številka 39 / letnik 61 / Ljubljana, 14. november 2002 Glasilo ____ Zveze Svobodnih Sindikatov $ Slovenije ^konomsko-socialni svet Soglasje o zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku Predlog ZSSS za uvrstitev zakona o udelež-i delavcev pri dobičku v parlamentarno proce-Uur° je na seji ekonomsko-socialnega sveta ta torek dobil polno podporo. Zdaj je na potezi vlada, ki mora zakon pripraviti za obravnavo. Po besedah Dušana Semoliča je ZSSS že dol-8° opozarjala, daje treba udeležbo zaposlenih pri elitvi dobička urediti z zakonom. Za dobiček narnreč niso zaslužni le lastniki kapitala in me-nedžeiji, temveč tudi pridne roke zaposlenih. Se-Veda pa razlogi za uzakonitev te pravice niso le ^oralni, ampak tudi ekonomski. Semolič je pre-Pnčan, da bi delitev dobička med delavce izboljšala investicijska vlaganja in s tem tudi možnosti hitrejšega razvoja. Sprejetje tega zakona bi ugodno vplivalo tudi na uveljavitev novega plačnega modela, za katerega se ZSSS odločno zavzema. Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je na pobudo ZSSS prišel v parlament že leta 1997. Ker zanj stranke niso pokazale dovolj politične volje, je obležal v predalih. Po sprejetju novega poslovnika državnega zbora pa je iz procedure celo izpadel. Semolič pričakuje od vlade, da bo upoštevala soglasno sprejeti sklep ekonomsko-socialnega sveta in predlog zakona kmalu poslala v državni zbor. Vlada in sindikati negospodarstva daleč narazen Ta teden je bil četrti krog pogajanj o kolek-vni pogodbi o skupni metodologiji za uvršča-|.Je delovnih mest in nazivov. Pogajalci so ime-la mizi tako predlog vlade kot tudi nasprotne predloge sindikatov. Med obema stranema so po I Se(Jah vodje sindikalne pogajalske skupine Bo-na Hribarja velika razhajanja. Isj^ihovp jedro e Vrednotenje izobrazbe, ki po^iirtfikalni pce ^jV’ vendar se o vseh niso uspelt uskiadifi. Eno vPnišanj je, kdo so pogodbene stranke. Za vla- do bi bilo sprejemljivo, da pogodbo podpiše večina sindikatov, sindikati pa zagovarjajo kvalificirano večino. Za reševanje sporov vlada predlaga arbitriranje (arbitra bi imenoval pristojni minister), sindikati pa so za posredovanje. Ta kolektivna pogodba naj bi bila sprejeta do konca novembra. Pogajalci bodo zato odslej sedli za mizo dvakrat tedensko. Če pogajanja do roka ne bodo končana, ima vlada pravico to kolektivno pogodbo nadomestiti s svojim aktom. Hribarje prepričan, da vlada tega ne bo naredila, saj bi si sicer zaprla vrata za nadaljevanje pogajanj o drugih kolektivnih pogodbah. V zdravstvu bo več solidarnosti Predstavniki socialnih partnerjev so ta teden zaključili pogajianja o zdravstvenem zavarovanju in varstvu. Čeprav je bil predlog vlade bistveno manj ugoden, so predstavniki sindikatov dosegli, da novi sistem zavarovancev ne bo prizadel. Bistveno je, da naj bi nova ureditev povečala obseg solidarnosti. Zaradi tega bo več pravic, ki jih je do sedaj pokrivalo prostovoljno dodatno zavarovanje, financiranih iz obveznega zavarovanja. Pomemben dosežek je tudi dogovor, da se mreža javnih zdravstvenih zavodov ne sme zmanjšati in da morajo biti zdravstvene storitve ljudem bolj dostopne. Dušan Semolič je zadovoljen tudi z dogovorom, da bo zdravstveni sistem možno spremeniti le s soglasjem vseh socialnih partnerjev. Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 4 ČAS je Z/ *a odpravnine in solidarnostno Domoč ne bo dohodnine? konomsko-socialni svet je ta torek obrav-kiite tUtl' Pre^lo8 sindikalnih central, po Ijj Iern bi bile odpravnine, odškodnine in so-n.(i ^nostnc pomoči oproščene dohodnine. S tem n°m 1 za*con o dohodnini usklajen z zako-Četk °, 0Vnih razmerjih, ki začne veljati v žabi suta 2003. Če dohodninskega zakona ne na i e"lenili. bi glede teh vprašanj nastala prav- Pfaznina. Prnvni"°® zat*eva odpravnine ob upokojitvi, od-lo^nja!1- Zaradi prenehanja dela iz razlogov de-Ca (odpoved iz poslovnih razlogov, od- poved zaradi stečaja, odpoved zaradi prisilne poravnave, odpoved zaradi spremembe delodajalca ...). Predlog vključuje tudi različne vrste odškodnin, ki jih je delodajalec dolžan plačati delavcu zaradi tega, ker je kršil njegove pravice iz delovnega razmerja, ter solidarnostno pomoč, ki jo delavcu daje sindikat iz svoje članarine (nanjo so plačani vsi davki in prispevki). Darko Končan, državni sekretar z ministrstva za finance, je predlagal, naj bi sindikalne predloge upoštevali pri sestavi posebnega pravilnika, ki naj bi rešil probleme, povezane z uveljavitvi- jo novega zakona o delovnih razmetjih. Čeprav predstavniki sindikatov s tem niso bili povsem zadovoljni (razprava je bila zelo naelektrena), je pri tem ostalo. Ekonomsko-socialni svet bo o pravilniku razpravljal 27. novembra. Zaenkrat kaže, da dohodnine ne hodo oproščene vse odpravnine. Zagotovljeno pa je, da se po novem položaj delavcev pri plačevanju dohodnine ne bo v ničemer poslabšal. Končan je obljubil tudi predlog rešitve za sindikalne solidarnostne pomoči. Kot je dejal Dušan Semolič, naj bi na ministrstvu upoštevali, daje odpravnina odškodnina za izgubljeno zaposlitev. Upoštevali naj bi, da bi delavec, ki bi vse leto prejemal le minimalno plačo in bil potem odpuščen, moral po obračunu dohodnine doplačati precej več kot 100.000 tolarjev. Semolič upa, da bo ministrstvo v pravilnik vgradilo čim več sindikalnih predlogov. r*\ iii 4 Zakaj se ZSSS zavzema za spremembo dohodnine? Bil sem zelo šokiran, ko sem izvedel, da ima 225 najbogatejših ljudi na svetu premoženje, ki je enako letnemu dohodku polovice svetovnega prebivalstva in da imajo najbogatejši trije ljudje večje premoženje, kot je bruto Piše: Jure Snoj, svetovalec zsss družbeni proizvod 48 najrevnejših držav. Le štiri odstotke premoženja prej omenjenih 225 najbogatejših bi lahko zagotovilo osnovno izobrazbo, osnovno zdravstveno varstvo, prehrano in vodo za vse ljudi na svetu. Verjetno mislite, da se Slovenije te številke ne tičejo, ker pri nas (skoraj) ni zelo revnih in zelo bogatih. Vendar tudi pri nas socialne razlike postajajo vedno večje in vse bolj izginja srednji razred. