dunajskem listu »Bauwirtschaft« o naši IMV: *■ ■. IMV, hitri transporter, na naših cestah ... Jugo-s,ovani so, čeprav brez tradicij v avtomobilski proizvodnji, dokazali, da znajo reševati tudi transportne probleme n* čisto moderen in eleganten način...« List nato s strokovne plati opisuje vsestransko uporabnost vozil •"'V-looo in hvali izvirne tehnične rešitve, ki so jih naši •"»»uči konstruktorji našli za vozila KUMBI in KURIR, i .vsc njihove izpeljanke. Zadovoljstvo spričo takih ugo-'ovitev pa je v zadnjih mesecih avstrijskemu uvozniku *vlomobilov IMV-1000-.DONAU« prav gotovo skalilo dej-s,v"> da je novomeška tovarna skoraj za pol leta morala l|M:u i(j |zvoz svojih vozil in da je ponovno začela uresni-^v»tt dogovor o izvozu šele v preteklih tednih. T° Pa je bil tudi vzrok wtk0ve tiskovne konferen-v IMV: predstavnik totem16 'e sP°roCil novinar-. m. da je začela Industrija ^otomih vozil v Novem ^'estu po kratkih treh ted-°dkar je zvezni sekre-Od(\K Za zunanjo trgovino ^»oril kolektivu IMV uvoz pogonskih agregatov, spet izvažati svoje avtomobile v sosednjo Avstrijo. Zdaj vozi po avstrijskih cestah že kakih 120 KOMBIJEV in KURIRJEV, do konca leta pa bo IMV izvozila v Avstrijo se nekaj sto teh avtomobilov, ki so zaradi svojih izvirnih lastnosti tako hitro našli kupce tudi v tujini. Prepoved uvoza originalnih motorjev »Auto Union« in še nekaterih drugih delov je torej zavrla prizade- vanja kolektiva IMV, da bi tudi z izvozom čimveč prispeval k naši ugodnejši zunanjetrgovinski bilanci. Ne bi smeli pozabiti, da predstavlja uvoženi avtomobilski motor komaj nekaj nad 20 odst. celotne vrednosti izgotovljenega avtomobila in da nam tujci plačajo tak avtomobil v čvrsti valuti! Pa vendar, kot vse kaže, taka dejstva niso dovolj močna, da bi prepričala vse, ki odločajo o uvozu motorjev, da ne kaže škodovati skupnim interesom SFRJ. Naj še dodamo naše skromno mnenje, da zahodni trg prav gotovo ne bo hotel kupovati vozil IMV—1000, če v njih ne bo več originalnega nemškega motorja. Hitri, mali tovornjaki te vrste slovijo na zahodnem tržišču prav zavoljo vse- i m v Gorjancem. 130 ton asfaltne mase skuha vsak dan asfaltna baza, z manjšimi preureditvami pa bodo njeno zmogljivost povečali na 200 ton. Mudi se! V dveh mesecih in pol je treba asfaltirati še 9 kilometrov ceste! Na velikem gradbišču, ki se razteza tja od Zajca tostran Gorjancev pa do Hrasta onstran, dela 300 delavcev. 200 je najetih priložnostno. Prekopati je treba 60 tisoč kubičnih metrov zemlje, zato ni čudno, da je tu zbranih okold 60 odst. vse mehanizacije, ki jo ima Cestno podjetje iz Novega mesta. Letos opravljena dela bodo veljala 590 milijonov dinarjev. V preostalih dneh dio 1. novembra bo treba položiti še nekaj manj kot 9 kilometrov črnega traku, da bomo lahko zares vozili po črnem traku vse od Novega mesta, čez Gorjance do Metlike. Prihodnje leto pa je na vrsti odsek od Metlike do Črnomlja in naslednje še tja do Vinice ob Kolpi! stranske prednosti dvotaktnih motorjev! Dokler naša domača industrija motorjev take vrste (in kvalitete) še ne izdeluje, pa nam vsak gospodarski račun pokaže utemeljenost uvoza takih motorjev. Prav gotovo bo treba tudi še temeljito premisliti, ali je v luči mednarodne delitve dela in čedalje večje intregra-cije sploh smotrno, da bi za vsako ceno izdelovali vse sami doma, ko lahko sorazmerno ugodno kupimo n. pr. dvotaktne motorje »Auto Union« v Nemčiji in jih, vgrajene v specialna vozila IMV—1000, skupno z delom številnih jugoslovanskih koprodu-(Nadaljevanje na 3. strani) Crni trak asfaltiranega cestišča se za finišerjem vije vedno više proti Gorjancem, za njim pa jo ubirajo valjarji. Vožnja čez Gorjanec bo kmalu svojevrsten užitek! Gradnja nove bolnišnice poteka po načrtih Stavba nove bolnišnice v Kandiji, ki je v začetku letošnjega leta kazala šele betonska skelet, vedno bolj dobiva dokončne oblike. Ce bodo sredstva pravočasno zagotovljena, bo otvoritev otroškega, kirurškega in rentge-notoškega oddelka v rtovi stavbi že v drugi polovici prihodnjega leta. S tem bo znatno razbremenjena stavba dosedanje kirurgije, v kateri bo dobil več prostora ginekološko - porodniški oddelek, hkrati pa bosta lahko začela delovati tudi oddelek za nos, grlo in ušesa in oku- 8. septembra velika svečanost v Kozjem Pod geslom »Kozjansko * oorbi« bodo od 2 do 8. **l»tembra v vseh obči-na področju nekda fc'Sa Kozjanskega odre-* športne in kulturne {^dltve. 8. septembra bo v Kozjem osrednja "»Mava z odkritjem spo-vncn"ta padlim v NOV. h0J5r.°NlaVo »Kozjansko v {,"»>« bodo vključene ob-»elL. k°' Sm"* Prf KrSk • c8entJur' Vlucm-r,."1 *wvnica in Brezi- Prom, U,,aJ°- tla »e b0 v!«,V KnTWm udc,e- "hcl»l L '" VM"h rofj, ""'ianskega pod- Prihodnje leto ATC tudi v Črnomlju V Črnomelj so že prispeli prvi deli za novo avtomatično telefonsko centralo, ki bo v celoti dobavljena do konca februarja 1964. Polaganje kablov za novo centralo se je že pričeto ln se ugodno odvija. V načrtu Je pripojitev Sem'.ča k novti ATC. Tozadevno naročilo za izdelavo programa in predračuna stroškov je že dano PTT podjetju v Novem mestu. Ko bo oboje predloženo skupščini, bosta o stroških pripojitve razpravljala svet za družbena plan in finance ter svet zn komunalne in stanovanjske zadeve. listični oddelek. To bo seveda samo začasna rešitev, zato bo treba zagotoviti šs na-, daljnjih 300 milijonov dinarjev sredstev, s katerimi bi po dograditvi prvega dela nove bolnišnice lahko zgradili še prostore za oba nova oddelka. Razvoj aradnje dokazuje, da so kolektivi svoj prispevek za gradnjo bolnišnice dobro vlovili, računamo torej lahko, dn bodo še vnaprej sodelovali in brtojOčSi', da bo veliki načrt v csCoti uresničen. Modna revija v Vidmu-Krškem Občinski komite ZMS v Novem mestu je s sodelovanjem Dolenjske turistične zveze pripravil modno revijo, na kateri bodo prikazali več izdelkov znanih, dolenjskih in ostalih slovenskih podjetij. Z revijo bodo gostovali v Vidmu-Krškem, Brežicah, Črnomlju in Metliki, seveda pa jo bodlo pokazali tudi novomeškemu občinstvu. Prirediteljem se je posrečilo dobiti tudi tri znane pevce, ki bodo program popestrili. Manekenke se bodo javnosti prvič predstavile v Vidmu-Krškem v soboto zvečer. VREME OD 22. 8. DO 1. 9. 1963 NOVOMEŠKA RAZGLEDNICA — vendar tokrat malo drugačna: v petek je kolektiv Indu- ^ Pay strije motornih vozil spet poslal z novomeške železniške postaje pošiljko svojih mamh ^' osU1 * ~j' -^m- avtomobilov IMV-1000 »DONAU« v sosednjo Avstrijo. Več takih kolon smo v Novem mestu v osiaiem VTn™. videli tudi v zadnjih tednih »• f" ' CRESNICUJMO NOVO USTAVO! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Kdo je odgovoren za dobro počutje stanovalcev ? Hišni sveti ostajajo s svojo dejavnostjo vse preveč na področju gospodarjenja s sredstvi, ki ostanejo nišam za tekoče vzdrževanje. To je kajpak zelo važno, tega nihče ne zanika. Prav tako pomembno Da bi moralo biti tudi drugo torišče, ki je zdaj precej zanemarjeno: razvijanje dobrega počutja med stanovalci. Sem bi sodila tudi skrb za urejanje okolice. Skratka: dejavnost hišnih svetov bi se morala povzpeti čez sedanji, običajno zelo ozek okvir aktivnosti. £K> stanovanjska posiop-ja, kjer so na dnevnem redu zurane meu stanovalci, in to zavoljo stvari, ki Di jih moral reševati hišni svet. čemu prepiri na stopnicah, češ: očistila sem pet stopnic več ah kaj podobnega!1 U vsen ten rečen bi se morali pogovoriti na seji hišnega sveta aii pa morebiti kar na sestanKu vsen stanovalcev, če je to potrebno. Tako bi se stanovalci navadili, da bi reševali vse, kar je v zvezi s skupnim življenjem, na svojih skupščinah, ne pa s praga na prag, na stopnicah, pred hišo. vse v prepiru, kakor se to pogosto dogaja v nekem bloku so stanovalci večkrat priče, kako družinski oče, ki venomer trati čas s popivanjem, u-prizarja svoji družini pravi pravcati pekel. Tedaj blok na mah oživi: stanovalci pridejo na svoje balkone, da bi prisluhnili moževemu rjovenju, ženinemu bogpo-magaj in otroškemu joku. Da, otroškemu ioku! Treba bi bilo videti ta drobiž, kako se plašno stiska v kotu kuhinje in si z rokami zakriva obrazke, da ne bi videli svojo mater pod težo očetovih udarcev. Stanovalci so pretreseni, to je treba priznati. Toda ali res ne morejo storiti nič drugega? Na dobro počutje stanovalcev vpliva tudi okolica stanovanjske hiše. Blok, o-krog katerega le vse zane- marjeno, osat za hišo, kopice odpadkov v kotih, nikjer zelenih pasov in okrasnih grmičev, čeprav so vrtički lepo obdelani in natančno pregrajeni, da bi se vedelo, kaj je. moje in kaj tvoje, dokazuje dvoje: na eni strani odsotnost modsebojnega sodelovanja in razumevanja, po drugi strani pa izreden smisel za zasebno gospodarstvo v malem. So pa tudi primeri stanovnjskih hiš, kjer stanovalci najdejo skupni jezik — okolico si urede kar se da lepo. Nekateri se zgledujejo po Velenjčanih, ki imajo obvezno cvetje na balkonih — namesto cunj vsake baze. Sprehodimo se enkrat po Novem mestu, in nove stanovanjske hiše se nam bodo že s svojo zunanjostjo predstavile, tako da ne bo treba dolgo ugibati, kakšni so njihovi stanovalci: marljivi, družni ali pa vsak zase, kakor se komu ljubi. Prav zares, tak razgled po mestu bi bil zelo zanimiv in tudi koristen. Zakaj ne bi sprožili malo tistega tekmovalnega vzdušja, ki bi prispevalo, da bi stanovalci malo bolj skrbeli za lepšo zunanjost svojih stanovanjskih hiš in njih okolice? Sedanja praksa, da stanovalci izvolijo svoj hišni svet šele takrat, ko se vselijo v novo hišo, ni najboljša. Ce je že prej znano, kdo se bo vselil v novo stanovanjsko hišo, naj bi hišni svet deloval že od vsega začetka, ko blok šele gradijo. Ne zato, da bi boaoči stanovalci v skladu s svojimi različnimi željami dražili gradnjo, temveč zato, da bi sredstva, ki so na voljo, bolje izrabili. Bodoči stanovalci bi lahko marsikaj pametnega svetovali, opozarjali na pomanjkljivosti gradnje in hkrati že razmišljali o ureditvi okolice. Tako bi preprečili, da bi šele po vselitvi stanovalcev odkrivali grobe napake, slabo opravljeno delo, na priliko razpokana vrata, vlažne stene, slab omet, s podkovanimi čevlji Obisk premiera Hruščova Jugoslaviji, čeprav so ga označili kot zasebnega, je imel zelo velik odmev v mednarodni javnosti. Vsi večji časopisi in agencije so poslali v Beograd še svoje posebne dopisnike, ki so že poročali o prihodu in sprejemu sovjetskega premiera ter objavili že tudi prve komentarje. Evrovizija pa je prenašala prihod sovjetskega premiera na letališče Surčiai v Beogradu. Seveda so novinarji, ki so pazljivo spremljali, kdo se je udeležil sprejema, opazili, da je kitajsko veleposlaništvo namesto odpravnika poslov poslalo samo drugega sekretarja, prostor albanskega predstavnika pa je sploh ostal prazen. Mnogi komentatorji pišejo, da je glavni namen obiska »počitek in delo«, kar je v svoji zdravici ob prihodu v Jugoslavijo že potrdil sam sovjetski premier, ko je dejal: »Ne bomo se samo dobro odpočili, ampak se tudi pobliže spoznali z vašo deželo in ljudstvom, seznanili se bomo z vašimi uspehi v gospodarskem in kulturnem ustvarjanja ...« Vsekakor je obisk premiera Hruščova v Jugoslaviji dogodek velikega pomena, ki bo še utrdil prijateljsko sodelovanje med obema državama. Tako vidimo, da se prijateljstvo jugoslovanskega in sovjetskega ljudstva, rojeno v letih skupnega boja proti fašizmu, iz leta v leto vedno bolj uspešno razvija v vseh smereh, kar ustreza politiki obeh držav in hkrati prispeva h krepitvi miru v svetu. »Z zadovoljstvom lahko ugotovim,« je dejal predsednik Tito v svojem govoru na letališču, »da so se od našega zadnjega srečanja, čeprav je odtlej preteklo le malo časa, odnosi med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjet- Obisk Hruščova skih socialističnih republik, dalje vsestransko in uspešno razvijali. Upam, dia delim tudi vaše mnenje, če izrazim prepričanje, da bo vaš obisk v Jugoslaviji nov prispevek v tej smeri«. Več let je minilo, odkar je premier Hruščov bil na obisku v Jugoslaviji. V tem obdobju se je marsikaj spremenilo. Jugoslavija je napredovala in sovjetski gost bo imel priložnost, da se bo seznanil z nekaterimi našimi uspehi, našim razvojem in z življenjem naših delovnih ljudi. Še posebno veliko zanimanje pa je za razgovore, ki jih bosta imela tovariša Tito in Hruščov in druge jugoslovanske osebnosti Nekateri komentatorji napovedujejo, da bosta nadalje* vala razgovore, ki sta jih začela v Moskvi ob obisku maršala Tita lani decembra. Nadalje se bosta pogovarjala o bilateralnih odnosih, precejšnjo pozornost pa bosta posvetila perečim problemom na mednarodnem področju. In kakor so bili razgovori v Moskvi v prisrčnem vzdušju, tako tudi lahko pričakujemo, da se bodo v enakem vzdušju odvijali tudi v Jugoslaviji. Zdaj so dani vsi pogoji, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo še širše razvije navzlic nekaterim razlikam, ki še obstajajo, v posameznih vprašanjih, že dosedanja praksa pa je pokazala, da je razvoj sodelovanja med obema državama bil obojestransko koristen in je odprl nova področja za medsebojno zbliževanje. Po vsem tem ni nobenega dvoma, da bo sedanji obisk premiera Hruščova koristil stvari nadaljnje krepitve prijateljstva in sodelovanja naših držav in narodov. Nič ni bolj naravnega kot to, da socialistične dežele sodelujejo na enakopravni podlagi in skupno usmerjajo svoja prizadevanja in dejav. nOst v boju za mir in socializem, kot je poudaril tovariš TITO v svoji zdravici na čast premieru Hruščovu. Več kot tri tisoč nakazil za zaposlitev Medobčinski zavod za zaposlovanje delavcev v Novem mestu je izdal v prvem polletju 2427 nakazil za zaposlitev aLi za 98 odst. več kot v prvem polletju lanskega leta. Med temi, ki so dobili nakazila, je le 984 sezonskih delavcev iz drugih republik. Do sredine avgusta je število izdanih nakazil za zaposlitev naraslo na več kot 3000. Naj-voi na novo zaposdemh je na- poškodovan parket in podobno. Nekateri hišni sveti so tudi preveč širokogrudni ali bolj odkrito — negospodarni. Ves denar porabijo za razne izboljšave, ko pa bodo potrebna večja popravila, ne bo dovolj sredstev. Tako ne ravna dober gospodar. Misliti je treba tudi na jutrišnji dan. šlo delo v gradbeništvu in gradbeni industriji, tema panogama pa sledi lahka industrija, v kateri so najbolj zastopani obrati Iskre v Žužemberku in v Šentjerneju, ku začenjajo z delom v več izmenah. Precej novdh delavcev so sprejeli tudi v IMV, zatem v kmetijstvu, kjer je zlasti v Šentjemejski dolini opaziti razveseljivo novost, da družbeni kmetijski obrati namesto sezoncev zaposlujejo okoliško prebivalstvo, znatno število delavcev pa je našlo zaposlitev pri komunalnih in javnih dedih. V novomeški bolnišnici je v razpravi osnutek statuta V mesecu juniju je 7-član-ska komisija splošne bolnišnice v Novem mestu dokon-čaila osnutek statuta bolnišnice, o katerem je takoj nato razpravljal upravni odbor. Osnutek so razmnoždii v 70 izvodih, nato pa se je pričela razprava v samoupravnih organih in organih družbenega upravljanja, ki bi trajala do 15. oktobra. O predlogih iz razprave bo v oktobru še enkrat razpravljala komisija za pripravo statuta ter ga s potrebnimi popravki predložila v dokončno obravnavo upravnemu odboru dn svetu bolnišnice, končno pa bo osnutek predložen v odobritev občinski skupščini. Statut obsega 7 poglavij, ki ol ravnavajo: notranjo organdzr cdjd' in poslovanje, sestavo sa moupravnih organov in nj hove pristojnosti, položaj dc lovnih enot in samoupravn' pravice delavcev v njih, dr-ločbe o financiranju in dedit vi dohodka ter osebnih dohodkov, določila o dežurni službi in nadurnem delu, določila o delovnih razmerjih ter končne določbe. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič je na tiskovni konferenci z novinarji izjavil, da prihodnja letina ne sme zaostajati za letošnjo. Pridelati moramo najmanj toliko žita kot letos, čeravno je bila letošnja letina najboljša po vojni. Da bi to zmogli, je treba dovolj zgodaj začeti s pripravami na jesensko setev. Povečati je treba površine v družbenih gospodarstvih in v kooperaciji. Visoko agrotehniko je treba uporabljati na še širši fronti. Letošnji obilen pridelek dokazuje, da ni vse odvisno od naravnih pogojev. Mnoga posestva in zasebni kmetovalci, ki še ostajajo pri ekstenzivnem načinu proizvodnje, so kljub ugodnim naravnim pogojem zaostajali za visokimi donosi na temelju sodobne agrotehnike. Torej: prihodnje leto spet 4,5 milijona ton pridelka krušnega žita. 0 V Skopju so napori graditeljev novega, lepšega mesta usmerjeni v več akcij: čimprej obnoviti proizvodnjo, odstraniti ruševine, obnoviti manj poškodovana poslopja in graditi nove objekte. Prvi montažni bloki so že pod streho. Kemična industrija bo kmalu do te mere obnovljena, da bo mogoča že normalna proizvodnja. Kmalu bodo zaključili ocenjevanje nastale škode po potresu. Družinam bodo razdelili denarno pomoč — od 80.000 do 150.000 din, odvisno od ocenjene škode in števila družinskih članov. Pred kratkim se je sestal Glavni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Makedonije in razpravljal o naporih za čim hitrejšo zgraditev novega mesta, Govorili so tudi o novih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij in organov družbenega samoupravljanja. Kako je treba delati v novih pogojih, je pokazalo prebivalstvo središča Skopja, ki se je sešlo na svoj zbor volivcev kar na planem. — Zdravstvena služba je dobro organizirana, saj doslej Se ni bilo epidemij kakršnekoli nalezljive bolezni. 0 Ker so se zadnje čase razširile govorice, da so v Skopju zalotili večje število tatov, ki so jih takoj po izrednem postopku postrelili, je treba pojasniti, da to nI res. Seveda so se pojavili tudi dolgoprstneži — le kje pa jih ni! —, ki so hoteli izrabiti nesrečo drugih, a so jih zvečine zalotili na nepoštenem delu in predali PRIHODNJA LETINA NE SME BITI SLABŠA rednim sodiščem. Nekatere so hoteli upravičeno razburjeni ljudje sami kaznovati, vendar so varnostni organi to preprečili. Nekateri lopovi so bili že kaznovani. Čeprav so kazni hude — pet let strogega zapora za ukradeni predmet —, se javnosti zde še premile. Kdor izrablja človeka v nesreči, naj se za to pokori do konca življenja! 0 Vse kaže, da so opozorila zalegla: industrijska proizvodnja tudi v tako imenovanih do-pustniških mesecih nI upadala. Za Slovenijo, in sicer za mesec julij, nam statistika nudi podatek, da je bila proizvodnja za 14,7 odstotka večja kot v istem mesecu lani. Cc pa seštejemo iczul-tatc vseh sedmih mesecev in jih primerjamo z istim obdobjem lani, potem ugotovimo, da je bila letos proizvodnja za 13,6 odstotkov v< ja kot lani. Se ugodnejše rezultate nam kaže vsa jugoslovanska industrija, katere proizvodnja v letošnjih sedmih mesecih je za 15 odstotkov presegla proizvodnjo lanskega istega obdobja. To dokazuje, da so bila vsa naša prizadevanja, kako vzdržati ugoden tempo proizvodnje, kronana s uspehom. Le tako Še naprej! 0 Turisti iz vseh koncev sveta preplavljajo našo državo, če se človek loteva, denimo na gorenjski cesti, štetja avtomobilov s tujo registrsko tablico, se že v dobre pol ure povzpne številka na sto in več. To se mora zrcaliti tudi v gospodarskem uspehu jugoslovanskega turizma, ki gre skokovito navzgor. 2e v prvem polletju letošnjega leta, ko se niti še ni dobro začela turistična sezona, je obiskalo Jugoslavijo okrog pol milijona turistov. Dohodki od turističnih storitev v tem času so vrgli okroglih 10 milijonov dolarjev ali 82 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta. To je že kar lep uspeh. Po vsem tem si lahko obetamo ugodno statistiko turistične žetve tudi v drugem polletju! 