I Si MsS
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplafian 16 gld., la pol leta 8 jld., za četrt leta 4 fld., za jeden
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leL.a 6 gld., za tetrt leta S fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 gld. 20 kr. ve£ na leto. Posamne Jtcvilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejema npruvnlMvo In ekspedlctja t „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izrzomJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74.
Štev. 1.
V Ljubljani, v pondeljek 2. januarija 1899.
Letiiili XXVII
Izjava
lluba slovenskih deželnih poslancev štajerskih z dne 29. decembra 1898.
Z ozirom na to, da je slovanska krščansko-narodna zveza stavila v minolem državnozborskem zasedanju do c. kr. vlade gotove, opravičene zahteve, zadevajoče osebito tudi kulturni in gospodarski napredek štajerskih Slovencev;
z ozirom na to pa, da v našem javnem življenju ni opaziti, da bi c. kr. vlada doslej ugodila kateri teh opravičenih zahtev, marveč da živo občutimo, da se v vseh c. kr. notranji vladi podrejenih ministerskih resortih in posebno še v re-sortu c. kr. naučnega ministerstva nadaljuje dosedanji sistem zatiranja slovenskega življa na Štajerskem ;
z ozirom na to, da je izprememba tega sistema državna potreba in potreba gospo<Jarskega
irj	rt n r| rr>	j
izjavljamo členi kluba slovenskih deželnih poslancev, da sicer stojimo glede za zdaj najnuje potrebnih izprememb v postavodaji in administraciji na stališču onih zahtev, katere smo s posebno spomenico naznanili c. kr. vladi pri vstopu v deželni zbor leta 1896, da pa prosimo, naj slovanska krščanska narodna zveza z odločnostjo zahteva nemudno garancijo izpolnitve vsaj dosedaj od slavn-ga kluba c. kr. vladi naznanjenih zahtev ter pričakuje, da slovenski zastopniki iz vladnega odgovora nemudoma izvajajo potrebne posledice.
V Gradci, dne 29. decembra 1898. Dr. Jurtela 1. r. — Dr. Ivan Dečko 1. r. — Dr. Franjo Rosina 1. r. — Jož. Žičkar 1. r. — Dr. J os. Ser ne c 1. r. — Robi č 1. r.
Lendovšek 1. r. —Iv. Vošnjak 1. r.
Deželni zbor goriški
je imel dn6 28. m. m. svojo prvo sejo, ki je bila tudi zadnja v tem letu. Ob 10. uri je služil mon-signor prošt Jordan slovesno sv. mašo, kateri je
LISTEK.
Iz predalov suhoparnega številkarja.
(Dalje.)
Sedaj se spravi Stephenson na delo. Najprej si z nadzornikovo pomočjo pripravi svojo delavnico za napravo lokomotive. To pa ni bilo lahko; kajti nima niti spretnih delavcev niti pripravnega orodja in delavce si mora še - le sam priučiti. T.miraj mora biti sam v delavnici, da odkazuje dda, poučuje, popravlja. Poleg tega se vedno uči in poskuša in zamteluje dostikrat svoje lastne prve misli Naposled čez deset mesecev, po mučnem delu, ivršena je mašina, ki se je psi bistveno razlikovala od Trevethik-ove. Njegova mašina z glad-Jiimi kolesi je iekala po gladkih tirih; ona mašina pa je imela zobiasta kolesa, ki so prijemala vzobčaste tire. 25. julija 1814.1. je ta stroj vprvič poskušal svojo moč na killingvvorški železnici. Pridejali so lokomotivi osem voz, naloženih s premogom in spremljan od veselega vriska gledalcev odpeljal je mogočni železni velikan, začetkoma
prisostoval prevzvišeni knez in nadškof Missia, vladni zastopnik vitez A. Bosizio, deželni glavar grof Fr. Coronini in deželni poslanci obeh narod-nostij.
