239. številka.
Ljubljana, ? petek 16. oktobra 1903.
XXXVI. let«.
Ebftja t»k Oso ivec«r, isumBi nedelje in pnusnike, ter velja po poeti prejemen sa avstro- »a* itesa* aa vse leto £5 K, sa pol^letaClS K, aa Četrt leta 6 K BO h, aa eden mesec I K 8C h. Za LJubljano a £oeili&njsfll na dom aa vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, ea eden mesec 8 K Kdor hodi sam ponj, velja aa celo leto 82 K, aa pol leta 11 K; sa Četrt leta 5 K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje delale tolika več, kolikor; znaša poštnina, F— Na naročbo brez Istcaobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za ssnanlla plačuje ae od peteroetopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiaka, po 10 h, če se dvakrat, in po 9 h, Čl li trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In aaravnlstvo je na Kongresnem trga 8t. 12. — Opravnifttvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo Je     Vegove olice H. 8, vhod v opravnistvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosauieftne Številke po-lO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne 16. oktobra.
Začetek današnje seje je bil določen na 10. uro. Zbralo se je jako mnogo občinstva, kajti vse je bilo radovedno, kako danes nastopijo klerikalci. Ti so imeli pred sejo jako dolga posvetovanja. Že ob : 49. je pritekel dr. Šusteršič v deželni dvorec, a posvetovanje klerikalnega kluba še ob 1 2U. niso bila končana. Med tem posvetovanjem klerikalnega kluba se je raznesla po zbornici vest, da so si klerikalci v laaeh zaradi obstrukcije, ker eni hočejo, naj bi se obstrukcija opustila, drugi z dr. Šasteršičem in dr. Krekom na čelu pa stoje na stališču, da naj se obstrukcija nadaljuje. No, če so si bili klerikalci tudi nekoliko v laseh, hu dega ni moglo nič biti, kajti prišli so lepo bratsko v zbornico in — obstruirali.
Ob s;\lh je deželni glavar otvori! sejo, na kar je bil prebran in brez ugovora odobren zapisnik zadnje seje.
K zapisniku se klerikalci niso oglasili, opustili so torej za današnjo sejo tisto igro z vprašanji, s katero igro so v zadnji seji tratili čas in delali obstrukcijo.
Glavar je torej po odobrenju zapisnika zadnje seje naznanil došle ^loge. Najvažnejša med njimi je predloga, ki jo je v imenu deželnega šolskega sveta predložil deželni predsednik baron H e i n in ki se tiče zvišanja učiteljskih dohodkov. O najvažnejših podatkih tega načrti bomo še poročali, za danes naj bo le omenjeno, da na-svetuje deželni šolski svet provi-zorično uredbo učiteljskih plač na ta način, da se temeljne   plače    zvišajo za
Pri naznanjevanju došlih vlog smo jako skrbno pazili, ali peticiji, ki sta jih poslali občini Jesenice in Koroška Bela proti klerikalni obstrukciji, nista bili naznanjeni. Obe občini sta svoji peticiji poslali p o -
slancu Pogačniku. Ker ti peticiji še nista bili naznanjeni, je očitno, da jih poslanec Po* gačnik sploh ni vložil. - To je velika predrznost. G. Pogačnik si morda domišljuje, da je edino o d njegove volje odvisno, Če hoče poslane mu peticije izročiti deželnemu zboru ali pa ne. V tem oziru pa je g. Pogačnik v zmoti. Kot poslanec ima moralično dolžnost, da peticiji iz svojega okraja predloži deželnemu zboru. Občini Jesenice in Koroška Bela sta mu poslali dotični peticiji, da jih predloži, ne pa, da jih svojevoljno konfiscira. Rečeni občini sta postopali jako lojalno. Lahko bi bili svoji peticiji poslali kakemu drugemu poslancu, a tega nista storili, ker bi to pomenilo nezaupnico gospodu Pogačniku. Namesto, da bi bil g. Pogačnik to lojalnost uvaževal in tudi sam lojalno postopal, je pa peticiji imenovanih dveh občin vrgel v koš. Lep zastopnik, ki dostojno in lojalno izražene želje svojih občin na tak način prezira, lep ljudski poslanec, ki ljudske glasove tako zaničuje!
Ko je glavar končal z nazna-njanjem došlih vlog, je naznanil, da se mora sedaj nadaljevati s čitanjem obs tru kcij s ke interpelacije dr. Šusteršiča zastran vseučilišča.
Deželni tajnik U r š i č je vzel v roke tisto mašni knjigi podobno interpelacijo in začel čitati. Poslušalce na galeriji i i poslance v dvorani je obšla groza in zbežali so na vse strani.
Kakor znano, so klerikalci to interpelacijo vložili danes teden, namreč dne 9. t. m. Ta interpelacija obsega okrog 450 tiskanih strani, a do današnje seje je bilo prečitanih šele 65 strani. Danes seje preči-talo kacih 30 strani. Samo čitanje te interpelacije velja z intermezzom v zadnji seji do danes (8 dni vsak po 400 K) že 3200 kron. Zato da se je prečitalo okrog 100 strani te interpelacije, mora dežela
plačati že 3 200 K. Koliko tisočakov pa bo morala še plačati, predno bo interpelacija do konca preČitana! In potem še troški tiska!!
Čitanja te obstrukcijske interpelacije seveda ni zanimalo nikogar. V dvorani je sedelo le nekaj malo poslancev.
Nakrat se je vzdignil dr. Krek in je zahteval besedo in naš objektivni, vsem pravični dež. glavar mu jo je res dal. S tem je glavar kršil opravilni k. Zadnjič je tako patetično branil svoje pravice — danes pa je zopet pozabil na svojo dolžnost. Kadar je glavar odredil, da se dež. zboru kaj Čita, ne sme med tem čitanjem nikomur dati besede. To je vendar jasno kot beli dan, saj tudi ne sme med tem, ko govori ta ali oni poslanec, dati še kakemu drugemu poslancu besede.
Krek in Šusteršič dobivši besedo sta uprizorila mal dirindaj, da je bilo malo spremembe. Rentaeila sta, da dež. zbor ni sklepčen, dasi je popolnoma vse eno, Če je med čitanjem te interpelacije toliko poslancev navzočnih, kakor je predpisano, ali če jih ni. Klerikalcem je bilo pač dolg čas in hoteli so imeti malo teatra.
Ko so klerikalci svojo burčico do-igrali, se je pa zopet začelo čitanje interpelacije. In čitalo in Čitalo se je do ene ure, nakar je dež. glavar zaključil sejo.
Prihodnja „seja" bo v torek!
Deželni zbori.
Seje dne 15. oktobra.
Štajerski deželni zbor.Vložilo se je več raznih predlogov za srednje in gornještajerske pokrajine, n. pr. za podpore vsled elementarnih nezgod, za ustanove zimskim okrajnim kmetijskim šolam, za zgradbe novih okrajnih cest itd. Posl. Krenn je predlagal spremembo deželnega zakona o govedoreji. Za regulacijo Mure na Gorenjem Štajerskem se je
določilo 160.000 K. — Zvišane občinske doklade pobirati se je dovolilo občinam Podčetrtek (175 odstotkov!), Sv. Primožu (107%) in Oplotnici (130%)- (Poročevalec dr. Hrašovec).— Deželne doklade se zvišajo. Deželni proračun za leto 1903. izkazuje velik primanjkljaj. Potrebščine znašajo 24163 382 kron, pokritja pa je samo 13,750.979 K, primanjkljaja je potemtakem 10,412 403 K, ki se bode moral pokriti z obdačenjem. Lansko leto je bilo primanjkljaja 9,740.604 K, v enem letu je tedaj narasel za 671 799 kron. V tej svoti pa je za šolstvo več izdanih 121000 K, kajti ustanovilo se je več novih meščanskih šol — seveda le za Nemce. Za zgradbo bolnišnice v Gradcu je postavljenih v proračun 250.000 K. Nasprotno pa izkazuje proračun za leto 1904. samo 10,255 957 K primanjkljaja, ki se bo moral pokriti z davki, t. j. za 156.466 kron manjši primanjkljaj kot letos. Prvotni primanjkljaj 7,099.587 K se bo pokril na ta način, da se zvišajo vsi davki in pristojbine za 4 odstotke, tako da se bo pobirala 49 odstotna doklada od zem-ljiščnega, hišnega, rentnega in pri-dobninskega davka; od splošne pri-dobnine pa se bo pobirala celo 55 odstotna doklada.
Koroški deželni zbor. Naj• prej so se dovolile podpore za poprave raznih cest in mostov vsled zadnje povodnji, potem pa se je začela ostra politična debata. Poslanec vitez Burgerje namreč vložil predlog, naj deželni zbor nastopi proti temu, da bi se »narodnostni prepir zanesel v sodno dvoran o«. Navajal je, da so koroška sodišča dosedaj v jezikovnem vprašanju postopala »enakomerno«, sedaj pa se hoče ta »običaj« prelomiti ter se »kršiti narodnostni mir v deželi«. Na Koroškem še baje obstoji v nasprotju s sosednimi deželami »narodnostni mir«, ter je »patrijotiČna dolžnost vsakega Nemca v deželi in s tem tudi (?) deželnega zbora, odločno nastopiti proH vsem
poskusom ta mir motiti«. Poslanec Weiss je govoril proti predlogu ter jasno dokazoval, da se s tem, ako se slovenskevloge v tem jeziku rešujejo ter se vrše slovenske razprave pri sodiščih, še nikakor ne krati nemškega posestnega stanja. Deželni zbor naj se ne briga za prepire odvetnikov med seboj. Zoper ta izvajanja je nastopil posl. \Vieser, češ, da je želja prebivalstva (?), da se te neprilike odpravijo.