0 Pred nekaj dnevi smo se na beograjskem letališču poslovili od zdravnikov ameriške bolnišnice, ki so odpotovali iz Jugoslavije. V času, odkar so med prvimi prihiteli na pomoč Skopju do njihovega odhoda, se je v ameriški bolnišnici zdravilo 125 ranjencev. Za nesebično pomoč jim je vse delovno ljudstvo naše domovine od srca hvaležno. Zahvalo v imenu vseh jim je izrekla Mara Itupena-Osolnik. O Nad 2ibršami pri Logatcu se je v petek ponoči utrgal oblak. Vsi potoki so naenkrat narasli, preplavili bližnje vasi in se začeli zlivati v Dolenji Logatec. Cesta Ljubljana—Postojna je bila pol metra pod vodo. Neukročena povodenj je udrla tudi v številna poslopja. Kraški požiralnik ni mogel več požirati vse vode. Treba je bilo odstraniti predmete, ki jih je bilo naplavilo. Voda je začela odtekati šele proti jutru, ko je prenehalo deževati. Skoda je velika. Manjše število zaposlenih Letos je v novomeški občini 11.108 zaposlenih kar jo proti lanskim 12.754 precej manjša številka. V nasprotju s tem pa so se povprečni dohodki na zaposlenega v občini Novo mesto dvignili cd lanskih 27.488 dinarjev na 31.254 v letošnji prvi polovici leta. Občutno zmanjšanje zaposlenih je dvignilo povpraševanje po delovni sili in je Zavod za zaposlovanje v Novem mestu že preskrbel delovna mesta 980 delavcem iz drusrih ren-iHNv JKRATKL j IZ RAZNIH STRANI j ._____ - l-i vv.i.e^.v^v jtcmicuj na tiskovni konferenci Izjavil, da niso »predložili nobenega predloga«, da bi Šefi vlad treh velUfUi sil registrirali v OZN sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v vesolju, ozračju ln pod vodo. Na vprašanje o morebitnem srečanju »ob tej priložnosti- s premi* erom Hruščovom ln premierom Maemlllanom, je Kenncdv odgovoril, da je to malo v«** Jctno. Kavanski radio je sporočili da sta v ponedeljek dve neznani ladji obstreljevali tovarn* metalurških proizvodov. >" leži kakih 160 km Jugovzhodno od Havane v pokrajini Plnar del Rio. Izraelska vlada je zahtevni«, naj Varnostni svet na posebnem zasedanju prouči izraelsko o*** tožbo, po kateri je -Sirija Izvršila agresijo na meje Iz**" ela-. Generalni sekretar y Tam bo sklical sejo za četrte« ali petek. Boji na Izraelsko* sirski meji so trajali oko« S Url ure. Kongres alžirskih Stud'nto* je v torek sprejel resolucijo, ■ katero podpira revoluclonn'BO no ln napredno politiko vlad« ln političnega biroja na celu * Ben Belo. Spet več kupcev za prašičke V preteklem vročem ob dobju zaradi suše za nakuP prašičev ni bilo skoro n** benega zanimanja. Zdaj. J* je moče dovM in se že b"" ža jesen, si živinorejci sVe' pridno polnijo svinja"'* Na novomeškem scimu avgusta je bilo od 758 PT Slčev prodanih kar «?"• 1„ sti, ki so pujske kupili, g morali odStcti od «500 V 10.000 din. IMV spet izvaža avtomobile (Nadaljevanje s 1. strani) centov spet zelo ugodno prodamo v celoti za dolarje. zavedene ugotovitve in mnenja ruso ouvec, saj bo koienciv nviV v lsoveui mestu že čez neKaj mesecev spet pred vprašanjem: aii ustavljati proizvodnjo in odpovedovati dogovore o izvozu avtomoonov iMV— 1U09 (dovoljenje za uvoz motorjev iz Zah. Nemčije velja namreč le do konca leta 1963!) ali pa še krep-keje zvišati proizvodnjo in še več izvažati. Odgovorni Kospodarski činitelji tako V Ljubljani kot v Beogradu imajo v sedanjem šolskem Primeru, ko kolektiv IMV 6 mesecev ni mogel izvažati svojih zanesljivo vnaprej Prodanih avtomobilov, pač dovoli gradiva, da takoj in učinkovito razmislijo o omejitvah glede uvoza. Končno ne gre prezreti pomembnega vprašanja: IMV bo s takim načinom poslovanja z inozemskim partnerjem, ko se izvoz po sklenjenih pogodbah nenadoma »ustavi«, pač morala izgubiti ugled in sloves solidnega Droizvajalca. To pa v nobenem primeru nc bo krivda kolektiva, ki še vedno vlaga vse svoje napore za nadaljnje povečanje Produktivnosti in proizvodnje. Z velikimi težavami je kolektivu IMV uspelo priti s svojimi avtomobili na klasično evropsko avtomobilsko tržišče. To pa je hkrati tudi veliko priznanje konstruktorjem in delavcem IMV in vsem tistim našim podjetjem, ki sodelujejo z IMV in morda sa-nia s svojimi izdelki še dol-Ro ne bi mogla na mednarodni trg. Se bomo mar igrali in tak ugled zapravili, ce bo treba v IMV čez določen čas spet ustaviti proizvodnjo in prositi tujega Uvoznika, da »naj pač Se nialo počaka, da bomo kasneje soet izvažali...«? Za- mujene priložnosti so po navadi tudi izgubljene priložnosti. Povečana storilnost in večji osebni dohodki Na tiskovni konferenci smo v petek zvedeli med drugim tudi nekaj razveseljivih podatkov o napredku v kolektivu IMV. Tovariš Černelč nam je povedal, da so letos v prvem polletju dosegli tolikšno proizvodnjo kot lani v vsem letu, realni osebni dohodki delavcev pa so se v tem času povečali za približno 15 odstotkov. Na novo so zaposlili v tem razdobju približno 15 odst. delavcev. Da proizvodnja in osebni dohodki tako zadovoljivo naraščajo, je predvsem zasluga dobrega dela ekonomskih enot, ki so učvrstile svoj položaj, ugodni instrumenti delitve pa prav tako spodbujajo posamezne oddelke k večji storilnosti. Prepoved uvoza avtomobilskih motorjev, ki je bila ukinjena šele pred kratkim, bo žal vplivala tudi na znižanje letošnje proizvodnje v IMV za približno 25 odstotkov. Tako računajo v IMV, da bodo letos dobavili kupcem na domačem in tujem tržišču kakih 1800 do 1900 avtomobilov. Zdaj izdelujejo v tovarni 8 osnovnih tipov 3 vi omobi-la KOMBI in KURIR. V po- V prvem polletju so nišnice izkoriščene Do konca junija letos se je na 512 posteljah v novomeški bolnišnici zvrstilo kar 7142 bolnikov, kar pomeni, da so bile njene zmogljivosti izrabljene 100,48-odstotno. Kirurški oddelek je svoje zmogljivosti izrabil 104,38, ginekolo-ško-porodniški 114,05, interni 103,67, otroški 92-odstot-no itd. Na prvi pogled bi torei lahko rekli: res, nad- 1'''' "» asfaltno bazo v Metliki, kjer vsak dan skuiiajo k°t 130 ton asfaltne mase; kamioni jo sproti odvažajo na preurejeno cestišče V novomeški občini so zbrali že 22,573.137 dinarjev Stenski šiab za pomoč r,aK?ju v Novem mestu je v avMlni akciJi 7bral do 20-^Kitata že 22,573.137 dinar- q' v tem znesku so šteli sltiharn' prispevki gospodarit^ organizacij, posamezni-in p;>moč v blagu. V $3. ierfi tednu so prispevali 1lii0tK'vna Soia Prevede 7.000 te1n DvOT 3()000 din' va" Ha tt»rslca Postaja Novo me-W"r*» čiin, skladišče TO-O 50.000 din, sodišče Novo *w 12.400 din, Cestno pod- jetje Novo mosto 273.098 din, Ribja restavracija 20.000 din, podjetje »Pionir« še 19.416 din, Mizarstvo Brod 35.000 din, občinski odbor RK od krajevnih organizacij in posameznikov 262.207 din, Medobčinska zavarovalnica v Novem mostu še 162.176 din, krajevna organizacija RK v Stopičah 44.200 din. V zadnjem tednu je biLo »branih 929.297 din. Zbiranje sredstev se nadaljuje. nedeljek so se začela prva graaoena dela za povezovalno industrijsko dvorano med sedanjo montirnico in poslopjem mlekarne, to pa pomeni hkrati začetek del, ki so bila dogovorjena letos 14. maja s predstavniki republike, okraja in ObLO Novo mesto: da se gradbena dela na sedanjih prostorih IMV zaokrožijo oz. povežejo v ubrano celoto. To bo omogočilo kolektivu znosnejše delovne pogoje, hkrati pa bo prav to zagotovilo tudi večjo proizvodnjo. Ze do konca leta 1964 nameravajo v IMV proizvesti na dan po 10 avtomobilov. Nadaljnji razvoj naših trgovskih, turističnih, gostinskih, obrtnih in drugih podjetij terja vedno večje število avtomobilov tipa KOMBI in KURIR z nosilnostjo do 1000 oz. 1250 kilogramov z veliko hitrostjo in okretnostjo. Na konferenci smo med drugim tudi izvedeli, da v IMV ne bodo izdelovali niti sestavljali osebnih avtomobilov 1000—S; govorice o t*m so čisto brez podlage. IMV je sprejela proizvodni program za izvirno, sodobno, lahko dostavno vozilo tipa KOMBI in KURIR in bo posvetila vse svoje sile predvsem nadaljnjemu razvoju, izboljšanju in pocenitvi tega vozila. TONE GOSNIK bile zmogljivosti bol-kar 100,48 odstotno! vse dobro so uresničili plan... Slika pa je povsem nasprotna, če upoštevamo, da smejo biti po srednjeevropskih merilih ležišča v bolnišnicah izrabljena največ 80-odstotno, na gineko-loško-porodniških oddelkih celo ne več kot 60-odstot. V naši bolnišnici pa se postelje še niti ne ohladijo, ko jih že zasedajo novi in novi bolniki. Da bi takšne težave odpravili, je treba z vso resnostjo vztrajati pri gradnji novih prostorov in s tem kar najbolj pohiteti! VOLILI BOMO POTROŠNIŠKE SVETE Svet za blagovni promet občinske skupščine v Novem mestu je na zadnji seji sprejel predlog, naj bi v letošnji jeseni izvolili nove potrošniške svete. Občinska skupščina bo na enein izmed pri-hodnih zasedanj sprejela nov odlok o potrošniških svetih, ker je slari izgubil veljavo. Organ družbenega upravljanja potrošnikov v trgovini ne bo več za vsako poslovalnico posebej tako kot doslej ampak bo pri vsakem trgovskem podjetju izvoljen po eden ter v vsakem potrošniškem središču izven Novega mesta po eden Novi potrošniški sveti bodo imeli 9 do 15 članov. Občinski odbor Socialistične zveze že pripravlja volitve. Volilne sestanke bo sklicala Socialistična zveza. Kostanjevica potrebuje bencinsko črpalko V Kostanjevici si prizadevamo razviti turizem. V tu namen Je bl-lr. organizirana Forma Viva, obnovljena lepa restavracija s prenočišči, napravljena jc bila velika reklama o turizmu, nihče pa ni pomislil na bencinsko črpalko, ki Je v tem mestu nujno potrebna. Večina turistov prihaja v Kostanjevico 7. lastnimi vozili ln morajo gorivo nabavljati v Čatežu. Brežicah ali na Otočcu. Doklej tuku? Sedanjo stisko s prostori v novomeški Industriji motornih vozil lepo ponazarja tudi tale posnetek: ker v tovarni nimajo dovolj prostorov za »gotove izdelke«, morajo avtomobile — priljubljene Kombije in Kurirje postaviti pred odhodom na železniško postajo kar v dolgo vrsto na cesto, ki vodi v Gotno vas Tudi v Srebrničah ga obirajo — Jekaš! reče ciganček Bojan s cigareto v ustih in pomoli košarico hmelja, za katero dobi listek. Tovariši, ki sprejemajo nabrani hmelj, so se privadili tudi ciganski go vorici, ker je med obiralci precej pripadnikov tega rodu. »Jekaš« pomeni pol. Kot drugje na hmeljiščih je tudi v Srebrničah živahno. Nava';vo, je zpf—l pes rr~" - ■ ajati, kar nae.ikrat stop p?Bd Slavka medved, se kj stavi na zadnje tace in gleda. Nisva vedela, kaj storiti, zato je Slavko začel igrati na harmoniko. Na glas, kolikor je zmogel meh! Medo posluša in čaka. Nikamor se ni ganil. Muzika mu je bila všeč. Takole ne bo nič, si Gelčkova mama z otroki prespi vsako noč v tejle kolibi na polju. Za vse v njej ni prostora, sicer pa je tudi časa za spanje bolj malo. Kdo bo pa ropotal in kričal nad divjimi prašiči in medvedi? Da so otroci spričo take stražarske službe neprespani, prehlajeni, čez dan utrujeni in da to sploh ni primerno za njihova leta, menda ni treba posebej poudarjati! Počakaj, da odigrajo še tole Avsenikovo polko, potlej pa jo mahneva na koruzo v Hinje; tam zdaj gotovo Vsi spijo, ker so vso noč preganjali divje prašiče ... mislim, saj Slavko ne bo mo-gel igrati do belega dne, zato zažgem slamo, ki jo nosimo vedno s seboj, in jo zaženem v kosmatinca. Potem je odtacal... Domov si nisva upala, ker sva slišala, da se je blizu ustavil. Slavko je igral skoro vso noč, jaz sem kričal, pes pa je lajal. To noč sva se tako navzela strahu, da ne vem, če bova še šla!' Ne vem, kje so naši jagri! Tako ni več moč živeti! Vsako noč do zore nenavadna muzika Po več vaseh so vaščani pripovedovali take zgodbe, šc veliko sn:o Jh slišali, vendar vseh ni moč opisati. Da sa resnične, nam je potrdili tudi učiteljica Jožica Hribar, ki je domačinka in uči na šc.S v Prcvolah. — Ne morete si misliti, kako je zvečer, ko se naredi mrak. Okoli vsake vasi gori nešteto kresov, vso noč pa je slišati nenavadno muziko. Ljudje odganjajo prašiče iii medvede tako. da sede v kolibah ter udarjajo s palicami po konzervnih škatlah, kričijo, pojejo, vmes pa lajajo psi. Tudi harmoniko se sliši. Vpitje je strašno! Ker je mladina iz teh revnih krajev odšla v svet za kruhom, so ostali doma večinoma starci in otroci. Ti B Na letošnjem zagrebškem ve- lesejmu, ki bo od 7. do 22. septembra, bo sodelovalo okoli 40 dr-hiv, ki so te poslale svoje prijave. Zelo zanimiv del velesejma bo razstava »Afrika — Azija — Jugoslavija«, ki bo prikazovala razvoj naših gospodarskih odnosov z nekaterimi deželami teh dveh kontinentov. vse noči prečujejo na njivah. Zaradi tega imamo v šoli vsako leto iste probleme. Name sto da bi na roditeljskih sestankih razpravljali o šolskih stvareh, govorimo o prašičih. Otroci so vso noč zdoma, zjutraj pridejo v šolo in zaspe.. • Mnogi so bolni in izčrpani. Tako ne gre več dalje! Letos pa je še huje kot prejšnja leta. Je življenje res brez cene Prepričali smo se, da je vse to res. Ljudje so skorajda ponoreli. Podnevi ves dan trdo delajo, da bi iz skope zemlje iztisnili nekaj kruha za številne družine, noči p* prebede na njivah in odganjajo škodljivce. Divjad se je tako razpasla, da tudi podnevi ni več varno hoditi naokrog. Ljudje garajo vse leto; ko bi moral; polnili ka-šče, pa ni pridelka. Piaviju« da ni vredno živeti... Kaj pravijo na vse to lovske družine? Na široko razpravljali o tem na sestanku! in po gostilnah ni dovolj! Cc bodo še naprej ščitili medvede in ostalo divjad, je to njihova stvar, prebivalcem P* bi morali nastalo škodo v celoti povrniti s stroški za delo vred, kajti nihče ni volja" vse leto zastonj garati. Vsekakor pa bi morali kosmatince pregnati iz bližine na* selij, da bi bilo varno vsaj golo življenje ljudi. Stvar je tako pereča, d* postaja že politični problem, v Suhi krajini, zato pričaku-jemo od oblasti in od lovskih organizacij takojšnjih učinkovitih ukrepov. kia baceb JOŽE DULAR: 5 Urbiha ženi sina (Odlomek iz romana »KRKA UMIRA«) Seveda, sulca bo dal dvigniti. Mogoče že jutri ali pojutrišnjem. Potlej bo povabil učitelja Žužka in obe njegovi hčeri. Povabil ju bo, kajpak! — Amalija je sicer nekaj starejša od Tomaža, toda to ne pomeni dosti ali pa vsaj ne veliko. In Rotija! Ta ti je šele cvet! Le kje je imel oči, da se ju prej ni domislil? Vozi se in išče po Žužemberku, pa ima nevesto za svojega sina doma, pred nosom tako rekoč. Samo z roko seže, pa jo lahko presadi iz tiste njihove hišice pod orehom na Urbihovino. In ve, da si niti Amalija niti Rotija še v mislih ne bosta upali odkloniti takega ženina, kot je njegov sin. Posebno Rotija! Saj je bila še pred leti vsa nora nanj. Da, bila in je najbrž še zdaj. Kaj zato, če se je Tomaž malo poigral s Frnatkovo. Plačal ji bo in — vse bo v redu! žužkovi to razumejo. Sicer si pa mora vendarle odkrito priznati, da mu je nekoliko žal za Rebernikovo. Deklina je, da ji ni para, in štacunska je povrh! Ve, kako se je treba vrteti za prodajalno mizo; ve, kako se je treba dobri-kati kupcem; zna jim postreči, jih prepričati, da je blago najboljše, skratka: Rebernikova Marta bi bila za njihovo hišo trgovka in pol! Videl jo je pri delu in na svoje oči se je prepričal o njenih sposobnostih. Toda če si je njen oče vtepel v betico, da je tisti pankrt, ki ga še nikjer ni, taka nepremostljiva ovira —potlej vrag z njimi! Po kolenih se pa tudi ne bo plazil pred nikomer! Urbiha se je vrnil po kamnitem oporniku in obstal na odru. Voda nad kolesi je upadla skoraj za pol- drugi komolec in razjedene deske jezu, vse zgrban-čene in pokrite s posušenimi algami, so se že lepo grele v soncu. Drobni pisančki so plavali tik ob jezu, brbotali z rdečimi gobčki po mladem zelenju, udarjali s plavutmi, se dvigali in obračali, da se jim je včasih ob straneh zasvetil zlato bleščeči se pas in se je nekaterikrat pokazal celo rumenkasto rdeči trebuh. Po suhem mokričniku so letali brenclji in enodnevnice so se negibno lepile na lesene grabljice. Urbiha se je s komolci uprl na ograjo, pogledal gladino, po kateri so se komaj vidno premikale drobne rjave pene, se ozrl po Srobotniku in brezoblač-nem nebu nad njim, potlej pa se je takoj spet predal mislim. Torej žužkovi dve! Amalija in Rotija! Za eno ali drugo se bo moral ogreti Tomaž. Nista sicer iz trgovske hiše, toda njun oče ju je naučil branja in računanja, da se bo vsaka izmed njiju brez težave uveljavila v štacuni. In pametni sta, ubogljivi, nista razsipni, imata smisel za snago in red; skratka: prava podoba njune rajne matere. Kajpak, ena teh dveh bo za-gospodinjila pri njih! In treba jo bo pripeljati čimprej, kajti prodajalna miza in prazne police čakajo! Zato bo mogoče še danes stopil k Žužku pogledat, če ie že narisal napisno tablo za njegovo štacuno. In če je še ni, ga bo prijazno potrepljal po hrbtu in rekel: »Gospod žužek, se pravi, dragi Lovro, zdaj pa le pohiti in napravi čim lepše, da se ne bo treba tvoji hče-sramovati.« Žužek bo ostrmel in zajecljal: »Kaj... moji hčeri. . kako ste rekli, gospod Urbiha? ...« — »Nič gospod Urbiha, Florijan sem zate, v svaštvu si bova!« ga bo treščil po rami. Kar vidi ga, kako bo učitelj zazijal kot pečen kostanj, ker mu ne bo šlo v glavo. »V svaštvu, v svaštvu!« mu bo povedal še enkrat, da bo ta razumel. »Hčer mi boš dal za mojega fanta! Amalijo ali pa Rotijo. Prava figa katero!« — Ne, prava figa mu ne bo smel reči, sicer bo stari še užaljen. No, sicer pa bo tukaj odločil Tomaž. Kajpak, Tomaž bo imel pri tej izbiri zadnjo besedo. Nekaj svo- bode je vendarle treba pustiti pri ljubezni, če je ravno priložnost za to. Urbiha je zadovoljno stresnil z glavo in potegnil iz žepa cigarnico. Potlej si je prižgal viržinko in puhnil dim v zrak. Tako bo, kot je pravkar sklenil. Naj ima pa še revna Žužkova hči kdaj srečo v življenju! Sicer pa bogve, če bi Rebernikova tudi imela toliko dote, kot si je bil sprva mislil, ko pa je stari tak skopuh! Kar na očeh se mu vidi, na vsem obrazu in na tistih grabežljivih rokah, kako težko gre vsak krajcar od njega. Menda mu je bilo le zato, da bi hčer čimprej prazno odrinil od hiše in jo lepo obesil Urbiho-vim na vrat. He, golazen nemarna! Fej! Pljunil je v vodo in skremžil obraz. Potlej se je počasi obrnil, se naslonil s hrbtom na ograjo in pogledal po brzicah, ki so se kakih tristo metrov pod lezom prožile čez vodo. Desna stran je bila skoraj popolnoma suha; le tu in tam si je kak curek vode utrl pot med lehnjakovimi škrbinami in visokimi, nekaj sežnjev dolgimi naplavinami peska, zemlje m dračja, na katerih so rasle spominčice, ostra trava in pritlikave vrbe. Na te naplavine, ki jih je voda zalila le ob velikih povodnjih, so navadno sedale čaplje, če so ravno letele tod mimo. Včasih se je spustila nanje tudi štorklja, sicer pa so tukaj prhali obvodni kosi, grmovščice, bičje trstnice, vodomci in druga vodna perjad, ki ji je bilo prijetno v senci jelš, jagnedov, vrb in drugega grmovja. Urbiha je z očmi zlezel z desnega brega, šel počasi mimo nizkega jezišča, ki sta ga bila še lani za ribe napravila Tomaž in hlapček, pa so ga račji tatovi že vsega razvalili in premetali, ko so stikali za žlahtni«1-Toda čez je še tekla voda, ki je bila zmerom hitrejša in tudi globlja, čim bolj se je Urbiha z očmi približeval levemu bregu. Na tako daljo sicer ni vsega dobro ločil, toda vedel je natanko, da se v tistih belih, grlva-stih vodnih progah, morda ravno pod onim starim maklenom, skriva sulec. Tja bodo šli s čolnom m ostmi, morda že jutri ponoči, pa ga bodo nabodli m dvignili. Dva iz dežele vzhajajočega sonca Mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici se že tretje leto z uspehom udeležujejo tudi japonski kiparji. Letos sta prišla kar dva: MINORU TOGASHI in YO-SHIKUNI UDA. Značilno za vse kiparje iz dežele vzhajajočega sonca je. da so izredno sposobni u-Btvarjafloi, polni domišljije, temeljitega znanja in izredne delovne metode. Ko smo ju vprašali, kako Sta Izvedela za naš simpozij, 6ta odgovorila: »Jugoslovanski simpozij je na Japonskem zelo znan. O njem so pisali naši dnevni časniki, glasilo Japonskih umetnikov pa je prineslo celč sliko Kostanjevice.« Tako Togashi. Yoshi-kuni lida, ki živi že več let na Dunaju, pa Je povedal, da se je seznanil s tem simpozijem preko nttnških in avstrijskih kiparjev, ki so bili prijatelji pokojnega kiparja Jakoba Savinška. O simpoziju mu je pripovedoval tudi dunajski umetnostni kritik dr. Alfred Schmeller. Yoshikunl lida je doma v Tochigi-Kenu, to je kakih 80 kilometrov severno od Tokia. Tam se Je rodil leta 1923. Najprej Je študiral umetnostno zgodovino, nato pa še kiparstvo. Diplomiral je v Tokiu, nato pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1956 je bil že v kiparski šoli (Periole Fazzi-nl!), leto kasneje pa na Dunaju, kjer je študiral grafiko. Umetnik se je tako vsestran- stavljal v Benetkah. Zelo rad bi se potem po dolgih letih vrnil domov na Japonsko in organiziral tak simpozij, kot ga imate pri vas.« »Kaj nameravate ustvariti v Kostanjevici?« »Ko sem prišel semkaj, sem mislil na nekaj drugega. Kasneje sem dobil drugačen les, zato sem spremenil svoj načrt. Ustvaril bom simbol moža in žene, ln to v poetičnem smislu! Pri tem se ne bom posluževal nadrobnosti, marveč samo najbolj zriačailnih elementov.