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih bruto dohodek od srednjih dohodkovnih razredov v manjši meri prerazdelil k najrevnejšim davkoplačevalcem, bolj pa k najbogatejšim. Prišlo je do porasta neenakosti in k temu je največ prispevalo povečanje deleža celotnega dohodka pri desetih odstotkih najbogatejših oseb. Razmerje med desetimi odstotki najnižjih in najvišjih plač je v večini evropskih držav malo nad 1: 2, v Sloveniji pa je po zadnjih podatkih to razmerje presega 1 : 3. Kako je vse to povezano z našo davčno ureditvijo, ki poskuša dosegati čim večjo socialno enakopravnost? Davčna lestvica je progresivna in vsebuje šest dohodkovnih razredov z mejnimi davčnimi stopnjami 17, 35, 37, 40, 45 in 50 odstotkov. Kar pomeni, da tisti z. nižjimi dohodki plačujejo manj dohodnine kot tisti z višjimi dohodki. Breme dohodnine se je v opazovanih letih relativno zmanjšalo v vseh razredih, le 20 odstotkov najbogatejših je leta 2000 plačalo za 15,8 odstotne točke več celotne dohodnine kot leta 1991. Višina dohodkov najbogatejših se je kljub temu povečala. Kar pomeni, da samo poviševanje dohodninske stopnje za najbogatejše ne omogoča večje socialne enakosti. Med letoma 1991 in 2000je prišlo do krčenja srednjega razreda davkoplačevalcev, ki so se bodisi pomaknili med davkoplačevalce, ki imajo dohodke manjše kot 70 odstotkov povprečne letne bruto plače, ali pa med davkoplačevalce z dohodki, ki presegajo trikratno povprečno letno bruto plačo. Da so davčne obremenitve za davkoplačevalce vedno previsoke, seveda ni nobenega dvoma. Na drugi strani pa je obseg storitev, ki jih zagotavlja država iz zbranega denarja, vedno premajhen. Ena od ključnih nalog vodenja države je vzpostaviti pravo ravnotežje med tema interesoma, izbrani model mora zagotavljati tudi optimalen razvoj družbe. Davčna politika ne more zmanjšati enih davkov in ne povečati drugih, ker bi se tako proračunski prihodki zmanjšali. Zato je nujno pri spremembi dohodnine spremeniti še kaj, denimo davke na premoženje. Za pravičnejšo prerazporeditev davčnih bremen in za pridobivanje zadostne višine proračunskih prihodkov bi bilo potrebno v zdajšnji davčni zakonodaji narediti določene spremembe. ZSSS se zavzema, da minimalna plača ne bi bila obdavčena. Spremembe naj bi torej bile v zmanjšanju davčne obremenitve delavcev z nizkimi plačami in povečanju davkov na drugih področjih. Možnosti za povečanje davčnih prihodkov je potrebno iskati pri tistih, ki imajo, ne pa pri tistih, ki nimajo (delavcih). Zato bi bile lahko primerne tudi spremembe davka na dobiček, davka na nepremičnine ... Na ta način bi vsi skupaj naredili korak k večji socialni enakopravnosti v naši družbi in ustvarili pogoje za njen boljši razvoj in blaginjo. Predsedstvo ZSSS določilo predloge listin 4. kongresa Kongres bo pomembna prelomnica Predsedstvo ZSSS je prejšnji petek obravnavalo predloge vseh listin 4. kongresa ZSSS, ki bo 5. decembra v Ljubljani. Določeni so torej predlogi poročila o delu med 3. in 4. kongresom, program dela v obdobju do leta 2006, spremembe in dopolnitve statuta ZSSS in kandidatne liste. O njih bodo odločali delegati na bližnjem kongresu. Na kandidatni listi za predsednika je le dosedanji predsednik Dušan Semolič, edini kandidat za sekretarja pa je Milan Utroša, ki je to funkcijo začel opravljati leta 2001. Za objavo povzemamo uvod k poročilu o delu med kongresoma. Najpomembnejša dogodka sta bila sprejetje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakona o delovnih razmerjih. Pri obeh reformnih zakonih je ZSSS uspela uveljaviti veliko rešitev, ki so za delavce ugodnejše, kot je predlagala vlada. ZSSS je v obe besedili uspelo vtisniti svoj pečat, ker so bili njeni predlogi dovolj strokovni, ker seje znala dobro pogajati, in tudi. ker je to storila z mt^j lavske organizaci Tudi na področy soi uspešna, saj je u«>ela| gotovljene s^wavlj ki so jih lasWiki šl zmanjšati ali celo o-Pri plačabje_ZSS pogodbe ke. Spod' ajbolj množične de-l\eniji. janjaje bila ZSSS z zakonom za-kkmlltaosti delavcev, ln% di^.b poskušali avr^ arjala kolektivne fne politi-lačnega čalj-je ZSS.^ragcmrjala kol sistema, v katerem je želela izhodiščne p'r če nadomestiti z osnovnimi. V medkongresnem obdobju seje okrepil > povprečje je bilo torej več kot 20 od- ^andidati za člane Nadzornega odbora ZSSS bfa kandidatni listi za člane sedemčlanskega nadzornega odbora so: Darinka ^aguštiner, Janko Dornik, Ivica Gnezda 1 uligoj, Črtomir Jaramaz, Saša Jenko, Ja-Poz. Kocjan, Oskar Komac, Mojca Košir, ovard Kupčič, Klementa Luketa in Tat-JPia Mlakar. Pri Pie deluje Odbor za evropsko združeva- zak omog°ča sodelovanje pri usklajevanju je?®nov z evropsko zakonodajo. Posebej se S izpostavila pri poglavju o prostem pre-nik 0seb, kjer je nasprotovala uvedbi prehod-^ubdobij. (Jj^l med 3. in 4. kongresom postala kre-So ' njl 'n spoštovanja vredna organizacija. To vJ^kazale tako javnomnenjske raziskave kot stav U lla različna mednarodna srečanja. Pred-cils^i ZSSS so na njih kolegom iz tranzi-vpliv'h držav predstavili svoje uspešne poskuse q anJa na vsebino reformnih zakonov, je Sinn,era'n‘ -sekretar Evropske konfederaci-Pici 7vcatOV ^mili° Gabaglio je ob desetletnim ' . *eta 2000 v svoji poslanici med dru-bra|aZ‘lp‘sal’ da si je ZSSS že na začetku iz- skj r.,Prav° P°l: za demokracijo, gospodar-‘oZVr- stoikov manjše od povprečja vseh gospodarskih dejavnosti. Slabe razmere v dejavnosti vplivajo na standard in življenjske pogoje zaposlenih. SDGD je vladi naslovil zahteve za sprejem sistemskih rešitev za izboljšanje razmer v dejavnosti, še posebej povečanje investicij, reševanje delovnih mest, šolanje kadrov ... O tem je SDGD organiziral problemsko konferenco in njene zaključke posredoval v obravnavo ekonom-sko-socialnemu svetu. Ta je o razmerah razpravljal na dveh sejah in sprejel spodbudne sklepe. Pri tem je sindikat uspel za sodelovanje pridobiti tudi resorna ministrstva. Zaradi tega se je pri ministrstvu za gospodarstvo oblikovala posebna delovna skupina, ki je pripravila strokovna gradiva in predloge ukre- pov. Gradivo bo skupaj s sklepi še enkrat obravnaval ekonomsko-socialni svet. Kolektivna pogodba dejavnosti naj bi bila stalen predmet razprave med sindikatom in predstavniki delodajalcev. Socialni partnerji naj bi skupaj obravnavali tudi skrb za varno in zdravo delo. Da bi bil na tem področju uspešnejši, je SDGD zahteval sprejetje sistemskega okvira - zakona o kolektivnih pogodbah. S partnerji seje sindikat leta 1998 dogovoril, da bo kolektivna pogodba stalno dopolnjevana. Dogovora seje držal le sindikat, kije nasprotni strani dajal tudi pisne pobude, ki pa so žal naletele na gluha ušesa. Delodajalci so pogajanja o spremembah ves čas zavračali in se pri tem sklicevali, da čakajo na sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih. Ko je bil le-ta letos sprejet, so se pogajanja lahko začela. SDGD je imenoval pogajalsko skupino, v kateri sodelujeta dva zunanja sodelavca. Nova kolektivna pogodba naj bi bila uveljavljena do junija 2003. F. K. Želite dobiti vloženi denar v Telekom nazaj? °J m socialno pravičnost. V začetku julija je začel veljati zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, sprejet po principu strankarske discipline glasovanja. Pred tem so člani vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj brezuspešno poskušali prepričati vlado kot predlagatelja, naj zakon enotno uredi način in postopek vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in