Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t. Državna kmetijska ilola r Št. .lurju ob južni železnici. Enoletni tečaj na državni kmetijski šoli v Št. Juriu ob j"užni železnici začne početkom novembra t 1. in bode traial do konca septembra prihodnieea leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti posestnikom. ki težko poprešaio svaje sinov.e- za dalj časa. da se slednii v svoii stroki vendar dobro izvežhak).. V tem. kratkem času se tudi ne odtuiiio domačim razmeram. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovaniem in hrano, pa tudi perilo se iim snaži. Za to vse se plačuje po 200 Din mesečno. in sieer v ix)lle.tnih obrokih naprej. Ako bode rastla draginja se zna zvišati tudi ta oskrbnina. Šolnina 10 Din mesečno olačuieio samo učenci. ki so doma izven Slovenije..— Neka,i mest ie. tudi prostih nolovico ali cele oskrbnine. Ta se oddajo le sinovom mani premožnih kmetov. ki so take podpore res potrebni in se zavežeio ostati zvesti kmetiiskemu stanu na domačijah. Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 16. leto starosti; 21 dobro dbvršena liudska šola: 3-» popolno telesao in duševno zdravje ter kreoka postava in brezhibnost značaja. — V prvi vrsti se upoštevafo sinovi kmei3cih sturšev. posebnu: če so se že donta bavili s kmetijstvom. Za snretem nai se pošlieio orošnie nafkasneie d©. 25. sep_;embra podpisanemu- ravnateljsivu. Prošnje morajo biti na cdb oolo lastnoročno. nisane pa kolekovaite z 4 Din. za rešitev se pa »ai priloži kotek za 10 Din. PriloŽiti se nroraio tudi sledeče Hstiner 1. krsijii list: 2. domovnica; 3. zadnje Solsko sp. ičevalo.: 4. nravstveno si>ričevalor 5. zdravniško spričevalo: 6. reve^z staršev al. varuhov. s katerim se zavežeia redno plačevati vse narastle stroške ter porai/nati vsako prizadeto škodo fn 7. isti ki hočejo kako olajšavo glede oskrbnine. tudS' uradno potrleno soričevalo o premoženiskih razmerah. — Obveznost plačevati vse razne stroške. razvm dovolfeneea iim popusta za oskrbnin-o. v-elia tudi za te> k«ikor tudi plačati oolno oskrbnino z-a nazaj. ako dotični učenec izstoj)i brez. tehtnega vzroka iz zavoda pred koncem tečaia ali če izgubi radi malomarnosti ugodnosti znižane oskrbnfne. Po predpisih za pol leta naprej plačane oskrbnine se tudi ne vrne, op kateri učencev odide svoievolfno prej. Natančneia ponasnila daje ravnateljstvo. — Sv. Jurii ob iužni železnici, 21. avgusta 1922, — Ravnatelistvo državne krnetijske §ole v Sv. Ju.riu ob iužni železnici, —t. Nemorahio postopanje odbora za obrtno-nadalievalne šole v LiubHaniLetos sc ie pripetilo že ponovno. da ne iznlača odbor za obrtno-nadaljevalne š°" le v Liubljani učiteljstvu odsluženih U* za zadnji mesec pouka. Dokler le traja* pouk. ie unrava nač skrbela za redno 12* plačilo ker ie notrebovala učitelistvo 2a^ nadalini nouk. Ob koncu leta pa si .ie n11" slila- da do novesra šolskega leta ne V°~' trebuie učiteljstva. torej se tudi ne oiu(1 z izplačilom in se ne trudi naiti kritia 2» izplačilo učiteljstvu. To postopanje ne moremo nazvati drugače. kakor skrajno nemoralno postooanje ki ie na eni strani skraino ponižuioče za delo. ki ga ie učiteljsivo izvršilo v obrtno-nadal.ievalnih šolah. na drugi strani kaže pa brezvestnost uprave obrtno-nadaljevalnih šol in faktoriev, ki so se zavezali vzdržati pouk na obrtno-nadalievalnih šolah v pretečenem letu. S takimi metodami postopati z učiteljskim stanom ie direktna žalitev za stan in delo. ki ea učiteljstvo opravlja, in zahteva tako postopanje tudi na.iostrejšesra odpora in obsodbe. ŽivljensKe potrebščine so v tem času znatno v ceni poskočile in učitelistvo ie zaradi tega tudi močno oškodovano. ker se ni zaslužek takoj izplačal. Pričakujemo od merodainih faktorjev. da bodo uvideli upravičenost nezadovoljstva ki je nastalo med učiteljstvom in bodo uravnali zadevo prei predno nastopi učiteljstvo s še širšimi