Posl. Grafenauer je rekel, da je hvalisani mir v deželi — gnil ter je dokazal z naredbo pravosodnega ministrstva, da je Burgerjev predlog krivičen. Zbornica mu ni pustila prečitati dotične naredbe. (Resnica oči kolje!) Končno je začel čitati slovensko tiskani poziv iste nemške ljudske stranke, ki je uprizorila najnovejšo gonjo, kako je svoječasno prosila slovenske volilce 4. skupine, naj dajo glasove njenim kandidatom. To je bil Nemcem prehud poper ter so se zmuzali iz dvorane. Potem je posl. dr. \Valdner strastno napadal vse, ki se ne uklonijo nemškemu terorizmu. Predlog je bil seveda sprejet ter se je izročil juridično - političnemu in gospodarskemu odseku.
Nižjeavstrijski dež. zbor je sklenil, prositi vlado in državni zbor, da se državni ljudskošol-ski zakon spremeni tako, da se uvede v kmetskih občinah sedemletni šolski obisk in poldnevni pouk. Predlog je bil sprejet, dasi so zoper govorili opozicijski poslanci. Predlog je utemeljeval posl. Scheicher.
V češkem deželnem zboru nadaljujejo Nemci obstrukcijo. Včeraj se je vršilo štirikrat poimensko glasovanje z 10 minutnimi odmori, nakar se je seja zaključila.
Poljaki in Rusini.
V Galiciji, kjer stanujeta dva po krvi in jeziku sorodna naroda, ki imata  takorekoč eno zgodovino —■
LISTEK.
Oseminčetiridesetniki.
Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Priznati mi je, da mi ni bilo lahko priti in ugnezditi se v krogu teh političnih prekucnikov, saj me je tudi priprosto ljudstvo, s katerim sem občeval v njega materinem jeziku, nezaupno gledalo, opazovalo in se me, ako je le moglo, previdno izogibalo. Nihče namreč ni mogel pojmiti, kaj me more zanimati v krajih, v katere ne prihaja nijeden tujec razven gospona notariuša in občno nepriljubljenega eksekutorja, in kaj me je prineslo k ljudem, katere obiskuje duhovnik le takrat, kadar nosi bolniku poslednje tolažilo! Ženske, zlasti starke, bežale so od mene, ako sem jih izpraševal to in ono, češ da iščem nekaj drugega nego to, kar sera želel izvedeti. Star sel, kateremu se je videlo, da je do-služen vojak, rekel je: »Gospon si kraje gledajo, feldouk bude, feldcuk!« Ljudstvo je zbegano, tlačijo ga silne
»porcije«, nima zaupanja v oblasti, ker ve, da mu «gospod« ni prijatelj.
Če bolj nezaupni pa bo Židi, katerih je tod vse polno. Ž njimi pa sem se moral seznaniti, da bi spoznal njih značaj in mišljenje, ker oni dajejo trgom bistveni značaj in ker so oni merodavni v javnem življenju. Da ne bi iztaknili, kdo sem in česa iščem, oblekel in opremil sem se tako, kakor sem Že prej povedal. Agentovska obleka sprijaznila me je kaj hitro z židovskimi trgovci; sumljiv ni bil moj kovčeg, v katerem sem imel knjige in zapisnike, a da bi še varneje hodil po orsz&gu, spremljeval me je brat kot postre-šček. Dobro sem pogodil in igral svojo uiogo. Židi in Nemci, stoječi pred svojimi prodajalnicami v trgih, v katere sem prihajal, nagovarjali in izpraševali so me nadležno: »Was habens?« Ako sem videl, da žene Žida radovednost naravnost k meni, prehitel sem ga. Nagovoril sem ga namreč prej, nego je on mogel mene uprašati. Kadar sem stopil v kako gostilnico ali »čardo«, bilo je prvo uprašanje, s katero  me  je zvedavo
nadlegoval židovski gostilničar, namreč to: »Habens gute GschUfte gmacht?« Po mojem odgovoru so me sodili, cenili in mi stregli. Ako sem rekel, da sem zadovoljen, dobil sem boljšo posteljo; ako pa sem se pritoževal ali celo jadikoval, da je kupčija slaba, odkazovali so mi slabšo pesteljo misleč, revež nima dosti denarja, in sem to pesebno britko čutil v Čakovcu.
V nedeljo dne 16. avgusta ob osmih predpoludne korakal sem po cesti skozi neko vas proti Strigovi-Prihajal sem namreč od štajerske meje. Ob cesti je stal kažipot, na katerem je bilo zapisano ime vasi samo na mažarskem jeziku: »M o-gvorod«. Stal sem pred tem kažipotom in sem uprašal kmete, prihajajoče ravno od maše iz Štrigove, kaj p omenja ta nerazumljvi napis, Le eden izmed petorice mi je znal raztolmačiti, da je to: »Leskovec«. Zadnji čas prekrstili so Mažari vsa hrvaška imena v mažarska, tako da na generalnega štaba karti ni »Mo-gvoroda«! Pogovarjali smo se, a jeden Hrvat iz Sv. Martina mi je začel tožiti, kako jih zatirajo Mažari;
ne vedo, kaj bode iz njih. Gospoda jim pravijo, da so (Hrvati) Mažari, a oni ne marajo biti Mažari, in ne vedo, na katero stran spadajo: na hrvaško ali na mažarsko. Povedal mi je ta kmet, da ide rajši na Sta-jarsko, četudi je dobil »ceduljo«, da mora priti danes v Spodnjo Lendavo, kjer jim bode »pridigoval« njih »delegat« o politiki. Ker sem mu rekel, da idem v Dolnjo Lendavo, a shod je bil napovedan ob treh popoludne, nasmejal se je moj Hrvat govoreč: »Vi pa ga bodete lahko slišali. Ob treh bodete že v Dolenji Lendavi.« To je bilo lahko reči, a teško storiti. Kje je bila se Dolnja Lendava! To in ono moram še prej videti, v vaseh moram govoriti z ljudmi, a za vse to je treba Čas*, dosti časa. Vendar sem se odločil, da moram videti, kakšne javne shode naprav-ljajo mažarski poslanci. To meje tem bolj zanimalo, ker mi je povedal Hrvat, da ne bode domači poslanec poročal o svojem delovanju, nego da pride v Dolnjo Lendavo*) poslanec
*) Dolnja Lendava leži na slovanski zemlji; sem hodijo volit državnega poslanca Slovenci in Hrvati iz Mej um u rja.
iz Budimpešte! Aha, to bode epozi.' cija, gotovo kak Barabaš! Vedel sem, da pridejo na shod naši Slovenci in Hrvati, a to me je tako podkurilo, da sem hitreje stopal in da sem se silno potil ves čas do Dolnje Lendave. Ob dolgi cesti, katera vodi iz Dolnje Lendave v črenelovce na Prekmurskem, razteza se dolga vas s čistimi mažarskimi prebivalci; to je vas L%koš. Odtod in njih rojaki iz sosednjih mažarskih vasi udeleže se gotovo shoda in tako bode ta shod na slovanskih tleh zanimiv radi udeležnikov in radi pristnega mažar-skega poslanca iz Budimpešte.
Zanimivo je, kar sem videl v Dolnji Lendavi in kar sem nekaj dni poznejo doživel v Čakovcu. Is tega pripovedovanja bode se videlo, kakšnega mišljenja so Židi in Nemci, kateri tod tvorijo mažarsko inteligencijo. Omenjam pa takoj tukaj, da srednjega stanu, kakor pri nas, ondi ni. Tam so le gospoda Mažari, Judi in Nemci, kateri zastopajo trgovino, na eni strani, in kmetje, njih odjemalci, na drugi strani.
(Dalje prih.)
Poljaki in  Rusini, bije  se  že dlje časa hud naroden in političen boj. Dasi reprezentujejo Rusini polovico, ako že ne večino prebivalstva, vendar ne uživajo niti v narodnem, niti v političnem  oziru  onih  pravic, ki jim gredo po naravnih in državnih zakonih. Poljaki jih zatirajo neusmiljeno,  kakor  da  bi  ne  bili rodni bratje, ki so nekdaj v neštetih bojih ob njihovi strani krvaveli za čast in svobode Poljske.   Vsakega Slovana mora v dno duše boleti, da nesrečni narodni   šovinizem   ustvarja med dvema najbližjima bratoma po krvi vedno  večji propad,  da  neti medsebojno mržnjo in jih tira v nečastni bratomorni boj. Slovan bi moral biti Slovanu ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju brat.  Dasi je končno neizogibno,  da  bi  ne  prišlo med dvema sosednima narodoma, če sta tudi enega plemena in v najbližjem sorodstvu, do protistranskega nesoglasja  in  nesporazumljenja, vendar bi ti malenkostni prepiri nikdar ne smeli prekoračiti mej  ter navzeti sovražni   značaj,   ki  bi provzročal ostro brezozirno politično borbo med obema narodoma. Pri takšnih sporih bi bilo umestno, nesoglasja presojati z višjega — slovanskega stališča in uvaževati, da bi ne bilo niti enemu, niti drugemu narodu v škodo, najmanje pa Slovanstvu, ako se obadva naroda vzporedno razvijata in ako so vsakomu dani pogoji in sredstva za zdrav in krepak kulturni napredek. Upoštevati pa bi še bilo, daje vsakemu Slovanu že prirojen čut pravičnosti in da je njegovi naravi docela tuje na-silstvo in da bi morali baš Slovani, ki so na vseh koncih in krajih za tirani od Nemcev, spoštovati načele   pravičnosti   in ravnopravnosti,    sosebno napram rodnim svojim bratom. Žal, da se to le preredkokrat zgodi in da Slovani proti Slovanom v ulogi močnejšega kaj radi posnemajo Nemce v njihovi nasilnosti in  v njihovem šovinizmu. Tako postopajo tudi Poljaki napram Rusinom. Kakor Nemci Slovanom v obče ne privoščijo nobenih narodnih pravic, nobenih narodnih učnih zavodov in z najnasil-nejšimi sredstvi zatirajo vsako stremljenje po enakopravnosti in narodni osamosvojitvi,    takisto zabranjujejo tudi Poljaki Rusinom, ali bolje gali-škim Rusom vsak  narodni in kulturni napredek. Niti šol jim ne privoščijo, prav kakor pri nas Nemci! Zato so pa tudi galiski Rusi glede šolstva prav  na  isti   stopinji, kakor mi revni Slovenci.   Slovenci in Rusi smo v Avstriji edina naroda, ki nimata svojih sred njih šol! To je vsekakor škandal! A še večji škandal je, da Rusinom ne privoščijo teh srednjih šol njihovi krvni bratje Poljaki To je pač huda zaslepljenost,  ki  se še lahko hudo maščuje!