izenači pogoje in način vračanja ne glede na geografsko lego in čas pridobitve priključka. Uspeli so celo prepričati svetnike v državnem svetu, da so izglasovali odložilni veto, vendar je kljub številnim nasprotovanjem zakon 5. julija začel veljati. Ker tega ni upošteval, povzroča nove krivice in tepta ustavno določilo o enakosti (za gradnjo v letih od 1974 do 1994 vrača od 20 do 40 odstotkov šele po izvedeni privatizaciji Telekoma, d. d). V zakonodajni postopek je vložen tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki gaje vložila skupina 30 poslancev. Vlada pojasnjuje nizek odstotek povračil z dejstvom, da ne gre za kapitalska vlaganja, ki bi prinašala donos. Pri tem pa ignorira objavljena poročila o poslovanju javnega podjetja Telekom Slovenije, ki s hčerinsko družbo Mobitel letno izkazuje visoke dobičke (približno 11 milijard tolarjev), kar predstavlja že večino po- trebnih sredstev za povračila 150.000 upravičencem. Vseslovenskemu združenju upravičencev do vračila vlaganj tako ni preostalo drugega, kot izkoristiti proceduralno pravico za pričetek postopka za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, v katerem mora do 6. decembra zbrati 40.000 podpisov volivcev. Referendumsko vprašanje se nanaša na zagotavljanje vračila prekomerno vloženih sredstev v celoti, ne glede na datum sklenitve pogodbe, in začetek vračanja vložkov v enem mesecu po prvem vplačilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije. Kako lahko posameznik prispeva svoj glas? Vsak polnoletni državljan z volilno pravico lahko dobi na upravni enoti, njeni izpostavi oz. matični službi svojega stalnega prebivališča že pripravljen obrazec, ga izpolni s svojimi podatki in ga pred referentom podpiše. Tak podpisan obrazec posreduje lokalnemu predstavniku Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ali kar na sedež združenja Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart, ali pa na sedež svoje občine. Če ste za svoj telefonski priključek plačali več, kot je bilo predpisano, in želite svoj denar nazaj, oddajte svoj glas za podporo razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma. Vanja Ferjanič ■ Rankel Pogovor s sekretarjem območne organizacije ZSSS na Koroškem Lojzetom Raškom Predkongresne in kongresne aktivnosti krepijo sindikate »Tudi v območni organizaciji ZSSS na Koroškem imamo letos jeseni veliko dela. Poleg rednega dela za člane ter sindikate podjetij in zavodov imamo veliko dela tudi zaradi tega, ker je letos kongresno leto,« pravi sekretar območne organizacije ZSSS na Koroškem Lojze Raško. »Že vso jesen pospešeno sklicujemo območne odbore sindikatov dejavnosti, na katerih člani obravnavajo kongresna gradiva. Najprej se s poročilom o delu, spremembami statuta in predlogom programa dela posameznega sindikata dejavnosti seznanijo člani območnega odbora. Nato o gradivih za kongres steče razprava v sindikalnih podružnicah v podjetjih in zavodih. V večini podružnic o gradivih sicer niso razpravljali na članskih sestankih, zato pa sojih dokaj podrobno proučili na sejah izvršnih odborov. Na koncu pripombe in pobude iz podružnic ponovno strnejo člani območnega odbora, ki se dogovorijo tudi, kako bodo predloge predstavili na kongresu. Ob razpravah o kongresnih dokumentih potekajo tudi kandidacijski postopki za člane organov sindikatov dejavnosti. Kongresne aktivnosti se torej ne začnejo in ne končajo v enem dnevu, temveč potekajo več mesecev.« Predkongresne razprave aktivirajo članstvo Raško je prepričan, da se s predkongresnimi in kongresnimi aktivnostmi sindikati dejavnosti krepijo, enako pa velja tudi za ZSSS kot celoto. »Skozi razprave o kongresnih gradivih člani zbližujejo svoje poglede na najbolj pomembna sindikalna vprašanja, kar krepi enotnost sindikata. Po drugi strani pa so predkongresne razprave tudi svojevrstna oblika usposabljanja. Člani ob razpravah o kongresnih dokumentih spoznavajo probleme in naloge sindikata v svojih okoljih,« pojasnjuje Raško. »Priprave na kongrese aktivirajo in mobilizirajo članstvo. Vsaj na Koroškem je bilo tako,« pravi Raško. »Zato smo predkongresno vzdušje v številnih podružnicah izkoristili tudi za to, da smo se bolj temeljito kot sicer pogovorili o problemih in odprtih vprašanjih v •svojem podjetju ali zavodu.« Kaj so doslej pokazale te razprave? »V večini podjetij in zavodov delodajalci pri izplačevanju plač sicer spoštujejo kolektivno pogodbo, na nekaterih drugih področjih pa seje ne držijo dosledno. V mnogih podjetjih in zavodih imajo delavci največ problemov z nadurnim delom, s prerazporejanjem delovnega časa, z delom preko rednega delovnega časa in s plačevanjem nadurnega dela. V marsikaterem podjetju poskušajo delodajalci izkoristiti delavce, namesto da bi zaposlili nove in s tem prispevali k zmanjšanju še vedno zelo visoke stopnje brezposelnosti na Koroškem.« »V nekaterih podjetjih pajim dela primanjkuje. V takšnih podjetjih ugotavljajo trajno pre- sežne delavce. Žal pa tega v vseh podjetjih ne počnejo tako, kot to predvideva zakon, pač pa uporabljajo vprašljive metode. Sindikat je tukaj seveda za to, da na takšne vprašljive metode opozarja ter da nudi svojim članom potrebno pravno zaščito.« Plače na Koroškem zaostajajo za republiškim povprečjem Delavce na Koroškem po Raškovih besedah pesti tudi neizplačevanje jubilejnih nagrad in regresa za letni dopust. Saj kljub bližajočemu novemu letu delavci v nekaterih podjetjih še vedno niso prejeli regresa za letni dopust. »Najbolj pa so delavci nezadovoljni zaradi prenizkih plač,« pravi Raško. »Plače na Koroškem so najnižje v Sloveniji. Povprečna plača na našem območju zaostaja za republiškim povprečjem za okoli 30 odstotkov. Čeprav nekatera podjetja dosegajo dobre poslovne rezultate in ustvarjajo dobičke, se plače ne povišujejo temu primerno. Ob tem pa je treba reči, da na našem območju skoraj ni podjetja, v katerem bi delavci bili udeleženi pri delitvi dobička.« Ker so plače na Koroškem v povprečju mnogo nižje od plač v državi, je problem uravnilovke še bolj pereč. »V mnogih podjetjih imajo enake plače snažilke, pomožni delavci, strojni ključavničarji in delavci s poklicno oziroma srednjo šolo,« opozarja Raško. »Takšna razmerja na delavce zagotovo ne vplivajo stimulativno. Rešitev pa ni v zniževanju že tako in tako prenizkih plač, temveč v povečanju izhodiščnih plač. Trenutno je minimalna plača že večja ali enaka od izhodišč za prve štiri tarifne razrede.