Ob 11. uri je deželni glavar otvoril sejo po-zdravivši poslance v italijanskem in slovenskem jeziku. Na to je dal besedo vladnemu zastopniku, ki je sporočilo cesarjevo prebral v obeh deželnih jezikih. Deželni glavar je izrazil čute hvaležnosti in udanoBti do cesarja in pozival poslance, da so mu zaklicali trikratni »živio!« Cesar v svojem pismu pravi, da vkljub različnih narodnostnih teženj pričakuje, da bodo poslanci vzajemno delovali v prospeh gmotnega in duševnega napredka skupne deželo. Nadalje je deželni glavar naznanil, da je vlada doposlala predlog za deželni šolski zalog. Glavar nasvetuje, da se vladni predlog izroči v pretres in poročilo posebnemu c '.boru 7 udov.
Dr. Ant. Gregorčič nasprotno predlaga, da naj se vladni predlog nujnim' poiom precej vzame v obravnavo in obravnava naj se nadaljuje če treba več dni. Za slučaj, da bi se nujnost ne vsprejela, se pridružuje predsednikovemu predlogu, da se izroči posebnemu odboru a s pristavkom, da odbor mora poročati v prvi seji, katero je sklicati vsaj do 7. januvarija t. 1. Obema deloma tega predloga je ugovarjal dr. Pajer, rekoč, da italijanski poslanci ne bodo glasovali ne za nujnost, ne za določeni obrok. Govoril je precej obširno, povedal pa ni nič druzega, nego, da Italijani hočejo obravnavo zavleči in pokopati. Prav dobro ga je pobival dr. Tuma. Konečno je bila zavržena nujnost, vsprejet pa je bil odbor z določenim rokom.
Predlog deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih doklad za leto 1899 je bil vsprejet brez obravnave. V mejah proračuna za leto 1896 se bodo pobirale za deželni zalog a) doklada po 10% na skupno svoto vse državne zemljarine;
na skupno svoto državne najma-c) doklada po 15% na občno
bj doklada po 12% rine in hišarine :
počasi, nato pa vedno hitreje težki tovor, ki je znašal 30.000 kg (30 t). Hitrost je znašala nekaj nad 4 angl. milje na uro (t. j. skoro 2 m na sekundo), bila je torej jednaka hitrosti zmerno dir-jajočega konja.
Dasi je mašina popolno zadoščala pričakovanju drugih, vendar Stephenson ni bi zadovoljen s svojim delom. Trudil se je na vso moč, kako bi jo spopolnil, in je pri tem popolno pozabil svoje duševno delo zavarovati si s patentom. Tako se je zgodilo, da so vstajale po raznih krajih tovarne za lokomotive, ki so skušale porabiti njegovo iz-umljenje. Po spremenjenem načrtu izdela kmalo drugo, veliko boljšo mašino, za katero dobi patent februvarja 1. 1815.
L. 1821. dobi neko društvo, čegar najvplivnejši član je bil Peace, dovoljenje za železno cesto med mesti Stockton in Darlington. Po tej progi so hoteli s konji prevažati premog do obrežja ob reki Tees. Nikdo razun Stephensona ni slutil, da bo tu stopila parna moč namesto konjske moči. Peace se Bam poda v Killingvvorth, da se na lastne oči prepriča o moči in rabnosti lokomotive.
obrtarino in pridobnino od podjeteb zavezanih javnemu dajanju računov in na davek od napovedanih prihodkov; d) doklada po 20% na užit-nino mesa, vina in mošta; e) davščina 50% od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva, in f) davščina 18 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin.
Sledilo je imenovanje uda v prizivno komisijo za odmero obrtnega davka. Pri tej volitvi se je opazilo, da so Slovenci volili vzsjemno z Italijani poslanca Dolorija, a Italijani ne s Slovenci And. Uabrščeka, ki je dobil en glas večine.
Konečno je bila volitev odbora za vladni predlog o dež. šol. zalogu. Tu je bil boj za večino. Po trije poslanci od vsake stranke so dobili vse glasove, med četrtim Slovencem in Italijanom pa je odločil žreb za Italijana.
Konec seje se je še prebral zapisnik seje in predsednik je zatvoril sejo in dostavil, da ne ve, kedaj bo prihodnja seja. Te besede pa je tako povdanl, Kakor' da bi iiotei reči, iia današnja ,jrvH je tudi zadnja seja, da ne bo treba obravnavati in sklepati o vladnem predlogu glede dež. šol. zaloga, katerega italijanski poslanci ne marajo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. januarija.