Rusini zaktevajo v zadnjem času svojo gimnazijo z rusinskim učnim ezikcm  v  Stanislavu,  katere usta-
J
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXIII.
Smrt Pavla Glogvica, ki je splošno veljal za ženina Margarete pl. Lindeck, je pronzročil na šentlamberškem gradu nepopisno potrtost. Šele sedaj so si bili dvorniki na jasnem, da je položaj vsled dogodkov na pristavi postal skrajno resen.
Najbolj potrt je bil opat. Kar verjeti ni mogel, da je Glogvic mrtev, še manj pa, da ga je ubil Rovan.
Ves dvor je bil zbran v veliki pritlični dvorani, kjer je ležal mrtvi Glogvic. Pri vsi svoji razburjenosti so ljudje vendar zapazili, da je Margareta popolnoma hladna, prav kakor da je bil Glogvic zanjo povse tuj Človek.
Tudi vojvodinja Virida je prišla v dvorano, da izve, kako se je zgodil žalostni slučaj. Na njen poziv je Glogvi-cev spremljevalec poročal o dogodku.
— Glogvic je mene in mojega tovariša pozval, naj ga spremiva v Št. Lambert. Bil je jako vesel in srečen, ker mu je opat rekel, da se bo nocoj praznovala Glogviceva zaroka z gospo-
novitev so celo izposlovali pri vladi, človek bi mislil, da ne bode nikogar, ki bi tej upravičeni nameri nasprotoval! A kaj še! Vsi Poljaki-šovinisti so po koncu in kriče, da se Rusinom njihova zahteva po svoji gimnaziji v Stanislavu ne sme iz polniti in baje hoče protestirati celo gališki deželni zbor, da na merava vlada ugoditi rusinski zahtevi. To je vsekakor žalosten pojav! Poljaki bi si naj predočili tužni položaj svojih bratov v Poznanju, kjer jih brutalno zatirajo Nemci, in uvideli bi, kako nečastno in krivično postopajo proti Rusinom! Zapomnijo pa si naj Poljaki, da ni vreden svobode, kdor jo jemlje drugim!
Politične vesti.
— Ministrski s vet se je vršil včeraj na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom. Razpravljalo se je baje o ogrskem vojaškem vprašanju, posebno o vojaškem programu, ki ga je sestavila liberalna stranka.
— Novi češki minister. Z Dunaja se poroča, da namerava dr. Korber na izpraznjeno mesto češkega ministra imenovati II. podpredsednika dr. Žačka. Čehi pa ne bodo ugriznili v to vladno vado
— Tirolski deželni zbor je imel dne 13. t. m. zaupno sejo, v kateri se je razpravljalo o regulaciji učiteljskih plač. Dežela bi se vsled tega obremenila za 800.000 K. Večina je predlagala, naj se v ta namen naloži davek na pivo in vino, čemur pa so se zoperstavili italijanski po slanci iz krajev, kjer se peča prebivalstvo z vinorejo. Jutri bo zopet v ta namen seja.
— Kriza na Ogrskem. Vsi merodajni politiki liberalne stranke, ki bi mogli priti v poštev pri sestavi ministrstva, so se baje obvezali, da nobeden ne prevzame take misije poprej, dokler krona ne sprejme nespremenjen vojaški program, kakršnega je sestavil odsek devetorice. Katoliška stranka pa si tudi prizadeva, spodkopati grofu Tiszi zaupanje, da bi dobil sestavo kabineta. V ta namen je prišel včeraj na Dunaj grof Z i c h v, predsednik katoliške ljudske stranke.
— Srbski kralj na potovanju. Iz dobro poučenih srbskih krogov se poroča, da bo kralj Peter v mesecu decembru obiskal Dunaj, Peterburg in Berolin, da se predstavi vladarjem. Oitaie dvore obišče prihodnjo pomlad.
— Dogodki na Balkanu. Avstro-ruski reformni načrt se je iz ročil včeraj turški vladi. — Centralni cdbor macedonske organizacije razglas*, da vest o pren.irju ni resnična, temuČ se bo boj nadaljeval, dokler vstaja ne doseže svojega cilja.
— Italijanska kraljeva d vo jica v Parizu Včeraj je sprejel kralj Viktor Emanuel belgijskega kralja. Pri slavnostnem obedu je sedela italijanska kraljica zraven predsednika Loubeta, predsednikova so-
dično Margareto. Že blizu Št. Lamberta smo srečali opatovega praporščaka Andreja Rovana. Ko nas je ta zazrl, je pognal svojega konja naravnost proti nam in nas je ustavil.
— Ali je bil Rovan sam? je vprašala Margareta.
— Sam, je potrdil pripovedovalec. Ko sem mu pogledal v obraz, sem takoj slutil, da se nekaj zgodi. Tudi Glogvic je moral to spoznati, ker se je oziral po naju, če sva na njegovi strani.
— Gospod pl. Glogvic, je dejal Rovan, vi ste podel človek brez časti in stenja.
Glogvica je to žaljenje hudo zadelo. Ves rudeč je postal in zaklical:
— Ti nesramni hlapec, Ti se upaš mene žaliti.
Rovan pa je ostal miren in je . . .
— Zakaj ga ni Glogvic kar pobil, se je oglasil opat s trdim glasom.
— Morda ni imel poguma, je pripomnila Margareta.
— Rovan, je nadaljeval pripovedovalec, je ostal popolnoma miren. Samo zaničljivo se je nasmehnil.
— Gospod pl. Glogvic, je dejal, za to, kar  ste  storili na samostanski
proga pa zraven kralja. V napitnioah se je povdarjalo prijateljsko razmerje med Italijo in Francosko
Dr. Šusteršič, vodja katoliško-narodne stranke,ima svojega sina v nemški šoli in vzgaja iz njega nasprotnika slovenskega naroda!
Dopisi.
Iz Polzele. Nemila smrt nam je 15 t. m. pobrala veleznanega spoštovanega moža Petra Cimpermana. Da je bil rajni Peter skoz in skoz blaga duša, kaže pač neovrgljivo njegov pogreb, katerega se je udeležilo staro in mlado, bogato in revno ljudstvo. Volilo ga je večkrat v ob činski odbor, ker ga je poznalo kakor značajnega, pravičnega in odkr»to*rč nega souda. Vsako proti njegovi osebi naperjeno krivico je brez mrmranja potrpežljivo prenašal, ter ni poznal niti maščevalnosti niti sovraštva. O rajnem se pač lahko reče, da ni imel niti enega sovražnika, pač pa mnogo prijateljev, kateri so ga vsi brez^iz-|eme ljubili. V mladih svojih letih je pri v < Hfltvu mnogo trpel. Služil je celih 11 let, bojeval se je za domovino v raznih bitkah, kar njegove svetinje pričajo. Govoril je slovensko, nemško in laško, kar je važno, ker ni v šolo hodil. Svoje trpljenje je vsacemu rad s solznimi očmi potožil. Njegova bolesen na nogah je imela bržkone v tem trplienju svoj vir. Bodi mu zeml|ica lahka!
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 16 oktobra.
— Osebne vesti. Davkar-ski kontrolor Josip Vardjan je premeščen v Velike Lašče. Prestavljeni so davčni praktikantje R i k ar d Koller iz Ribnice v Kranjsko goro, Josip Golob z Vrhnike v Tržič in Josip Masten iz Logatca v Kostanjevico.
— Sodna imenovanja na Goriškem. Sodni pristav v Gorici Viktor Devetak je imenovan za okrajnega sodnika v Bovcu; sodni pristav v Ajdovščini dr. K a r o 1 S n i d e r je premeščen v Gorico; za pristava v Ajdovščini je imenovan avskukant dr. Henrik Thomann, za Podgrad pa avskultant Anton B o n n e.
— Kako skrbi vojaška uprava za domače obrtnike. Ges. kr. praharna v Kamniku ima kakor vsaka tovarna raznovrstnih potrebščin. Razume se ob sebi, da bi dimačini prav radi preskrbljevali te potrebščine sa praharno, da bi le . nekaj malega zaslutili. Toda c. k r | praharna v Kamniku ne sme svojih potrebščin kupovati cd domačinov, nego ima ukaz — čujte in strmite! — ukaz, da se mora pri nakupovanju svojih potrebščin v prvi vrsti ozirati na ogrske tvrdke. Ta ukaz, ki je seveda strogo »re ser vat«, je izdalo cea. k r. vojno ministrstvo. Ako  ponudi  tostranska tvrd*a ce-
pristavi, mi daste zadoščenja z orožjem. Vi ste onečastili mojo nevesto in zato Vas pozivljem na boj — na življenje in na smrt.