« Naj pomembnejše je delo v podjetjih Območna organizacija sindikalnim zaupnikom pomaga tudi pri reševanju povsem konkretnih odprtih vprašanj. Gostinsko podjetje Merx Kozjak je po navedbah Raška delavcem dolgovalo neizplačane regrese in druge prejemke. Na sindikalno zaupnico, kije na to opozarjala, pa so se začeli pritiskati. Seveda je sindikat zaščitil njeno integriteto. V invalidskem podjetju Inpod z Otiškega Vrha, ki daje delo in kruh okoli 230 delavkam, so imeli delavci probleme, ker je podjetje zaostajalo z izplačilom plač. V reševanje problema so se poleg območne organizacije ŽSSS vključili tudi republiški odbor Stupisa ter vodstvo ZSSS. S skupnimi močmi so preko ministrstva za delo dosegli poplačilo plač za nazaj, zdaj pa delavke prejemajo plače kolikor toliko redno. Delavke pričakujejo tudi poplačilo drugih prejemkov. »Za dosego omenjenega cilja smo uporabili različne metode sindikalnega boja, v oviro pa nam je bil novoustanov- Lojze Raško: V podjetjih, kjer je s°' cialni dialog dobro razvit, po uveli3' vitvi novega zakona o delovnih ret' merjih ne bo velikih sprememb. Ijeni sindikat delovnih invalidov, kije med de' lavci razpihoval nezadovoljstvo, namesto bi pomagal iskati rešitev,« pojasnjuje RaškO' »V večini podjetij se sindikat bori za spoS' tovanje kolektivne pogodbe, v nekaterih pa mu uspe tudi povečati pravice delavcev,« pravl Raško. »Tako seje denimo sindikat v podjt?11 Johnson Controls NTU, ki sodi med najbolj' ša na Koroškem, z vodstvom podjetja uspel dogovoriti o dodatnem pokojninskem zava-rovanju. Delodajalec bo delavcem plačeval p11' spevke za drugi steber pokojninskega zuv*1' rovanja. To je zelo pomembno, saj je med za' poslenimi veliko mlajših delavcev. Res pa j6, da tega verjetno ne bi dosegli, če predsednik sindikata v tem podjetju in ZSSS kot celo1* ne bi imela takšnega ugleda, kot ga imata. Si11' dikat v tem podjetju je enakopraven sogovof' nik delodajalcu.« Usposabljanje za uresničevanj6 novega zakona »V območni organizaciji smo letos jeseni in še bomo veliko pozornosti posvetili tudi tisp^ sabljanju sindikalnih zaupnikov,« poudarja K3* ko. »Moramo jih usposobiti za uresničevanj novega zakona o delovnih razmeijih, ki bo znC veljati po novem letu. V nekaterih sindika11 dejavnosti je usposabljanje o novem zakon že steklo. Najbolj so pohiteli sindikat delnV cev v trgovini, KNG, Sinles in še nekateri’ kratkem nameravamo pripraviti skupen semirl‘ za vse sindikalne zaupnike v območni or£‘l nizaciji. Kasneje pa bomo poskušali usposa Ijanje nadaljevati v manjših skupinah oziron1 | v nekakšnih študijskih krožkih.« ^ I Hkrati s tem pa v območni organizaciji > na Koroškem že razmišljajo, kako bodo P t magali članom, ko bo začel veljati novi / c kon in ko bo treba začeti spore reševati v skl3 s rvv^n in rvv/ v z njim. »Zavedamo se, da bo naša služba pra ne pomoči zelo obremenjena. Sedanjo z3*^ 1,v^ »tvzv^i wL»iwin^iijwnci. cilij'-' " £0 v nodajo delavci bolj ali manj poznajo, zat0^ Š doslej lahko veliko problemov rešili sam1 Vlada je pripravila dolgo Pričakovani zakon o pomoči Podjetjem v težavah. Po besedah oržavnega sekretarja v gospodarskem ministrstvu Janeza Trčka na seji ekonomsko-s°cialnega sveta (ESS) ta torek se pri pripravi zakona največ u,(varjali z vprašanjem, kje zanj vzeti denar. Sicer pa so v zakon ''gradili vse oblike pomoči, ki so opuščene v Evropski uniji. Predstavniki sindikatov so izrazili zadovoljstvo z novim zakonom. Bili pa so kritični do tega, da je bilo za Pripravo zakona potrebno toliko časa. Menili so tudi, da predvidena sredstva (v prihodnjem letu jih bo manj kot štiri milijarde) ne bodo omogočala reševanja vseh podjetij, ki bodo pomoč potrebovala. Vlada bo državnemu zboru predlagala, naj n°vi zakon sprejme po nujnem postopku. To P0r>ieni, da bo zakon sprejet že prihodnji me-let- 'n k° Za^e* vcliuti v za^etln'TT| podjetjem dodeljevala pod enakimi po-jjPji- Pomoč bodo kapitalske družbe lahko do-l e’ & bodo izgubile več kot polovico regis-Dranega kapitala ali v zadnjih dvanajstih me-izgubile več kot četrtino kapitala. Po-te?č bodo lahko dobile tudi družbe, ki bodo vav? dokazovale z naraščajočo izgubo, na-ascajočimi zalogami, manjšo zasedenostjo Zmogljivosti, naraščanjem dolgov ... Do po-°ci pa ne bodo upravičene novonastale druž-e 'n tudi družbe, nastale ob likvidaciji prej-v Je družbe, ki je prejemala pomoč za reše-amje in prestrukturiranje. omoč bo lahko dodeljena za pripravo pro-° ama prestrukturiranja in za obnovo dolgo-mne sposobnosti družbe za preživetje. |., 0 petem členu predloga zakona bodo ob-(,.e Pomoči tele: krediti, subvencije, subven-Je obrestnih mer, poroštva, kapitalske na-pbe in odlogi plačila davkov in prispevkov, v ^amezno podjetje bo lahko dobilo naj-milijonov evrov pomoči. *kratkoročni krediti se bodo dodeljevali za 1a'H -0 programov prestrukturiranja, vendar Jdalj za dobo šestih mesecev. Kratkoročne Predlog zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah je pripravljen Državna pomoč podjetjem že v začetku leta 2003 ki je orisal razmere v tekstilni, oblačilni in obutveni industriji, je menil, da bo denarja za reševanje podjetij verjetno premalo. Tone Rozman je v imenu Stupisa ugotovil, daje zakon vlada pripravila zelo pozno in da bi pred leti lahko dal boljše učinke. Spomnil je tudi, da so se pristojni na ministrstvih večkrat sklicevali na EU, ki da ne dopušča državnih pomoči. Obrazložitev k zakonu je dokaz, da so ti ljudje takrat sindikat zavajali. Tudi Rozman je menil, da bo denarja za reševanje podjetij premalo. Če bo eno podjetje dobilo 10 milijonov evrov, za številna ne bo ostalo nič, problem pa ni samo Mura. Predlog zakona je podprl tudi Dušan Semolič. Menil je, da bi med kriterije za dodeljevanj pomoči lahko uvrstili tudi odpuščanje presežnih delavcev. F. K. kredite bodo družbe morale vrniti v 12 mesecih po prejemu zadnjega obroka. Za izvedbo prestrukturiranja pa se bodo po zakonu dodeljevali krediti, za katere bo veljal največ dveletni moratorij. Subvencije se bodo dodeljevale za izvedbo nujnih nalog pri reševanju družb, še posebej za ohranitev delovnih mest, izobraževanje in usposabljanje. To nalogo bo opravljalo ministrstvo za delo. Družba, ki bo menila, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem zakonu, bo pristojnemu ministrstvu poslala vlogo z obrazložitvijo in nujno dokumentacijo. Predložiti bo morala zlasti poslovno poročilo, potrdilo, da ni v stečajnem postopku, izjavo, da lahko nudi ustrezne instrumente za zavarovanje plačil, program prestrukturiranja ... Pristojno ministrstvo bo imenovalo strokovno komisijo, ki bo vlogo pregledala in pripravila mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev pomoči ter predlog vrste in višine pomoči. O dodelitvi pomoči pa bo po 23. členu predloga zakona odločala vlada. Sredstva za zagotavljanje pomoči bo zagotovil proračun Republike Slovenije. Uporabljena bodo zlasti sredstva iz naslova kupnin na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. V razpravi so člani ESS zakon odločno podprli. Jože Smole, sekretar združenja pri GZS, Popravek V pravnem mnenju z naslovom Pri upokojevanju delodajalec nima prostih rok avtorja Gregorja Mikliča, objavljenem v NDE št. 38, je prišlo do redakcijske napake. Stavek Med varovanimi kategorijami ... v zadnjem odstavku bi se moral nadaljevati: Med varovanimi kategorijami so starejši delavci, ki jim lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez njihovega soglasja, ko izpolnijo minimalne pogoje za starostno upokojitev. Bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo pa^i sindikalnega zaupnika. Po novem letu |j 0 drugače, saj delavci na začetku še ne 0 sami poznali zakonskih rešitev. Poleg ^ Pa bo verjetno prišlo tudi do različnih tol-5eaer|j posameznih členov, sodne prakse pa de]e b°. Zaradi tega se bo verjetno veliko več §an'VCeV zateklo po pomoč na območno or-Pr„ žacijo in k sindikalnemu odvetniku,« je vs^an Raško. »Pričakujem, da nam bodo sindT ^rV' *az' Pomaga*a republiška vodstva ^ 'satov dejavnosti in pravna služba ZSSS.