KLUB DESETERICE...
NAJ MI BO DOVOLJENO, da opišem nekatere svoje poglede in pojasnila v zvezi s člankom in komentarji na te-mo: »Klub deseterice največjih v Ši-ški«. Vključujem se v razpravo, ne z namenom, kot je nekaterim očitano, da bi izkazoval svoje ekonomsko znanje, temveč izključno s ciljem, da se pri-kaže objektivnost in koristnost takega prikazovanja podatkov. Opravičujem se, če bo kdo zaradi svojega dobrega hotenja prizadet, toda vseeno je bolje, da razgrnemo svoje papirje in da damo stvari pravo ime.
Naj začnem s pohvalo, da je bila sicer iniciativa o informaciji spodbud-na. Nesreča je v tem, da je bila naloga premalo metodološko prečiščena in opredeljena. Iskanje svojevrstnih poti in obdelave s točkovanjem je strokov-no zelo delikatno in obenem nesmisel-no, zlasti ob taki obilici podatkov, ki nam jih že obdelane posredujejo stati-stične in SDK službe. Potrebno je samo opredeliti, kateri podatki nas zanimajo z ozirom na postavljeno nalogo.
Če smo hoteli izbrati deset največjih podjetij, potem potrebujemo pri izboru še dodatno opredelitev, in sicer lahko izbiramo podjetja glede na rezultate poslovanja (dohodek, skladi) ali na za-poslenost, angažiranje sredstev itd. Pri takih kvantitativnih vrstah moramo pa-ziti predvsem, da so ti podatki čim-bolj čisti in primerljivi med seboj. Ce-lotni dohodek, npr. nosi ekstremne slabosti in ga moramo največkrat iz-ločiti iz vrste primerjalnih kriterijev.
Dodatno osvetlitev pri globljih in specifičnih analizah (kadar je to po-trebno) nam dajejo relativna razmer-ja (produktivnost na zaposlenega, eko-nomičnost ali rentabilnost poslovanja, dalje udeležba na tržišču itd.), ki so že bolj odraz specifičnih pogojev gospo-darjenja (družbenih in lastnih). Preuči-tev teh faktorjev bi omogočila točnej-šo kvalifikacijo in primerljivost dolo-čenih poslovnih podatkov med seboj in pojasnila o doseženih uspehih.
Pa poglejmo, kako je ravnal avtor (V. K.) člankov »Klub deseterice ...« in kje je napravil osnovne napake? Osnov-no napako po mojem mnenju je na-pravil že takoj v začetku, ker je naloga pojmovno premalo opredeljena. Rezul-tat tega je popolna metodološka zmeš-njava že pri izboru podatkov, da niti ne omenjam netočnosti podatkov.
Naslednja nedopustljiva napaka je y samem točkovanju. To je v bistvu naj-bolj strokovno delo, ker gre za kvalifi-kacijo posameznih faktorjev in določi-tev njihove ponderacije (teže). Športni prijemi so tu najmanj dobrodošli. Do-ber in pošten športnik se discipline, ki mu ne gre, ne loteva, zlasti ne na način, ki je proti vsakim pravilom.
Na žalost ni to edini poskus, ko ho-čemo vsi vse vedeti. Istočasno se gre-mo visoko teorijo npr. o delitvi do-hodka in nagrajevanju po rezultatih dela, ne znamo pa opredeliti niti osnov-nih pojmov, za katere podatke gre in kako jih primerjati med seboj.
Še bolj kot takale samoiniciativna deviacija me zaskrbljuje naša širša tolerantnost oz. brezbrižnost. Prepričan sem, da taka odstopanja ne morejo biti odraz samega našega neznanja, ker se upirajo že sami logiki. Javna tribuna res ni najbolj primerna za globlje pre-učevanje ekonomske problematike, ni pa s tem rečeno, da se zato v njej lahko šopirimo z ekonomskim neznanjem. Ne vem, zakaj ne bi pri podobnih in-formacijah sprejeli že obdelane in stro-kovno sprejemljive podatke, ki jih te-koče posredujejo razne službe. Poslu-žiti se je treba samo pravih podatkov, kar zavisi od konkretno postavljene na-loge. Ali ni npr. veliko bolj jasno, če rečemo, da so največja podjetja po številu zaposlenih ta in ta. Isto velja za ostale kazalce. Tak način je dovoljen in razumljiv vsem. Ali moramo iz nava-de potvarjati in komplicirati to, kar je enostavno in sprejemljivo obenem?
dipl. oec. Milan STRAH
Pripis uredtuštva:  Za dobrimi konji  se  dviguje prah.