— In kaj je rekel Glogvic? je vprašala vojvodinja.
— Glogvic se je ustrašil in ni ničesar odgovoril, je dejal pripovedovalec.
— Zakaj pa vidva nista udarila na tega Rovana, je togotno zakričal opat. Trije bi bili vendar enega zmogli.
— Morda bi ga bili zmogli, je rekel pripovedovalec, ali gotovo to ni. Rovan je junak. Sicer pa se je Rovan tudi k nama obrnil in nama rekel:
— Če v boju z gospodom pl. Glo-gvicem zmagam, sem tudi Vama na razpolaganje.
— Kako je bilo dalje, je vprašala vojvodinja.
— Glogvic se je dolgo branil, je nadaljeval pripovedovalec. Celo psoval je Rovana. Ta pa se ni zato zmenil. Naposled pa mu je zavrela kri in udaril je Glogvica po ustih s tako silo, da je Glogvic skoro omahnil. In sedaj se je vnel boj. Glogvic je zgrabil meč in začel udrihati po Rovanu. Ta je imel jako kratek meč, Giogvic pa dol-
neje blago, kakor ogrska tvrdka, potem se vsled rečenega ukaza mora poveljstvo kamniške praharne obrniti na ogrsko tvrdko, če more ista potrebovano reč po isti ceni dati, kakor domača, oziroma tostranska tvrdka. Ako sprejme ogrska tvrdka to oeno, potem m or a praharna vzeti blago pri ogrski tvrdki. Vojno ministrstvo naj si nikar ne domišlja, da to razkritje s kakim popravkom utaji. Ne pojde! Pripravljeni smo to stvar sodno dokazati, da je to postopanje nad vse škandalozno, tega ni treba praviti, to leži na dlani. V zahvalo, da vojno ministrstvo na ta način oškoduje tostranske trgovce in obrtnike, ki s svojimi žulji vzdržujejo to preslavno armado, te protežira ogrske firme, bodo pa Mi-djari enkrat svoji ljubi mamici vrat zavili, na kar se že zdaj pripravljajo. Upamo, da se ta stvar ne pozabi in da se bo na kompetentnom mestu zahtevalo pojasnila.
— Za volilno reformo na Štajerskem. Na vabilo deželnega odborniki Robiča so se zbrali v njegovi pisarni v Gradcu zastopniki Slovencev, »biuernbUndierjev« in konservativcev k skupnemu posvetovanju glede deželnozborske volilne reforme. Posl. baron Rokitanskv je predlagal, naj se mandati razdele po strankah. Posl. Hagenhofer je povdarjal, da je edino pravi temelj število prvbivalstva in davčna moč, za kateri predlog so se tudi vsi ze-dinili. Za kmečke občine so se ze-dinili na 28 mandatov, za splošno kurijo na 8 mandatov, ki se razdele v smislu državnozborskega vo-lilnika. Za sredo je bil dogovorjen drugi sestanek, h kateremu pa baron Rokitanskv ni prišel.
— Kako postopajo sodišča na Koroškem proti Slovencem ? Nedavno tega je bil Slovenec dr. Hudeiist v Veiikovcu pred okrajnim sodiščem, kakor smo že poročali, obsojen, ker je na predvečer sv. Cirila in Metoda zažigal rakete, kar bi lahko prouzročilo požar, kakor se je izjavil nek nalašč iz Celovca poklicani izvedenec. Pripomniti je, da so bile rakete, katere je rabil dr. Hudeiist, navadne sobne rakete, ki čim se razpoČijo, že tudi ugasnejo in ne morejo absolutno povzročiti ognja. Dr. Hudeiist je z ozi-rom na to rekuriral. Pri obravnavi v Celovcu je bil zaslišan nek ugleden pirotehnik iz Gradca, ki je kategorično izpovedal, da sobne rakete niso niti najmanj nevarne in ne morejo ničesar užgati, ker jedva se razpočijo, že tudi ugasnejo. Dr. Hudeiist je bil nato seveda oproščen ! Zanimivo je, da je obravnava dognala, da je ob istem času, kakor dr. Hudeiist, prižigal tudi nemško-radikalni trgovec Berger velike, radi ognja silno nevarne rakete. Žandarmerija je B e r g e r j a zajedno z dr. Hudelistom naznanila sodišču, toda sodišče je preiskavo pričelo samo proti dr. Hudeli-stu, docim se za Berger j a ni niti zmenilo, dasi bi samo in edino
gega in zato sera mislil, da mora Glogvic zmagati. Toda Rovan se je spretno branil. Sicer ga je Glogvic nekajkrat prasnil po obrazu, ali do živega mu le ni mogel. Nakrat je Kovan planil kakor strela proti Glogviću. Ta je Rovanu prebodel roko, Rovan pa mu je sunil svoj kratki meč v prsi. Glogvic je omahnil in padel.
— Zakaj mu nista priskočila na pomoč? se je srdil opat. Lepa junaka, ki ju navaden hlapec užene.
— Premilostni gospod opat, je dejal pripovedovalec, midva nisva razbojnika. Glogvic je bil dolžan dati Rovanu zadoščenje. Sicer pa Rovan ni hlapec, nego svobodeu mož in če jc bil vreden, nositi Vas prapor, premilostni gospod opat, potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda dati zadoščenja.
— In kaj je bilo potem? je vprašala vojvodinja.
— Rovan je stopil pred mene in pred mojega tovariša in dejal, da nama je na razpolaganje.
— In vidva sta to hvaležno odklonila! se je rogal opat.
Pripovedovalec je nekoliko zarudel. Opatovo očitanje ga je speklo.
tega smelo preganjati! Iz tega se pafc jasno vidi, kako nečuveno pristran-s k o postopajo sodnijski organi proti Slovencem na Koroškem. IQ potem si še upajo nemški listi, objektivnost takih uradnikov zagovarjati! Hinavci!
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se igra drugič burleska s petjem iq plesom »Lepa Lida«, ki je do. segla pri premijeri kot zabavna, ko. mike polna igra popolen uspeh. Ker se je za reprizo nekaj prizorov, ki so bili odveč, črtalo ter so se vsi nedostatki odpravili, bo imela gotovo druga predstava zopet mnogo poslu-šalcev. Kdor se želi smejati in veselo zabavati, si pač rad ogleda to predstavo. — Prihbdnji teden pride na oder novouprizorjena opereta V Parme »Amaconke«.
— Slovensko gledališče.
Sinoči se je ponovila lepa a težka igra, ki se je pri premijeri imenovala »Zosija«, pri reprizi pa »Karikatur V obče se je igralo, kakor pri prvi predstavi; gdč. Ruckova pa se je še prav posebno potrudila, da povzdigne svojo vlogo, in je to tudi dosegla. Skoda, da se je v nekaterih prizorih igralo s premalo diskretnostjo. Gosp. Čonskv, ki je jako dober ljubimec, naj bi pazil, da vsled prehitrega govorjenja ne postane nerazumlji?.
— O J u rji Vegi je spisal nas rojak g. stotnik F r i d. K a u Č i ć v vojaškem listu »Die Vedette« (priloga časopisa »Reichswehr«) zelo simpatičen podlistek. Kaučič podaja precej natančen življenjepis junaka Vege in zlasti naglasa, da se je šele v zadnjem času nepobitno dokazalo, da je bil Vega rojen v Zagorici na Kranjskem, da torej ni bil Spanec po rodu, kakor se je do najnovej Šega časa obče mislilo in dokazovalo. Na to še omenja, da se je sestavil poseben odbor z nalogo, postaviti temu junaku dostojen spomenik in izraža nado, da bodo tudi vojaški krogi prispevali marljivo v ta plemeniti namen.
— Najvišje odlikovanje. Grand Prix je dobil domači izdelek, kranjski redilni prašek za prašiče, doktorja pl. Trnkoozy-ja redilno in varstveno sredstvo, v mednarodni razBtsvi živil v kristalni palači v Londonu 1. 1903.
— Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja dodatno k vcerajš njemu poročilu o priredbah društva v zimski sezoni 1903 4, da priredi 31. grudna Silvestrov večer.
— Izredni zadružni občni zbor pekov in kolačnikov, ki se je vršil včeraj popoludne v Fer-linčevem salonu, je bil števino ob iskan, tako po ljubljanskih mojstrih, kakor tudi po vnanjih, katerih je došlo blizu 20. Po pozdravu navzočih otvoril je načelnik gosp. Schrev občni zbor, predstavil zastopnik* obrtne oblasti g. magistratnega svetnika Iv. Šeška. Glavni predmet zborovanju je bila sestava resolucij-, tičoče se konkurence krošnjarjenja i. dr. V deputacijo, ki bo imela nalog izročiti to resolucijo obrtnemu referentu deželne vlade, so bili izvoljeni gg. Jean Schrev. Avg. Jenko — iz Ljubljane ter Konrad Čadei il Kranja. Ob tej priliki se je tudi sklenilo, da se ustanovi čim pre] deželna zadruga pekov in kolačnikov. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: gg. J. Schrev, Avgust Jenko  in Ivan Bizjak   iz Ljub-
— Odklonila, da, premilostni spod opat, je rekel  z  odločnim p darkom. Nama ni Rovan nikakega zadoščenja dolžan in midva  njemu tudi ne, ker nisva bili pri tisti dogodbi na pristavi udeležena. Kar sta imela Glog* vic in Rovan, to sta viteško poravnala in to naju nič ne  briga.  Sicer  pa K samo častno za Rovana, da se jo kot tudi z nama bojevati, dasi je imel več ran in prebodeno roko.