« Droh|S^° men'’ bodo imeli zelo podobne l°v .‘'me ob uveljavitvi novega zakona o de->kTu jf1 razmerjih verjetno tudi delodajalci. n>ko ' °n' se bodo zatekali po pomoč k prav-de]a]-' bi bilo dobro, da delodajalci ne bodo st;lv.|! ni’m° zakona oziroma po lastnih pred-da Se 0 lcm, kaj zakon določa. Samo upam, de|0(j.nc bodo zopet našli pravniki, ki bodo šni palcem pripravljali različne vzorce. Tak-0 ze v i preteklosti svojim naročnikom in delavcem povzročili preveč stroškov in gorja. Seveda je uveljavitev novega zakona o delovnih razmerjih tudi velik izziv za stroko.« Nekateri kvazistrokovnjaki pa po Raškovih besedah že razmišljajo o tem, kako bi na račun delavcev in delodajalcev ob uveljavitvi novega zakona kovali denarce. »Nekateri celo zavajajo delavce in delodajalce,« se huduje Raško. »Na Celjskem posluje podjetje, ki ponuja pomoč pri sestavljanju pogodb o delu po novem. Hkrati pa delodajalce zavaja, da morajo nove pogodbe o delu z vsemi zaposlenimi skleniti do 27. decembra letos, kar sploh ni res!« Izziv za sindikate Resen problem vidi Raško tudi v kratkih rokih za pritožbe. »Delavec, ki je imel doslej v nekaterih sporih 30 dni čas za pritožbo, bo moral pritožbo po novem vložiti v osmih dneh. To je izziv tudi za sindikate, saj bomo mora- li prizadetemu članu zelo hitro nuditi pravno pomoč. Zato bomo morali biti tudi ustrezno organizirani. Skrajšati bomo morali tudi poti od člana do območne organizacije, sicer bo pravni službi zmanjkalo časa za pripravo pritožb. Tudi v tem pogledu je novi zakon izziv za sindikate. Skratka, čaka nas veliko dela. Zato se nanj že intenzivno pripravljamo.« »Res pa je, da ne more nihče natančno predvideti, kaj se bo dogajalo po prvem januarju naslednjega leta,« pravi Raško. »Reči moram, da sam nisem pesimist. Socialni dialog v večini podjetij je že tako razvit, da v začetku naslednjega leta ne pričakujem večjih konfliktov. Zagotovo bodo v podjetjih nastajali problemi, vendar jih bomo tako kot doslej poskušali reševati s socialnim dialogom, pogajanji in dogovorom. V podjetja, kjer je socialni dialog dobro razvit, uveljavitev novega zakona ne bo prinesla velikih sprememb.« T.K. Pred 3. kongresom Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Največji problem je delovni čas TVetji kongres Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) bo v četrtek in petek v Murski Soboti. Prvega dne bo 40 delegatov obravnavalo poročilo o delu v preteklem obdobju, nov statut sindikata in program za naslednje obdobje. Za predsednika v prihodnjem obdobju kandidira Iztok Bratož, za sekretarko pa Karmen Leban, oba sta to funkcijo opravljala že v tem mandatu. Drugi dan kongresa bo namenjen novemu zakonu o delovnih razmerjih. Povzemamo nekaj misli iz poročila sindikata delavcev gostinstva in turizma o delu v preteklem obdobju. Delovni čas v gostinstvu je v kolektivni pogodbi dejavnosti zelo dobro urejen, vendar delodajalci zapisane norme pogosto kršijo. Zaposleni zaradi tega delajo bistveno več, kot kažejo uradni podatki, vendar za nadurno delo ne prejemajo plačila. Pogosto so kršene tudi pravice zaposlenih pri odmorih in počitkih in izrabi letnega dopusta. Velik problem je tudi delo na črno, ki gaje kar 30 do 35 odstotkov. Od leta 1999 seje sindikat pogajal o povečanju izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi dejavnosti. Izplačane plače gostincev že od leta 1995 zaostajajo za povprečjem v gospodarstvu. Lani seje zaostanek povečal na 21 odstotkov. Sindikat ni podprl predlogov za povečanje izhodiščnih plač za 4. in 5. tarifni razred, ampak zahteval usklajeno povečevanje plač za vse tarifne razrede. Zal so delodajalci pogajanja o povečanju izhodiščnih plač dosledno zavračali. Sindikat je tudi z zaostrovanjem oktobra 2001 uspel doseči triodstotno povečanje izhodiščnih plač. Pogajanja so se začela tudi v letu 2002, vendar so zastala. Upravni odbor združenja za gostinstvo seje povečanju plač uprl zaradi slabih poslovnih rezultatov in še slabših napovedi za letošnje leto. V tem položaju je sindikat sklical tiskovno konferenco in na njej objavil svoje zahteve. Na prvo mesto je postavil plačilo neizkoriščenih presežnih ur, zahteval je tudi plačilo stroškov prevoza na delo in z dela, spoštovanje določb kolektivne pogodbe v zvezi z delovnim časom, pravilno plačevanje nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni. Sindikat je poleg tega vsa leta zahteval, naj eskalirajo vse plače, ne le izhodiščne. Sindikat seje vključil tudi v prizadevanja za določitev nove plačne politike in pri tem zagovarjal zmanjšanje razlik v plačah. Poleg tega je zagovarjal povečanje plač natakarjem in kuharjem, nosilnima poklicema v dejavnosti. Zaradi kršitev kolektivne pogodbe je sindikat začel tesno sodelovati z inšpekcijo za delo. Intervencije inšpektorjev so bile zelo dobrodošle. Sodelovanje med sindikatom in združenjem za gostinstvo pri GZS ni bilo vzorno. Razlog razhajanj so zlasti različni pogledi na ekonomski položaj zaposlenih. Zaradi tega čakajo sindikat še zelo trda pogajanja, v katerih se bo tudi pokazalo, ali je združenje pri GZS sploh še pogajalski partner. Zmanjševanje števila članov sindikata seje v tem obdobju zaustavilo. Zaradi razmer na trgu in nesposobnosti vodilnih so v tem mandatnem obdobju propadli Hotel Slavija v Mariboru, HOP Postojna, Hotel Medno, Hotel Kompas Slovenj Gradec ..., število zaposlenih pa seje močno zmanjšalo v številnih obratih v Ljubljani, Posavju, Celju in na Koroškem. Sindikat gostinstva in turizma skuša pridobiti gostinske delavce, ki so zaradi pretežne dejavnosti svojih podjetij povezani v druge sindikate (SKEI, KNG SDTS). ZSSS bo morala kot modema zveza racionalizirati poslovanje in s svojo stroko odgovarjati na zahteve sindikalnega članstva. Cilj sindikata gostinstva je povezovanje med sindikati na področju storitvenih