« Minoru Togashi je nekoliko mlajši od Iide. Rodil se je v Yamagata-Kenu leta 1931. Po končanih študijah se je Eaposlil kot profesor. Danes poučuje kiparstvo na ženskem oddelku univerze (akademije): Je član najbolj znanega umetniškega združenja na Japonskem Kodo — Bijut-su. Leta 1960 je dobil tudi nagrado. Samostojno razstavo Je priredil leta 1962 v galeriji Kunugi v Tokiu. Vprašali smo ga po načrtih in nam je odgovoril: »Predvsem bi rad dobro naredil to, kar delam. ze več let me spremlja ideja, da bi upodobil v karikirani obliki samega sebe, svojo notranjost. To bom poskusil zaaj. Po končanem simpoziju poj-dem v Italijo, nato pa v Francijo. Španijo, Anglijo. Molandijo, Nemčijo, Avstrijo. Indijo in Hongkong. Konec novembra moram biti že doma, ker me čaka veliko na- !eč. Da bi si naši bralci laže predstavljali to daljavo, smo Togashija vprašali, koliko f.tane vožnja iz dežele vzhajajočega sonca do nas. Povedal nam je, da več kot milijon naših dinarjev oziroma točneje: 1,177.500 dinarjev v obe smeri. Jasno je, da umetnik ne zmore tega plačila, zato mu pomaga združenje oziroma država, iz katere prihaja. lida smo slednjič vprašali, če mu je Evropa prinesla kaj novega, če je v čemerkoli vplivala nanj. »Opazil sem, da je v tem pogledu celo med kritiki prišlo do komičnih trditev. Japonski kritiki trdijo, da sem evropeiziran, meirttem ko evropski ravno nasprotno, da sem zelo japonski. Evropa mi je mnogo dala, zlasti s področja umetnosti. Prav to pa bi rad povedal svojim rojakom.« »Kako vam ugaja v naših krajih?« Togashi je takoj odgovoril: »Zelo md ugaja vaš narod, ugajajo mi vaši kraji in običaji, človek, ki biva pri vas, mora biti vesel in sproščen!« Slednjič si nismo mogli kaj. da ne bi zastavili še za- nimivo, toda skoraj povsem zasebno vprašanje: »Kaj pa vaši družini?« Togashi je povedal, da ima doma ženo in šest let staro punčko, lida pa je pripeljal s seboj svojo soprogo — Dunaj čanko in komaj leto dni staro punčko Uto. To utegne biti letos najmlajša japonska gostja v Jugoslaviji. Zadnja leta so se v Kostanjevici zvrstili gostje z vseh celin. Vsak ima nekaj posebnega ln vsak nekaj pristno domačega, svojega, karakterističnega. Iidova soproga Je Dunajčanka in tega tudi ne skriva! Pred nekaj dnevi smo poslušali Verdijevega »Othel-Ia«. Nenadoma je vstopila naša hišnica Mlci in povedala, da pred vrati posluša »gospa Dunajčanka«. Takoj smo jo povabili, naj vstopi. Začudeno nas Je p-Dgledala — kakor da smo jo zmotili — in vprašala: »Kdo je ta veliki glas?« Povedali smo ji, da poje naš slovenski rojak Jože Gostič. ki je bil deset let eden najuglednejših članov 'dunajske opere. Sedla je in negibno poslušala do konca. Na Dunaju je še vedno na prvem mestu glasba! LADO SMREKAR Pogled na detajl stropne freske nad slavnostnim stopniščem v brežiškem gradu pred restavracijo Slikarji-restavratorji v brežiškem gradu Japonska kiparja Minoru Togashi in Foshikuni lida pri skupnem delu v zatišju gozdiča ob kostanjcviškem gradu sko izpopolnjeval. Tako je prišlo leto 1961, ko se Je zgodilo nekaj posebnega. V enem Izmed dunajskih gledališč so pripravljali gledališko predstavo »Sovražniki« To Je Pravzaprav pantomima, v kateri nastopata Amerikanec in Japonec. Iidi bi v gledališki veži 'rad pripravil razstavo »vojih del, in ko je to organiziral, so ga prosili, naj bi nastopil v vlogi Japonca. Pre-•»l Je Nastopil Je z velikanskim uspehom in čez noč Postal splošno znan. O njem *° na mah pisali vsi dunajski časniki, ki so zdaj opnzlll todt razstavo njegove grafike * gledališki veži. 9e istega kta je dobil nagrado mesta Dunaja, se udeležil simpozija * Sant Mnrgarethnu in Kap fenbergu ter priredil razsta-*° v Afroazljskem inštitutu. **ta 1962 Je razstavljal skup ne j; Wotrubo ln Pillhoferjem * Raienji Wllrthle na Dunaju, ^tega letn pa Je sodeloval *"dl na razstavi malih plastik J*1 razstavljal skupno z najini rojakom Jakobom Savln-*kom. ki mu Je bila ta dunal-*ka razstava posvečena. Tega "•t* tn sodeloval s petimi planikami v lesu tudi v galeriji •"»Kani v Milanu, ki mu Je le-">s organizirala samo.ito.jno Jazstavo In izdala reprezcnta-Uven. kar razkošen katalog , »In nnčiti?« smo ga vpraša!) ^oshikunl lida se Je na-^Rhnil in odgovoril: »Sep-•ehibrn grem v Berlin, kamor ?Cm- povabljen na simpozij v ^•nnu. oktobra pa bom raz- vodilo: v Kvotu bom delal velik železen vodnjak (fontano!)«. Japonska je daleč, zelo da- V okvir dolgoročne kulturne politike sodi v Brežicah tudi načrtna skrb za ohranitev in restavracijo brežiškega gradu, ki ga je slovenska spomeniškovarstvena služba registrirala kot spomeniški objekt prvega reda. Ravno letos mineva deseto leto, odkar so pričeli v brežiškem gradu s prvimi restavratorskimi deli, zato so vsakoletne ekipe spomeniško • varstvenih strokovnjakov republiškega Zavoda za spomeniško varstvo že kar stari brežiški znanci. Letos je ekipa sestavljena iz šestih slikarjev restavratorjev. Na stenah in stropu slavnostnega grajskega stopnišča utrjujejo in restavrirajo kvalitetne baročne freske, ki jih je okoli leta 1730 naslikal Franc Ignac Flurer, priznani baročni freskam reprezentantivnih prostorov v Attemsovdh graščinah v štajerskem delu Slovenije. Letošnja restavratorska de- la financirajo Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti pri Svetu za presveto in kulturo SRS, Sklad za razvoj kulure pri občini Brežice in republiški Zavod za spomeniško varstvo. V slikarski zapuščini v tirežiškem gradu, kjer ima danes razstavne prostore pokrajinski muzej za spod: |! slovensko Posavje, nam je ohranjen najobsežnejši in najkvalitetnejša primer svetnega baročnega freskoaMkar-stva v Sloveniji. Prav tu je republiški Zavod za spomeniško varstvo opravil v minulih desetih letih v prostorni slavnostni grajski dvorani in v grajski kapeli svoja najobsežnejša in zelo zahtevna restavratorska dela. Z letošnjimi restavratorekimi deli, ki jih vodi zavodov sodelavec akademski slikar — restavrator Tomaž Kvas, bodo spomeniškovarstvena dela v notranjih prostorih brežiškega gradu končana. Nadaljnja na- loga pri urejevanju grajske notranjosti pa bo muzejska in galerijska prezentacija bogatega muzejskega in galerijskega gradiva iz depo j a Posavskega muzeja. Za ureditev grajskega dvorišča in okolice gradu, kjer naj bi ob monumentalnem vhodu v grad po izgotovije-nih načrtih inž. arh. Marjana Mušiča bil postavljen spomenik borcem NOB brežiške občine, se bodo v prihodnje morali poleg muzejske uprave in sveta za kulturo bolj energično zavzeti tudi Občinsko združenje borcev NOV, Turistično društvo in svet za urbanizem. Da bi seznanila našo in inozemsko javnost z bogatim in izredno interesantnim baročnim slikarskim izročilom v brežiškem gradu, namerava uprava Posavskega muzeja pripraviti za serijo spomeniških vodnikov po Sloveniji, ki Jih izdaja založba Mladinska knjiga, podroben opis fresk v vseh prostorih brežiškega gradu s študijo o njihovem nastanku in mestu v profa-nem srednjeevropskem baročnem slikarstvu. Perspektivna kulturnoturi-stična politika v občini pa bo morala skrbeti, da resta-vrirane freskoslikarije v brežiškem gradu ne bodo služile samo študijskim namenom kulturnih krogov, ampak jih bo z različnimi manifestacijami potrebno vključiti v program vedno živahnejše kut-turnoturistične dejavnosti na tam področju. S. ŠKALER Slovo od Emila Medveščka 11. avgusta so na Žalah pokopali enega naših najuglednejših arhitekturnih u-stvarjalcev Emila Medveščka. Z njegovo smrtjo smo izgubili odličnega strokovnjaka, prijatelja in iskrenega tovariša- Hvarski vtisi »Naši igralci pojdejo na Hvar«, je završalo po Novem mestu. In res, sami sebi skoro nismo verjeli, k» je tajništvo dramske sekcije DPD Svoboda »Dušan Jereb« prejelo iz LJubljane povabilo, naj se naša sekcija kot prvak na VI. republiški reviji dramskih amaterskih gledališč udeleži festivala dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru z Milerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. Takoj smo pričeli s pripravami in 1. avgusta odpotovali z avtobusom do LJubljane, od tam pa z brzovlakom proti Splitu, kamor smo po precej neugodni vožnji prispeli drugo jutro po 13 urah. Vendar vreme je bilo lepo, in utrujenost po neprespani noči je kaj kmalu izpuhtela. Sonce je razlivalo svoje zlato po širni morski planjavi. V luki je bilo zasidranih veliko ladij, med njimi tudi naša najlepša in najmodernejša ladja »Jugoslavija«, ki se Je pravkar odpravljala na pot. V kolodvorski restavraciji smo posedeli za kaki dve uri. Potrebni smo bili zajtrka. Toda želeti in dobiti ni isto — vsaj ne za nas Jugoslova- ne. Po daljšem čakanju smo sicer dobili čaj in kavo — o kvaliteti molčim — nikakor pa ni bilo mogoče dobiti stola za našega režiserja, ki se je zamudil z nabavljanjem ladijskih voznih kart. šele ko je natakarico nagovoril v italijanščini, je bil sedež takoj na razpolago! Poslovili smo se od nego-stoljubne restavracije in se vkrcali na ladjo »Mostar«. Prostor smo dobili na gornji palubi, kjer smo se popolnoma predali soncu in morju. Zaropotali so ladijski stroji, »Mostar« se Je odlepil od obale, ln že smo s polno paro pluli mimo otočkov in svetilnikov proti Hvaru. Naš Ivo, ki je že od začetka potovanja pridno snemal, tudi tu ni držal rok križem in Je tako vsa naša dejanja in nehanja »pošklopal« v kamero. Ladja Je brzela po mirnem morju, spremljala pa jo je jata belih galebov. Naše razpoloženje Je raslo in prikipelo do vrhunca, ko smo zavili v hvarski zaliv in zagledali mesto Hvar, prilepljeno na strmo pobočje nad morjem, z mogočno beneško trdnjavo na visokem hribu. Ko smo po dobrih dveh urah in pol pripluli v pristanišče, kjer je ladjo pričakovalo zelo veliko ljudi, smo med njimi zagledali tudi nekaj No-vomeščanov, ki so tam preživljali svoj dopust. V luki nas Je pričakal tudi vodič festivalskega odbora in nas odpeljal v lepo novo zgradbo osnovne šole, ki stoji visoko nad morjem. Ko smo se malo odpočili in dobili potrebna navodila, smo jo mahnili v mesto, in sicer najprej v letno gledališče, kjer bo naša skupina nastopila. Gledališče je velika zadeva. Prirejeno je na dvorišču nekega gradu, od katerega je še ohranjeno zidovje in stolp, v katerem Je nameščena meteorološka postaja. Naši igralci so takoj preizkusili oder prostorninsko — saj bi se na njem zlahka zavrtela najmanj dva novomeška odra — zlasti pa glasovno. Zvečer smo že gledali Makedonce iz Skopja. Takoj po njihovi predstavi smo začeli pripravljati oder za nastop naše skupine, tako da so naši igralci imeli generalko drugo jutro ob šestin zjutraj. Popoldne smo oder dokončno pripravili za nastop, zvečer pa je bil nastop naše skupine. Oder in vse okolje, zlasti velikanski prostor za gledalce in pa čudovita razsvetljava (oder je osvetljevalo 18 žarometov po 1000 do 8000 vatov), je na igralce vplivalo čisto svojevrstno, vendar zelo spodbujajoče, saj na tako velikem odru še niso nastopali. Po prvih, za spoznanje zadržanih kretnjah in besedah so se naši igralci povsem sprostili in si scensko in glasovno osvojili ne le oder, marveč tudi avditorij ter zaigrali res doživeto, da je publika navdušeno ploskala ob koncu vsakega dejanja. Višek pa je bil ob koncu tretjega dejanja, ko Jih je publika s ploskanjem trikrat priklicala na oder. Naslednji dan so bili na vrsti sprejem pri predsedniku občine ter obvezni razgovori in kritike, o čemer je naš list že podrobneje pisal. Poudarim naj, da je bila naša dramska ekipa posebno pohvaljena in od vseh nastopajočih ekip spoznana za najboljšo. Zanimivo je bilo tudi dejstvo, da je igro novomeške skupine zrežiral amater, medtem ko so vsa ostala dela zrežirali poklicni režiserji. Ta ugotovitev je še povečala ugled naše skupine, Zadovoljni z uspehom smo se predali vsem ugodnostim, ki sta nam jih nudila festi- valski odbor in mesto Hvar z okolico. Dodobra smo se naužili sonca, zraka in morja, gledali pa smo obvezno še dve predstavi amaterskih skupin iz Visokega in Sarajeva. Da smo si ogledali tudi krajevne in zgodovinske znamenitosti, ni treba še posebej omenjati. Sicer pa je mesto s svojimi kamnitimi hišami, čudovitimi fasadami, stopniščlj balkoni, vrati ln okni ena sama zanimivost. Mnoge ulice lz samih strmih stopnic. Prebivalci morajo na rokah znositi v svoja stanovanja vse, kar potrebujejo. Začudeno smo se spraševali, kako spravijo ljudje v hiše ln kleti skoroda edini pridelek — vino. Zvedeli smo, da narede to kaj preprosto. Do ustja ulice pripeljejo vino v sodih ali cisternah lz vinograda, potem pa ga na poseben način pretočilo po gumijastih ceveh v velikanske sode, ki stoje v kleteh. Podobno Je z vodo. Ta je verjetno še dragocenejša od vina. Opazovali smo natakanje vode. Hvar namreč še nima popolnoma dograjenega vodovoda in se z njim okorišča samo del otoka. Drugi prebivalci pa. kolikor nimajo vodnjakov, se oskrbujejo iz velikega starinskega vodnjaka sredi trga pred stolnico. Voda pa Je tu strogo raeionirana: črpalka je zaklenjena. vodn.'ak odpro le ob določenih urah. In tedaj nastane žlvlav okoli vodnjaka. Vsak hoče biti prvi in ne manjka tudi trpkih besed na rnčun tistih, ki so le preveč rinejo v ospredje. (Konec prihodnjič) lllilan Tilipeie: REICHSTAG V PLAMENIH 32 Predsednik sodišča: »Pri razsodbi bo sodišče upoštevalo te vaše tako imenovane predloge« Dimitrov: »Prišel bo čas, ko bodo ti predlogi upoštevani z zanimanjem. Kar se tiče popolne razjasnitve vprašanja o požaru v Reichstagu in odkritja pravih požigalcev, to bo, se razume, storilo vseljud-sko sodišče bodoče proletarske diktature. Ustanovitelja znanstvene fizike Galilea Galileja so v sedemnajstem stoletju postavili pred strogo sodišče inkvizicije, kjer je kot odpadnik moral biti obsojen na smrt. Pravijo, da je z globokim prepričanjem in določnostjo vzkliknil: »In vendar se vrti!« (eppur si muove). In ta znanstvena postavka je pozneje postala zaklad vsega človeštva.« (Predsednik "stro prekine Dimitrova, vstaja, zbira akte in se pripravlja da odide.) »Kolo zgodovine se bo vrtelo do popolne zmage komunizma!« Dimitrov nadaljuje: »Mi komunisti lahko zdaj z isto odločnostjo kot tudi starec Galilei rečemo: In vendar se vrti! Kolo zgodovine se vrti, vrti se naprej k sovjetski Evropi, k svetovni zvezi sovjetskih republik. In to kolo, ki ga je pognal prolctariat pod vodstvom komunistične internacionale, ne bodo uspeli zadržati niti ukrepi iztrebljanja niti obsodbe na robijo in tudi ne smrtne obsodbe. Vrti se in se bo vrtelo do popolne zmage komunizma!« Medtem so že policisti navalili na Dimitrova in ga prisilili, da ponovno sede za zatožno klop in mu onemogočili, da bi nadaljeval svoj zaključni govor. Dvorana je strmela nad odločnostjo tega velikega borca za pravice delavskega razreda, ki je sam,. sam v ogromnem zverinjaku nacističnega sodišča, izbojeval zmago, pa čeprav bi moral zato položiti svojo glavo na tnalo. Predsedstvo sodišča se je umaknilo na posvetovanje, da bi sklepalo o tem, ali naj Dimitrovu še dovolijo, da nadaljuje svc.i govor, ali ne. Po posvetovanju se je predsedstvo vrnilo v dvorano in objavilo, da Dimitrovu končno odvzema besedo. Ta velika bitka — zaključni govor Dimitrova — se je odigrala v veliki dvorani leipziškega sodišča Iti. decembra 1933. Besede Dimitrova niso ostale v tej dvorani. Poletele so v svet, med široke sloje delavstva, med protifašistične borce. Ta proces je postal — še posebej zaradi nastopa Dimitrova — del zgodovine delavskega gibanja, kajti pokazal je, kako resnični komunisti branijo svoje prepričanje in se ne bojijo niti smrti. V ječi pred procesom Dimitrov je končal svoj zaključni govor. Dvorana leipziškega sodišča se je izpraznila. Nacistični poslušalci odhajajo z dvomljivimi občutki. Odhajajo na svoje domove, kjer bodo družinam v krogu svojih ožjih znancev pripovedovali o čudnem procesu. Odhajajo domov. Dimitrova, Torglerja, Popova in Taneva vodijo nazaj v zapor. Tudi van der Lubbeja. Dimitrova in njegove bolgarske tovariše so aretirali 9. marca 1933 in jih zaprli. V Berlinu pomeni »Moabit« to, kar pomeni v Trstu »Coroneo« in v Rimu »Regina Coeli«. Moabit — to so zloglasni berlinski zapori. Semkaj so stlačili obtožence. Preiskovalni sodnik Vogt je šele 3. aprila uradno sporočil Dimitrovu, da je obdolžen požiga Reichstaga. Mučilni stroj kljukastega križa je stekel. 2e naslednji dan — 4. prila — so Dimitrovu vklenili roke in noge. To še ni bilo dovolj. S kratko verigo so ga prikovali k steni. Tako je trpel tri tedne, noč in dan. Spati ni mogel, ker mu to veriga ni dopuščala. Okovi so se mu zarili v meso in mu do krvi odrgnili členite na nogah in na zapestju. Kri je le sla botno krožila. Ob vsaki uri, ponoči in podnevi, so prihajali ječar-ji in preizkušali, ali niso morda okovi popustili. Preiskovalni sodnik Vogt je razumel svoj posel. Ujetnikom ni dovolil dodatne hrane, nobene knjige, nobenega lista. Ko je Dimitrov dosegel, da so mu dali nemško vadimo, mu Vogt ni dovolil, da bi mu vrnili odvzeta očala. Dimitrov ni bil ponižen zapornik. Že od vsega začetka je bil jedek. Tako je 15. aprila napisal pismo svojemu bolgarskemu prevajalcu. Pisal je z vklenjeno roko — seveda se ni odrekel ironiji: »Prosim Vas, če Vam je mogoče in če gospod preiskovalni sodnik dovoli, bodite tako prijazni in mi pošljite nemško vadnico. Vi boste sami vedeli, kakšna vati niča je zame primerna. Hotel bi svoje ujetništvo kar najbolje izkoristiti, da bi se pravilno naučil nemškega jezika, ki ga tako močno cenim in ljubim — tako bogatega in sijajnega jezika Goetheja in Heineja, Hegla in Marksa.« Vogt je presenečen. Dimitrov je zanj prava uganka. Torgler mu ne povzroča nobenih težav, je miren in skoraj boječ. Oba mlajša Bolgara sta prav tako potrta. Kden je že poskusil samomor. Toda Dimitrov jc iz drugega testa. Nad 200 let stara kovačnica V naši deželici imamo precej starih in zanimivih stvari, ki si jih ljudje z zanimanjem ogledujejo. Včasih, čisto slučajno, pa srečamo tudi zgodovinske predmete, ki bi si jih vsak rad ogledal, če bi le vedel zanje. Ljudem, ki jih poznajo, se zdijo premalo važni, da bi jih pokazali še drugim. Tako se izgubijo mnoge stvari, ne da bi zvedeli zanje zgodovinarji ali celo turisti. V Sotlem blizu Mirne stoji kakih sto metrov od ceste hišica z majhno delavnico ob potočku. Zdi se ti, da je to star mlin, ki z zadnjimi močmi melje žito in počasi propada. Toda okoli hiše ni sledov razsute moke in nad vhodom v hiši visi skromna deska, na kateri piše, da tu stanuje Adolf Mandelj — kovač. Najmanj 225 let je stara, morda še več,« pravi lastnik. »Orodje, ki ga poganja vodna sila, je še vedno tako kot je bilo nekoč, le popravljati je treba včasih kakšno stvar, dela pa še vedno dobro. Oče in stari oče sta mi pripovedovala,, da smo bili vedno mi lastniki. Tudi po domače se reče tukaj »pri fužini« in stari ljudje pravijo, da so včasih vlivali železo. Kdo ve, kako so ga pripeljali do sem. Jaz sem postal lastnik takoj po vojni in kar dobro še delamo, saj imam pridne fante. Ja, od kje pa ste?« ga je zanimalo. Povedali smo mu, da smo od Dolenjskega lista. »Res?« se je začudil. »Ali veste, da sem bil jaz med prvimi vašimi naročniki v grozdje. Koliko stiskalnic je mirenski dolini, če ne celo zapustilo kovačnica v tem ča. prvi? Zdaj sem se na »Do- su in koliko drugih stvari! lenjca« tako navadil, da bi »Rad jo imam, čeprav je ga težko pogrešal. Prav zani- že zastarela. Nikomur je ne Orodje in oprema je skoraj vsa stara in lesena. Zdi se, da se je čas pomaknil za nekaj 10 let nazaj miv je in rad ga berem. Samo vreme bi lahko za te dni bolje napovedali. Napisali ste, da bodo nevihte, pa je tako vroče, da človek ne ve, kam bi se skril pred vročino.« Povedal nam je še, da sta dve mlajši podobni kovačnici še v Semiču in Migovcih, na Dvoru pa so jo že porušili. Iz delavnice so prihajali glasovi udarcev kladiv in cviljenje verig, s katerimi so orodja zvezana, je polnilo okolico. Meh na vodni pogon je po dveh stoletjih še vedno razvnemal žerjavico. V kotu delavnice je dobivala pravo obliko stiskalnica za bi odstopil. Morda čez čas kakšnemu muzeju, če bi se zanimali zanjo, čeprav sem bil pred letom težko bolan in ne morem več delati tako kot sem nekdaj, še vedno rad pogledam v njo in sam naredim kakšno lažjo stvar. Res, težko bi živel brsz nje,« je še dodal in jo objel z očmi. JANEZ KOROŠEC POJASNILO V nekem svojem govoru je britanski premier Macmillan izjavil: »če bi imel moč, da bi z njo zaustavil porast števila brezposelnih, bi za to žrtvoval svojo desnico.« Humorist britanske televizije Frost je to izjavo takole pojasnil: »Da, premier je pri tem mislil na ministra Buttlerja!