Opat ni odgovoril, nego mrkili pogledov zrl predse v tla, pripovedovalec pa j c nadaljeval:
— Ponesla sva Glogvica na g ker je   bilo  sem   najbližje.  Rovan je naju spremil do vrat. Tu se je pOsloviL Dejal je, da je vsakemu ua razpoU ganje, kdor želi od njega zadoščen m
V dvorani je zavladala tišina. \ -! so bili zaglobljeni v svoje misli, in nihče se ni zmenil za mrliča.
Čez nekaj časa je vstala Margareta Pokleknila je poleg postelje in opravila kratko molitev, potem pa odšla. Kmalu so ji sledili tudi drugi. Posli so priin-.-li nekaj gorečih sveč in jih postavili kraj postelje, potem pa tudi odšli. Mrlič }t ostal sam in zapuščen.
ljane, ter Franc Zrneo iz D. M. ▼ polju in Konrad Čadež iz Kranja Ta zadruga bi bila na Kranjskem tretja kot obrtna zadruga.
— Zagorski župan — vzor značaja. Piše se nam iz Zagona: V soboto 10. oktobra so imeli v Zagorju pod »Hruško« delavci shod, kjer go revni delavci povzdignili svoje glasove ter upravičeno zahtevali zvišanje do sedaj tako sramotno nizke plače. Umevno je, da se je shoda udeležil gospod glavar; pa v njegovi druščini je bil tudi — kaj nvislite kdo? Zagorski magnat gosp Hhard Mihelčič — vzor župana!? Ker je pa govornik g. Kopač precej š;bal v nekaterih krajih zelo gnjile občinske razmere, je nehote stopil na prste tudi našemu Rihardu, ki je tako globoko zavozil našo občino, da je še sinovi naših sinov ne bodo mogli potegniti iz blata. Kaj čuda torej, če je pri tem, ko mu je go vornik stopil na kurja očesa, naš oče župan zacvilil ter jel svoje denarnice metati po mizi, češ, saj vam dam vse, kar imam, samo pri miru me pustite. Ker pa zbadljivi govor nik le ni hotel ubogati očka župana. Čujte in strmite, kaj   se je zgodilo;
— oče župan so rekli, da odstopijo. Da, trikrat so to slovesno ponovili, da nočejo, pa nočejo več županotati! Lahko si mislite, gospod urednik, kako se je jelo uhlajevati srce nam zagorskim davkoplačevalcem, in kako smo zopet enkrat prosto zadihnili ubogi zagorski tiačani pri tej veseli novici. Toda pregovor pravi: »Hiti počasia; even-iueino gospod očka župan bi rekli raje: »Eile mit \Veile«; tako smo tudi mi prehitro dali duška svojemu veselju, zakaj gospod oče župan se še zmiraj držijo županskega stolca, kakor muha smole. Zato mi, zagor ski revčki, vas zagorskega velikana prav skromno in ponižno vprašamo, kje pa je tisti značaj, ki se mu pravi »mož beseda«. Besedo ste dali, kje pa je mož!?
— Slov. trgovsko društvo za Spodnje Štajersko. Slovenski trgovec s Spodcjestajerakega nam piše: Najhujše zlo, katero nas mori na Spodnjem Štajerskem je, da nimamo krepkega in dobro organizo vanega srednjega stanu. Po naših trgih in mestih je ta stan najtrdnejša opora nemškega življa, dočim mi Slovenci ž njim skoro ne moremo računati. Sicer se je tudi v tem oziru v zadnjem času za nas Slovence precej izboljšalo, zlasti kar se tiče trgovske stroke. Toda navzlic temu se z Nemci niti približno ne moremo kosati v tem oziru. Celje ima res že mnogo narodno zavednih trgovcev in tudi po deželi jih je že precej, toda vsi ti skupaj se jedva z naporom vseh svojih sil — gmotnih in telesnih
— morejo ubraniti nemški konkurenci. In zakaj to? Ker niso združeni v nobeni krepki stanovski organiza ciji, ki bi jih delala močne in ki bi jim tudi dajala navodila k uspešnemu, lastni in narodni koristi vstrezajo čemu delovanju. Drugi, najvažnejši vzrok pa, da ne morejo slovenski trgovci uspevati tako, kakor bi bilo v interesu narodne stvari želeti in nujn > potrebno, je to, da se Slovenci še vedno veliko premato drže gesla »Svoji k svojim« in raje s svojim denarjem podpirajo najzagrizenejše in sirupenejše naredne nasprotnike in jih debele, kakor da bi z obilnim obiskom, z moralno in gmotno pod poro pomagali slovenskim trgovcem na noge in s tem korist'li splošni slovenski stvari. Da imajo Nemci na Spodnjem Štajerskem več moči in upliva, dasi jih je jedva mala peščica, kakor pol milijona v kompaktni masi stanujočih Slovencev, e pripisovati v prvi vrati dejstvu, d a imajo večino gmotno dobro podprtega trgovstva na svoji strani. In da se vzdržujejo nemsku-tarski trgi in mesta na izključno slovenskem ozemlju, je ponajveč zasluga nemškega, oziroma nemško mislečega obrtništva in trgovstva Ako se torej ločemo Slovenci postaviti na trdne noge, moramo si pridobiti, oziroma ustvariti krepak, gmotno dobro pod-)rt srednji stan. V to pa je v prvi vrsti potreba, da si  preskrbimo za-
ostno število podjetnih, solidnih in narodno zavednih trgovcev, katere podpirati bi moral vsak narodnjak matrati za svojo častno dolžnost. V tem oziru bi bilo potrebno, da bi se *ares pričelo dejansko izvrševati geslo »Svoji k svojim«,in sicer energično, ne pa s •vino aka-demisko, kakor je bilo dosihdob navada. Takisto bi pa tudi slovenski rgovci ne smeli grešiti nato ?eslo, ampak bi morali svojim od ernalcem nuditi zgolj pošteno blag o Po pošteni ceni. V drugi vrsti bi si Pa morali preskrbeti močno stanovsko -rganizacijo, ki bi jih naj združevala ' močno falango in skrbela za sta lovske njihove interese. Prvi korak temu bi bi), ako bi si Slovenki trgovci ustanovili svoje rgovsko društvo. To bi najbrže
ne bilo težko, bilo bi pa za trgovce same, kakor tudi za občno narodno stvar največjega pomena! Nadejamo se, da bodo prizadeti krogi jeli razmišljati o tem sigurno uvaževanja vrednem nasvetu in storili čim preje prmerne korake, da se stvar oživotvori, kar bo za štajerske Slovence trotovo dalekosežnega pomena! — Tako naš trgovec! Tem izvajanjem bi pripomuih, da je trgovčev nasvet zares aktualen in je pričakovati, da ga bodo prieadeti krogi tudi uvažavali. Vendar se pa nam zdi, da bi ne kacalo ustanavljati posebnega trgovskega društva za Mali Štajer, ko že imamo v Ljubljani vrlo uspevajoče trgovsko društvo »M e r k u r«, ki lahko raztegneBvoje delovanje preko vseh slovenskih pokrajin! Čemu cepiti sile? V združenju, v edinstvu je moč! Toliko v uvaževanje slovenskim trgovcem na Štajerskem in trgovskemu društvu »Merkur«!
-Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju mi* VII redni občni sbor, v nedeljo, dne 15 novembra 1903 ob 1. uri popo ludne v mali dvorani »Narodnega doma« v Celju s pripombo, ako ne bodete ob tej uri ca sklepe potrebni dve tretjini udov zastopani, se vrši ob 3. uri občni zbor brez ozira na število navzočih.
— V Šmarju pri Jelšah na Štajerskem je sedaj za trgovca, ki ima le nekaj gotovine, jako ugodna prilika se etablirati. Trg sam je sedež okr. sodnije, davkarije, notarijata, advokata in kontrolnega vodstva, žandarmerije, fara pa šteje nad 5000 duš. Razun tega pa je trg ne le sredotočje petih bližnjih občin, marveč kot sedež uradov vseh 15 občin šmarskega okraja. Omeni se, da bo še tekom tega leta rogaška železnica prometu izročena in ima Šmarje potem svojo popolno sta-cijo, kar bo trgovino gotovo se bolj pospeševalo. Sedaj pa, ko je en trgovec opustil trgovino, ter ob privarčenem premoženju privatno Živi, sta v trgu samo le dva trgovca. Naroden trgovec bi torej tukaj brez dvombe z najboljšim uspehom tržil; ljudstvo pa že komaj pričakuje slovenskega trgovca! Obče geslo je: „Svoji k svojim!"
— Volitve v občinski za -stop v Zdrenju v Istri so se završile z zmago lahonske stranke v vseh volilnih razredih. Laska stranka je postopala kar najnasilneje in se posluževala najgrših sredstev, da je prodrla s svojimi kandidati. Šele pol ure pred volitvijo je na primer naznanila, da bode treba voliti v vsakem razredu 4 odbornike mesto dosedanjih treh. Hrvatski volilci, ki tega niso vedeli, so bili silno presenečeni; ker niso imeli četrtega kandidata, se je pojavila v njih vrstah huda zmešnjava, katero so nasprot niki prav spretno znali izrabiti za se. Z oz to m na to je bila zmaga laške stranke še tem ložja. Vendar bi pa bilo napačno, ako bi se mislilo, da so Hrvatje propali samo zbog laškega nasilja! Največ je porazu kriva narodna mlačnost in nezavednost hrvatskih voiilcev, ki se še vedno dado ponajveč voditi od laške gospode, deloma ker se jo boje, deloma pa ker so se kolikor toliko odvisni od nje. Treba bo še veliko napornega narodnega dela, da se bo ljudstvo zavedlo in se osamosvojilo tuj-n vplivov!
— Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tu'&a|Sniem deželnem sodišču: L) Jožef Skubic, po sestuikov sin iz Ztioga, je ponoči na 8. septembra t. i. n* poti med Ger-rniščem in Zalogom pri Sonarju hlapca Janeza Zvonca z grčavim okleščkom po glavi udaril in ga nevarno poškodoval baje zato, ker je njemu in tovarišem očital, da ne znajo peti in jih tudi imenoval »smrkovce«. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. — 2) Luka Prašnikar, posestnik v Pccah je v razburjenosti na Franceta La jovca s koso zamahnil in mu prere-zal jopič in srajco, ker mu je ta očital, da po njegovem svetu kosi; obsojen je bil na 3 dni zapora. — 3) Marija Pirnat, dekla in Pavel Dolar, pastir, sta gospodinji Jeri P«rnat v Dobenem izmaknila 3 mernike pšenice, 3 mernike ajde in 1 mer nik rži. Marija Pirnat je potem te sama vzela 2 mernika pšenice, Pavel Dolar je pa vzel 9 zeinatih glav, katere je prodal; ukradeno žito je od-jemal posestnik Janez Anžin iz I) •■-benega. Sodišče je vse tri zatožence krivim spoznalo in obsodilo Marijo Pirnat na 5, Janeza Anžina na 4 in Pavla Dolar na 3 tedne, vse tri v težko ječo. — 4.) France Svetec, hlapec v Kranju, se je dne 22. septembra v neki gostilni v Radovljici zaradi plačila pijače spri s svojim sohlapoem Janezom Masterlom, ter ga je, ko je šla družba proti Radovljiški postaji, z nožem vdaril na desno stran glave. Obdolženec se zagovarja, da je MaBterl sitnosti uganjal, in se enkrat tako v njega zaletel, da je v neko ograjo padel, ter da je to le v
jezi storil; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — 5.) Matija Mele, posestnika sin v Grahovem, je v namenu se odtegniti letošnji naborni stavi, bival izven avstro ogrskih m j; zagovarja so s tem, da ae ni hotel za vedno umakniti svoji vojaški doli nosti. Obsojen je bil na 8 dni strogega zapora in na 10 kron denarne grlobe. — 6.) Janez Opeka in Jakob Modic-, hlapca v Malnih pri Planini, sta v noči 16. vel srpana Janezu Franku prizadejala več lahkih in tudi eno teško telesno poškodbo. Povod k tepežu je bil ta, da sta Opeka in Modic hotela iti Modrijanovo deklo klicat; postavila sta se k oknu in Modic je z vžigalico posvetil skozi okno ter zapazil Franka pod posteljo skritega. Konečno ni temu druzega kazalo, zlasti ker mu je še Modic zagrozil, da ga bo hudič vzel, in Če ga prav do jutra stražita, nego da je skozi okno skočil, da bi se bil rešil, kar se mu pa ni posrečilo. Opeka je bil obsojen na 3, Modic pa na 6* me-sev ječe. 7.) Anton Kavka, čevljar iz St. Pavla, je dne 6. mal. srpana L 1. v Dragomlju pretepel Franceta Kokalja, ko se je ta i vozom z ljubljanskega semnja domu vračal. Obesil se je na voz in je Kokalja delj časa suval in tepel, nato ga je še z voza potegnil in mu rebro zlomil. Kavka pravi, da je Kokalj že pred tremi leti to poškodbo dobil, ko ga je konj udaril; da to ni resnično, izkazuje poročilo deželne bolnice in pa mnenje zdravnikov. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. 8.) Anton Lužovec, 14 let stari posestnikov sin iz Police, je lastnoročno popravil živinski potni list, izdan po županstvu v Cerkljah, za dva prešicka na tri pre-Šičke in to popravljeno listino očetu izročil, s katero je peljal 3 prešičke v Ljubljano na prodaj, kjer je pa živino-zdravnik ponarejanje spoznal. Obdolženec pravi, da je to brez vednosti očeta zategadelj storil, ker se mu ni zljubilo iti tako daleč po novi živinski potni list, obsojen je bil na 3 tedne ječe.
— Nezgoda pri zgradbi tunela« Dne 13. t. m. se je pri zgradbi tunela v Tolminu odtrgal stroj od vagonov, kateri so sami leteli navzdol. Dva delavca. Franc Dachs, 35 let star, oženjen in Franc Malozza, 42 let star, oženjen, se nista mogla pravočasno izogniti in sta ponesrečila, prvemu je zlomilo desno nogo pod kolenom, drugemu pa levo. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljub Ijansko deželno bolnico.
— S strehe padel. Včeraj popoludne je na Bledu pri pokrivanju nove cerkve padel s strehe 70 let stari tesarski mojster in hišni posestnik Ivan Konic in se težko poškodoval. Na hrbtu ima veliko rano in v notranjem čuti bude bolečine.
— Povožena  je  bila danes zjutraj  na  Dunajski  cesti Marijana Bezlajeva. posestoica v Savijah št. 6 Povozil jo je hlapec Luka Podobnikar.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 67 oseb, in sicer 40 Slovencev in 27 Hrvatov.
— Iz Amerike je došio včeraj v Ljubljano 50 oseb, katere so bile že več let v Ameriki. Dosleci so se iz Ljubljane odpeljali v svoje domače kraje.
— Izgubljene reči. Danes dopoludne ,^ izgubila Franrt ška Čeme, posestnica v Spodnjem Kašiju št. 24 na poti od Francov^ga nabrežja po Pogačarjevem in Vodnikovem trgu do gostilne »pri Zvezdi« črno denarnico, v kateri je imela 40 kron de narja D^nsrnicj je našel neki potnik z Dunaja.
— Društvena godba kon-certuje jutri v restavraciji pri »Črnem orlu«, Gosposke ulice. Vstop prost. Začetek ob 8 *<-i.
— Hrvatske vesti. Imenovanje. Na mesto fmlt. Eriha T bos s a, ki je šel v pokoj, pride fml. baron Lazarini. — Gordon Bennet v Dubrovniku. Pretekli teden usidral se je pri otoku Lakrumu amerikanski paruik „Lysistrata", na katerem potuje lastnik, znani milijonar Bennet s pet sopotniki. Na njegov poziv koncertiral je na krovu dubrovniski brv. tamburaški zbor, za kar mu je podaril Bennet 1000 K. — Javna skupščina se bo vršila v nedeljo v Koprivnici. Razpravljalo se bo o tinancielni samostalnosti in ustavnih pravicah. — V1 a h o Bukovac je že imenovan profesorjem na Češki akademiji slikarstva v Pragi. — Na zagrebškem vseučilišču se je prijavilo šest kandidatov za profesorski izpit. Vsi so prebili izpit z dobrim vspehom. — Svoje priležnico je ustrelil 23-letni Janko Pavković v Blinju, okr. Petrinja. Dekle je bilo že osmi mesec v blagoslovljenem stanu. — Evangeljsko cerkev bodo zgradili v Oseku. Prostor je v ta namen že odločen.
* Najnovejše novice. Glede živinozdravništva je vojno mi nistrstvo izdalo naredbo, da bodo v bodoče za civilne oblasti in za vo jaštvo sprejeti le taki živinozdravniški učenci, ki imajo zrelostni izpit srednjih šol. — Grof v konkurzu.
Čez premoženje grofa Ki n ske ga, soproga bivše operne pevke, se je proglasil konkurz, ker je veliko zgubil pri ponesrečeni založni v Vala-ikem M esenc u — Velik požar je nastal v Budimpešti v trgovini z umetnimi cvetlicami JSchneiderja. Ena deklica je zgorela, tri pa so smrtno ožgane. — Umrl je na Dunaju vpo-kojeni limit. Emil baron Lichten-b e r g 73 ltt star. — 14 častnikov se je zastrupilo z gobami pri slavnostnem obedu ob priliki rojst nega dne kraljice Karlote v S;utt-gartu. — HUssener v zaporu. Znani častnik HUs-sener, ki je prebo del nekega enoletnega prostovoljca, »sedi« svojo dveletno jeco v Magde-burgu. Toda vsak dan ga je videti popoldne v družbi nekega Častnika se sprehajati po glavnih ulicah Včasih jo zavijeta tudi v gostilno ali ka varno. — Pet oseb je umrlo vsled z a s t r u o 1 j e n j a z gobami v Trevisu Več oseb pa se bori s smrtjo. — Zgorela je velika parna žaga tvrdke Zanini v Milanu Škoda znaša pol milijona lir. — Konkurz je proglašen nad založno v Valaškem Me ser i ću. Primankljaj znaša 1,632 900 kron. Nebroj posestnikov, ki so bili Člani založne, ,e prišlo na beraško palico
* Poljaki v Ameriki. Ameriški Poljaki so orgamzovani v društvu »Poljska narodna zveza«. To društvo, katero je sprva imelo namen samo v gmotnem oziru podpirati svoje člane, je v zadnjem času razširilo svoje delovanje tudi na d u ga polja. Sedaj ima to društvo že posebne ojdelke za kulturo, za naseljevanje, za politiko, trgovino in časnikarstvo. Proračun kulturnega oddelka znaša na leto 20 000 kron. Za ta denar se izdajajo knjige za narod, snujejo se narodne knjižnice in se prirejajo poučna predavanja. V knjigah se ponajveč popularno razpravlja o poljski zgodovini ter se razlagajo razni važni pojavi na polju politike, književnosti, umetnosti in sociologije. Razume se, da imajo Poljaki tudi veliko število drugih društev. Letos so imeli veliko pev sko slavnost, katere se je udeležilo 1500 pevcev. Sploh pa so Poljaki v Ameriki, kar se tiče narodne organizacije, najdelavnejši med vsemi amerikanskimi Slovani in so lahko vsem drugim vzor, kako je treba vspešno delati, da se Poljaki tudi v tujini, obdani od drugojezičnih na rodov, ne izneverijo svoji narodnosti!