dejavnosti, najprej v okviru ZSSS, kasneje pa še z drugimi centralami. Sporazum o sodelovanju storitvenih sindikatov je tik pred podpisom. SGiT že sodeluje s Sindikatom igralniških delavcev. Obalnim sindikatom gostinstva in turizma in samostojnimi sindikati nekaterih podjetij. Sodelovanje sindikatov na državni ravni je boljše kot med sindikati podjetij, sodelovanje med sindikalnimi centralami pa se ni premaknilo z mf' tve točke. SGiT je sprožil pobudo za kolektivno pogod' bo o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Očitneje pobuda zastala zaradi nezadostne pripravljenosti delodajalskih orga' nizacij. Skupaj s koordinacijo sindikatov Kompas® MTS sije SGiT prizadeval za socialno varnost zaposlenih v prostocarinskih prodajalnah. T vi®' do je sindikat podpisal tudi dogovor, h kate' remu pa delodajalci niso pristopili. Očitno je’ da delodajalci nimajo dovolj znanj, da bi7:1 ohranitev delovnih mest v PCP pridobili de' nar Evropske unije in slovenske vlade. Del°' dajalci so znali le drastično znižati plače, vet' jetno bodo ugotavljali tudi presežne delavce’ Cilj SGiT je Delavska enotnost za vsake?11 člana, kar bo uresničljivo z izboljšanjem nje' ne vsebine in oblike. ^ v Kompas MTS začel odpuščati delavce Koordinacija sindikatov v podjetju Kompas MTS je prejšnji teden obravnavala program trajno presežnih delavcev v poslovni enoti Šentilj, ki jo želi vodstvo zapreti. Pripombe na program, kot jih je pripravila pravna služba območne organizacije ZSSS Podravje, je koordinacija odprla. Žal je še istega dne zasedal tudi svet delavcev Kompasa MTS, ki pa programa presežnih delavcev ni zavrnil. Kot nam je povedala sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban, so na seji govorili tudi o prestrašenosti veČi®2 zaposlenih, ki se bojijo, da bo po Šentilju pd' šlo še do zaprtja drugih poslovalnic. Dire^' torica Veronika Šketa jim je sicer vedno 2®' gotavljala, da se to do konca letošnjega l^11 ne bo zgodilo. Razpoloženje med zaposlenimi je slabo t® di zaradi znižanja plač, do katerega je prl šlo takoj po sprejetju zakona o zaprtju pr°* tocarinskih prodajaln. Koordinacija je obr®v navala tudi izračune, ki kažejo, da Komp11 MTS krši dva člena kolektivne pogodbe o1-javnosti. Zaposleni so oškodovani pri dod® kih in nadomestilih. Koordinacija je zato vo1 stvo podjetja pozvala, naj napake odpr®' .vi' f.t' Koordinacija sindikatov je imela kar precej pripomb naj?£$. gram presežnih delavcev v šentiljski enoti Kompasa M ’ Ob pogrebu Metalkine trgovske hiše Le vrh ledene gore stihijskega razvoja slovenske trgovine Trgovska družba Metalka Ljubljana je do nedavnega slovela kot veliko mednarodno raz-Vejeno in ugledno trgovsko podjetje s približ-no 1000 zaposlenimi. Predvsem pri prodaji teh-iičnega blaga je bila paradni konj trgovine. Medtem ko seje večina podjetij v drugi polici devetdesetih že lastniško konsolidirala ln stopila na pot povezovanja in drugih načinov poslovnega utrjevanja na trgu, je Metalca Trgovina šele leta 1998 končala lastninsko ^oblikovanje in deloma tudi zato izgubila dobre priložnosti za povezave. Vzrokov za dolgotrajno lastninjenje je več, zlasti številni de-dacionalizacijski zahtevki, zaradi katerih je bila IK, % ‘ m ^fPosleni v blagovnici so bili na pred-aW zelo v ozadju. začetna bilanca osiromašena za kar nekaj pomembnih nepremičnin, tudi za blagovnico v središču Ljubljane. Vračilo nekaterih nepremičnin prvotnim lastnikom, čedalje višje najemnine za prodajalne in padanje prometa v nekaterih Metalkinih trgovinah na ne dovolj privlačnih lokacijah -vse to je Metalko potiskalo v čedalje večjo stisko. Dosedanji vodilni delavci so Metalkin sistem zapeljali v dvomljive projekte lastninjenja in s tem razbili na množico pravnih subjektov, ki jih niso mogli več obvladati. Jedro velike Metalke sicer seje ohranilo v družbi Metalka Trgovina, ki je do nedavnega zaposlovala približno 3(X) ljudi v različnih delih Slovenije. Ker so bile blagovnice locirane v ožjih mestnih središčih, je bilo kupcev, ki so se preusmerili v velike nakupovalne centre ob obrobjih mest, iz dneva v dan manj. Ker družba že kar 10 let posluje negativno, je primanjkljaj pokrivala z odprodajo premoženja. Novi predsednik uprave, kije lani postal 7,7-odstotni lastnik, je v začetku verjel, da bo ohranil dejavnost in delovno mesta ter Metalki vrnil ugled. V ta namen je preuredil del Metalkine stolpnice v sodobno trgovino, toda očitno se je uštel, saj tudi kar zajetna investicija ni dala rezultatov. Vodstvo je zaradi težav prihajalo tudi v kon-llikte z dobavitelji in začelo tudi odpuščati delavce. Zaradi tega je Metalka Trgovina v zadnjih dveh letih speljala dva za delavce usodna projekta, določanje presežnih delavcev in prisilno poravnavo. Odpuščenim in razočaranim delavcem niso bile v celoti izplačane niti zakonsko določene odpravnine, zaradi česar je Čeprav je direktor Franc Gajšek pogreb blagovnice aranžiral malce neokusno, je z oglasom in posebnimi vabili privabil tudi več vidnih politikov in poslovnežev. sindikat moral kar nekajkrat intervenirati. Vodstvo družbe očitno ni iskalo strateškega partnerja, kot sta uspešno storili vodstvi Kovinotehne Celje in Novoteh-ne Novo mesto. Na trgu so postali vse bolj nezanimivi, njihova moč na pogajanjih z dobavitelji pa je bila povsem neznatna in krog nerentabilnega poslovanja je bil sklenjen. Svoje je dodala tudi oblast, tako državna kot mestna, ki je dopuščala in še vedno dopušča gradnjo novih in novih trgovskih in skladiščnih zmogljivosti, ki niso pokrite s kupno močjo. Mestne oblasti s politiko cen komunalnih prispevkov, prometnim režimom in najemninami vse prej kot spodbujajo živahnost mestnih središč. Obstoj trgovin v mestnem središču je vse bolj ogrožen, kar je prizadelo zlasti starejše, manj mobilne prebivalce. Metalka Trgovina je zagotovo primer manj uspešnega vodenja in stihijskega, nenačrtovanega razvoja trgovine. To je mogoče, saj ministrstvo za gospodarstvo nima sistemiziranega niti mesta državnega sekretarja za trgovino. Zaradi tega seje začela veriga stečajev, prisilnih poravnav trgovskih družb, ki imajo svoje lokale v mestnih središčih. To se lahko zgodi tudi drugim družbam, ki ne bodo kos velikim in povezanim trgovskim družbam, ki imajo poseben položaj na trgu, tako zaradi podcenjene in preobremenjene delovne sile kot zaradi svoje moči v odnosih z dobavitelji. Sandi Bartol, sekretar SDTS Reševanje Droblemov v Nami ko^lči Zadravec, predsednica sindikalne ,nji kovinskih in plastičnih izdelkov. Bernard Turk je zaslužen, da sta var-nost in zdravje pri delu temelja investicijske in s tem poslovne politike enega najuspešnejših notranjskih in slovenskih Podjetij. Bernard Turk je z dolgoletnim ‘n vztrajnim delom v tovarni, ki je v kmečkem okolju in brez industrijskega