O povntan.hu cesarskega sporočila, s katerim se je otvorilo minulo kratko zasedanje deželnih zborov, poroča se od verodostojne strani sledeče: Grol Thun je pripravil načrt za cesarsko sporočilo ter ga pokazal mladočeškim poslancem. V tem načrtu se je nahajala tudi točka o jedna-kopravnosti in o razširjenju kompetence deželnih zborov. Zastopniki mladočeškega kluba, katerim je grof Thun pokazal svoj načrt, so bili z njim splošno zadovoljni. To vse se je dogajalo mej zasedanjem državnega zbora. Isti dan pa, ko je bil državni zbor že preložen, moral se je grol Thun prepričati, da je s svojim načrtom trčil ob nepremagljive ovire. Ker si pa nihče ni želel povstanka
Stephenson zmeri vso progo v 6 tednih in kmalo nato izroče njemu tudi grajenje, te železnice.
Prav lepo piše V. Sare o tem njegovem delu: Začetkom 1. 1823 jame Stephenson s pomočjo svojega sina in nekaj izvoljenih delavcev graditi železnico in 22. maja tega leta je bila položena prva šina. Z nivelirsko tehtnico v roki je Stephenson od ranega jutra do poznega večera pri delu; vsak korak nove ceste zmeri sam, vsako bruno polože pred njegovimi očmi v tla. Težavnost nad težavnostjo, druga večja od druge, mučijo neutrudni duh Stephensonov. Zapreke ovirajo delo, na katere nikdar mislil ni, katerih nikdar ni slutil. Kadar poneha delo o večernem mraku, postaja neumorni Stephenson pri mali oljnati svetilki v sobi, katero mu Peace v svoji hiši prepusti, in misli na nove iznajdbe in načrte, s katerimi bi preprečil ovire. Razun tega mora pre-gledavati račune, pisati liste, čitati došla pisanja, sklepati pogodbe in izplačevati denarje. Temu vsemu bi trebalo cele moževske moči. A vendar misli pri tem še na svojo lokomotivo, kako bi jo povzdignil do one popolnosti, kakoršno si riše v
krize, spremenil se je načrt tako, da je postal nekako brez vsake barve. Ta sprememba bila je čehom popolno neznana. — Sedaj je tudi umevno, zakaj so razni češki listi do zadnjega trdili, da izide na češki deželni zbor posebno sporočilo, in njih veliko iznenadenje, ko se jim ta želja ni izpolnila.
Parlamentarno življenje v minulem letu karakterizuje najbolj dunajski uradni list od minule sobote, ki na podlagi paragrafa 14. objavlja cesarsko naredbo glede nagodbenega in proračunskega provizorija in s tem dovolj jasno dokazuje vso onemoglost parlamenta. Letni vladar je bil ravno paragraf 14.; s tem se je 1. 1898 pričelo in tudi končalo. — Pričetkom leta pa do 24. februvarija je bilo na krmilu Gautschevo mi-nisteratvo, ki je zadnji dan svoje vlade izdalo nekoliko spremenjeni jezikovni naredbi in s tem nekako pripravilo pot Thunovemu kabinetu, ki je istodobno stopilo na krmilo avstrijske vlade. Grof Thun je sklical državni zbor za 21 marca, toda že 7. junija prekinilo se je zborovanje naj-preje za jeden teden, potem pa in sicer 13. junija, za nad trimesečno dobo. Ta Čas porabil je grof Thun za konference z zastopniki raznih strank, da bi v narodnostnem oziru našel modus vivendi. Toda mož ni imel sreče ne v narodnostnem in ne v nagodbenem vprašanju in tako se je zopet brez vsakih nad 26. septembra zopet sešel avstrijski parlament. Preosnovalo se je v tej dobi Thunovo ministerstvo, izstopil je dr. Baeren-reither in na njegovo mesto prižol baron Dipauli in s tem doseglo so je le toliko, da se je ustvarila trdna zanesljiva večina. Parlament pa sam ni razun nekaj malenkostij izvršil prav ničesar in ko bi ne bilo zadnjega dvamesečnega zasedanja, bi bil nerešen celo zakon o lokalnih železnicah in preosnova služabniških plač. Vsa dobra volja pravih zastopnikov ljudskih koristij ni zmogla brezozirne, hrupne obstrukcije, s katero so nemški levičarji zavlačevali vsako pozitivno delo. Tako je minulo parlamentarno leto, prineslo je tlačenim narodom le nekaj prav neznatnih drobtinic, ki niso v nikaki primeri s škodo, provzročeno jim v minuli dobi.