* Kako dolgo rase človek? Na visokost raste človek do 20. ali 24. leta, ko se završi razvoj okostja. Toda mišičevje še vedno raste ter doseže vrhunec razvoja šele s 40.—50. letom. Celo življenje pa rastejo notranji organi, kakor pljuča, jetra in želodec. Nasprotno pa pada v starosti mozeg in beljakovina za tretjino teže.
* Koliko izdajo vladarji za brzojavke? Ruski car, ki brzojavi s tajnimi znaki, porabi na leto za brzojavke 80.000 rubljev, nemški cesar 60.000 mark, a gleški kralj in kraljica sta izdala leta 1902. za brzojave 50.000 frankov. Avstrijski cesar, italijanski in grški kralj razpošljejo le prav malo brzojavk.
* Sežiganje mrličev na Nemškem. Do leta 1902 je bilo na Nemškem sežganih 5814 mrl čev; in sicer v Gothi, kjer obstoji krematorij že od leta 1878., 2934, v Hei delbersru 1174, v llambur.ru 1014, v Jeni 2899 v OlTenbachu 323. v Mann heimu 63 in v EUenaohu 17.
* Bogastvo in dolgo življenje. Angleški statistiki so izra-c .mali. da milijonarji — vsaj angle-šii — dolgo žive. L 1902. je umrlo 5 angleških milijonarjev povprečno starih po 68 let, ki so zapustiii vsak po 24 milijonov kron. Leta 1901. je umrlo 8 angleških milijonarjev po vprečno po 72 let starih, zapustivši vsak po 36 milijonov kron, l 1900 pa je umrlo celo 9 angleških Krezov s povprečnim premoženjem po 108 milijonov kron in povprečno starostjo 74 let
* Kedaj je čas žetve po raznih krajih? Čas žetve je po raznih krajih različen ; vendar žanje se na svetu skoraj vsak mesec v letu. Ja-nuvarja žanjejo svojo pšenico Novoze-landci in Argentinci; v februvarju in marcu prebivalci zapadne Indije in Egipčani. Aprila se žanje na otoku Cipru, v Mali Aziji, v Perziji in na Kubi; maja meseca na Japonskem in Kitajskem, meseca junija in julija pa v južni Evropi in južni Ameriki. V srednji Evropi in na Britanskem se pripravljajo na žetev meseca avgusta, na Švedskem in Norveškem pa septembra in oktobra. V južui Afriki dozoreva žito v novembru, meseca decembra pa se nikjer na svetu ne žanje.
* Preprečeno svatovanje. Zakonska Passier v Parizu, ki sta se pošteno živila s prodajanjem perila in si le malokdaj privoščila kako veselje, sta se že več tednov veselila na ženttovanje svojega nečaka. Gustava. Gospa Passier se je
oelo pripravila v stroške in si ka* pila novo obleko, da bi se mogla dostojno kazati na strani svojega moža; pa joj! obleka, ki jo je dobila dan pred ienitovanjem, je bila tako pomankljivo narejena, da je gospa Passier ni marala obleči. Ni pa pomislila, da se gospod Passier udeleži ženitovanja tudi brez nje in vse prošnje ga niso odvrnile od te^a sklepa. Ko se je pa drugo jutro pogledal v ogledalo, opazil je, da ima ves rumen obraz; žena ga je bila namreč ponoči namazala z jodovo tinkturo. Vendar se pa ž*na svojega dela ni dolgo veselila, ker jo je mož za ta dovtip tako temeljito premlatil da so jo morali prevesti v bolnico. — Gustav je pa praznoval ženiti-vanje brez strica in tete.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. oktobra. T a d i današnji dan ni prinesel odločitve glede ogrske krize. Danes je cesar od Vtll do 2. ure sprejel v avdijencah grofa Khuena-IIedervarvja, grofa Andrassyja, grofa Tiszo in Lukacsa, a nobeden ni dobil poročila, sestaviti novo ministrstvo. Khuen - Hedervarv hoče še danes odpotovati v Pešto, da prisostvuje jutri Deakovi slav-nosti.
Dunaj 16 oktobra. Iz najve-rodostojnajše strani se poroča, da vstraja cesar glede armad-negajezika nepremično na svojem stališču, ki je v direktnem nasprotju s stališčem ogrske vladne stranke. To pojasnjuje, zakaj iz ogrske vladne stranke ni mogoče sestaviti novega ministrstva
Dunaj 16. oktobra. Včeraj je bil ministrski predsednik Korber v avdijenci pri cesarju Po avdi-jenci so imeli Korber, minister zunanjih del grof Golucho\v-ski, vojni minister Pittreich in šef generalnega štaba Beck dolgotrajno konferenco.
Lvov 16. oktobra. „Siowo Polskie" poroča, da je je minister Pietak brzojavno demisijoniral, ker je Korber, ne da bi za to vedel Pi?tak, lvov-skemu magistratu ukazal, da mora maloruske vloge v istem jeziku reševati.
Lvov 16. oktobra. Maloruski dijaki so uprizorili velikansko demonstracijo proti rektorju, ker neče izdati maloruskih indeksov. Psovali so ga, opljuvali in bombardirali z gnilimi jajci. Rektor je duhovnik
Rim 16. oktobra. Socialistiški poslanec Morgari, ki je vodil agitacijo za demonstracijo proti ruskemu carju, je izjavil, da so socialisti v Rimu tako slabi, da bi ne mogli ničesar proti carju storiti. Upajo pa, da je njih akcija našla odziv med ruskim proletarijatom, med katerim se je Morgarijeva proti carju naperjena interpelacija razširila v pol milijona eksemplarih.
London 16. oktobra. „Times" poroča iz Pekinga, da je bil tam namera van strašen atentat na evropske diplomate. V torek je bil pri angleškem poslaniku ples, na kateri so prišli vsi odličnejši Evropejci. Med plesom so hoteli Kitajci poslopje razstreliti, a ni sa jim posrečilo, ker v kritičnem trenotku električna napeljava, ki naj bi bila dinamit vnela, ni funkcijo-nirala.
Gospodarstvo.
— Za konjerejce. Na prošnjo konjerejskega odseka vsled sklepa v seji dne 10. julija t. 1. je c. kr. kmetijsko ministrstvo sklenilo, da se bodo na Kranjskem posestnikom, ki vzrejajo vsaj po enega žrebčeka pravilne rasti pinegavske, oziroma noriške pasme do dovršenega drugega leta, dajale podpore po 400 kron na leto. Dotične podpore se po dovrŠnem prvem letu lehko ustavijo, če bi se pri žrebČeku pokazala nesposobnost za pleme; isto-tako po dovršenem drugem letu. Po preteku dveh let namerava c. kr. kmetijsko ministrstvo kupiti žrebce, ki so bili dve leti subvencionirani ter kažejo plemensko sposobnost. Prošnje za sub-
vencije naj se vlože na c. kr. žrebČar-ski oddelek v Gradcu ter naj se v njih navede natančni rod žrebcev.
Borzna poročita
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 16 oktobra 1903.
Naložbeni papirji.
fig/" majeva renta   .  . . I20 o srebrna renta .  . . 4° o avstr. kronska renta . 4c/o    n    zlata „ i° c ogrska kronska „ fie/o      n zlata
4% posojilo dežele Kranjske a1/«0/© posojilo mesta Spijeta *«/,c/o      / » Zadra
4*/«°/o bos.-herc. žel. pos.;i902 4% ceska dež. banka k. o.
#U « » ii M * o-4Vi°'o zast- pis.gal. d. hip. b. ■V/o pest.  kom. k. o. z
10°/0 pr.....•
•V/o zast. pis. Innerst. hr. •V/o   »   *-'    ogr. centr. deželne hranilnice .
4 /,°/o zaBt* Pis* °8r- hiP- D-■V/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr.
•V/.
češke ind. banke
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° 9 „ dolenjskih železnic 8% m Ju*, žel. kup. 4/i Vi 4Vi°/o av. po s. za žel. p. o.
Srečke«
Srečke od teta 1864 .  . .
tizske......
zemlj.kred. I. emisije
I M     l« M
c grške hip. banke .
„    srbBke a fra. 100'—
,,    turske . ...
Basilika       sreCke   . .
Kreditne           ■ • • «
InomoSke           » . .
Krakovske         H ...
Ljubljanske       B • .
Avstr. rud. križa , .  . .
Ogr*    u     m     ■ •  • »
Rudolfe ve          » • • •
Salcburske         B .   . .
Dunajske kom.   B .  . .
Delnice,:
Jožne železnice . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . , ŽivnoBtenske B . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . AvBtr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe .
Vsliue-
C. kr. cekin ,.....
1%) franki . ......
80 marke.......
Sovereigns ......
Marke ........
Laški bankovci.  . . . .
Bublji ........
Dolarji . •......
Denar I 10005 IGO 65
100 05' 119 30
97 85 118-26
9976J
100-1C0 20 99 75 99l60 101-
100-
101 —
100 — 100-
100-— 100-25
98 50 90-
30160 100 50
170-184 —
262 ~ 154 76 290 — 283 — 260 — 88 -127 75
18 80 457 —
81 — 78-50 70-63 25 26 75 68-77*— 495 —
7950 656 —
1575- -665-724 50 260 — 683 -382 60
1745 -4 6-381 — 352 — 160 —
11-35 19T6
2347
19 02 117 20
9520 263 484
Blago
100 25 100 85 100 25 119 50 98 95 118 35 100 —
101 20 99 90
100 05 10130
10070
102 -
101 —
100*80
101 — 101-25
9950 303 60 10150
179 — 185 50 264 — 155 75 296 — 288 — 264— 92-128 75 1980 461 — 86B0 8250 7250 54 25 2775 72 — 80 — 507 -
8050 657 — 1581-656 — 725 50 251*60 687 —
383 50 175<>--
467-
384 — 354 -154 —
11-40 19*08 23 55 IS 04 11740 95 40 264 494
Žitne cene v Budimpešti.
dne 16. oktobra 1903
Rž
Koruza Oves
		•	
za	oktober   . ,	za 50 kg	K 762
n	aprii 1904. .	■  50 „	. 772
TI	oktober   . .	■ 50 „	. 620
n	april 1903. .	■ 50 n	n 647
n	sept. 1904 .	. 50 n	a 529 . 536
n	oktober   . .	a 50 „	
i>	april 1904. .	,, 50 ,	h 5 61
E Teli t lv.