« ZNAŠEL SE JE Pomenki o nasledniku za-hodnonemškega kanclerja Adenauerja so zelo pereči. Pred kratkim so predstavniki tujega tiska vprašali kanclerja Adenauerja, kdo bi bil po njegovi sodbi najprimernejši za ta položaj. »če se kdo ume znajti na tem položaju, sem to brez dvoma jaz,« je odgovoril. »Zakaj bi koga drugega spravil v to nesrečo?« NEZAUPANJE Ameriški predsednik Ken-nedy dvomi, da bi lahko bili ameriški predstavniki v tujini kos »zamotam moderni diplomaciji«. Kongresu je predložil, naj odobri ustanovitev diplomatske akademije, v kateri bi se šolali uradniki State Departmenta. Akademijo bi po njegovem predlogu imela 100 slušateljev in — 150 predavateljev. Na hmeljišču v Jurki vasi Tik ceste v Jurki vasi stoji več velikih zabojev iz jute. Vanje stresa Barbičev Bine hmelj, ki ga v košarah, škatlah in mernikih nosijo pre-denj obiralci. Kar naprej hodijo po listke. Toliko jih je, da stojijo v vrsti. Zadaj je hmeljišče, na katerem mrgoli kot v mravljišču. Roke in prsti urno trgajo zelene, storžkom podobne kobuJe in jih mečejo v košare. Med obiralci sta tudi Pov-šetova otroka Stanka in Jo-žek iz Toplic. — Delava že 5 dni. Vsak dan nabereva po 11 mernikov. Je sedem otrok pri liiši! Midva bova sama zaslužila za knjige, saj bo kmalu ^o-a. Zraven njiju so trije bratci Gorenčevi iz Gradišča. Nimajo časa za pogovor, tako hite. Med najbolj širni obiralci s.i Darovčevd iz Vavte vasi. Oče, mati in štirje otroci. Ti so hmelja že vajeni in na-bero na dan po 35 mernikov. Delajo pa od jutra do večera. Vrste obiralcev so dolge. Ljudje večinoma sede, le najmlajši otroci, ki ne morejo ostati sami doma, delati pa še ne znajo, se premikajo med visokimi rastlinami. Tu in tam nagne kdo pletenko k ustom ali pa iz kanglioe za mleko zajema fižol. Hrano prineso. ljudje s seboj, pijačo tudi. — Hmelj, ki je v lasti kmetijske zadruge Dol. Toplice, je menda res lepši kot v Savinjski doJini, je povedal kmetijski tehnik Barbdč. — Takole sliko boste lahko videli še kakih štirinajst dni, potem pa bomo z obiranjem končali. Obiralci so pridni; nekateri naberejo po 15 mernikov na dan, to je zaslužek 1.200 din. Kar lepo, ali ne? Vtem se je zaslišal smeh na levem koncu hmeljišča. Nekdo je moral povedati krepko šalo. Smejali so se še, ko smo bili mi že na cesti. Tako si med dedom kraj-čajo čas. R. B. Doslej največja usmerniško naprava »ISKRE«, izdelana v Novem mestu Po kačjem ugrizu se je odpeljal v bolnišnico Katica Nine, za katero domnevajo, da je dosegla starost 168 let, je doma v vasici Sarp v Turčiji. Pred kratkim jo je obiskal izbran zdravniški kolegij in preizkusil njen spomin. Zdravniki so ugotovili, da je stara ženica zares živela v času vlade Napoleona I., Napoleona III. kraljice Viktorije, Vilhelma II., prestala pa je tudi obdobje Adolfa Hitlerja in dočakala prve polete v vesolje. Divja vožnja z motornim kolesom je rešila življenje mlademu traktoristu iz Vzhodne Nemčije. Kača ga je pičila, ko je nabiral gobe. Najprej je bil prepričan, da ga je pičila čebela. Toda kmalu je začutil, kako mu začenja noga otekati, zato se je z zadnjimi močmi privlekel do svojega motornega kolesa in se z največjo brzino odpeljal v magdeburško bolnišnico. Zgrudil se je, takoj ko je prišel v čakalnico. Hitri zdravniški poseg in serum, ki so ga dobili v največji naglica, sta rešila možu življenje. Kakor se je izkazalo pozneje, ga je pičila kača, ki pripada neki zelo redki vrsti. Mož je v mestu prekoračil Previdnosti naj se pridruži še obzirnost! V vaše dobro bo, če olajšate promet. To pa boste dosegli, če boste mislili tudi na druge. dovoljeno hitrost, toda policija mu je »zaradi posebnih okoliščin« kazen spregledala. Verniki skušali linčati duhovnika Divji verski fanatizem Je spodbodel kakih dva tisoč prebivalcev občine Sanza v južni Italiji, da so, oboroženi s palicami in s kamenjem, napadli -cerkev in poskušali linčati mladega župnika Francesca Panza. Očitali so mu, da je skupini Američanov italijanskega P0; rekla dovolil fotografirati obraz Marije, ki jo častijo v tej cerkvi. Da bi pomirili razburjene duhove, so sklenili, da bodo kip, ki mu verniki pripisujejo čudodelno moč, spravili v vdolbino v cerkvi in zapečatili. Ker so se razširili glasovi, da je župnik dovolil tujcem posneti kip, Je razbesnela množica vdrla * cerkev, toda župnik je P° naključju ušel linčanju. življenja" Sj«ki medicinski ("T^ki so odkrili no-«»,Kjo je sku-rjjJSikov izolirala iz rJ[Wso jo imenovali pijenja«. Substan-tfjjjjoireč pokazala »z-ravnosti v primerih "hotenj in naj bi ftj^oroagaia sodobni okrepi koagula-°T 4<đuje sintetizira-oV^anca kot nekak «Hl N toksinov in jih izloča iz krvi. I , w........m III i Bil l III 'H—lin i ■ stM»em delu zaslužen počitek! (Foto: L. Medle> Mednarodni sejem kemije Od 27. septembra do 6. oktobra bo v Beogradu IV. mednarodni sejem kemije. Domači in tuji razstavljale! bodo razstavljali blago v treh velikih prostorih. V dvorani I bo razstavljena bazna, farmacevtska in predelovalna .kemijska industrija. V dvorani II bodo izdelki industrije lesa, celuloze in papirja, nekovinske in prehrambene industrije ter kožne, gumarske in kovinske industrije. V dvorani III bo razstavljena oprema za kemijsko industrijo, nuklearna tehnika in del gradiva »Raziskovanja in dokumentacije«. Tovarna »Iskre« v Novem mestu je v juniju dobavila PTT podjetju v Skopju največjo doslej izdelano usmerniško napravo v »Iskri«, ki je bila hkrati tudi največje naročilo, kar jih je doslej prevzel, novi »Iskrin« obrat v Novem mestu. Naročnik je bil z dobavljeno usmerniško napravo nadvse zadovoljen. 2e v prvem mesecu uporabe se je pokazalo, da je naprava po kvaliteti popolnoma enakovredna tovrstnim uvoženim. Ker strojna oprema tovarne še ni popolna, se proizvodnja v novomeškem »Iskrinem« obratu ne more odvijati tako, kot bi se morala po zastavljenih programih, kljub temu pa so v letošnjem letu v vseh mesecih, razen v marcu, mesečne proizvodne plane prekora. čevali. Ker razpolaga s podatki o vnovčenem iztržku samo njihova v detergenl jji stroje Ktetn sejmu kemije bo tO**!*, , la Djurković« iz Ko-to^JM . nov izdelek iz svo-iiCS" mU* to detergentov |K 2a str°ie »Saps-RS«. \KEr?sov teea novega či-'iJK™stoa je pokazala, da »Vt* ir"sten. Cisti hitro 5'E ter ima lastnost, da o« £ W Potrebno čistiti po-K".se voda hitro odceja ,-T^'tnl tilm«, tanek sloj sredstva proti rji. — Vrzite mimogrede tole pismo v nabiralnik! centrala, so nam v obratu lahko postregli le s podatki o doseganju proizvodnih planov. Do konca julija letos so proizvodne naloge presegli za okroglo 20 odst. Največji uspeh so dosegli v juniju, ko so namesto planiranih 35 milijonov 200 tisoč dinarjev ustvarili kar 64 milijonov 985 tisoč dinarjev proizvodnje. Ta uspeh gre v precejšnji meri pripisati usmemiški napravi, dobavljeni PTT podjetju v Skopju, ki smo jo že omenili. Do konca julija letos so izpolnili okoli 60. odst. letnega proizvodnega plana. Mesečni proizvodni uspehi se navadno prično kazati šele v drugI polovici vsakega meseca, ker dobivajo surovine in posamezne elemente za svoje izdelke iz drugih »Iskrlnih« tovarn. Nabavna služba, ki je zaenkrat še osredotočena v Kranju, doslej še ni ustvarila pregleda nad potrebami posameznih »Iskrinih« tovarn.. Zaradi tega se včasih primeri, da novomeška tovarna ne dobi potrebnih sestavnih delov in jih mora zato kupovati sema. Kot vse kaže, bo potrebna strojna oprema kmalu izpopolnjena, saj je 7 strojev, ki so kupljeni v inozemstvu, že na poti. Proizvodnja se bo nato laže odvijala. Obrat ima premajhne skladiščne prostore. Ko bo izdelan načrt zanje, bodo zaprosili za odobritev lokacije in takoj pričeli z gradnjo. Pozdrav iz Niša Fantje, ki so pri vojakih v Nišu, lepo pozdravljajo svoje znance, prijatelje in domače. Jože Vaupič iz šmarjeških Toplic, Lojze Pungerčar iz Zalovič, Jože Junc iz Grčevja in Stane Klemenčlič iz Hru-šice. Tudi vsem bralcem Do lenjskega lista lep pozdrav! Bilo je skorajda kot igra, ki jo igra z največjo resnobo. Malo pred sedmo, preden je Lucas odšel, mu je na primer čisto naravno rekel: »Saj ga boš kozarček?« Kavarna je imela zaprte oknice, kot so jo našli. Svetilke so bile prižgane Okrog njih je bilo ozračje kot v katerikoli točilnici, potem ko jo zapro, mize so bile na svojih mestih in po tleh posuta žagovina. Maigret je stopil po kozarce na polici. »Piconskj granatovec? Eksportni rdeči grozdiče-vec?« »Eksportni.« In kot da se hoče še bolj zenačiti z gospodarjem, si ie natočil kozarček suze. »Ali bol videl koga, ki bi lahko opravil to stvar?« »Lahko bi jo Chevrier. Njegovi starši so oskrbovali hotel in pomagal Um je. dokler ni šel k vojakom. »Povej mu še nocoj, da se pripravi. Na zdravje! Iztakniti mora žensko, ki bi znala kuhati. Takoj mi pošlji tudi Moersa. S seboj naj prinese tudi svoje orodje.« Točilnica je bila majhna, kakršnih vidiš dosti sicer ne v samem Parizu, pač pa v predmestjih. Hiša le stala na vogalu in ie imela samo eno nadstropje, streho iz rdeče opeke, rumeno poslikane stene, na katerih ie stalo v velikih rjavih črkah »Pri Malem Alberti«. Potem na obeh straneh s preprostimi okraski »Vina — prigrizek ob vsakem času«. Zadaj na dvorišču ie komisar pod pristreškom našel nekaj zelenih sodčkov, v katerih ie bilo grmičevje in ki so jih poleti najbrž razpostavili po pločniku z dvema °iu je Albert ime? In če je zares majhen?« ji «*Mial komisar. i_ . l'en ie, to vem. Večkrat sem ga videla. To m juT razlog. z nekaterimi rečmi se ni pametno fcrtovi ženi je rekla: , . . iKM r,avolaska, nič preveč snažna, pri kateri pe?kn biti 113 nrani; 'e zmerom dišala po česnu.« V^a.i so naoknice zaprte?« . Vm- Drugi dan po tem, ko sem opazila avto, stJievV Bostel.ii. ker sem imela gripo. Ko sem v^n s blla točilnica zaprta in bila sem zadovolina. 03 i« ZneDili te neprijetnosti.« Vvod tam slišal hrup?« M* Ločiltlico ni zahajal skoraj nihče. Delavci s ^Morr, r-1ava- u Ka vidite na nabrežju, so tam 'eS% S0 Driha-iali v točilnico popivat.« jv že več dni ni nihče zakuril, je bil zrak mrzel, vlažen in Maigret je nekajkrat izpod čela pogledal k šir0* peči, ki je stala na sredi točilnice, s črno in bleščeč se cevjo, ki ie bila napeljana skozi prostor in je 12 ginjala v zidu. Zakaj pravzaprav ne bi, ko je že tu vedro, do P£ lovice napolnjeno s premogom? Pod istim pristr^ škom na dvorišču ie iztaknil nekaj mehkega leS. poleg sekire in tnala. V kotu kuhinje so bili sta časopisi. čez nekaj časa je zapresketal ogenj in kornis^ se je zložno ustopil pred aečjo z rokami za hrbtonj' Lucasova starka pravzaprav ni bila tako zelo smuknjena. Sia sta z njo na njen dom. Njen do je bil manj kot sto metrov daleč, tudi enonadstrop" hišica, z vrtičkom. Maigret se je spraševal, kako J mogla videti, ker je bila v usodnih trenutkih naJ-s'. strani nabrežja, kaj se godi na pločniku v dolot-c" razdalji od nje, še posebno potem, ko se je znoč» ■ Vendar je imela prav. Sprednja soba, ki je bila n navadno čista in snažna, je imela ne samo okna » ulico, ampak tudi stransko okno, skozi katero se J videl velik del nabrežja v smeri proti Malemu * bertu. Ker ni bilo naoknic, je bilo naravno, da luči stoječega avtomobila pritegnile starkino PoZ° ' nost. »Ste bili sami rtoma?« »Pri meni je bila gospa Chauffier.« , ^ Babica, ki stanuje eno ulico naprej. Prepričali se, da je bilo res. . »To se je moralo zgoditi,« le rekla. »Saj ste br"fl ' kar si je napisal na pročelje točilnice? Možak se ' bodisi spoznal na te reči, aii pa je storil svetoskn stvo,« je govorila starka. I_ Pojasnila je. da je »Mali Albert« čarovniška knJ ga iz štirinajstega ali petnajstega stoletja. miz, štiri vzdolž enega zidu, dve njima nasproti in zadnji dve na sredi prostora blizu peči. Na eno teh zadnjih sta se moža zmerom spet ozirala, ker je bila žagovina pri nogah enega od stolov skrbno pometena. Čemu, če ne zato, da bi zginili krvavi madeži? Ampak kdo je pospravil vilice, nož in krožnik žrtve, kdo jih je pomil in pomil kozarce? »Morebiti so se pozneje vrnili?« je ugibal Lucas. Nekaj je bilo vsekakor čudno. Medtem ko je bilo v hiši vse v redu, je ena sama steklenica ostala odmašena na točilni mizi in Maigret je skrbno pazil, da bi se je ne dotaknil. Bila je steklenica konjaka in po vsem sodeč, je tisti človek ali so tisti ljudje, ki so jo vzeli s police, pili brez kozarca, kar iz steklenice. Neznani obiskovalci so prišli tudi v zgornje nadstropje. Prebrskali so vse predale, v katerih so bili kosi perila in reči vsevprek razmetani. Najbolj čudno pa je bilo, da sta bila na steni sobe prazna okvira, v katerih bi morali biti fotografiji. S poti niso hoteli spraviti slike malega Alberta, ker je bilo eno videti na predalniku: okrogel in vesel obraz s čopom las na čelu, z izrazom šaljiv-ca, kot je rekel gospodar Beaujolaijske kletd. Pred hišo se je ustavil taksi. Na pločniku so se zaslišali koraki. Maigret je stopil k vratom in jih od-pahnil. »Le vstopi,« je rekel Moersu, ki je prinašal precej težko torbo. — Si že večerjal? Nisi? Boš malo žganja?« In to je bil eden najbolj čudnih večerov, ena najbolj čudnih noči njegovega življenja. Od časa do časa je prihajal k Moersu in ga gledal, kako se je lotil dolgotrajnega dela in kako je vsepovsod, najprej v točilnici, potem v kuhinji, v sobi, v vseh prostorih po hiši nabiral prstne odtise. »Tisti, ki je prvi vzel v roke to steklenico, je nosil gumijaste rokavice, je kmalu lahko zatrdil. Vzel si je tudi nekoliko žagovdne zraven sumljive mize. In Maigret je v posodi za smeti našel ostanke polenovke. Arkadi j Averčenko: Različni poljubi... Katja je komaj osemnajstletna prikupna, brhka hišna pomočnica z velikimi, sanjavimi očmi, dolgimi, čiriimi trepalnicami, plavolaso ostriženo glavico in rdečelična kot breskev... Ni človeka v hiši, ki je ne bi imel rad. Navsezgodaj, ko se mali Saško zbudi, stegne hrepeneče ročice po Katji in zakliče. »Katja, pridi, daj mi poljubček!« In Katja gre k posteljici, se nagne, poljubi otroka brezbrižno, brez vsakega čustva: ta jutranji poljub smatra za nekako službeno dolžnost. Ko je poljubila otroka in mu prinesla mleka, gre v jedilnico in tam naleti na Volodjo, gimnazijca. »Katjenka!« zakliče fant zaneseno in zaljubljeno gleda lepo deklico, »ti si najlepša ženska na svetu! Druga Greta Garbo!« Popade dekle, jo objame in strastno poljublja... Katja pa ga rahlo odrine in reče povsem ravnodušno: »Pazite se, mladi gospod! Pojdite v šolo... Poljubljanje je greh!« In ker začuje takrat Volodja očetove korake, brž zbeži iz sobe. Katja stoji pred mizo in pospravlja skodelico. Gospodar jo zagleda, jo objame in reče: »Katja, moram te poljubiti!« Katja se slabotno brani, gleda brezbrižno v steno, misli na kdove kaj... s prav istim uspehom bi poljubljal kos lesa... »Butara!« misli stari, jo spusti in zapove: »Pojdi prinesi mi cigarete!« Katja beži čez stopnice. Spodaj pri hišnih vratih jo zagrabi vratar in jo hoče poljubiti, Katja pa ga sune v prsi, da se kar opoteče: »Trapa, neumna, mir mi daj!« Trafikant, starejši mož, ji dolgo ne postreže, jo hoče s svojimi drhtečimi rokami objeti, ona pa se s težavo iztrga in odločo zahteva cigarete. Toda kasno zvečer, ko sedi prodajalec Vasja iz delikatesne trgovine v njeni kamrici, tedaj je Katja izpremenjena. Vasja je edini, ki mu sploh ni mar, da bi ji ukradel poljubček. Ravnodušno sedi in čita časopis, si snaži nohte ali golta s surovim maslom namazane kose kruha. Katja pa ga ljubeče pogleduje, drhteča se nagne čez njegovo kodrasto glavo in poljubi njegove lase, potem pa stiska svoje lice ob njegovo in ga strastno poljublja. To je edini poljub, ki ji prihaja od srca... Vasja pa ravnodušno Usta po časopisu... (PREVEDLA S. VINŠEK) Njej je 16 mesecev; je hčerka Francozinje in ho-landskega kiparja Jana Snoecka, kličejo pa jo Nadjes-da. Borci je naše gore list; zdaj ima 4 leta — in čeprav ne zna on holandsko in deklica niti ene kranjske besede, ju je igra v Kostanjevici na Krki hitro združila v prijetno aktivno koeksistenco. Brez problemov, brez zapletljajev — smejoče očke in topel stisk rokic pove več kot bi mogel to narediti poklonček ali morebitno vprašanje... Knjige iz posebne prodajalne Knjigarna in papirnica v Brežicah, ki je poslovalnica Državne založbe Slovenije, bo do jesenskih mesecev uredila prostor za novo prodajalno knjig. Nova specializirana prodajalna bo v sosednji stavbi, kjer je bil do zdaj brivsko-frizerski salon. 1. avgusta je knjigarna in papirnica prostore že prevzela, v kratkem pa jih bodo začeli adaptirati. Novo prodajalno knjig bi radi odprli čim prej, tako da bi že ob pričetku novega šolskega leta v njej prodajali knjige, ki jim zdaj leže v zabojih. BREŽIŠKE VESTI Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Vižintin iz Brestanice — Milana, Amalija sinko iz Ponikve — deklico, Terezija Polovic iz Dobove — Iris, Ivanka Deržič iz Rigonc — Ivanko, Antonija Božič iz Vrbja — dečka, Marica Vranaričič iz Kraja Gornjega — Borisa, Marija Deržič iz Zagaja — Ivana. Na rob brežiškega turizma Kadar Je lepo in sončno vreme, kopalcev v Krki pred njenim izlivam v Savo kar mrgoli. V brežicah so povedali, da lahko ob sobotah popoldne in nedeljah našte-jejo tudi po več sto osebnih avtomobilov, ki parkirajo na desnem obrežju Krke od kopališča in gostišča »Na griču« do Krške vasi. Z avtomobilskih tablic je možno razbrati, od kod prihajajo gostje. Največ avtomobilov pride iz Zagreba, Varaždina, Karlovca, Beograda, Ljubljane, Kranja in Celja, poleg teh pa tudi gostje iz inozemstva, posebno iz Nemčije, Italije in Avstrije. Vendar to še ni vse, ker je število ljudi večje od števila motornih in drugih vozil, s katerimi se pripeljejo kopalci do Krke. Kopanje v mirni, topli in idilično zeleni Krki pospešuje pravzaprav le eno stran tako imenovanega sezonskega turizma, drugo stran, ki prinaša devize, pa pospešuje gostinstvo. V Brežicah so se za letošnjo turistično sezono, vsaj kar zadeva gostin- sko plat, dobro pripravili in organizirali lokale za nočitve. Do izraza je prišla tudi samoizpodbuda privatnikov, ki v primeru prezasedenih prenočitvenih zmogljivosti niso stali ob strani, ampak so nudili gostom, kar so pač mogli. Ni bilo malokrat, da so v zasebnih hišah pekli koruzni kruh po naročilu tujega gosta, medtem ko so mnoga vaška dvorišča postala parkirni prostor. V Krški vasi je neki iznajdljivi domačin na ta način zaslužil dnevno okrog 20 do 30 tisočakov. Zasebniki so gostom nudili usluge še v drugih oblikah ln pravzaprav kar mimogrede prišli do denarja. Kakor je ta iniciativa zasebnikov razveseljiva, pa ni povsem zadovoljivo nuđenje takih in podobnih uslug družbenega sektorja. Z malo dobre volje bi lahko marsikje ob lepi Krki uredili parkirne prostore in, če hočete, tudi plaže. Temu vprašanju so do zdaj v brežiški občini posvetili premajhno pozor- nost in dovolili, da so devize ođtekale po drugi nepričakovanih kanalih. Kako bo v prihodnje, bo odvisno od tega, kako bodo ukrepali organi, ki so v občini odgovorni za pospeševanje turizma in gostinstva. Vsekakor ne bi bilo prav, če bi šli naprej po sedanji poti. Selitev javne tehtnice V Brežicah pravijo, da morajo biti ulice čiste in brez naprav, ki ne služijo več svojemu namenu. Za to so prejšnji teden, ko so razdrli pločnike na Cesti prvih borcev, odstranili tudi javno in že dotrajano tehtnico, na kateri so leta in desetletja tehtali najrazličnejše blago, pa udi živino. Po načelu, naj bodo te naprave zunaj mesta, bodo javno tehtnico premestili na živinsko sejmišče ob Savi, druga taka tehtnica pa je že pri železniški postaji. Odstranitev javne tehtnice z glavnem ceste v Brežicah so ljudje pozdravili. Sicer je bilo za to več vzrokov. Med glavnimi omenjajo dejstvo, da se je živinski promet iz mesta že preselil. Takole je te dni v Brežicah, kjer urejajo nove pločnike Asfaltni pas za brežiške pločnike Brežice so imele tako slabe pločnike, da so bili v spotiko ne samo Brežičanom, pač pa vsem prebivalcem in prav gotovo tudi gostom, ki so se mudili v tem mestu. Pločniki so bili na dnevnem redu vseh dosedanjih zborov volivcev, o njih je pravzaprav tekla kritična beseda vselej, kadar je bila v obravnavi komunalna ureditev naselij v občini. Slednjič so celo začele krožiti govorice, da se bo stvar zavlekla vse dotlej, dokler ne bodo Brežic začeli urejati po urbanističnem programu, ki zahteva smotrno ureditev mestne- ga tlorisa. Spričo vsega tega ni čudno, da se ljudje te dni pogosto ustavljajo na tisti strani Ceste prvih borcev, na kateri je med drugimi tudi občinska