Položaj na Oyernkem. Poročali smo že, da nekateri zmerneji elementi na Pgerskem, posebno pa bivši zbornični predsednik Szilagyi, delajo z vsemi močmi na to, da se doseže nekak kompromis mej raznimi strankami, ki bi odstranil sedanji protiustavni položaj. V seji opozicijonalnih strank, ki se je vršila 30. t. m., se je pa ta nasvet soglasno vsprejel. Opozicija je voljna kar najpreje dovoliti indemniteto, in nagodbeni pro-vizorij, da baronu Banffvju ad personam celo ponuditi roko v spravo in mu dati zadoščenje, a le pod pogojear, da odstopi koncem januvarija. Banfi'y je neki s tem zadovoljen, le Tisza s svojimi so-drugi se protivi takemu kompromisu, ker se boji, da zasede stol ministerskega predsednika kak mož iz vrst desidentov in bi potem popolno obledela Tiszova slava. V resnici se pa tu bije boj mej Rimom in Debreczinom, oziroma mej katolicizmom in framasonstvom. Baron Banfly se je popolno vdi-njal v službo Tiszove klike, kar je bil sicer glavni dobitek za zelo ubožanega veleposestnika, a ob jed-nem ga je Tisza tako omrežil, da se sedaj ne more rešiti iz zanjk. Tisza dela z vso silo nato,
svojem duhu. Do pozno v noč čuje na postelji, misli in naklepa. In prvi je zopet na polji pri delu. Požirek mleka in košček kruha v kaki kmelski koči mu zadošča popolnoma.
Velike so težavnosti in zapreke prvo leto, a delo vendar vrlo napreduje, in ni se bati več, da bi spodletelo podjetje. Se jedno leto, in delo je končano. Skrbeti je torej Stephensonu za dve Btvari, da izvrši svojo misel, namreč uporabo lokomotive. Prvič mora lokomotivo tako popolniti, da bi nihče ne dvojil o njeni vrednosti, in drugič pri društvu vzbuditi zanimanje za lokomotivo.
Kar se tiče prve točke, izvršiti mu je tem težje popolno lokomotivo, ker izdelujejo vse ma šine, narejene po njegovih risarijah, navadni roko delci. Jasno mu je torej ko beli dan, da bi moral ustanoviti novo tovarno za mašine in preskrbeti spretnih delavcev. Zato ustanovi 1. 1824 kakor ve in zna tovarno za lokomotive. Pri Ne\vcastleji kupi kos zemlje in sezida malo poslopje. To je bil prvi začetek onemu velikanskemu poslopju, katero je polagoma nastalo na onem mestu.
CDalie sledi.}
da ne pride na vladno krmilo kak katoliški ma-gnat, in je ravno vsled tega priklenil Banflyja, da se niti ganiti ne more. Mož mora res mnogo prestati in so mu vladajoče razmere že tako zmešale glavo, da govori o novem ogerskem mini-nistru a latere, da goyori ogerski (!). Sam se toraj niti ne more rešiti iz zagate, ako ga ne reši kralj in s tem seveda tudi deželo, ko zve popolno resnico in ne tako, kot se kaže sedaj na zunaj, ter pokliče na vladno krmilo Szella ali pa hrvatskega bana Khuen lledervaryja.
Papež o Spanako-ameriški vojski. V jedni zadnjih številk objavlja »Ne\vyork Journal« pogovor njegovega rimskega dopisnika Tonellija s sv. očetom o Severoamerikanih in zadnji nesrečni vojski. Ako so poročevalčeve besede resnične, pohvalil je papež Amerikane kot ljudstvo polno moči in eneržije, ki se pa mora napram slabšemu pokazati plemenito, ako hoče postati mogočen in hraber narod Zadnja vojska mu jo provzročila največjo britkost v celem življenju, ker sta se sprla dva naroda, katera ljubi. Prvi mu je ljub radi stoletne zvestobe, drugi pa, ker se bliža naročju katoliške cerkve. Britko ga je zadela vojska tudi zato, ker so bila brezvspešna vsa njegova prizadevanja.