Zaledja in tradicije, dosegel, da se lahko Ponaša z zgledno ravnijo delovne in varnostne kulture. Kovinoplastika Lož seje uveljavila kot zgled uspešnega gospodarskega razvoja, ki temelji na inovativnih, kakovostnih in cenovno konkurenčnih izdelkih, hkrati pa upošteva visoke mednarodne standarde varovanja življenjskega okolja in zdravja zaposlenih. Bernard Turk se je uveljavil kot neutruden iskalec inovativnih rešitev za varno in zdravo delo ter za delavcem bolj ugodne delovne razmere. Pri tem je znal povezovati stroko tako v društvu varnostnih inženirjev kot v panogi in celotni državi. Bernard Turk je eden tistih strokovnjakov, ki ga stanovski kolegi najpogosteje navajajo kot strokovno avtoriteto. Nagrado Avgusta Kuharja za leto 2002 za življenjsko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu je prejel diplomirani varnostni inženir Jože Dolenc. (Jožeta Dolenca med drugim dobro poznajo člani sindikata SKEI kot svetovalca za varnost in zdravje pri delu.) Jože Dolenc je svojo poklicno pot začel v času, ki je zahteval pogumne opredelitve in boj za uveljavitev načel varnega in zdravega dela. Ni pomišljal zastaviti svoj ugled in delovno mesto za uveljavitev teh načel. Svoje strokovne izkušnje je znal učinkovito prenašati na strokovnih usposabljanjih. Vedno seje zavedal pomena strokovnega povezovanja varnostnih inženirjev in bil pobudnik in organizator njihovega povezovanja na ravni dejavnosti in države. Zaslužen je za uveljavljanje poklica varnostnega inženirja in za postopno uveljavitev sistema, ki opravljanje strokovnih storitev varnosti in zdravja pri delu dopušča zgolj ustrezno usposobljenim pooblaščenim inženirjem. Nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo leta 2002 je dobil še nezapos- leni diplomirani varnostni inženir Bojan Strnad za nalogo z naslovom Vpliv intenzitete proizvodnje na parametre delovnega okolja in ocena negotovosti rezultatov v obratu Proizvodnja titancinkove pločevine. Priznanje za izjemno strokovno delo na področju stroke varnosti in zdravja pri delu v društvih in sekcijah varnostnih inženirjev pa so prejeli: L Franc Mlinar, varnostni inženir, član Društva varnostnih inženirjev Velenje, 2. Viktor Lampe, varnostni inženir in diplomirani inženir prometno energetske tehnike, član Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Koper, 3. Štefan Greif, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in magister tehničnih znanosti, član Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Maribor, 4. Marko Koren, diplomirani varnostni inženir, član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, 5. Lovrenc Mrak, diplomirani varnostni inženir, član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, 6. Ciril Blagotinšek, inženir varstva pri delu in požarnega varstva, član Društva varnostnih inženirjev Celje, 7. Bojan Srovin, varnostni inženir in univerzitetni diplomirani organizator dela, član Sekcije za gradbeništvo, 8. Zdenka Markič, univerzitetna diplomirana inženirka tekstilne tehnologije, članica Društva inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije - za varstvo pri delu, 9. Štefan Kalamar, varnostni inženir, član Društva varnostnih inženirjev Gorenjske, 10. Marjan Šmalc, varnostni inženir, član Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto. Avgust Kuhar (1906-1964), po katerem se imenujejo slovenske nagrade za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu, velja za starosto slovenskih varnostnih tehnikov. Je eden iz znamenite koroške družine Kuharjevih, ki seje tako zelo usidrala v srce vseh Slovencev. Celotne utemeljitve nagrad Avgusta Kuharja za leto 2002 najdete na spletni strani http://www.fundacija-avgustakuharia.si/. Lučka Bohm Njšati, še vedno ugotavljamo, da so se pra-. Ice delavcev po njegovemn sprejemu skrči-li’<< pravi Plajnšek. »Delavci se bojijo vsakega Rovega zakona, saj vsaki oklesti nekaj delavcih pravic.« f^kon kometiramo, ko nas Ut,ari po glavi Delavci in člani KŽ1 v kombinatu so so-e|°vali tudi v razpravah o novem zakonu delovnih razmerjih, ki bo začel veljati na-^ ednje leto. »Slišali smo, da predstavlja za-razumen kompromis med predstavniki Pa ?^a-ialcev 'n sindikatov. Kako bo v praksi, homo videli. Zaenkrat med delavci še ni toevov na ta zakon, saj zakone vsi najra- je komentiramo takrat, ko nas udarijo po glavi. Sicer pa bo naš sindikat v zvezi s tem zakonom pred novim letom priprvil seminar, na katerem ga bomo sindikalni zaupniki temeljito proučili. Na njegovo uresničevanje se moramo pripraviti.« Kakšen odnos pa imajo delavci v kmetijstvu do vključevanja v Evropsko unijo? »Vse skupaj nas je malce strah, da bomo po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo imeli samo pogoje poslovanja in obveznosti evropske, plače pa ne. Po drugi strani pa je dobro, da se naše podjetje tako temeljito pripravlja za nastop na enotnem trgu. Zdaj vsi živimo v pričakovanju, kako bo, ko bomo postali sestavni del Perutnine Ptuj.« Priprave na kongres že tečejo Podružnica sindikata KŽ1 v kombinatu dobro sodeluje tudi z območno organizacijo ZSSS na Ptuju ter z območnim in republiškim odborom KŽ1. »Skupaj se že pripravljamo na kongres našega sindikata, od katerega veliko pričakujemo. Na njem bomo sprejeli smernice in program dela, ki ga bomo izvajali, ko bo Slovenija že polnopravna članica Evropske unije in ko bodo o mnogih vprašanjih kmetijske politike odločale članice skupno v Bruslju. Na to se moramo dobro pripraviti, saj je konkurenca na področju kmetijstva v Evropi huda.« Tomaž Kšela Martinovanle je bilo zaradi cone B še posebej veselo Tudi letos so 11. 11. ob 11 uri in 11 minut na Trgu svobode v Mariboru pripravili tradicionalno Martinovanje, na katerem so mošt prekrstili v vino. Družabne prireditve seje za kakšno urico ali dve zagotovo udeležilo več kot 1().(XX) Mariborčanov. Poskusili so mlado vino, ki so ga ponujali zasebni vinogradniki in podjetje Vinag. Letos je bilo Martinovanje še posebej veselo in slovesno, saj so bili vinogradniki in vinarji veseli, daje slovenskim pogajalcem v Bruslju uspelo štajerske in dolenjske vinorodne okoliše uvrstiti v cono B, ki vinar- jem omogoča dodajanje sladkorja v mošt. V coni B so tudi vinorodni okoliši v sosednji avstrijski Štajerski, kjer so pogoji pridelave grozdja zelo podobni. Če slovenski pogajalci pri tem ne bi uspeli, bi vinogradništvo na številnih manj sončnih legah morali opustiti. Vetjetno pa bi morali opustiti tudi gojenje nekaterih vrst grozdja, ki v običajnih letih v naših vremenskih razmerah ne dosežejo dovolj visoke sladkorne stopnje, z dodajanjem sladkorja v mošt pa je z znanjem in dobrim kletarjenjem mogoče iz njih pridelati vrhunska vina. Na Trgu svobode je bilo veselo dolgo v noč. Mariborski župan Boris Sovič, ki je mošt krstil za vino, je čestital slovenskim poga' jakem v Bruslju, saj vinogradništvo in vinarstvo v tem delu Slovenije daje delo in kruh številnim delavcem. Vinogradniška in vinarska panoga kmetijstva je na Štajerskem namreč zelo razvita, saj razpolaga s čedalje sodobnejšo tehnologijo, pa tudi z zelo usposobljenimi kadri. Ker so štajerski vinorodni okoliši uvrščeni v cono B, bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo vinogradništvo in vinarstvo na Štajerskem zagotovo ena od propulzivnih panog, ki bo svoje proizvodu tržila po vsej Evropi. Nova tajnica »Kaj je z našo kavo? Že eno uro čakamo nanjo!