stavba. Opazujejo, kako počasi Izginjajo stari, vegasti in razbiti pločniki. Od 9. avgusta namreč pojo na tej strani cest« kladiva in krampi delavcev komunalnega oddelka, ki bodo stara pločnike popolnoma razdrli in odstranili ter naredili nove. Novi pločniki bodo asfaltirani in po-rabnl najkasneje do prvih dni T septembru. Dvanajst urejenih klubskih prostorov 2e več let so v Sevnici razpravljali o ureditvi klubskih prostorov. Letos pa so to delno uresničili. Uredili so in opremili klubski prostor v Loki, Zabukovju, Blanci, Studencu, Bučki, Tržišču, Šentjanžu in Kompolju- S marčnem. Otvoritev prostorov je bila v glavnem v juliju. V kratkem pa bodo tudi v Sevnici, Budni vasi, Razboru in Boštanju dobili lepe klubske prostore. Tako so v sevniški komuni vsaj delno rešili problem Koristna pobuda članov SZDL z Zajčje gore - Ledine Krajevna organizacija SZDL Zajčja gora-Ledina je bila samo na papirju. Odbor Je bil nedelaven, zato Je organizacija razpadla. Člani pa so uvideli, da so zaradi tega v marsičem prikrajšani, in so sklenili sklicati izredno konferenco. Na konferenci 1. avgusta, kjer Je bil navzoč predsednik občinskega odbora SZDL Dušan Brelih, so izvolili nov odbor. Mesto predsednika so člani zaupali Stanku Semetu, tajnika Tonetu Sesku in blagajnika Mariji Vovk. To so mlajši ljudje, polni delovnega poleta. Člani so sklenili, da bo sedež organizacije v Zajčji gori, da bodo v kratkem po- Prizadeven aktivist v Podgorju Ne smemo trditi, da delo krajevne organizacije SZDL v Podgorju doslej ni bilo uspešno. To Je delavna organizacija. Z Izvolitvijo novega predsednika na lanski letni konferenci VALENTINA OBLAKA pa Je delo postalo še plodnejše. Po zaslugi prizadevnega predsednika so povečali število članov na 180, uredili finančno poslovanje pri plačevanju članarine in pokazali veliko prizadevnosti pri zbiranju sredstev za Skopje. Vse naloge tov. Valentin Oblak izpolnjuje z vnemo. Nekateri člani odbora bodo morali pokazati več aktivnosti, da bo organizacija dosegla še večje uspehe in da delo ne bo ležalo samo na plečih marljivega predsednika. V Šentjanžu obiranje hmelja na višku Na hmeljiščih KZ Tržišče-Sentjanž je te dni obiranje hmelja um višku. Iz bližnje okolice se je zbralo približno 250 obiralcev. Hmelj je zelo lep, in 'pričakujejo, da bo pridelek letos precej večji kot lani, ko je bil povprečen hektarski donos večji kakor v Savinjski dolini. V celoti ga pričakujejo kakih 13 do 14 ton. -re- bra!! članarino, vključili v organizacijo čimveč ljudi in pričeli z obnovo ceste na Zajčji gori. Občinski odbor SZDL je v ta namen že prispeval 20.000 dinarjev, nekaj denarja pa bodo dobili iz gozdnega sklada. Ljudje želijo tudi vodovod. Zbranih imajo 400.000 dinarjev, pričakujejo pa še pomoči od občinske skupščine in Zavarovalnice v Vidmu-Krškem. D. K. Tržišče za Makedonijo Tudi v Tržišču je krajevni odbor RK organiziral nabiralno akcijo za ponesrečence iz Skopja in nabral po vaseh svojega območja okoli 70.000 din. Lepo se je izkazalo Društvo upokojencev v Tržišču, ki Je darovalo 5.000 din. Va-ščani še vedno čakajo na odvzem krvi, ker so se prijavili za krvodajalce. Vsem tistim, ki dvomijo, če bo njihov dar prišel v prave roke, povemo, da Je nabiralna pola vedno na vpogled pri tajnici RK tov. Mooanovi. Tudi pionirji na Kalu za Skopje Tudi pionirska šolska zadruga na Kalu je priskočila na pomoč ob tragični nesreči v Skopju. Pionirji so iz blagajne šolske zadruge namenili Skopjancem 5000 din. Pomoč Skopju Iz Loke Elementarna nesreča v Skopju Je močno prizadela vse ljudi, da so takoj začeli zbirati pomoč. Tudi v Loki ln na Bregu prostovoljci zbirajo prispevke. Vsak uslužbenec je dal določen prispevek, ostali prebivalci Loke 35.000 dinarjev ln Brega 8000 din, krajevni urad Loka pa okrog 53.000 dinarjev; mnogi so tudi pripravljeni sprejeti makedonske otroke. Posebno zahvalo zasluži tovariš Dominik Ku leto, ki je 10 dni pomagal pri reševalnih delih na porušeni postaji v Skopju. SEVNIŠKI VESTNI K prostorov. Iniciator je bil občinski ljudski odbor SZDL, ki je ustanovil sklad družbenih organizacij, v katerega so gospodarske organizacije vložile svoja sredstva. V' sklad se je nabralo 1,500.000 dinarjev. Komisija za društva in organizacije je dala 600.000 dinarjev za ureditev in opremo klubskih prostorov, 140 tisoč za asanacije, 115.000 dotacije raznim društvom in organizacijam ter 35.000 dinarjev Gasilskemu društvu Loka za 80-letnico. Klubski prostori v vaseh služijo vsem organizacijam in društvom ter so hkrati kotiček, v katerem najdejo ljudje razvedrilo. Občinski odbor SZDL si bo prizadeval, da bodo prihodnje leto tudi ostali večji kraji v ob čini dobili svoje klubske prostore. OBNOVLJENA MESNICA Pred 10 leti je prevzela KZ Loka ln kasneje KZ Sevnica mesnico v hiši tovariša Tavčarja. Mesnica sicer ni bila slaba, vendar ni več ustrezala današnjim higienskim predpisom, zato je KZ Sevnica pred kratkim lokal modernizirala. Stene in tla so obložena s ploščicami, strop je prepleskan z oljnato barvo in v kotih so cvetlični lonci, kar napravi na potrošnika že ob vstopu prijeten vtis. Veliko neurje Silno neurje z močnim vetrom, bliski in treski Je zbudilo ponoči 16. avgusta ob 1.30 slehernega prebivalca v Loki in povzročilo nekaj škode na cestah in na koruzi Se huje Je bilo neurje v Obrežju. Radečah, Zidanem mostu, kjer je padala kot oreh debela toča. Ker že dolgo nismo videli cestarjev na vsej cesti od Brega do Radeč, upamo, da jih bomo videli zdaj. ko cesta nujno potrebuje popravila. S. Skočir Brestaničani so ponosni na prvo nagrado Poročali smo že, da je KO SZDL v Brestanici dodeljena prva nagrada v tekmovanju organizacij. Ko smo nedavno obiskali predsednika organizacije Slavka Zakška, smo zvedeli, da so Brestaničani ponosni na prvo mesto v tekmovanju in seveda tudi na lepo nagrado. Predvsem je pohvalno za vodstvo in člane te organizacije to, da so sami prišli do zaključka, kako je treba poživiti delo v organizaciji. Niso zgrabiti za delo zaradi razpisane nagrade niti zaradi priznanja, temveč iz želje prisluhniti mnenju ljudi in upoštevati njihovo mnenje. Pridobili so si ugled in zaupanje, oboje pa je pogoj za dosego uspehov. Vodstvo brestaniške organizacije je našlo torej pravo pot, ki ga je pripeljalo do prve nagrade. Prvo mesto so osvojili zato, ker je bilo delavno vse članstvo. To potrjujejo dobro obiskani sestanki, tehtne razprave in konstruktivni predlogi. Tudi delo v sekcijah je bilo živahno in pe- Pomoč Velikega Podloga makedonskim otrokom 48 makedonskih otrok iz Skopja letuje v Podbočju. Kmalu zatem, ko je Društvo prijateljev mladine iz Velikega Podloga zvedelo za te otroke, je organiziralo pomoč. Do sedaj so ljudje darovali 350 kilogramov krompirja, 50 kilogramov sadja, 30 kilogramov kumar, 160 Jajc ter več kilogramov paradižnika, fižola, Čebule, zelja in moke. Živež so z vozom pripeljali v Podbočje. stro. Zlasti sta se izkazali sekcija za izobraževanje in sekcija za komunalna vprašanja. Organizacija redno izdaja svoje glasilo »Brestaniške novice«, ki so dobro urejene. V času tekmovanja so v Brestanici uredili in opremili klubsko sobo. Ljudje radi zahajajo v ta prostor, saj jih privlačijo televizor, šahovske deske, časopisi in revije. Skratka, klubska soba je postala žarišče vseh dejavnosti v Brestanici. Omeniti moramo, da so zabeležili tudi lep porast članstva v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. Krajevna organizacija Socialistične zveze v Brestanici sodeluje z vsemi ostalimi organizacijami in društvi, skupno rešujejo probleme in odločajo o usodi kraja. Morda je tudi to eden izmed razlogov, da je bila KO SZDL v Brestanici progla- šena za najboljšo organizacijo v bivšem novomeškem okraju. To priznanje pa jih bo nedvomno še spodbujalo k nadaljnjemu delu. D. K. Uspela predavanja o skopski katastrofi V času od 13. do 16. avgusta je organizirala delavska univerza na pobudo občinskega odbora SZDL predavanja o skopski katastrofi. Novinar Jure Krašovec od »Celjskega tednika« je z zanimivim predavanjem in predvajanjem 90 barvnih diapozitivov zadovoljil kar 970 poslušalcev, od tega 420 mladincev. Predavanja so bila v Vidmu-Krškem, Kostanjevici, na Senovem in v Brestanici. Zbranih je bilo čez 50.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov za Skopje. Takih predavanj si ljudje še želijo. Prisrčen sprejem v Podbočju Makedonski otroci, ki so prvotno prispeli v Videm-Krško in se kasneje preselili v Podbočje, so bili tudi v tem kraju sprejeti z odprtimi rokami. Ljudje so jih sprejeli kakor svoje otroke. Vsega imajo dovolj. Prav zato se otroci počutijo v Podbočju kot doma. Zlasti so jih lepo sprejeli pionirji s Senovega, ki tam taborijo, in pionirski odred »Bratov Staničev« iz Pod bočja. Ob prihodu so vsakemu podarili šopek rož in jih bratovsko objeli Priredili so jim tudi taborni ogenj, ob katerem so ob spremljavi harmonokaša Jožka Zupanči- ča, načelnika pionirskega odreda »Bratov Staničev«, skupno zaplesali kolo. Kmalu so se seznanili in postali do-. bri prijatelji. Pionirji s Senovega so bili nastanjeni v šolskih razredih, ko pa so prišli mladi Makedonci, so jim odstopili razrede ter se nastanili v šotorih. Tudi najmlajši so pokazali sočutja do ponesrečencev. poročevalec Romune mdem-krsko ZANIMIV RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI KMETIJSKIH ZADRUG V OBČINI Kako je s prodajo, z uskladiščenjem in s ceno pšenice? je primerna za usklodiščenje. Laborato* rlJskJ izvid »Zlta« lz Ljubljane ugotav!Jfl; da znaša vlaga pri pšenici 1« 13,42 0"j5j žito pa je primerno za uskladlšecnje P" 13-odst. vlagi. -Žito« lz LJubljane >~ do sedaj odkupilo knr 34 ton naše k v* lltetne pšenice. -Seme- iz Celja P". ton. Uskladiščene Imamo Se 20 ton Pfjj, nloe, ki po Jo bomo verjetno uporn"" za močna krmila živini. Vsega smo P" delali 84 ton pšenice. KooperaciisklM P°~ godb imam« Se zn 00 ton. Čeravno K11"!)!,, s proizvajalci žit sklenjene pogodbi 'vido sedaj mogli odkupiti le 15 ton nlce. Vzrok Je predvsem ta. da odkaP" cena pSenlce nI v skladu s ceno kr m' Krmila so od 52 do 60 dinarjev kiloR^ ' odkupna cena pšenici- pa )c 41. 43 »"S Kmetovalcu sc torej Izplača upor'1" pšenlro zn krmllenle, čeravno Je t(r lika Skoda. Doseči bi bilo potrebno ra/JiicrJc mod ceno krmil In odk"P.(,c cono pSenlce. Ce bi bila cena psffj«, primerna, bl kmetovalce zolnteresir- jo da bl proizvedli čimveč pSenlce in 01 četudi z veseljem prodali. Potem '"""..j^er nlce no bl bilo treba več uvažali, s C" bl nrlhrnnlll na devl/oh.- 7o- Upravnlk kostnnjevlškc kmetijske druge Konrad Zupančič pa Je lulik« K^, vedal samo to. da so okoli 70 to" nlce prodali pod zelo ugodnimi P"^c. -Zltu- Iz Ljubljane. To pa Je bl''.Vik11 kar smo od nJega o letolnlem Pr'°ne pšenice zvedeli. Drago Ka«r' MoJ nedavni obisk v kmetijskih zadrugah Je bil očitno dobrodošel. Resni, malce zaskrbljeni obrazi tovarišev v zadrugah so me takoj prepričali, da bo predmet razgovora zanimiv. Tako je tudi bilo. Vodja kmetijske službe v brestaniški kmetijski zadrugi Andrej Kovačlč je nadvse zadovoljen z letošnjo letino, toda zataknilo se je pn prodaji ln uskla-diSčenJu pšenllce, kar mu ne gre v račun. »LetoSnjl pridelek pSenlce je proti pričakovanju velik. Na površini 20 hektarov smo pridelali 74 ton pšenice. Povprečje znaša 37 stotov na hektar, Ce analiziramo to povprečje, ugotovimo, da Je bil letos najmanjši pridelek 37 stotov, največji pa celo 33 Motov na hektar. Mislim, da Je uspeh, pridelati na taki površini toliko pšenice. Veseli smo bili vse dotlej, dokler se nI pojavilo vpraSanje, kom t pSenlco. NaS stalni odjemalec .Veležitar" iz Celja ima skladišča prenapolnjena « pSenlco iz uvoza, zato smo morali naš pridelek zasilno uskladiščiti. Nimamo primernih skladišč, ln se lahko dogodi, da sc bo pšenica kvarila ter ne bo obdržala prvotne kvalitete. Ce pa W se pšenica pokvarila, bl bilo Škode za približno 4.300.000 dinarjev. Izgubo bi sicer omilili tako. da bl pSenlco uporabili za krmljenje živine. Nujno moramo poiskati Izhod lz stiske, samo za enkrat Še ne vemo, kdaj in kako?« Morda v brestaniški zadrugi le niso izkoristili vseh možnosti za prodajo pšenice? Dejstvo pa Je, da bo potiebno spričo razvoja ln zadruge mtaltte tudi na obnovo skladišč. Letošnja izkušnja to potrjuje. V vldemsko-krškl kmeUjskl zadrugi nimajo večjih ttžav s prodajo pšenice. Tu menijo, da 'e njena odkupna cena prenizka. To Je tudi razlog, da odkup pšenice počasi poteka. Pomočnik Seta komerciale Jože Romih Je svojo mnenje o tem povedal takole: »Posebnih težav s prodajo pSenlce nismo imeli. Povprečni pridelek pšenic« je kar 38 stotov no hektar. Pšenico smo poželi pozno ln se Je dobro osuSIla. Vreme nam Je bilo naklonjeno. Suho pšenica Elastičnost zmanjšujejo dolžniki Po nepopolnih podatkih so v gospodarstvu trebanjske občine v letošnjem prvem polletju dosegli 44,5 odstotka plana. Dosežek je, upoštevajoč slabši start v začetku prvega tromesečja, še kar zadovoljiv, proizvodnja pa se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala celo za 43,1 odst., oziroma je za 9,5 odst. večja, kot je predvideval družbeni plan. Na seji obeh zborov je občinska skupščina v Trebnjem 15. avgusta ugotovila, da je še najslabše izpolnila svojo nalogo industrija (40,8 odst.). Nižji odstotek je dosežen zlasti zategadelj, ker se je zataknilo v tovarni šivalnih strojev na Mirni. Leta ni dobavila kreditov za rekonstrukcijo in je po oceni dosegla le 31 odstotkov letnega plana. Stanje pa se bo verjetno kmalu obrnilo na bolje, ker je TŠS medtem že dobila posojilo, ki ga je odobrila tudi skupščina, s tem da je tovarni soglasno pod- NOVI URADNI DNEVI V TREBNJEM Uprava občinske skupščine v Trebnjem uvaja v vseh svojih oddelkih uradne ure za stranke v ponedeljek in petek od 7. do 12. ure, v sredo pa spričo deljenega delovnega časa od 7. do 12. ure ..dopoldne, popoldne pa od 13. d'o 17. ure. Prav tako bo v krajevnih uradih. Izjemoma bodo stranke sprejemali tudi izven tega urnika, želijo pa da bi bilo izjem čim manj, ker potrebujejo občinski uslužbenci dosti časa za to, da se lahko posvetijo svojemu rednemu delu. Nove uradne ure bodo začfle veljati 1. septembra. Pomač z Vinice Na pobudo krajevnega odbora RK Vinica se je takoj po prvih dr.c!) potresa v Skopju organiziral štab za zbiranje pomoči. Za krvodajalstvo se je takoj prijavilo nad 60 ljudi. Člani štaba pa so dose-daj že zbrali prostovoljnih prispevkov v gotovini za 117.131 dinarjev. Prispevke so darovali: krajevna organizacija ZB Vinica 7.000 din, gasflsto društvo Vinica 5.000 dinarjev, Avto-mofo društvo Vinica 5.000 din, Ribiška družina Vi-nlea 5.000 din, kolektiv prosvetnih de!av9ev osnovne šole Vinica 17.931 dinarjev, vaščanl Vinice M.600 din, Zilj ln Balkovcev 20.100 din, Seč-Jega sela 13.800, Drenovca 8.100 din, Podklanca 5.700 din, Goleka Pri Vinici 4.300 din in Ogulina Pri Vinici 2.600 dinarjev. Na camping prostoru ob Kolpi *o taborniki Iz Črnomlja postavi-a Šotore za taborjenje 40 otrok lz Skopia, vendar so Jih pozneje po-[Jrli. kajti zvedeli smo. da makedonski otroci zaenkrat ne bodo J-rlSll na Vinico. Akcija za zbirale prispevkov se nadaljuje. P. P. pisala poroštvo. Kmetijstvo družbenega sektorja se je s 47,7 odstotka zelo približalo planu, vse pa kaže, da bodo naloge ob koncu leta zanesljivo izpolnjene. Trgovina je v prvem polletju za planom zaostala le za pičlih 0,5 odstotka, vendar so odborniki z zaskrbljenostjo ugotovili, da se osebni dohodki v trgovskih podjetjih ne povečujejo v skladu z delovno storilnostjo. Gostinsko podjetje »Grmada«, ki predstavlja gostinstvo družbenega sektorja, je edino, ki je v prvem polletju znatno preseglo TREBANJSKE NOVICE plan (53,1 odst.). Razen tega pa se tu tudi osebni dohodki povečujejo. Enako uspešna (v povprečju) je bila tudi obrt, ki je z izjemo mokro-noških »Meso-izdelkov« v celoti izpolnila polletno obveznost, razen tega pa v primerjavi z letom 1962 povečala proizvodnjo in storitve za več kot 76 odstotkov. Investicijska dejavnost v tem času v glavnem ni zadovoljila, saj je ustrezni plan dosežen le za 11,3 odst. Več podjetij namreč ni dobilo kreditov za rekonstrukcije, zaradi česar je prišlo do znatnih težav v že omenjeni TŠS na Mirni, »Kemoopre-mi« in KZ. Zaradi pomanjkanja kreditov so zastala tudi dela pri gradnji trebanjske šole in se stvar šele v drugem polletju izboljšuje. Na splošno bi bila celotna realizacija ugodnejša, ko bi se izravnalo razmerje med upniki in derižniki. Ob koncu prvega polletja znašajo namreč vse terjatve nad 236 milijonov dinarjev, medtem ko dosegajo obveznosti do dobaviteljev le 163 milijonov dinarjev. Tako stanje znatno zmanjšuje elastičnost gospodarskih organizacij, kar lahko povzroči med drugim tudi povečanje materialnih stroškov. Proračunski dohodki so se v prvih šestih mesecih zadovoljivo zbirali in je plan dotoka dosežen s približno 40 odstotki. Najslabši je dotok proračunskih sredstev iz kmetijstva, kar potrjuje, da so trebanjski kmetovalci bolj slabi plačevalci davkov. Tako je po približni oceni v občini še okrog 30 takih zasebnih posestnikov, ki dolgujejo skupnosti po pol milijona dinarjev. Vendar so odborniki odobrili predlog, naj bi tretjo davčno akontacijo prestavili na jesenske mesece, ko začno kmetovalci trgovati s pridelki in imajo dohodke. Občani so zaskrbljeni Kot je povedala odbornica iz Vel. Loke, so tamkajšnji prebivalci zelo zaskrbljeni zaradi Ciganov, ki jih je v okolici Vel. Loke nad 100. Ciganov, ki so tu naseljeni, je malo zaposlenih, zato iščejo sredstva za življenje na drug način in izsiljujejo prebivalstvo. Vprašanje terja rešitev in bo morala o tem slej ali prej razpravljati tudi občinska skupščina v Trebnjem. Kredit za TŠS »Mirno« Občinska skupščina v Trebnjem je dala poroštveno izjavo tovarni šivalnih strojev na Mirni, ki je pri Komunalni banki v Novem mestu najela 86 milijonov dinarjev posojila za rekonstrukcijo. Upravnik »Grmade« je gostinski delavec Za novega upravnika družbenega gostišča »Grmade« v Trebnjem je bil imenovan Edvard Smuk, ki ima — eden izmed redkih upravnikov te vrste — gostinsko izobrazbo. Pogled na gradbišče novih proizvodnih prostorov za žago lesne industrije Zora v Črnomlju 77 Zora" v novih prostorih Lesnopredelovalna industrija Zora v Črnomlju bo kmalu preselila svoj žagarski obrat v nove prostore pri železniški postaji v Črnomlju. Za preureditev tega obrata so namenili 73 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so že zgradili industrijski tir, dovozno cesto in nakladalno rampo, kupili so novo bloč-no žago, postavili transformatorsko postajo, novi proizvodni prostori žage in strojnice pa so še v gradnji. Za nakup Močne tračne žage iz Avstrije so se odločili, ker žagajo največ hlodovino listavcev. Pri žaganju z gar-trom je onemogočeno uravnavanje žaginih listov in sprotna kontrola kvalitete. Dosedanje močno zastarele žagarske naprave so jim delale veliko preglavic, saj je garter velikokrat zaradi raznih okvar stal. Po rekonstrukciji se zmogljivost Zore V prvem polletju pod planom Občinska skupščina v Črnomlju je na svoji tretji seji 2. avgusta razpravljala o več zadevah, najpomembnejša pa je bila brez dvoma razprava o uresničitvi programa za letošnje leto ter o reorganizaciji gozdarske službe. Po seji so potekli že skoraj trije tedni, zato bomo na kratko orisali le najpomembnejše. DOMALA VSA INDUSTIJSKA PODJETJA POD PLANOM Vnovčeni iztržek v gospodarstvu je letos resda za 22,3 odst. večji od onega v prvem polletju lanskega leta, gospodarstvo pa je kljub temu doseglo le 46,9 odst. nalog letnega programa. Gradbeništvo je ustvarilo 40 (sezona Je zaradi hude zime začela sorazmerno pozno), trgovina in promet 45,1, gostinstvo 45.8, industrija 40, obrt 48,7 in kmetijstvo 53,7 odst. letnega programa. Izmed sedmih industrijskih podjetij sta le tovarna Iskre v Semiču (70,1 odst.) in LIč v Črnomlju (61,1 odst.) nad planom, vsa ostala industrija pa planskih nalog ni dosegla. Letošnji občinski program Je močno napet, nekaj vzrokov za nedoseganje je v hudi zimi, nekaj v sezonskem značaju panog, precej krivde pa je v starih vzrokih: pomanjkanju strokovnjakov, majhnih obratnih sredstvih, velikih zalogah in neizkoriščenih zmogljivosti obratov. — Skupščina je sprejela sklep, naj komisija za družbeni program Izda industrijskim podjetjem konkretna priporočila za odpravo nastale situacije v uresničevanju programa. O teh priporočilih naj razpravljajo organi samoupravljanja v