Proračun mestnega zaklada za leto 180«.
odobren v seji mestnega zbora ljubljanskega dne 23. decembra 1898.
(Dalje.)
B. Izredna potrebičina.
1.	Mestni hranilnici na račun dolga
in obresti........ 11600 gld.
2.	Za olepševalne namene . . . 1000 »
3.	Vpeljava električne luči v mestna
poslopja........ 2000 »
4.	Železni cvetličnjak v Podturn-
skem vrtu....... 2000 »
5.	Asfaltni tlak pred šolo na Coj-
zovej cesti....... 914 »
6.	Jeden voz za prevažanje bolnikov 800 »
7.	Donesek k novi deželni bolnici,
drugi rok ... . . v .. . . • 12000 » Q
8.	Nabava cvetlic v svrho dekora-
cijskih del....... 300 »
9.	Prenaredba stranišč v I. mestni
deški šoli........ 1000 »
10.	Pet izvodov »Unsere Monarchie« 75 »
11.	Matici Slovenski v podporo za
izdajo stenskega zemljevida . 300 »
12.	Poprava kopelij v Koleziji . . 1000 »
13.	Kanal od Mesarskih ulic po Po-
ljanskej cesti in po Delavniških
ulicah do Ljubljanice . . . 10645 »
14.	Klopi in table za park poleg »Narodnega domati in na Poljanskem trgu....... 300 »
15.	Šišenski občini III. rok za vte-lovljeni del....... 1500 »
16.	Naprava rampe iz parka k Pod-turnskemu gradu..... 2000 »
17.	Vodnjak pri šoli na Barji . . 1000 »
18.	Naprava ograje ob Bleiweisovej
cesti......... 336 »
19.	Nedostatek k amortizacijski kvoti
topničarske vojašnice . . . 2089 »
20.	Trotoar ob desnej strani Kar-
lovške ceste ...... 5000 »
21.	Shod gasilskih društev . . . 1000 »
22.	Vredba ordinacijske sobe v Mest-
nem domu....... 1000 »
23.	Nakup stolov za dvorano in dru-
zega pohištva za stanovališče mestnih stražnikov v Mestnem domu......... 2000 »
24.	Eventualno zidanje cerkve na
Barju......... 500 »
25.	Društvu Gospodinjska šola . . 300 »
26.	Podpornemu društvu za češke
vseučiliščnike v Pragi . . . 100 »
27.	Šolski dom v Gorici .... 100 »
28.	Prispevek k ustanovitvi vseuči-
lišča v Ljubljani..... 5000 »
29.	Naprava trotoarja na Marije Te-
rezije cesti....... 2500 »
30.	Dramatičnemu društvu v plačanje
dolgov........ 500 »
Odnos 6b859 gld.
Prenos 68859 gld.
31.	Za šolski muzej slovensko-hrvat-
skega učiteljstva..... 200 »
32.	Dvorazrednici na Barju za 50 ka-
tekizmov ........ 16 »
33.	Vodstvu II. mestne deške šole za
nakup učnih knjig in drugih
priprav........ 40 »
34.	Vodstvu II. mestne deške šole za
nabavo orodja za pletarski tečaj 62 »
Svota izredne potrebščine . . 69177 gld.
Svota redne potrebščine . . 265794 »
Skupaj . . 334971 gld.
(Konec sl6di.)
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 31. decembra.
Po otvoritvi današnje izredno seje naznani župan mej drugim, da se je gosp. Gorup v Reki zahvalil mestnemu svetu, ker je po njem imenoval nove ulice od Rimske ceste do mirja, in da se je 29. t. m. konstituiral odbor za nadzorovanje meščanske imovine, ki je izvolil predsednikom profesorja Gnjezdo, njegovim namestnikom pa odbornika Trtnika.
Ravnatelj magistratnih uradov Vončina poroča na to o podelitvi podpor iz zaklada meščanske imovine. Dohodki tega zaklada so sedaj toliko narasli, da se 11 podpirancem lahko zviša dnevna podpora od 20 na 30 kr., 19 prosilcem pa podeli podpora dnevnih 20 kr. Ker so dose-daj imeli pravico do teh podpor le meščani in njih vdove, se sklene, da je v slučaju pomanjkanja prvih dveh vrst prosilcev podeliti podpore tudi njih sinovom in hčeram.