« vprašajo sodelavci tajnico. »Saj le tri četrt ure vre, vendar se kavna zrnca še vedno niso zmehčala.« Punčke »Draga, ali si pred mano le imela kakšnega fanta?« vpraša fant svoje novo dekle. »Ne, samo tri punčke!« Duhovi tež »Zakaj imaš rada Petra?« »Ker je tako duhovit. Vedno reče kaj smešnega ali neumnega.« »Te je torej zasnubil?« Pokvarjenec »Do denarja lahko pride človek na tisoč načinov.« »To le, vendar je pošten samo en način.« »Kateri?« »Saj sem vedel, da si pokvarjen. Pri svojih letih ne veš niti tega, kako se pošteno pride do denarja.« Seminar o zakonu o delovnih razmerjih za sindikalne zaupnike iz gorenjskega območja Prejšnji teden je ZSSS za sindikalne zaupnike iz gorenjskega območja izvajala seminar z naslovom Zakon o delovnih razmerjih. V Hotelu Astoria na Bledu seje zbralo 51 sindikalnih zaupnikov s tega območja iz kar 33 različnih družb. Udeležencem seminarjaje Mitja Šuštar •z službe pravne pomoči območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica najprej Predstavil pogodbeno naravo delovnega razmerja in akte, s katerimi se urejajo delovna razmerja. Govoril je tudi o pogodbi o zaposlitvi in pri tem orisal tudi pripravništvo, poskusno delo in prenehanjem pogodbe. Udeležence je seznanil tudi z nalogami sindikata in varstvom sindikalnih zaupnikov. Drugi seminarski dan sta predavala Andrej Zorko iz službe pravne pomoči Območne organizacije ZSSS Podravje in Magda Leban - Marčetič, vodja službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS Posočja. Predstavila sta plačilo za delo, delovni čas, nočno delo, odmore, počitke, letni dopust, izobraževanje, disciplinsko in odškodninsko odgovornost, varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, inšpekcijski nadzor, varstvom ne- katerih kategorij delavcev, delovno knjižico ... Predvsem prvi dan in v dopoldanskem delu drugega dne seminarja se je razvila zelo živahna razprava. Po ocenah večine udeležencev so bile teme strokovno, sistematično in razumljivo predstavljene. Nekateri udeleženci so izrazili željo, naj bi bilo na prihodnjih seminaijih še več razprave in več obravnav konkretnih primerov iz prakse ter konkretnih navodil za delovanje sindikata po novem zakonu. Po nekaterih mnenjih bi sindikalni zaupniki potrebovali še dodatna znanja, še posebej o plačah in dodatkih ter nadomestilih. Posamezniki so omenjali tudi nočno delo, disciplinsko in odškodninsko odgovornost, varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij ... Predlagali so tudi, da bi v ZSSS v prihodnjem letu zanje organizirala seminar (vsaj enodnevnega) v s poudarkom na problemih, ki se bodo pokazali ob izvajanju tega zakona. Predloge in pripombe udeležencev bomo podrobno analizirali in jih, kot smo jim obljubili že na Bledu, upoštevali pri oblikovanju naših novih izobraževalnih programov. Vanda Rešeta Seminar SKEI celjskega območja o zakonu o delovnih razmerjih Prejšnji četrtek je območna organizacija SKEI Celje organizirala seminar za zaupnike in predsednike sindikatov o zakonu o delovnih razmeijih. Zakon je predstavila Lidija Jerkič, sekretarka SKEI za organizacijske in pravne zadeve. Posebej je obdelala poglavja zakona, ki določajo naloge in pristojnosti sindikata. Ker bo zakon zelo spremenil odnose med delodajalci in zaposlenimi, ga morajo sindikalisti čim bolj spoznati. Govorila je tudi o pogodbi o zaposlitvi, ki po novem zakonu postaja za delavce najpomembnejši akt. Orisala je pogodbene obveznosti, pogodbeno svobodo, spreminjanje in prenehanje pogodb. Udeleženci so se Jerkičevi zahvalili za izčrpno in kakovostno predavanje. Za odgovore na postavljena vprašanja je dobila tudi njihov aplavz. Ker bo sodna praksa pokazala še kaj novega, bodo podobni seminarji še potrebni. Drugi del seminarja je bil namenjen statutu SKEI, ki gaje predstavil Ivan Sotošek. Največ besedje namenil spremembam in dopolnitvam, ki so bile sprejete na letošnjem kongresu. Tone Motoh Začetek . . zavarovanja! Prišel je čas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje Dobrodošli v svet odraslih. ■ VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d v z. Jaz zate.ti zame 16 n eiavs št. 39/14. november 2002 NAGRADNA KRIŽANKA Avtor: Rudi Murn FILMSKA NAGRADA LADJA BREZ STALNE PROGE RESNOST VELIKOST GRAFIČNEGA DELA, OSMERKA KNJIŽNO: TLA ARGON LADIJSKI VIJAK MALAJSKA BLAZNOST (IZ ČRK: MOKA) ČEŠKI PISATEU (ALOIS, 1851-1930) IZVOZ ODPOVE- DOVANJE SAMEMU SEBI MOČEN GLAS OB STRELI LAKOMNEŽ EDVAR BENEŠ DEL PARNEGA STROJA AVSTR. PESNIK (RAINER MARIA) RABIN LENNONOVA VDOVA RISTO SAVIN POZIV ADAM BOHORIČ ORAČ (ZASTAR.) EVA SRŠEN VZDEVEK GOETHEJEVE MAME STAROGR. LIRIK PESNIK ŽUPANČIČ DRŽ. V SV. INDIJI SLADKOV RIBA FR. SKLAD. (»BOLERO«) PREPRO: STRANI« SLAVEN IGRALEC V ZDA PRENOSEN PISALNI STROJ VULKAN NA JAPON. OSEBNI ZAIMEK DEL STOPALA POGODBENA GLOBA KAMELJE MESO OTOK V IRSKEM MORJU PREBI- VALKA SOSEDNJE DRŽAVE TOALETNA TORBICA STIKALO S TIPKO SAMICA SRAKO- PERJA URADNI SPIS SNEŽNI ZAMET KRILO POSLOPJA VRTIN- ČAST VIHAR POMANJ- KANJE APETITA PARADIŽ GR. MIT: GORA NA KATERI BIVA APOLON MOČEN ČLOVEK Nl& GOR: KDOR KAJ PORABLJA vranični prisad KDOR IMA LASTNINO PETER. AMBROŽ BARVILO V KORENJU IT. POLITIK (ALDO) GRŠKA BOGINJA NESREČE KIP, PODOBA DUŠAN KEBER ČRKI IZ BESEDE SEL KAZALEC NA SONČNI URI______ MERA ZA RITEM ŠALICA OTOK V JADRANU DELEŽ DRUŽABNIKA V TRGOV VOJAŠKI OKLEPNIK ALOJZ REBULA FR. IGRALEC GABIN ČUD IZOBRAŽ. USTANOVA DRŽAVNA BLAGAJNA BLAGO ' ^7 RIMSKA BOGINJA JEZE UKANA GLAS IGRALNA KARTA NIKO KURET MOLIBDEN *v*' »i PISATE- LJICA VASTE EDEN OD DUMASO-VIH MUŠKETIRJEV GL M. IRSKE GROFIJE KILDARE VODNIK ANTON OKAY GESIA NAGRADNE KRIŽANKE št. 39 (14. 11. 2002): 1:........................................... 2:........................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži' in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat^ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davč11 številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj^' 25. novembra 2002. Pravilna rešitev gesel iz 37. številke Nove Delavske enotnosti: 1. ZANTEME, 2. MAČEHE, 3. ASPARAGUS. Nagrado 5000 tolarjev preji^ Polona Dolinšek, Gasilska ul. 5, 2342 Ruše.