podjetjih, teh sej pa naj se udeležijo tudi člani komisije za družbeni program. Ker Je v prehrambeni industriji Belsad spet prišlo do težav, je skupščina predlagala, naj kolektiv razpravlja o integraciji s kakšnim večjim sorodnim podjetjem. Pogajanja s Fructalom lz Ajdovščine že teko v tem smislu, da bi se Belsad po integraciji specializiral samo za proizvodnjo določenih artiklov, ker vse kaže, da je njegova dosedanja proizvodnja preširoko usmerjena. SKLEP O REORGANIZACIJI V GOZDARSTVU JE SPREJET Po daljši razpravi je skupščina sprejela sklep, da se s 1. oktobrom letos pripojijo vsi gozdovi zasebnega in družbenega lastništva na področju občine Črnomelj novoustanovljenemu Gozdnemu gospodarstvu, ki bo imelo sedež v Novem mestu. Ce bo potrebno, bo skupščina naknadno sprejela odlok o Izločitvi gozdov z posebnim namenom. Sklep vsebuje predlog, naj bi bil na področju občine u-stanovljen en obrat z več revirni-m: vodstvi. Obrat naj ima kar največjo samostojnost, organe delavskega samoupravljanja ter samostojni obračun. Potrebe po lastnem žiro računu ni, kar bi to povzročilo prevelike stroške. Gozdno gospodarstvo mora občinski skupščini zagotoviti potrebne plane, evidenčne podatke in podobno. Statut gozdnega gospodarstva bo potrdila občinska skupščina v Novem mestu, vendar s poprejšnjim soglasjem ostalih občinskih skupščin. Novo podjetje bo prevzelo tudi žage venecianke, ki jih je doslej upravljala kmetijska zadruga v Črnomlju. Ker je se vedno pričakovati izgube v družbeni kmetijski proizvodnji, ki so bile doslej večji del krite z gozdarskimi skladi, bo v prehodnem razdobju treba del sredstev lz gozdarstva prelivati v občinski sklad za kmetijstvo, ki bo upravičene izgube saniral. Da bl bilo sodelovanje med novim podjetjem in občinsko skupščino čim boljše in da bl laže odpravili morebitne spore, bo ustanovljena usklaje-valna komisija, v kateri bodo po en predstavnik občinske skupščine, gozdnega gospodarstva ter gospodarske zbornice za okraj Ljubljana. Na seji so razen naštetega u-spešno rešili še več upravno pravnih ln premoženjskih zadev ter podelili nekaj Jamstev. Za fante je na razpolago še nekaj učnih mest kamiona v Kolpi, nesreča? Kar brez skrbi! Kolpa je P"Jka. kamion zapelje v reko k bagru, ki zajema gramoz "»a ln ga naklada na tovornjake. Posušeni gramoz nato *s'altnl bazi umešajo z raznimi primesmi, takoj nato pa še vročega vozijo na gorjansko cesto V časopisju so vsak dan objavljeni razpisi za učna mesta, pa tudi v Zavodu za zaposlovanje v Črnomlju pravijo, da imajo na voljo Se nekaj učnih mest za Metlika zbira naprej Pred dnevi Je za ponesrečence iz Skopja darovalo Društvo upokojencev v Metliki 10.000 din. Do 19. avgusta je metliška komuna zbrala 3,549.673 din v gotovini in za 400.000 din raznega blaga. Skupno znaša pomoč Skopju, ki jo Je zbral občinski štab, 3,949.673 din. METLIŠKI TEDNIK sdcer ne bodo povečale, veliko pa bo vredno že to, da bo zagotovljena kvaliteta izdelkov, pa tudi piri žaganju bodo dosegli večji izkoristek lesa. Mizarski obrat bo še ostal v dosedanjih prostorih, kjer bo izdeloval drobno in novice črnomaljske komune DR0SNE IZ ČRNOMLJA IN OKOLICE ■ Nova avtobusna proga Stari trg—Črnomelj se obeta z začetkom šolskega leta v septembru. Občinska skupščina se je pogodila o otvoritvi te proge s podjetjem SAP iz Ljubljane, da bi bil omogočen prevoz šolskih otrok v zveri s prešolanjem iz nepopolnih šol na popolne osemletke. Vztrajni zahtevi Starostražanov bo torej po dolgem času le ustreženo. Občinska skupščina se s podjetjem SAP pogaja za otvoritev več podobnih prog, ki naj omogočijo prevoz šoloobveznih otrok. ■ Premog za široko potrošnjo bo prodajala kmetijska zadruga v Črnomlju, kot je bilo dogovorjeno na posvetu Premogovnika lz Kani-žarice, Splošnega trgovskega podjetja in kmetijske zadruge iz Črnomlja. ■ Za skupno gradnjo skladišč za razstrelivo so se dogovorili rudnik iz Kanižarice, Belokranjsko gradbeno podjetje ter Komunalna uprava iz Črnomlja. Komunalna uprava bo enega delavca poslala na tečaj za minerja. ■Relejna RTV postaja na Mirni gori je še vedno odprt problem, ki ga zaradi slabega sprejema močno čutijo vsi lastniki televizorjev v belokranjski kotlini. Občinska skupščina v Črnomlju, ki se živo zanima za rešitev tega problema, doslej še ni mogla dobiti stik s predstavniki RTV iz Ljubljane. ■ Katastrski urad v Črnomlju se bo kmalu preselil v prostore bivše »Beolkranjke«. Tovarna Beti lz Metlike je na to pristala. kosovno pohištvo in galanterijske predmete. Tudi tukaj so odpravili ozko grlo: sušilnico za les, ki ni dajala dovolj suhega lesa za proizvodnjo so zamenjali z novo. Nova sušilnica z dvema komorama, ki posuši naenkrat po 20 kubičnih metrov lesa, že deluje. V polletju so bili z vnov-čenim iztržkom za malenkost pod dinamičnim planom. Ta izpad je posledica tega, ker so v juniju v dveh izmenah, zaradi okvar na gartru v žagarskem obratu stali 5 dni. Zora svoje izdelke — deloma rezan les, deloma pa lesno galanterijo — tudi izvaža. Letos bodo izvolili za 212 tisoč dolarjev izdelkov. V polletju so tudi v izvozu malo pod pianom. Vzroki so približno enaki kot v ostali proizvodnji: okvare na žagi in sušilnica, ki je dajala premalo suhega lesa. Svoje izdelke prodajajo na tržiščih v Angliji in Afriki, še letos pa bodo zaceli izvažati tudi v Švico in v druge države. Nova motorna bri-zgalna na črešnjevcu Prostovoljno gasilsko društvo črešnjevec pri Semiču je po letih mlado in po številu članstva majhno, vendarle pridno dela. S pomočjo gasilske zveze v Črnomlju so si člani pred nedavnim nabavili novo motorno brizgalno, za katero so sami prispevali 130.000 din. V nedeljo, 25. avgusta, bodo imeli ob izročitvi brizgalne majhno slovesnost, ki se je bodo udeležili številni prebivalci iz okolice Semi-ča. D. F. moško mladino. Vajence iščejo »Belt«, »Astra« (Ljubljana) za trgovino, »Iskra« (Pržanj) za elektro stroko in strojno ključavničarstvo, Toplovod (Ljubljana) za elektro stroko in vodovodne instalaterje. Nekaj mest je za elektromehaniku itd. Podjetja nudijo dokaj ugodne pogoje, seveda pa morajo nekaj prispevati tudi starši, saj gre za bodočnost njihovih otrok. Belokranjska zemlja ne daje dovolj kruha za številno mladino, na drugi strani pa mlada domača industrija krvavo potrebuje kadre. Dolžnost staršev je, da svojim otrokom zago-tove bodočnost, zato naj jim omogočijo uk, dokler so še možnosti. D. F. SLABE CESTE IN PROMETNE ZVEZE V SEMIČU Glede cest je bilo izrečeno že veliko kritik, toda vse zaman. Izseljencem, ki se po 40 letih vračajo domov na obisk, kljub napredku, ki ga vidijo povsod, ne gre v glavo, da nismo sposobni urediti boljših cest, saj imamo kamenja na pretek, Cigani, ki bi ga lahko drobili, pa prosjačijo in kradejo. Manjka samo organizacije! Avtobusne zveze tudi niso dobre. Semič ima samo eno zvezo z LJubljano, in sicer ob 5 zjutraj, odhod iz Ljubljane pa je ob 13.30. To je nekoliko prekmalu. Pa bi tudi to preboleli, če se ne bi avtobus na poti iz LJubljane prek Žužemberka ustavljal v vsaki vasi. Iz Sernlča v Ljubljano se vozimo skoro tri ure! Tako dolga proga bl morala biti vsaj do Ivančne gorice ali Novega mesta ekspresna, šele potem naj bi se avtobus povsod ustavljal. Glede izboljšanja prog je bilo napisanih že nešteto predlogov in prošenj, pa so bile vse brezuspešne. Odgovorni iz podjetja SAP in Gorjanci naj bi se pravočasno pogovorili vsaj za boljši avtobusni red, ki bo veljal od maja prihodnjega leta. Vzpostaviti pa bi bilo treba tudi boljše lokalne proge med Črnomljem, Semičem in Novim mestom, kjer bi lahko vozil kombi ali mali avtobus. Nikakor pa se ne strinjamo s predlogom, naj bi za Ljubljano prestopali v Dolenjskih Toplicah! Ta varianta bi bila deležna novih kritik! Zelo težko je prestopati materi z otrokom, popotniku s prtljago in invalidom, ki jih je pri nas precej. Pa tudi nevšečnosti zime ni prezreti! Semič potrebuje vsaj enkratno direktno zvezo z Ljubljano. Ker je do novega voznega reda še nekaj mesecev, bi bilo prav, da bi avtobusna podjetja v tem času temeljito pripravila nov vozni red in da bi k reševanju tega vprašanja povabila tudi prebivalce teh krajev. Morebitne ankete glede tega bi se Semič in Crmošnjlce bržkone množično udeležila. F. D. Tri tehtnice - trikrat navzkriž Da, res je: tri tehtnice so bile navzkriž. Namesto tega pa bi lahko za naslov porabili rudi ugotovitev: »Dinar na tehtnici«. Morda bi bil tak naslov še bolj opravičljiv od prvega, saj se novomeški potrošniki močno hu-dujejo nad cenami mesa. Slišati je, da so novomeške cene najvišje v Sloveniji. Najbrž bo to res. S tržno inšpekcijo smo obiskali 4 novomeške mesnice. Postopek je bil zelo kratek. Oba tržna inšpektorja sta ob vhodu ustavljala ljudi, ki so se vračali iz mesnice s kupljenim mesom. Kratko pojasnilo: »Prosimo vas, po- V Dol. Toplicah je vse zasedeno Turistična in zdraviliška sezona je v Dolenjskih Toplicah v velikem razmahu. Vse sobe v zdravilišču kakor tudi v privatnih hišah so oddane, kar je dokaz, da so Dolenjske Toplice že priznano letovišče. Razen domačih, je precej inozemskih gostov, ki jih vabi bogat ribolov. Razen stalnih gostov prihaja v Toplice vsak dan, posebno ob nedeljah in praznikih, mnogo izletnikov. Velik živžav je ob odprtem bazenu vse dni, razen ob ponedeljkih, ko bazen čistijo in ga vsakokrat premažejo z galico. čakajte malce, opravljamo kontrolo!« Domala vsi potrošniki so bili sicer začudeni, pa vendar so brez ugovarjanja počakali. Ko se jih Je nabralo pet ali šest, smo vstopili. Zavitek s kupljenim mesom je poromal na tehtnico, njen jeziček pa je pokazal kako in kaj. V mesnici v Bršlinu smo ugotovili, da je tovarišica Domitrovič pri 58 dekagra-mih mesa prejela 19,5 deka-gramov kosti, kar presega dopustno mejo priklade. Tehtanje in zaračunavanje mesa pri ostalih kupcih, ki jih je kontrola zajela, je bilo zadovoljivo. V mesnici na živilskem trgu sta bili v vseh kontroliranih primerih teža in pri-klada zadavoljivi, le pri 35 dekagramih zmletega svinjskega mesa se je mesar pri neki stranki zmotil v svojo škodo za 17 dinarjev in pol. V mesnici na Glavnem trgu je kontrolno tehtanje 30 dekagramov govejega mesa, ki ga je kupila tovarišica, pokazalo, da je dobila 2 dekagrama manj, kot je plačala. Napaka je bila takoj popravljena. Vse ostale stranke so dobile plačano težo in tudi zneski so bili pravimo zaračunani. Pri kontrolnem tehtanju pa smo v tej poslovalnici ugotovili še nekaj: izmed treh tehtnic, kolikor jih imajo, ne kaže Novomeška kronika nobena prav! Tista pri pultu za suhomesnate izdelke kaže za pol dekagrama v škodo mesnice, desna na pultu za sveže meso kaže za dekagram v škodo mesnice, leva na pultu za sveže meso pa 2 dekagrama v škodo kupca. Zdaj pa še nekaj splošnih ugotovitev. Snaga je v vseh mesnicah zadovoljiva. Vsi poslovodje so potarnali, da jih skladišče pri dobavi prvih četrti obremenjuje še s piščalno kostjo (»štelcn«), čeprav v mejah dopustne priklade komajda prodajo vraščene kosti. Poslovodja bršlinsRce mesnice je povedal, da je pri šestih prvih četrtih dobil kot »priklado« še 7 piščalnih kosti, in cedo vranico, v skupni teži okoli 10 kilogramov. Kosti so v redni prodaji po 80 dinarjev kilogram, vranica po 400, prve četrti pa po 520. Z upravo mesarije je dogovorjeno, da v bodoče razen vraščenih kosti ne bodo pri prvih četrtih prodajali nobenih drugih kosti kot priklado, pa tudi obistnih delov ne. Vse tri tehtnice v mesnici na Glavnem trgu bodo takoj zamenjali. Neka tovarišica, ki je kupila meso v mesnici v Kandi-ji, se našemu vabilu za kontrolo ni odzvala, češ da skrbno motri jeziček na tehtnici, kadar kupuje, hkrati pa je pripomnila, da je vpričo nje stranka, ki je plačala 50 dekagramov vampov, dobila le 45 dekagramov... V tej mesnici nismo pri kontroli ugotovili nobene pomanjkljivosti. Veljalo bi pripomniti morda le to, naj blagajna zaokrožuje zneske navzgor ali navzdol le pri parah. Ugotovili smo namreč, da je bilo ■ Premog, prcskrbite si kurivo za zimo! Ta opomin naj velja vsem potrošnikom kuriva, ki imajo navado Čakati na drva in premog do poznih Jesenskih mesecev, potem pa negodujejo in tarnajo, češ: »Kako nas bo zeblo!« Te dni pa smo imeli večkrat priložnost videti, kako nekateri bolj gospodarni prebivalci našega mesta polnijo drvarnice s črnim zlatom. Po-snemajmo Jih! ■ Deževje ob koncu preteklega tedna je znova preizkusilo kanale in druge odplakovalne naprave na najbolj prometnih ulicah našega mesta. Treba Je pripomniti, da kanali tu ln tam ne služijo svojemu namenu, saj Jih že manjši naliv zajezi. Plasti blata, ki ga voda naplavi po ulicah, pa gotovo niso v ponos komunalno še kar urejenemu mestu. ■ Vozniki motornih vozil (predvsem amaterji) so sicer čedalje bolj disciplinirani, te vedno pa nočejo upoštevati prednostnih prehodov za pešce. Zlasti v Jutranjih urah, ko se jim zadnje minute mudi v službo, švigajo po ulicah, ne oziraje se na prometne predpise, in s tem ogrožajo prometno varnost na cesti. Morda bi bilo Noš znanec dr. Gaglfano na obisku Dr. FHipo GagUano iz Ba-gherie na Siciliji je po vojni več let služboval kot kirurg v novomeški bolnišnici. Ste-viini bolniki, ki jih je zdravil, so ga ohranili v lepem spominu. Tudi njemu so se naši kraji in ljudje tako priljubili, da je ob nesreči v Skopju globoko čuta z nami. Te dni je prišel dr. GagUano v Novo mesto na počitnice, s seboj pa je prinesel dva paketa zdravil, ki jih je namenil ponesrečencem katastrofalnega potresa. <-.a dar se mu lepo zahvaljujemo! Preurejena Loka vas vabi! Turistični kotiček na Loki, kamor so Se pred leti Kovomešcanl zelo radi zahajali, je spet urejen ln čaka na goste. Komunalno podjetje Je kopališče ln gostinski objekt na Loki dokončno uredilo, 20. avgusta pa Je bil opravljen prevzem. Celoten objekt Je prevzelo TVD Partizan iz Novega mesta. Stare sanitarije so obnovili, dogradili nove, obnovili so tudi garderobe, preuredili gostinske prostore, obnovili čolnarno, skratka, Loka je zares prenovljena. V preureditev Je bilo investiranih okoli 8 milijonov dinarjev. Upajmo, da bo novi upravljavec Loke posvečal več skrbi vzdrževanju naprav ln bomo raje vsako leto odrinili manjša sredstva za sprotna popravila, kot pa da bi naprave tako sramotno propadle, kot so pred to obnovo! 18 dekagramov hamburške slanine, ki veljajo 99 dinarjev, »zaokroženih« na 100 dinarjev. To so ugotovitve bliskovite kontrole. Morda bo kdo izmed prizadetih mesarjev rekel: »Za nekaj dekagramov toliko prahu!« Mi mislimo drugače: potrošnik, ki plačuje govedino po 520 do 680 dinarjev kilogram, je pač upravičen zahtevati točno težo. Upravičen je razmišljati o tem, da lahko izmed 150 strank, desetorici utrgajo s slabim tehtanjem po 2 dekagrama. To je 30 dekagramov na dan in 9 kilogramov na mesec, v denarju pa ... Podobne kontrole bo opravljala tržna inšpekcija odslej po večkrat na teden, vsi potrošniki, ki bi opazili kakršnokoli nepravilnost, pa naj jo taikoj prijavijo tržni inšpekciji. Glejte na jeziček na tehtnicah in zahtevajte, naj prodajalec tehtnico in uteži pred vami obriše, da ne bo nihče oškodovan. Meso je zelo drago! M. J. Cesta na Kodeljev hrib bo kmalu dograjena Novomeško komunalno podjetje gradi novo cesto na Kodeljev hrib pri žabji vasi, ki bo dograjena v mesecu septembru. V zadnjih letih je na Ko-deljevem hribu zraslo pravcato naselje zasebnih stanovanjskih hišic, kakih 30 po številu, zato je cesta, ki bo novo naselje povezovala z ostalimi predeli mesta, zelo potrebna. Cesta bo kamnita, gradnja pa bo veljala okoli 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Takšna je pripravljalna miza v kuhinji enega izmed gostinskih podjetij v Novem mestu. Izžrebancu, ki ugane, katero podjetje je grešnik, bomo dali tisoč dinarjev nagra-ne (potrebna sredstva so nam obljubljena iz zneska, s katerim bo tržna inšpekcija kaznovala takšen »napredek«...) Vprašanje bršlinske kanalizacije je načeto le bolje, ko bi zjutraj vstali kakšnih deset minut prej. Pešci bi Jim bili hvaležni. ■ O tem, kako znamo obveščati Javnost, se lahko v našem mestu prepričamo na vsakem koraku, zlasti pa, če pogledamo plakate in obvestila, ki vabijo in obveščajo prebivalstvo o prireditvah in drugem. V zadnjem času je vedno več plakatov, ki so jih očitno pisali nepismeni ljudje, nepismeni zato, ker ne vedo, da ima tudi slovenski Jezik svojo slovnico in svoj pravopis. ■ V zadnjih dneh, tudi v ponedeljek, Je bilo na novomeški tržnici dovolj gob. Gospodinje so jih pridno kupovale za vlaganje. Gobe so bile lepe ln so veljale 200 do 250 din kg. Jajca so bila po 30 din, breskve po 160 din kg, hruške po 80 din, pesa v šopkih po 50 din, zelje po 50 din kg, šplna-ča na merice po 50 din, paprika po 80 din kg, solata po lilo din kg, kumare po 50 din, mleko po 60 din, fižol po 130 din, jabolka po 80 din, slive po 80 din, paradižniki po 100 din ln ohrovt v glavicah po 30—50 din. Na spodnjem koncu tržnice le cela skladovnica rdečih buč, ki jih Hrvatje prodajajo po 50 din kg. Tudi papriko so pripeljali iz južnih krajev in jo Imajo podnevi in ponoči na tržnici v velikih zabojih. ■J Uganka za novomeške gospodinje? Ne! Znana prekupčevalka z Brega, ki ima vedno naprodaj najdražjo zelenjavo in ostalo robo, se je tudi v situaciji »gob« znašla. V ponedeljek Je poslala otroke po tržnici, da so pokupili gobe po 200 din, pretresla jih je v svojo košaro In prodajala še (a in naslednji dan po 300 din kg. Kdo Je ta ženska, verjetno vsi vedo, razen tistih, ki bi JI morali stopiti na grabežljive prste! ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Panika BandclJ, Nad mlini 21 — deklico, Romana Zrillč iz Trdinove 39 — dečka, Olga Pečar z Glavnega trga 21 — dečka. Poročili so se: Stanislav Tutin, varilec iz Gabrja, ln Olga Kim. tkalka iz bloka na Ljubljanski cesti; Franc Tramte, clektromehanlk iz Tomaž-je vasi, ln Jožefa Flfolt, uslužbenka lz Košti&love 2. Smrti ni bilo. Zavitek z mesom je poromal na tehtnico — tržni inšpektor tovariš Tesar se hoče prepričati, kaj bo kupec dobil... 117 metrov dolg kanalizacijski vod s premerom 50 centimetrov, ki omogoča odtok izplak iz novega stanovanjskega naselja No-voteksa in ŽTP v Bršlinu, je že položen. Hkrati s tem so vgradili tudi potrebne priključke za kanale iz bodočih gradenj. Omenjenih 117 metrov kanalizacijskega voda je veljalo približno 1 milijon 800 tisoč dinarjev. Ker je bršlinska kanalizacija zlasti zaradi industrijskega centra, ki se tam razvija, pereče vprašanje, so že v delu načrti, ki naj jo rešijo v celoti. Po zamisli strokovnjakov bi bil iztok odplačnih voda v Krko V Radohi je vzorno brigadno življenje V Radohi pri Uršnih selih dela od 11. avgusta dalje brigada novomeških učiteljišč-nikov, v kateri je 30 mladincev in mladink. Brigada bo za naročnika del KGPK iz Novega mesta opravila pro-slorninsko izmero stoječih dreves. Mladi učiteljiščniki so se medtem že lepo priva dili na brigadni način življenja. Lahko se celo pohvalijo, da je njihovo življenje skoraj vzorno. Tudi hrana je dobra. Delo pa ni pretežko, kar dokazujejo tudi močno presežene dnevne norme. Brigada se bo v Novo mesto vrnila v prvih septambrskih dneh. nekje v bližini Novotcksa, kjer bi zgradili čistilno napravo. Program bo zahteval po približni oceni vsaj 43 milijonov dinarjev sredstev, uresničiti pa ga bo mogoče šele takrat, ko bo v občinski blagajni dovolj sredstev. V obravnavi: letne konference Na jutrišnjem plenumu občinskega komiteja ZMS v Novem mestu (pričetek ob 16. uri) bodo med drugim razpravljali o pripravah mladinskih aktivov na letne konference in pregledali, kako globoko je že prodrla akcija za povečanje produktivnosti v delovnih organizacijah. Kakor je znano, je bila pobudnik za to akcijo mladina. Dol. Toplice dobijo nov spomenik Borcem iz Dol. Toplic, Oo- renjega in Dolenjega Gradišča ter vsem, ki so ;padli v okolici Toplic, delajo spomenik. Kamnoseško podjetje v Gradcu kleše marmor za 5 metrov visok spomenik 90 tovarišem in tovarišicam. kri so v NOV padli za svobodo. Temelj za spnmenik in okolico bodo uredili člani Združenja borcev. Odkritje spomenika bo predvidoma 15 septembra. Takrat bo večja slovesnost, ki bo hkrati počastitev oktobrskega slavja v Kočevju. D. G. Svet za blagovni promet o trgovini in gostinstvu Seja sveta za blagovni promet občinske skupščine Novo mesto, ki je bila v četrtek, 15. avgusta, je pokazala, da se ta družbeni organ zaveda velike družbene odgovornosti, ki jo ima do družbe, (klločiiost članov v razpravi in sprejeti sklepi ter stališča so razveseljivi, zato morda ne bo preveč, če upamo, da bo svet mogel rešiti osnovne probleme preskrbe Novega mesta in ostalih področij v komuni, ki so že vrsto let kamen spotike pri potrošnikih. I - •■' no in načrtno: razprava na sejah je sicer kratka, pa vendar tehtna in konkretna. Tokrat se je pogovor največ vrtel okoli pollrt* nega uspeha trgovine in gostinstva, v zvrzl s tem pa so se člani sveta lotili nekaterih na videz pomembnih problemov. OSKRBO S SADJEM IN /I I I NJAVO Ti'.R /. MESOM JE TREBA IZBOLJŠATI Novomeške gospodinje z Jezo zapuščajo samopostrežno trgovino podjetje Sadjc-zelrnjava na Glavnem trgu, pa tudi v prodajalni na živilski tržnici Je slišati pikre opazke. Kljub neštetim razpravam, reorganizacijam In ukrepom Je no* vomeški trg še vedno zelo slabo založen s sadjem hi zelenjavo, cene pa so še vedno višje kot drugod in nemalokrat najvišje v Sloveniji. Po sodbi sveta je treba zagotoviti konkurenco ln poskrbeti, da se bodo na tržnici pojavljali okoliški proizvajalci kmetijstva s svojimi pridelki. Nerazumljivo Je, da sta obe po-slovalnici SadJr-zelenjava zdaj na višku sezone slabo založeni s solato In sočlvjrm, kmetijska šola na Grmu pa Je zato, ker nI povpraševanju trgovine po tovrstnem blagu, opustila polovico svoje vrtnarije, ostalo polovico pa misli opustiti letos. V okolici Novega mesta breskve gnije jo proizvajalcem, ki so jih pripravljeni prodajati po 80 dinarjev, slabše breskve pa prodajajo v obeh prodajalnah potrošnikom po 150 do 175 dinarjev. Mar je samopostrežna prodajalna sadja in zelenjave res samo za to, da bo prodajala konzervirano hrano in konzervirano sočivje? Zakaj nI moči kupiti v njej na primer presnega zelja, čemu stalni izgovori: .Sele zvečer nam bodo pripeljali blago!