Na predlog odbora za meščansko imovino se poviša podpora naslednjim podpirancem: St. Snoj, Iv. Kerer, Ter. Klemenčič, Nik. Spintar, Franč. Benda, Ana Robida, Henr. Jug, Leop. Rupnik, Jak. Skerbinc, Fran Tomas in Ferd.Josin, ^prosilcem oziroma prosilkam se pa podeli podpora 20 kr.
Odbornik dr. Hud nik poroča o prizivu posestniki Iv. ŠuBteršiča proti magistratovem naročilu, naf odstrani skladišče za smodnik ob Gru-berjevefn kanalu v Kurji vasi, ker se sicer ne more dati stavbinsko dovoljenje posestnici M. Borštnikovi, ki želi graditi na bližnjem travniku novo poslopje.
Poročevalec pojasni celo zgodovino tega skladišča, ki je stalo prvotno na Golovcu, a se je moralo pred 33. leti na zahtevo ondotnih hišnih posestnikov odstraniti in zgraditi na 3edanjem mestu. Zadeva je v zadnjem času že večkrat prišla pred občinski svet in se je M. Borštnikovi že tudi jedenkrat odreklo stavbinsko dovoljenje, konečno se je pa z ozirom na to, da bo vodila tik skladišča novo projektovana cesta na dolenjski kolodvor in ker je v vedni nevarnosti bližnji vedno bolj se razvijajoči del mesta, sklenilo, da mora Iv. Susteršič odstraniti skladišče do 1. maja 1899. Temu pozivu sedaj lastnik ugovarja opirajoč se na dejstvo, da stoji skladišče ie 33 let na njegovem posestvu in da je od vseh poslopij toliko oddaljeno, kakor določa zakon. Stavbeni odsek je po zopetnem pretresovanju dospel do prepričanja, da se tu ne gre v prvi vrsti za stavbo samo, marveč le za zalogo smodnika, ki se sme tu nahajati le tako dolgo, dokler se to zdi varno policijski oblasti. Ker je pa sedaj dovolj razlogov za prepoved, se sklene soglasno, da se lastniku naroči, naj s 1. majem 1899 odstrani zalogo Bmodnika.
O zadevi porabnega dovoljenja za prostore v Iv. Godca hiši v Židovski stezi poroča odbornik dr. Požar. Ker je občinski svet v jedni zadnjih sej vsprejel predlog odbornika dr. Krisperja, naj se prosilcu ola dovoljenje tudi za porabo pekarne v podzemlju in ker je župan dotični sklep ustavil kot protiven določbam stavbinskega reda, se je stavbinski odsek zopet posvetoval o tej zsdevi ter predlaga, naj se Godcu uporaba teh prostorov v pekarniške namene odreče, ker je bivanje v njih zdravju skrajno kvarljivo. — Predlogu s^ pritrdi.
Mestnemu jetničarju Fil. Kotarju se za Bna-ženje mestne dvorane dovoli nagrada 40 gld. -Poroč. odb Len če.
Poslednja točka se rad odsotnosti poročevalca odstavi z dnevnega reda.
Na to povzame besedo župan ter se povodom sklepa leta 1898 ozre na delovanje občinskega sveta v minulem letu. Vse važneje predloge imajo občinski odborniki zbrane v posebnem zvezku v rokah in že te same kažejo, koliko napora je trebaio za rešitev teh vprašanj. Občinski avet jo v 32 sejah rešil 413 poročil, mej temi 100 poročil finančnega odseka, in 10 samostalnih predlogov. Omenja nadalje cesarjevega jubileja, shoda slovenskih županov ter izraža nado, da se bodo sedaj tudi na merodajnih mestih morali ozirati na opravičene zahteve slovenskega naroda, za katere se je tudi vselej potegoval občinski svet, tako povodom znanega sklepa graškega nadso-diškega senata, glede ustanovitve vseučilišča in nadsodišča. Zdi se mu, da bo spremljal posebni božji blagoslov zadnji sklep občinskega sveta glede prinosa k ustanovitvi vseučilišča, ker se merodajni krogi ne bodo mogli več dolgo ustavljati tej potrebi. Nadalje omenja lepih vspehov pri loteriji, elektrarni, pievredbi uprave užitnin-skega zakupa, raznih olepševalnih del, pred vsem pa prevredbe mestne dvorane, za katero se posebno zanimljeta mecena Strossmayer in Gorup. K sklepu izraža župan nado, da bodo občinski odborniki tudi nadalje vztrajali pri delu za blagor občine in nje prebivalstva, akoravno jim ni pričakovati drugo zahvale nego zavest, da so delovali s svojimi močmi za občni blagor in napredek mesta, ter vošči vsem odbornikom ter vsemu prebivalstvu veselo in srečno novo leto. Jednako vošči podžupan županu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. januarija.