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806*3. Srednji (»eni tlak 786 0 mm.
J* o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.
15.	9. zv.	7381	120
16.	7. zj.	737 3	13 7
	2. pop.	735 8	16 8
Vetrovi Nebo
jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 12-5°, ncrmale: 10 6°. Modrina v 24 urah : 0 0 mm.
i
i
Viljem Haas, c. kr. okrajni glavar in vodja prezidijalne pisarne kranjske deželne vlade in Marija Haas, roj. baronica Henniger pl. Eberg, naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok Elizabete in Doroteje potrtim srcem žalostno vest, da je "Vsemogočni njunega srčno ljubljenega sina, ozir. brata
Viljema
učenca II. gimnazijskega razreda
rešil mučnega trpljenja.
Umrl je, previden s svetotaj-stvi za umirajoče, mirno in udan v božjo voljo, 16. oktobra t. 1. ob pol 4. uri zjutraj. '2693)
Truplo pokojnikovo se bo dne 18 oktobra t. 1 ob 4. uri popoldne v pokopaliSčni kapelici pri Sv. Krištofu blagoslovilo in nato položilo k večnemu počitku.
Sv. maše zaduSnice se bodo brale v Ljubljani v farni cerkvi Marijinega 0znu.nenja, v ponedeljek, 19. oktobra, ob 10. dopoldne.
Ljubljana, 16. oktobra 1903.
Angeljnovo milo
Jtiar zeljsko (b elo) milo.
* 11, m k o
(972-56
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! —        v 1 Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Dva spretna (2044-3)
krojaška pomočnika
sprejme takoj
A. Pretnar, krojaški mo'ster
na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
Trgovski pomočnik
star 24 Kt# vešč trgovin? mešanega blaga, zmožen slovm^kega )n nem škega jezika, želi s 15. novembrom svojo   dosedanjo   službo   premeniti ; lahko tudi prej.
Naslov: K. F. 55 I. poste re-stante Velike Lašče. (2670—2)
Izvrstna fina (11~236
vinavbuteljah
£»o dobe w trgovini
Edmtind 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
(2677)
Službo
občinskega tajnika
je> nastopiti s 1. decembrom t. 1. Mesečna plafta 70 K. Prosilci zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi naj pošljejo svoie Drošnje in spričevala do I. novem* bra t. I. županstvu v Radečah pri Zidanem mostu.
Nek  zunanji graščak  i»Če   14—15 let starega
dečka
7i opravila  poleg sluge. Nemščina potrebna. — PojagnilH v pisarni No votnv, Ljubljana, Dunajska cesta Štev. II. (2691—1)
Tnmti
izurjen v trgovini z mešanim blagom na deželi, zanesljiv tudi kot samostojen, se sprejme takoj pod ugod nimi pogop. (2678—1) Ponudbe sprejema J O S. Bau-daž, trgovec v Kanalu na Goriškem.
Hotel Sangrad
pri Kranju
se proda iz proste roke takoj.
Inventar in pocroji zvedo se pri lastniku Dr. E. Globočnik-u v Kranju.
Kupnine plačati je 6000 gld. na račun, ostanek pa po dogovoru v letmh obrokih in pripomni se, da na posestvu ostane labko 15.000 gld. vknjiženih. (2683—1)
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neožen-j9ne gospode in vdovce vsake povoljne starosti.   .\»J*iro->J» tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl.
Ravnateljstvo „Comercielle".
19
(2440—26)
Kdor hoče potovati
iv Ameriko.
\   Js fp^arnl* i m i  In poNlnimi ^ [laroliroili. naj se obrne edino jji j le na tvrdko:
Kareš&Stocky
Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29.
Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jezika, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temel.Itof.zakone o izseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko.
Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, piee prej tvrdki:
KareŠ $C StOCky, Bremen,  Bahnhofstrasse Nr. 29
ta mu odgovori takoj točno in brez: lačno. (2350— 6)
"ANDROPOGON"
(IznajdilelJ P. Ilerrniaiiii, Zgornja Polsfcava)
ie najboljše, vsa pričakovanja prekaša-:oče uredido za ramt Irki, katero ni likako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, Iti zabrani Izpadanje las In odstrani pra-lipje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi Se čez 4 do 5 tednov opazi močna rast
las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno bai ?o. — Mnogoštevilna prizna nja.   Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krali h dežele.
Glavna /uloga In razpoHlIJntev v EJ u t> I Jan! pri gospodu
Vaso PetričiN.
W zalogi imata tudi gg. E. NarW in V. pl. TrnRorzv v ljuliljani in g. A. Kant v KrMn)u. Dobiva se tudi v Hovem me«tu V lekarni pri „AnireIJu".
Preprodajalci popust.   (213 25)
dobro ohranjeno, je po ceni na prodaj. (2689-1)
Gradišče št. 3, I. nadstr.
Mednarodna panorama.
v Ljubljani — Pogačaijev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
Najcenejše potovanje po vsem svetu. Vsak teden druge dežele.
V soboto, 17. oktobra 1903
zadnji dan razstave:
Švir^a Bernsko
OVlOd. pogorje.
Od nedelje, 18. oktobra 1903 do sobote, 24. oktobra 1903:
Kronštatsko - peterburške slavnosti.
Ogledovanje ]e podstava spoznanju.
Vsak. dan — tudi ob nedeljah In praznlklli — odprta od t*, do 19. ure dopoldne In od 9. do O. ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 2692) rsLT7na.teljstvc.
ZLv£la,čL
trgovski pomočnik
vešč  trgovine  z  mešanim blagom, zmožen  slovenščine in nemščine v govoru in pisavi želi sedanjo služh premeniti. (26 f
Naslov pove upravništvo ,S1. Nar
pod   jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
zavarovalni potovalci.
Ponudbe naj se pošljejo poi ».zavarovalni potovalci" na uprav ništvo oSlov. Naroda«. 2425 !r
4 hiše
s 30 sobami, gostilno, nekaj vrten; blizu železnške postaje
B*T" se prodajo.
Naslov pove upravništvo »SIot Naroda«. (2681-
Odda se Spodnji Ši&ki
6 stanovanj
po 100 gld., stanovanje a tremi §o bami, kuhinjo in kletjo za 200 g\i stanovanje s 2 sobama in jediln; sbrambo za 150 gld. — vse za I. no vember 1903 ori Josipu Seid v Spodnji Šiški.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo'; čr2. železnice v Beljaku.
Zavod isa
veljaven od dne 1. oktobra 1£33. leta.
Odhod lx Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viai v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztha! v A Solnograd, čez Klein-Reifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe', Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dana Selzthal v Solnograd, biomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 61 w d | osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari J m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfe&te  Monaka i bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Ge nevo, ParLi. čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb. Fran cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.j, Lipsko, na Dunaj čez A tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlar v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Mona (Direktni vozovi I. m II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto ln v Koče" vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v NovomeBto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljane Proga ti Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten^ Mu..-Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr 1S1, Aussee, Ljubno, Celovec, Bci rektni vozovi 1. in 11. razreda Monakovo-Trst;, — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vla Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetteu, J. Prago (direktni vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove varc,  Heb, Marijine Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, uenevo, Cunh, Bregenc, Iiomost, Zt jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m pop
v,
"3X
o&obni vlak z Dunaja, Ljubna, SeJzthaJa, Beljaka. Celovca, Monakovega. lnomosta, zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m a večer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. ! hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz lnomosta v Solnograd — Proga ls Novega mei Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri b'2 m pu poldne iz Straže, Toplic, Novega  mesta Kočevja in ob M. uri 36 m zvečer u> — Odhod iz Ljubljane drž. kol.   v Kamnik  Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj uri 6 m popoludne, ob 7 uri  10 m  in  ob 10. uri 45 m  ponoči samo  ob nede praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Ljubljano drž. kol. ti Kamnika. Mešani vi 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolndne   oh 6. uri 10 m in ob 9. uri 56 m zvefl samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je ozna srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
nagrobne križe
po najnižjih cerah in v največji izberi
priporočajo
Ernest Hammerscnmidt a nasledil Mile, lutscher & Co.
zaloga ieleznlne ln kovin
v Ljubljani (26E)2_4 na Valvazorjevem trgu št. 6.
Sprejema zavarovanja človeškega živ-heria po najr3-5no\i*stnejftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena diuga zavarovp^ica. Zlasti I je ugoeno zavarovanje na doživetje in snu t  z zmar'&ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zaTrarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x vseskozi iloian«ko-narodao upravo. (26~H9)
Vam poj«-aUft d»je:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
s ulicah ^t«~w.
Zavaruje poslopja in premičnine | požarnim skudam po najnižjih'cenAl1 Škode cenjuje takoj in najkulantm^' Uživa najboljši sloves, koder posluj*
Dovoljuje ia Čistega dobička izdati podpore v narodne ;in občnokoribtD« namene.
Izdajatelj uj odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk HNarodne tiskarne"-
C86B