« In podobno? Svet Je zatorej predlagal, naj KZ Novo mesto prevzame prodajalno na živilski tržnici ln se s prodajalci družbenega sektorja dogovori o sodelovanju na živilskem trgu. Dogovor mora vsebovati tudi načrte za jesenski posevek, ki naj zagotovi založenost v prihodnjem letu. V mesnicah pa je zaradi dviga cen treba vztrajati pri klasifikaciji mesa, ki Je naprodaj. Tržna inšpekcija naj ostreje ln odločneje kot doslej spremlja neštete probleme in naj brez odlašanja izreka kazni! ZASEBNA GOSTIŠČA NAJ BODO 6E NAPREJ USPEŠNO DOPOLNILO DRUŽBENIH GOSTI6T. Ko jo bilo prebrano poročilo o polletnem uspehu gostinskih ln trgovskih podjetij, se Je razprava pomudlla okoli zasebnih gostišč in onih v socialističnem zakupu. Po mišljenju predstavnikov družbenih gostišč so zasebna v pri-villgiranem položaju. Svet je osvojil stališče, da je kakršna koli gonja proti zasebnemu golita- stvu škodljiva in nepotrebna. Sle nje bo še dolgo, zlasti na podeželju, dobro in uspešno dopolnilo družbenemu. Tržna in sanitarna inšpekcija pa naj poostrita ki n-trolo teh gostišč, naj določita pogoje, ki jih morajo izpolniti za poslovanje, v nasprotnem pa naj jih brez odlašanja zapirajo. Svet se je pomudll okoli vprašanja, odkod tako majhen promet v gostišču Breg v Novem mestu, ki je bilo nekdaj zelo obiskano. Člani so vprašali, ali je res, da ustvarja gostišče na Drski tuko majhen promet, ko pa človek ne more najti ob sobotah in nedeljah prostora, ker je dobt-m-rino preplavljeno z gosti? Končno pa m- gostišče »Pod Trško goro«, ki po mišljenju sveta posluje .pod socialistično marelo« kot zakupno, v nJem pa strežejo kar trije družinski člani. V takšnih primerili so cene lahko nižje, seveda pa so precej nižje tudi dajatve in marslkuk liter prav gotovo steče brez prometnega davka! Takšne privilegije Je z davčno politiko treba odpravili! INTEGRACIJA NAJ BO POSLEDICA EKONOMSKIM INTERESOV! Svet Je razpravljal tudi o Integraciji gostinskih podjetij v Novem mestu, ki jo Jo doslej brezuspešno pripravljalo žo več komisij Sprejel je priporočilo n a-stavo nove komisije, ki bo svoj predlog v več inačicah izdelala do 1 novembra letos. V pognvr-ru okoli tega vprašanju je bilo slišati več pikrih opavk na račun direktorja hotelu »Kundlja« v No-vem mestu, ki je že cilje- časa pobudnik integrali je v triu smislu, da hi se I. njegovemu podje* ju pripojila vrč donosnih gostinskih obratov, nedonoBnth pa se nu vse kriplje brani, /al pu, tako so ugotovili člani sevta) podjetje, katerega vodi. ie v sedanjem ob.-«** ni najbolje urejeno. Svet je osvojil stališče, da je integracija koristna samo v primerih, če '"J ekonomski uspeh združenih gos' >r boljši, če se kolektivi s predlaga"'' integracijo strinjajo ln če bo potrošnik od lega korist. S\ET JK FORMALNO SOGI ..«*»•» S TE2N.IO »STANDARDA« «1 PRIPOJITVI K »MEKCATORJU IZ UUBI-IANE Nakoncu dnevnega redu Je svet razpravljal še o predlogu gostinskega trgovskega podjetja SI«"' dard iz Novoga mesta za pripojitev k trgovskemu podjetju M'"' cator iz LJubljane. Direktor Standarda Viktor Kotnik je člane seznanil s pogoji pripojitve, ki na kratko povzeto, taki: Štand**0 ostane samostojna poslovnu enota s samostojnim obračunom. si'"' Jim žiro računom In svojimi orga-ni samoupravljanja. S pomoč10 združenih skludov Mereatorja sta v prihodnjem letu urejeni I""' Kovnica v stavbi na Glavnem "jj" ter zgrajena sodobna Specerij-«» trgovina pri živilski tržnici i" v možnosti še nov trgovski v Bršlinu. Pripojitev Je i"'>",0 podjetjo z groslstično delavnost;« namreč nima bodočnosti, ker razpoložljivimi sredstvi svojih l>" dajnln ne more obnavljati; na •* moč občinskih skladov ne nwr° računati, podajanja za združitev trg podleljom Dolenjka Iz NOVJ ga mesta pu so se končala "' lupetao. Pri delitvi dohodku <>Ik>» skl skladi po Integraciji z M«1'^ torjem ne bodo prikrajšani- . takšni obrazložitvi Je svet «Pri,,|0 formalno soglasje za Integr1"-" Standardu z Mercntorlem. Spet se lahko kopljete na Loki! Kopališče na Loki, ki ie dela, bo upravljala Občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu. Slovesna otvoritev kopališča bo IS. septembra združena z otvoritvijo asfaltiranega igrišča za košarko in stadiona za mali rokomet. Obisk na novomeškem kopališču na Loki me je prepričal, da smo vendarle enkrat prišli do tega, da so se besede spremenile v dejanja. Novomeščanom se je dolgo obljubljalo, da se bodo lahko kopali na Loki in da ne bo treba. potovati v šmarješke ali Dolenjske Toplice. Zadnje dni julija so delavci novomeškega komunalnega podjetja pod vodstvom gradbenega tehnika tov. Janeza Bezka in delovodje tov. Sprajcarja zaključevali dela na prostem, kjer je bil še lani lesen plavajoči bazen. Namesto njega bo sedaj pomol za sončenje in za ugoden dostop v toplo, a ne preveč čisto Krko. Ze na prvi pogled sem opazil, da so se obnove kopališča lotili z vso resnostjo. Komunalno podjetje je skupno z lnvestirojema — ObLO in Občinsko zvezo za telesno kulturo poskrbelo za to, da je kopalcem zgradilo dostop do Krke, ki bo služil svojemu namenu ne samo eno ali dve sezoni, ampak deset in več let. V dno Krke so namreč zabili močne železne tra-verze, ki bodo vsekakor precej dalj vzdržale kot prejšnji leseni piloti. Pomol za kopalce je sedaj trdno zgrajen in je kar lep. Ob strani je obsipan z gramozom ln zemljo, tako da mu Krka tudi ob visokem stanju ne bo mogla do živega. V Pomol je vgrajena večja količina kamenja, ki ga prekriva rečni prod, na površini pa so v mivko vložene cementne plošče. Ob visoki vodi bo Krka pomol preplavila, vendar ga bo mogoče brez večjih težav kmalu usposobiti za kopalce — z nekaj curki vode. Ob straneh so Impregnirani hrastovi plohi, ki bodo lahko vzdržali več sezon, potem pa jih bo mogoče zamenjati: Dostop v Krko omogočajo štiri železne stopnice, običajne v plavalnih bazenih. V razgovoru z vodjem gradnje tov. Janezom Bezkom sem zvedel, Ga je načrte za obnovo kopališča naredil inž. Grein. Zal so se priprave za obnovo toliko zavlekle, da bo kopališče povsem uporabno Sele ob koncu kopalne sezone. Popravljen bo tudi skakalni stolp, ki bo oomogočal skoke s trimetr-ske deske. V načrtu imajo tudi otroški bazen, toda gradnjo (predviden je med pomolom in čolnarno) so odložili za prihodnje leto. Za letos pa je otrokom namenjeD le prostor z mivko v betonskem krogu na zgornjem delu kopališča. Zanimalo me je tudi, kako je z obnovo ostalih objektov na kopališču. Zvedel sem, da bo vse prenovljeno. Omarice za obleke kopalcev so popravljene in preple-skane, prav tako tudi slačilnice Obnovljen in prepleskan bo tudi glavni del kopališča zgradbe, v katerem je gostišče s 6 hotelskimi sobami. Vse skupaj bo še ta mesec predano novemu upravljalo! kopališča — Občinski zvezi za telesno kulturo Novo mesto. Da bi zvedel še več podrobnosti glede upravljanja s tem komunalnim objektom, ki ob dobrem gospodarjenju lahko prinaša lepe dohodke, sem se obrnil na predsednika ObZTK tov. Alojza Serinija. Prijazno je v nevezanem pogovoru povedal, da je ObZTK prispevala za obnovo kopališča poldrugi milijon dinarjev. Ker so letos obnovili in asfaltirali košarkarsko igrišče na Loki (montirana je bila tudi električna razsvetljava, ki o-mogoča nočne tekme), poleg tega pa je v delu še nov rokometni stadion na dosedanjem telovadišču. so popolnoma izpraznili blagajno in sklad za telesno kulturo. Seveda pa pričakujemo, da se bo vloženi denar kmalu obrestoval. Kopališče je objekt, ki bi ob uspešni propagandi, dobri postrežbi in uspešnem gospodarjenju lahko kmalu povrnil vloženi denar. Precej je odvisno tudi od sezone, če je primerna za kopanje ali ne. Tudi od oskrbnika, ki ga je Obč. ZTK že našla, bo veliko odvisno, kakšni bodo dohodki in če bo celotni objekt donosen. Prostor na kopališču je primeren za razne prireditve, zabave, plese itd. Na to bo treba misliti! Zatem je tov. Serini še omenil, da bo potrebno precej sredstev vložiti v nabavo inventarja, ker je stari ali neuporaben ali pa ga sploh ni. In za zaključek še o otvoritvi kopališča. Tov Serini je povedal, da kopališče obratuje, čeprav še ni bilo uradne otvoritve. Uradna otvoritev bo 15. septembra. Za ta dan na ObZTK pripravljajo večjo telesno-kulturno prireditev, katere čisti dobiček bo namenjen porušenemu Skopju. Takrat bodo pripravili več kvalitetnih športnih tekmovanj s sodelovanjem znanih ligaških moštev iz Slovenije in Hrvatske, športno parado, slovesno bodo predali svojemu namenu asfaltirano igrišče za košarko in novo rokometno igrišče na dosedanjem telovadišču itd. Ce bo do takrat dogotovljeno balinišče na dosedanjem rokometnem igrišču (poleg igrišč za tenis), bo njegova otvoritev prav tako 15. septembra. • Iz vsega tega je razvidno, da se je Novo mesto oskrbelo z objekti za športno izživljanje v poletnem času. ze dolgo se govori o potrebi po večji dvorani — telovadnici, precej je bilo govorjenja tudi o demu telesne kulture, ki pa bi precej stal itd. Vse skupaj bi lahko označili z reklom: mnogo grmenja, malo dežja. Sicer pa za to niso krivi telesnokultumi delavci, ObZTK itd., kriva je finančna situacija, ki zahteva nova in nova odlaganja sicer lepih in pametnih načrtov. Fr. Mikec Pravijo, da je Lahinja precej mrzla, vendar je v toplih poletnih dneh precej črnomaljčanov, ki se poganjajo v rečico, da bi se vsaj malo ohladili in osvežili Skrb za igrišča naj prevzame občina! 2000 sulcev so spustili v Kolpo Ribiška družina v Črnomlju je skupno s hrvaško ribiško družino Vrbovsko pred nedavnim vložila v Kolpo 2000 mladih sulcev. To je bil prvi primer sodelovanja pri vlaganju mladic s sosednjo hrvaško republiko, zato je toliko pomembnejše. Tovariša Draga Kobeta, predsednika črnomaljske ribiške družine sem vprašal, kaj meni o ribištvu v občini. Dejal je: — Vse ribiške družine v Beli krajini naj bl vlaganju rib v belokranjske vode posvečale več pozornosti. Dokler se gradi Belokranjska UPOŠTEVAJMO! Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije Ugotavlja: da je ob nedeljah in državnih praznikih turistični promet z osebnimi avtomobili posebno velik, tako da se odvija na najvažnejših cestah že v kolonah. Vožnja v kolonah pa zahteva od vsakega uporabnika ceste, da se podredi zahtevam in prometnovarnostnim ukrepom, predpisanim za vožnjo z motornimi vozili v kolonah; "- da vsak voznik, ki ne more in ne zna vožnje prilagoditi hitrosti kolone, ovira promet in ustvarja nevarne situacije, zaradi katerih nastajajo največkrat tudi prometne nesreče z najhujšimi posledicami; *~ da v teh dneh, posebno ob prometnih konicah, ovirajo vožnjo ostalih udeležencev v prometu tovorni avtomobili s priklopniki in brez priklopnikov, ker posebno na vzpetinah ne morejo dosegati povprečne hitrosti. Glede na to in v želji, da bi dosegli večjo varnost v cestnem prometu, komisija priporoča Vsem voznikom motornih vozil: _ da so pri vožnji v koloni posebno zbrani; ^ da so obzirni do drugih; da podrejajo svoje želje prometnovarnostnim zahtevam ^ vožnje v koloni in da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja. *Rem voznikom tovornih in priklopnih vozil, M morajo ^radi neodložljivih prevozov tovora ob teh dneh na cesto: da vozijo tako, da čim manj ovirajo in ogrožajo turl-^» stični motorni promet; da se med seboj ne prehitevajo in ne vozijo eden za - drugim; da omogočajo varno prehitevanje hitrejših vozil, zaradi česar se naj na primernih mestih, kjer prehitevanje ni Nevarno, ustavljajo ali sicer z ustreznimi ukrepi olajšajo varno prehitevanje; •*> rt**111 gospodarskim organizacijam: da prevozne zahteve in prevoze uskladijo tako, da ne **° turistični motorni promet oviran. ^ skupnosti cestnih podjetij SR Slovenije: "* na primernih mestih, posebno pred vzpetinami, pokopoma zgradi izogibališča za tovorna motorna vozila, d 681,01,1 ** notranje zadeve: *ja^ v teh dheh, posebno ob prometnih konicah, za-r^'jo na primernih mestih vse voznike, ki z neprimerno vožnjo ovirajo in ogrožajo ostale udeležence ¥ Prometu. rej^Pjriisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri p^akujkem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije d& bodo gospodarske organizacije z razumevanjem n. e^tete to priporočilo ln a bodo vsi prometni udeleženci, posebno pa vozniki r,v°rnih motornih in priklopnih vozil upoštevali to ^ iporočilo ter da bodo z vzorno vožnjo Čim več pri-...aH k hitremu, varnemu in neoviranemu cestnemu Pr°metu. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije magistrala, ne smemo držati križem rok. Napolniti moramo naše vode, zlasti Kolpo, ker pričakujemo po dograditvi cesti močno povečanje turizma. — Kaj meniš o ukrepui"za izboljšanje ribištva? — Glede ribištva na Kolpi menim, da bi bil potreben sestanek vseh občinskih skupščin, ki mejijo na Kolpo, da bi se pomenili o enotnem ribiškem gospodarstvu in vlaganju rib v Kolpo, ker posamezne ribiške družine tega ne bodo zmogle. Tudi komune in turistične organizacije naj bi se zavzele za to stvar. Ribolov bo privlačil turiste le tedaj, če bo v vodah dosti rib. — Kje dobite ribe za vlaganje v vode?. — Teh 2000 sulcev, ki smo jih vložili pred nekaj dnevi pri Starem trgu, smo dobili preko Ribiške zveze iz Ljubljane iz ribogojnice Povodje. Jože škof Klub bo vzgajal radiotelegrafiste Klub radioamaterjev v Brežicah je bil formalno sicer ustanovljen in je imel začasni odbor, delo pa se ni premaknilo. V kratkem bodo stvar resneje vzeli v roke. Radioamaterski klub bo vzgajal predvsem radiotelegrafiste, saj je v občini nad 90 fantov, ki so se s tako dejavnostjo ukvarjali pri vojakih. Doslej se je v klub vpisalo nekaj več kot 30 interesentov. Za začetek imajo nekaj najnujnejših pripomočkov. Pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, zato si v Črnomlju kljub novemu rokometnemu igrišču še ne obetajo najboljših pogojev za razvoj telesne kulture. Igrišče, ki je na pogled zelo lepo, je prekrito s pregrobo plastjo asfalta in bo vsaj nekaj časa zelo oviralo rokometaše. Razen tega je uspelo zbrati »Partizanu« tudi sredstva za razsvetljavo in so že kupili 6 luči, vendar je to premalo, da bi bilo igrišče razsvetljeno za nočne tekme po vseh predpisih. V društvu bodo uredili klubske sobe, popravili tekaško stezo okoli klubske sobe, popravili tekaško stezo okoli igrišča, zavedajo pa se tudi, da bi morali zgraditi ob igrišču tribuno za gledalce. Ker so igrišča in športni prostori v zelo slabem stanju, razen tega pa ni stalnih sredstev za športna udej-stvovanja, je želja vseh športnih delavcev v Črnomlju, da bl skrbela občina za športna igrišča, kot je navada v nekaterih slovenskih mestih. Kako pa je s športnimi uspehi v Črnomlju? Moška rokometna ekipa, ki je bila pred leti izredno kvalitetna, pozneje pa je precej nazadovala, bo letošnjo sezono zopet nastopala v zapadni skupini prve republiške lige. Lahko upamo, da se bodo rokometaS dobro odrezali, čeprav sestavljajo ekipo razen nekaterih prizadevnih starejših igralcev v glavnem mladinci. Ženski ekipi, ki bo tudi letos nastopala v prvi slovenski ligi, se bo poznala prav gotovo Izmenjava generacije, ker so ekipo zapustile mnoge starejše igralke. Kljub uspehom pa imajo v Črnomlju velike težave s športnimi rekviziti, saj imajo n. pr. za pet rokometnih ekip le dve garnituri dresov. Za namizno teniško šolo, ki so jo organizirali med počitnicami, se je prijavilo 35 mladih igralcev, med šolskim letom pa pričakujejo še večje zanimanje za ta šport. Na poseben tečaj so poslali 10 športnikov, ki so postali vodniki za nekatere panoge. Zaradi pomanjkanja sredstev upada zanimanje za splošno vadbo, ker se ekipe ne morejo udeleževati tekmovanj in nastopov v drugih krajih. Za sestavo prve nogometne ekipe je v Črnomlju dovolj dobrih igralcev, da bo moštvo lahko nastopalo v ljubljanski podzvezi. Pogoj za nastopanje v ligaškem tekmovanju pa je mladinska ekipa, ki je v klubu pravzaprav nimajo. Zato bodo morali vložiti še precej truda, da bo imela tudi »Bela krajina« mlado ekipo, ki bo sposobna nastopati v mladinski konkurenci. Za večje uspehe nogometašev bo- letos pa je namakalo trnek pri nas celo nekaj Američanov. Vsi tujci so navdušeni zaradi obilice rib in nad izredno naravno lepoto naše pokrajine. Ribiški turizem je dal že milijon deviznih dinarjev V letošnji turistični sezoni je Ribiško društvo Novo mesto do konca julija prodalo tujim turistom okoli 500 dovolilnic za skupno približno 1 milijon deviznih dinarjev. Ker je do konca julija sezona prišla šele do polovice, je pričakovati, da bo letos lanski obisk ribiških turistov za 100 odst. večji. Doslej Je obiskalo naše vode največ športnih ribičev iz Strice, sledita pa Italija in Nemčija. Francozov je bilo nekoliko manj. Letos 6 »Zlatih košut« Na IV. mednarodnem sejmu oblačenja »Moda v svetu«, ki bo v Beogradu od 13. do 20. oktobra, bo podeljenih 6 »Zlatih košut« hi 12 diplom. Zlata košuta je najvišja nagrada in priznanje modnemu oblačenju in bo podeljena najboljši tkanini, trikotaži, perilu, obutvi in dopomilnim predmetom. do morali Izboljšati disciplino v klubu, saj mnogi starejši nogometaši neredno obiskujejo treninge, ker mislijo, da imajo mesto v prvi ekipi že zagotovljeno (1). Poseben problem je tudi izredno slabo nogometno igrišče in sanitarni prostori, pa tudi sredstev za nastopanje v ligaškem tekmovanju še nimajo zagotovljenih. Velika želja Športnikov, da bi dobili profesionalnega trenerja, k. bl lahko skrbel za skoraj vse športne panoge, se jim verjetno ne bo tako hitro izpolnila. Zavedajo pa se tudi, da si bodo le z uspehi pridobili občinstvo in s tem sredstva za tekmovanja. -jk. Taborniki odreda »Matija Gubec« v Bohinju Brežiški taborniki so v preteklem obdobju dosegli precej lepih uspehov. Na tekmovanjih v okrajnem in republiškem merilu so dosegli celo nekaj prvih mest. Najmlajši člani so sodelovali tudi na n. zletu medvedkov in čebelic Slovenije pri Sobčevem bajer-ju na Gorenjskem. Ze nekaj let zapovrstjo organizirajo tudi taborjenje v Bohinju. Letos je v dveh izmenah taborilo okrog 150 tabornic in tabornikov. Ob igri, tabornih ognjlh in pohodih na bližnje vrhove je kar prehitro minilo 14 dni. Organizirali so vrste tečajev, na katerih so medvedki in čebelice spoznavali taborniške veščine. Predelovali so tudi statut Zveze tabornikov Slovenije. Mladim ln prizadevnim tabornikom želimo še mnogo uspehov. Borut Pečete Takole urejena oglasna deska ne more biti nikomur v ponos ln bržčas ne olepšujc kraja, kot je Trebnje. Tudi po takih »malenkostih« lahko ocenjujemo estetski okus kraja in prebivalstva. Ali ne bi Uno podjetje v Trebnjem (oziroma, kdor je dolžan skrbeti ca oglasno desko) posvetilo več pozornosti tudi temu vprašanju? Slaba reklama navadno govori o slabem posluhu sa ustrezno