koraki, da pride do svoiega izplačila. Dolžnost resne uprave bi bila. da si pre.i oskrbi kredit, predno započne z delom. ne pa, da na ta način prikrajšuie učitelistvo na zaslužku. —t Društvo učiteljev slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol naznania. da izide te dni »Okrožnica« o našem zadnjem sestanku v Ljubliani. ki bo razposlana na vsa vodstva strokovnih in obrtno-nadalievalnih šol. Strnhno se že vendar enkrat in za'črtaimo si odločno najprikladneišo e n o t n o pot. kaiti izkušnie nas nče. da je moč in uspeh le v slogi! Naše besedc nai bi se že enkrat realizirale! M. P. Mladinske organizacije in kmetijsko-nadalievalne šole. (Dalje.) Kar se ustanavljanja takih nadaljevalnih šol samega tiče, je treba najprej prioravljalnega odbora. Zbrati ga mora snovateli iz naiveljavneijših mož v dotični občini. Za orvo seio je pripraviti učni načrt in Dravilnšk. ki se dobe brezplačno pri ktnctijskem oddelku. Pripraviti je pa tudi ororačun. Nato je sklicati ustanovno zborovanje, na katerem je izvoliti načelnika- poslovodio in blagajnika. Pri tem zborovaniu je obdelati učni načrt in pravilnik in dognati približne zneske. na katere je računati od strani podpornikov. Pri tem zborovanju ie predlagati tudi voditelja in učne moči. Ko so orošn.ie za Drispevke rešene ie vložiti na oblastno kmetijsko upravp prošnjo za ustanovitev kmet.-nadaljevalne šole z vsemi predpisanimi prilogami. Ko je prošnja rešena, se Izvoli stalni šolski odbor- in šola prične lahko s svojim delovanjem. Drrtga pat za pospeševanje stanovske vzgoje je snovanje mladinskih organizacij, tako imenovanih mladinskih kmetijskih klubov. Tudi ta način vzgojevanja nudi najhvaležnejše polje za izvenšolsko delo učiteljstva po deželi. Mladinske kmetijske organizacije so nastale v novejšem času. Poklicala iih je v življenje današnja potreba. Razvile so se v Ameriki, kjer so danes močno razširjene. Tudi te organizacije imajo nalogo, vzgajati kmetsko mladino za doin in za kmetijski poklic. Osnovane so po naeelu samozdruževanja in brez predpisov društvenega zakona. To so enostavno urejeni klubi, ki delujejo s pomočjo svojih pravil in navodil. Združuje jih stanovska zavest in tiste nalofee, ki jih predpisujejo klubova pravila. V teh organizacijah, ki se lahko povsod snujejo, kjer imamo moške učne moči, naj se zbira naša kmetska mladina po deželi. Prinesle ji bodo s svojo s;notreno vzgojo več koristi, kakor vse druge organizacije, ki se danes snujejo in širijo po deželi. Tudi za te organizacije je treba dela in vodstva od strani učiteljstva. Za krajevno vodstvo teh organizacij ni nobeden drug tako poklican kakor Ijudskosolski učitelj. On pozna mladino, pozna starše pozna krajevne odnošaje in pozna tudi posestne in gospodarske razmere. On ima tudi največ stika z mladino, tako da ima tudi s tega stališča najlepšo priliko za svoje udejstvovanje na tem vzgojnein polju. Pomagati mu morajo pn tej organizaciji današnji okrajni ekotiomi, ki lmajo po službenih navodilih nalogo, pospeševati postanek, organizacijo in delovanje mladinskiih klubov Pomagati mora pa tudi Kmetijska družba v Ljubljani, ki mora kot centrala te organizacije dajati potrebna navodila za praktično udejstvovanje posameznih članov ni ki mora preskrbovati tudi potrebna gnojila in semena za razne kmetijske poskuse. Kakor rečeno, so se te organizacije 'laiprej in najbolj razvile v Ameriki. L. 1917. je bilo v Južni Ameriki na ta način organiziranih že 115.900 mladeničev in 73.000 deklet, skupaj tedaj 188.000, v se^ verni Aineriki pa 160.000 mladeničev in deklet, skupaj tedaj 348.000. L. 1918. so štele te organizacije že nad 2 milijona članov. Tudi v Srbiji so se začele širiti te organizicije, ki šteje dosedaj že 32 klubov, kakor se glase ondotna poročila. Pri nas se je sprožila ta misel 1. 1920. Dosedaj nimamo še nobene take organizacije. Viljem Rohrman. (Dalje prihodnjič.)