dejavnost ŠPORTNIKI ZA SKOPJE Strašni rušilni ples zemlje, ki je bil najavljen z zamolklim bobnenjem Je tragičnega ZC. julija zahteval mnoge človeško žrtve in razrušil na deset tisoče domov prebivalcev Skopja. Prav tega dne, točno ob 5.17 zjutraj, se je ustavilo življenj« mekadonske metropole. Toda po prvih urah in dnevih strahot in mrzlične borbe sa življenje onih, ki so ostali pod ruševanimi, Je Skopje spet pričelo živeti, čeprav na precej drugačen način kot prej. Dandanes pa je položaj že nekoliko boljši. Iz ruševin starega se bo pričelo dvigati novo Skopje. Športno življenje v glavnem mestu Makedonije se Je razvijalo vzporedno z rastjo mest. Iz leta v leto so ras tli novi športni objekti. Sport in telesna kultura sta postala sestavni del življenja mnogih prebivalcev Skopja. Uspehi nogometašev »Vardarja-, rokometašev »Robotničkega«, košarkarjev, rokoborcev itd. so bili lz leta v leto večji. Vedno bolj so se uveljavljali ne samo v zveznem merilu, ampak tudi v mednarodni športni areni. Sedaj športnega življenja v Skopju skoraj ni več. Ni čuti veselih klicev mladine na športnih Igriščih. Tribune na stadionih so sedaj tudi ob nedeljah prazne. Potres jih Je razpo-kal, razmajal ali celo zrušil. Vsi športni objeku so občutno poškodovani ali pa porušeni. Da, takšen je sedaj položaj v Skopju. Toda že jutri bo bolje. Tako upajo Skopjancl in z njimi vsi športniki Jugoslavije. Kajti Skopje še živil Spet bo dovolj športa in veselja ob zmagan. In kakor se bo dvigalo iz ruševin novo Skopje, tako bodo rastli tudi novi športni objekti. Obnova se Je že pričela. Po zadnjih poročilih bodo najprej obnovili nogometni stadion »Vardar-«, ki Je bil na srečo le delno poškodovan. Mudi se, kajtt že 18. avgusta se prične tekmovanje v zvezni nogometni ligi, v kateri tekmuje tudi »Vardar«. K normalizaciji življenja bodo prispevaU tudi skopski športniki. Niso pristali na predloge, da bi začasno nastopali v drugih mestih Makedonije! Hočejo igraU doma v Skopju, čeprav pred maloštevilnimi gledalci. Na ta način hočejo mnogim pomagati pozabiti na strahote 26. julija in Jim daU upanje, da bo kmalu vse po starem. Kot je bilo pričakovati, so se tudi športniki Sirom po Jugoslaviji ter celo Izven njenih meja vključili v veliko akcijo za pomoč Skopju. Nekatere športne organizacije, društva in klubi so takoj poslali svoje prispevke za porušeno Skopje, drugI pa so organizirali ali še pripravljajo propagandne prireditve ln nastope z namenom, da čisti dobiček pošljejo v Skopje. Humana akcija Je povsod naletela na velik odmev. Pomoči ne Izkazujejo samo z denarjem. Nekateri skušajo pomagati tako, da so k sebi povabili posamezne športne ekipe Iz Skopja in Jim omogočili priprave za bližnja prvenstvena tekmovanja. DrugI jim pomagajo z rekviziti, ki so marsikje ostali pod ruševinami ln so neuporabni! Pomoč Skopju je raznolika ln učinkovita. Tudi športniki lz ostalih držav Evrope in celo daljne Brazilije so ponudili pomoč. Predvsem nogometaši tu veliko pomagajo, kajti posamezne tekme prinesejo milijonske Izkupičke. Bazni italijanski, avstrijski, madžarski in francoski klubi so ponudili, da bi brezplačno igrali tekme za pomoč Skopju. Med temi Je tudi svetovni klubski prvak FC »Santos« Iz daljnega brazilskega mesta Sao Paolo, ki bi igral tekmo a splitskim Hajdukom. Takih ln podobnih ponudb je več. Omenimo še, da se tudi v Novem mestu pripravlja velika prireditev, katere dobiček Je namenjen Skopju. ObZTK pripravlja sa 15. september veliko športno manifestacijo ob otvoritvi novega kopališča, košarkarskega igrišča ln rokometnega stadiona na Loki. V TEM TEDNU VAS ZANIMA ,___;_■ ___•'_:_■_'._i_ ■■'_______. ■ - i ■ : • . _ J Petek, 23. avgusta — Zdenka Sobota, 24. avgusta — Jernej Nedelja, 25. avgusta — Dragorad Ponedeljek, 2«. avgusta — Peruša Torek, 27. avgusta — Zlatko Breda, 20. avgusta — Avguštin Četrtek, 29. avgusta — Boleslav ČESTITKA Radku Vavalcu za odlično opravljeno diplomo na TSS čestitajo mamica, atek in sestra Bredi. - * Ljubemu možu in dobremu atu Jažctu Krevsu iz Cvibelj pri Trebnjem za 65. rojstni dan iskreno čestitajo žena ter hčerke z družinami. PREKLICI Janez Mazni k iz Orehovice 21 razglašam za neresnične vesti, ki sem jih širil o delovodju Jožetu Finku iz Hrastja 16 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. ''.•'• s Podpisana Janez ln Cecilija Ko-be iz Pangerč grma 7, p. Stopiče, preklicujeva in obžalujeva vse, kar sva neresničnega trdila o Mihu 2ivcu, posestniku iz Pangrč grma 10. * Leopold Florjančič z Malega SlatniKa 13, preklicujem 4. 8. 1963 izrečene žaljivke proti Vinku Maticu iz Gotne vasi. * j—.'j Podpisana Zdenka Kraševec iz Podturna 14, Dol. Toplice, preklicujem neresnične vesti, ki sem jih govorila o Ignacu Koncilju iz Podturna 41, p. Dol. Toplice. .SBhs PRODAM nov železen štedilnik in nekaj rabljenega pohištva. Naslov v upravi lista. (3271-63) PRODAM dobro ohranjen globok italijanski otroški voziček. Zaje, Zagrebška cesta — blok B. PRODAM SPALNICO, dnevno sobo in kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista. (3267-63) PRODAM STANOVANJSKO hišo, takoj vseljivo, z velikim gospodarskim poslopjem v Stari vasi pri Skocjanu. Informacije se dobe v mlinu — Stara vas 1. UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo kompletno ali posamezne elemente. Naslov v upravi lista. DOLENJSKI LIST, Novo mesto, proda po sklepu kolektiva iz svojih osnovnih sredstev: motorno kolo Tomos-Puch 125 cem, motorno kolo Tomos-Puch 50 cem in žensko kolo. Prodaja bo 30. VIII. 1963 ob 9. uri na dvorišču Ceste kom. Staneta 26. — Prednost pri nakupu imajo organizacije družbenega sektorja. SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Peric, Paderšičeva — Novo mesto. SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Anica Brkič, Dol. Toplice 14. GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, Iščemo k štiričlanski družini v Ljubljani. Zgloslte se pri: Kocuvan, Novo mesto, Trdinova C. MLADA USLUŽBENKA išče v Novem mestu opremljeno ali neopremljeno sobo. V. Klešin, Vi-dem-Krško, Cankarjeva 5. »Ima pošta od Skopje?« Kot pismonoša vsak dan obiščem tudi dijaški dom v Brežicah, U je sprejel pod streho mlade prijatelje hs nesrečnega Skopja. Vsakokrat ko jih obiščem, nastane pravi vrvež okoli mene, vprašanja pa ho vedno ista: »Ima pošta od Skopje?« Seveda, za nekatere je, za druge nI. Slednje potolažim, da bo zanje pismo prihodnji teden. Pred dnevi sem na stopnicah vprašal vodjo makedonske skupine prosvetnih delavcev, kako se on in otroci počutijo v bratski Sloveniji in v Brežicah. Odgovor je bil kratek: — Povem vam, da smo se že vživeli. Sprejeti smo bili res kot bratje, Brežicam pa ste prijazni in dobrosrčni ljudje. Kraj je zelo lep, zlasti Se Grič in Čatež prek Save.« Zaželel sem jim Se nadaljnje prijetno bivanje med nami in več pošte v prihodnjih dneh. FRANC OLOGOVSEK STANOVANJE IN HRANO ali hrano in plačilo nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. (3269-63) NATAKARICO SPREJMEMO TAKOJ aH po dogovoru. Stanovanje v hiši. Gostinsko podjetje »Stari Majrr«, Kranj. MLINARJA ALI FANTA, ki ga veseli ta poklic, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Stanko Zakrajšek — mlin, Ponikve pri Trebnjem. Brestanica: 24. in 25. VIII. francoski film »Zadeva Nine B«. 28. VIII. jugoslovanski film »Prvi meščan malega mesta«. Brežice: 23. in 24. VIII. franc. barvni film »Na Jamajki«. 25. in 26. VIII. italijanski barvni film »Maščevanje Vikingov«. 28. in 29. VIII. ruski film »Na razpotju življenja«. Črnomelj: 23. in 25. VIII. špan-sko-italijanski barvni film »Lažnivi zakon«. 27. in 28. VIII. italijanski film »Moralist«. Dol. Toplice: 24. in 25. VIII. nemški barvni film »Crni blisk«. Kostanjevica na Krki: 25. VIII. sovjetski barvni film »Maščevalec iz Kjor Ogli«. 28. VIII. francoski film »Do zadnjega diha«. Novo mesto — Krka« Od 23. do 25. VIII. angleški film »Krog prevare«. 26. in 27. VIII. ameriški barvni film »Davy Crokett in pirati«. 28. in 29. VIII. poljski film »Nedolžni čarovniki«. Semič: 25. VIII. jugoslovanski film »Družinski dnevnik«. Straža: 24. in 25. VIII. francoski film »Veliki poglavar«. Sevnica: 24. in 25. VIII. nemški film »Mon petit«. šmarjeta: 25. VIII. franc. film »Zakon je zakon«. Trebnje: 24. in 25. VIII. nemški barvni film »Ešnapurski tiger«. Žužemberk: 25. VIII. nem. film »Rdeči krog«. MATIČNI URAD METLIKA V juliju sta bili rojeni izven bolnišnice 2 deklici in 1 deček. Poročili so se: Ivan Vidovič, usnjar, in Marija Savom, delavka, oba iz Domžal; Ivan Savom, delavec iz Dola, in Sofija Mihovlja-nec, delavka iz Skarič (Hrvatska). Umrli so: Katarina Nemanič, u-žitkarica iz Gor. Lokvice, 67 let; Katarina Stojni, užitkarica iz Gor. Lokvice, 71 let; Ana Peretin, gospodinja iz Berečc vasi, 84 let. MATIČNI URAD SEVNICA V tem mesecu so bili izven bolnišnice rojeni 1 deček in 2 deklici. Poročili so se: Franc Kovač, kovač iz Brežan, in Ana Mlakar, poljedelka iz Koluderja; Milan Ka-lišnik, železničar iz Sirja, in Ana Zemljak, krojačica lz Konjskega; Ivan Vidmar, pilot iz Niša, in Matilda Smit, višja medicinska sestra iz Celja; Alojz Kovačii, elektrovarilec iz Krmelja, in Marija Sircelj, učiteljica iz Loga; Ivan Senica, kovinostrugar iz Pod-gorice, in Alojzija Imperl, delavka iz Sevnice; Pavel Prutki, ključavničar, in Ana Kantužar, šivilja, oba lz Šmarja; Marijan Levstik, tapetnik iz Mrt ovca, in Verica škrlec, krojačica iz Sevnice. Umrli so: Ana Peterlin, kmeto-valka iz Dul, 70 let; Anton skuf-ca, oskrbovanec iz Impoljce, 87 let; Jože Mrgole, kmet lz Rovišč, 59 let; Alojz Jordan, kmet iz Za-vratca, 63 let; Alojz Povhe, invalid iz Osredka, 67 let; Terezija Krevelj. užitkarica iz Sevnice, 77 let; Maks Drstvenšek, kmet iz Zurkov dola. 49 let; Franc Mervič, užitkar iz Orešja, 85 let; Franc Kunšek, užitkar iz Lončarjevega dola, 66 let; Maks Seničar, strojevodja lz Podvrha, 51 let. MATIČNI URAD VIDEM-KRŠKO V juliju ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Anton Rihter, zidar, in Frančiška Zorko, gospodinjska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Rudolf Hlasten, delavec, in Leopolda Pavelšek, delavka, oba iz Hrastnika. Umrli so: Janez Dernovšek, delavec iz Podkraja, 18 let; Vincenc Koletič, pekovski pomočnik iz Vidma-Krškega, 81 let; Alojz Koncilja, upokojenec iz Vidma-Krškega, 59 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 12. do 19. VIII. je bilo rojenih 15 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Simo Popovič, pismonoša, in Stanislava Jevšenak, oba iz Cešče vasi; Leopold Pate, delavec, in Matilda Zupančič, delavka, oba lz Ivanje vasi. Umrla sta: Franc Hrovat, upokojenec iz Broda, 67 let; Ivana Knafeljc, gospodinjo iz Srebrnič, 77 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kun-stek iz Trbinca — Emila, Ana Frankovič iz Nove Lipe — Franca, Marija Zagore iz Dol. Kamene — Ivana, Pavla Hrovat z Mime — Rajka, Marija Golič iz Vidma-Krškega — deklico, Ivanka Kapš iz Preloge — Snežono, Karollna Sprojcar iz Lokev — Dušana, Marija Strajnar iz Dol. Ponlkev — deklico, Katica Pavlin iz Črnomlja — Dušana, Terezija Kasteiic iz Brezovice — Martino, Slavka Ljubi iz Dol. Karteljevega — Edija, OBJAVE — RAZPISI Razpis štipendij Obvestilo Glasbene Sole Obveščamo, da bo naknadni razpis v Glasbeno šolo v Novem mestu dne 28., 29. in 30. avgusta od 9. do 12. ure v tajništvu šole. — Sprejemali bomo učence v oddelke: violina, trobila, pihala in v pripravnico. V teh dneh se morajo prijaviti tudi vsi stari učenci, ki še niso prijavljeni. Po tem roku prijav ne bomo sprejemali. Ravnateljstvo Obvestilo novomeške gimnazije Popravni izpiti na gimnaziji v Novem mestu bodo od 26. avgusta dalje. Zaključni izpiti so bodo pričeli 31. avgusta. Podroben razpored Je na oglasni deski v gimnazijski avli. Ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu Kadrovska komisija pri svetu delovnega kolektiva uprave občinske skupščine Trebnje razpisuje v šolskem letu 1963-64 naslednji štipendiji za študij na 1. Ekonomski fakulteti v Ljubljani — 1 2. Višji pravni šoli v Mariboru — 1. Kandidati nuj vložijo ponudbe, pravilno kolkovane ln opremljene s kratkim življenjepisom, mnenjem ZMS, zadnjim šolskim spričevalom, izjavo, da ne prejemajo štipendije, in potrdilo o premoženjskem stanju ter o višini mesečnih prejemkov staršev. Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Kandidati naj oddajo svoje ponudbe v 15 dneh od dneva razpisa. Terezija Pire iz Dobrave — Mar-janco, Ana Strasberger iz 2abje vasi — dečka, Ivanka Gorenc iz Zbur — dečka, Marija Sotošek iz Črnomlja — deklico, Frančiška Zakrajšek iz Homa — deklico, Ivanka Hrovat iz Irce vasi — dečka, Jožica Springer iz Dol. Straže — deklico, Marija Miličinovič iz Dra-šič — dečka, Jožefa Senica iz Dol. Sušic — dečka, Martina Počrvina iz Birčne vasi — deklico, Frančiška Bučar iz Rajnušč — dečka, Marija Zirkelbach iz šmihela — dečka, Nada Hudorovac iz Semiča — dečka, Anica škoda iz Kamne gore — deklico. KRON Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Feliks Arker, posestnik iz Trebče vasi, je padel in si poškodoval levo nogo; Janezu Ogulinu, trg. pomočniku iz Cerovca je na pokopališču padel kamenit spomenik na desno nogo; Martin Matko, zidar iz Bršlina, je padel z mopeda in si poškodoval glavo in prst na roki; slavita Celjanec, hči posestnika iz Cerja, si je pri igranju z vžigalnikom poškodovala desno nogo; Anton Zbašnik, šofer iz Bo-ričevega, si je pri delu s kompresorjem poškodoval levo roko; Ro-berto Iezzi, inženir iz Rima, si je pri avtomobilski nesreči poškodoval glavo; Cecilija Keber, družinska upokojenka iz Rima, si je pri avtomobilski nesreči poškodovala hrbtnico; Alojz Bizjak, sin posestnika iz Zavratca, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo in dimije. NESREČE Smrtni padec za sopotnico 14. avgusta ob 17. uri je s ceste III. reda v Zagorici pri Dobr-niču zapeljal mopedist Franc Slak, s katerim se je peljala tudi Štefka Kuhelj. Oba sta padla, vendar Kuhljeva tako nesrečno, da je ranam takoj podlegla, medtem ko so manj poškodovanega Slaka odpeljali v novomeško bolnišnico. Nevarno prehitevanje 10. avgusta ob 17.20 se je zgodila težja prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Grmovljah. Italijanska državljanka Cecilija Keber iz Gorice Je vozila osebni avtomobil za nekim tovornjakom. Ko ga je pri Grmovljah začela prehitevati, je opazila neko osebno vozilo, ki ji je prihajalo naproti. Kebrova je naglo zavila v desno, pri tem pa zadela v sprednji del tovornjaka, ki ga je prehitevala. — Trčenje je napravilo skupne škode za 1 milijon 800.000 dinarjev, Mopedist zadel osebni avto Na ovinku pred Industrijo obutve v Novem mestu se je 12. avgusta ob 7.45 mopedist Stane Bartol zaletel v osebni avto, ki ga je lz Bršlina vozil Ljubljančan Dušan Kravos. škodo na vozilih so ocenili na 35.000 dinarjev. Pešec na avtomobilski cesti 17. avgusta ob 10. uri je skočil na avtomobilsko cesto pri Dobru-ški vasi pešec Alojz Hrovat lz Toma je vosi. V tem trenutku je po cesti pripeljal italijanski voznik Pasquale Mantelll osebni avto in zadel Hrovata. Pešce je podel ln se lože poškodoval, škoda na o-sebnem avtu pa znaša 30.000 din. V temi zgrešil cesto Pavlu Stublju, ki je 14. avgusta ponoči vozil tovornjak po avtomobilski cesti, so pri Lešnlci ne-nadoma ugasnile sprednje luči, zaradi česar Je zapeljal s ceste in Ob bridki izgubi naše srčno ljubljene, nenadomestljive žene, mame, babice in prababice IVANE KNAFELJC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami v veliki boli, jo v tolikem številu spremili na njeni zadnji poti in njen prerani grob obsuli s cvetjem. Zahvaljujemo se bližnjim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Iz srca se zahvaljujemo za pozornost ob slovesu podjetju »Gorjanci« in »Dolenjki« v Novem mestu, pevcem, govornikom za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovščini. Neutolažljivi mož Franc, sinovi, hčerke ter ostalo sorodstvo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franjo Rosiohar, upokoj. iz Zagreba, si je pri padcu z motorjem poškodoval glavo. Ivan Svec, delavec iz Drenja, je padel z motorjem in si poškodoval desno nogo. Miha Geršak, sin kmetovalca iz Šmarja, je padel z voza in si zlomil desno nogo. Franc Valičič, delavec iz Mosteca, je dobil pri delu na progi poškodbe po hrbtu. Franc Naroglav, delavec iz Gor. Pijavškega, je padel s kolesa in si zlomil levo roko. Stanko Trav-nikar, delavec iz Pisec, je pri padcu s kolesa dobil poškodbe po glavi. Ivan Ulčnik, avtobusni sprevodnik iz Brestanice, je pri prometni nesreči dobil poškodbe po glavi. Alojz Božičnik, delavec iz Reštanja, je padel z lestve in si poškodoval vrat in glavo. Bara Prstačič, gospodinja iz Pojatnega, je padla na paši in si zlomila levo roko. se prevrnil. Škodo so ocenili na blizu 450.000 dinarjev. Štubelj je imel tovornjak naložen z 2500 kg sadja. Pretrgala se je vlečna vrv 13. avgusta okrog 21. ure je po avtomobilski cesti pri Karteljevem voznik osebnega avtomobila Mirko Brvar vlekel na jekleno žico privezani avto Alojza Zorca. Pred Brvarjem pa se je nenadoma pojavil tovornjak, zato je začel zavirati. Tedaj je vlečna vrv padla na tla, tako da je nanjo zapeljal Zore, čigar vozilo je začelo preme-tavati na levo in desno. Vrv se je pretrgala, to pa jc imelo za posledico, da je Zorčevo vozilo krenilo s ceste in se prevrnilo, škodo so ocenili na 250.0(10 din. RAZPIS DELOVNEGA MESTA KERAMIKA Novo mesto SLAKOVA ST. 5 razpisuje delovno mesto: — PISARNIŠKE — USLUŽBENKE Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. SPLOŠNA BOLNIŠNICA Novo mesto razpisuje delovno mesto: KLJUČAVNIČARJA ali VODOVODNEGA INSTALATERJA POGOJI za namestitev: pomočniški izpit. — Prošnje je vložiti na upravo bolnišnice. — Razpis velja do popolnitve delovnega mesta. Centralni delavski svet Novomeške opekarne ZALOG razpisuje sledeče štipendije: 1. 2 štipendiji na gradbeni srednji šoli (oddelek za industrijo gradbenega materiala), 2. 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli. Prošnje je treba dostaviti do 1. 9. 1963. — Prednost pri dodelitvi štipendij imajo dijaki staršev, zaposlenih pri našem podjetju, in otroci aktivnih udeležencev NOB. Industrija in rudniki nekovin »KREMEN«, NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto VODJE transportnega obrata (avtopark in mehanična delavnica) Nastop dela po dogovoru, osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Ponudbe pošljite splošnemu sektorju podjetja. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! List: beludone—volčje češnje, pelina, oreha, grenke deteljice, šmarnlce, gloga, lapuha, melise, urnike, bršljar.a, borovnice Rastline: pelina. gladišnika, hrlbske rese, arntke, metlike, tav žentrože, krebuljice, krvavega mlečka, smetlifce. rumene lakote, krvomočnlce, žoltovine, grenkulji-ce. medene deteljice, melise. P°" laja, rmana, vodne kreše, Skrio-lice, grenke ramšele, navadne rarn-šele, ptičjega dresna, kislice. vinske rutice, črnoblne. ptičje koše. zlate tozge, materine dušice, trav-nlškego jetlčnlka, zdravilnega s* tlčnikB. pekoče koprive Korenine: bcladone—volčje cc*-nje, bodeče neže—kompave, gelike—gozdnega korena, rogra"' pastlnake, medvedovih tac, malcS" divjega janeža, velikega divjega J*' neža, sične moči. gladeža. arni"1 nplnca, cikorije, male norici' sladke koreninice, gabeza. trobe™" tiče. Lubje: krhllke, hrasta, čeSmin*' Plodove: borovnic, bezga, Jerew' ke, šipka, gloga, črnega trna. Razno: seme Jesenskega P0^ ska, gomolje Jesenskega podles* Odkupujemo te veliko drugih J* stlin, katerih imena pa zaradi Pr manjkanja prostora niso objav'Jf na Odkupujemo ludi laneno w Nabiralci! Krhlika se fe Merica bo kmalu polna, potem pa na kosilo, ki se hladi pod dežnikom! (Foto: L. Medle) DOLENJSKI LIST lastniki IN izdaja TELjl: oocinski odbori d/J?* Brežice, Črnomelj, McUlka. Novo mesto. Scvniofc Trebnje ln Vldcm-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSntk (l-,'«v* nI In odgovorni urednik). Rl» Bačer. Miloš Jakop«6' Drago Kasteiic ln Ivan Zoran IZHAJA vsnk četrtek - Posamezna Številka 20 d™ - Letna naročnina »00 din. polletna IDO din: pl;ič!)lv* |e vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - Tekoči račun P" podružnici NB v Novem mestu: «06-ll-'iOI!-« - NASL°* UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavni t«* - Poštni predal S3 - Telefon 21-227 - Rokopisov »j fotografi) ne vračamo - TISKA: Časopisno oodic" »DELO- v Llubllnnl