(Prijateljski večer.) V sredo nadaljuje pri prijateljskem vf.ieru prof. dr. J. Janež i č predavanje o spiritizmu. Začetek ob osmih v »Katoliškem domu«.
(Božičnica v katoliškem rokodelskem domn.) Včeraj so napravili katoliški rokodelski pomočniki v svojem domu prav lepo božičnico, ob jednem jubilejnico cesarju v proslavo. Zapeli so pod vodstvom gospoda Sachsa več pesmi božičnih in jubilejnih, ki jih je mnogobrojno občinstvo vspre-jelo z živim zanimanjem in burnim ploskanjem Na koncu bo uprizorili znano podobo iz vsakdanjega življenja »Rokodelska družba«. Znali su prav dobro, opomnili bi blagohotno le to, naj bi se take igre igrale v prihodnje nekoliko bolj preprosto, naravno in domače. Posebno bi bil mojster Lipovec z manjšim trudom dosegel še lepših vspehov. Božičnico je počastil tudi knezoškof. Pred sednik društva, gospod svetnik Gnjezda, ga je pozdravil, voščeč njemu in vsem zbranim veselo srečno novo leto. Presvetli je na to izpregovoril katoliškim rokodelskim pomočnikom in vsemu občinstvu nekoliko prisrčnih besed o rokodelčiču, prvem zavetniku posebno vseh delavskih stanov, čigar god in ime je cerkev ravno ta dan slavila in ki je s svojim delom posvetil delo in dal mu visok pomen in izredno vrednost. Vsi si žele sreče in miru, in menijo, da dobe vsega z boga stvom. Toda bogastvo ne da prave sreče in tudi v bogatih družinah je mnogokrat mnogo trplje cja, nezadovoljnosti in strasti. Mir in srečo more dati le božji zdravnik Kristus, če k njemu gremo in živimo po njegovih naukih. Mnogo bolje bi nam bilo, bilo bi mnogo več sreče in miru — dasi popolne srečo in miru na zemlji ni — ko bi vsi živeli po božjih zapovedih, posamezniki in družine, vsi stanovi, duhovniki in rokodelci in me ščani in kralji. Zato je knez in škof želel za novo leto vsem, da bi našli miru in sreče pri Kristusu
(Na novo vstanovljeno župnijo Žabnico) je za župnika imenovan dosedajni ondotni ekspozit g. Jurij Drnovšek.
(Kanouično vmeščeui) so bili danes gg. Juri Drnovšek na Žabnico, Piber Janez na Boh Bisttico in Fran A vse o na Brusnice.
vVredništvo »Laibaclier Zeitung.) Profesor Anton V u n t e k je prevzel z novim letom vred ništvo ljubljanskega uradnega lista.
(Imenovauja pri pošti.) Poštnimi oficijali so imenovani asistenti: Fr. Berger, N. Puecher, Jos Lin, L. Wisjan, Jos. Taft, Ad. K«rschner, Henr Susteršič, Avg. Amhiiuser, K. dalle Feste, K. Pel legrini. Fr Poljak, Ferd. Galateo, H. Mitri, Jos, Pitteri, S. Čega, Ferd. Selan, R. Razpotnik, Fr: Schmutz, Jan. Debelak in V, Pirona za Trst
And. Falzari in Ant. Dietz za Gorico: Jos. Petrič.
m. Ankerst, Iv. Junz, Ant. Wolf in Jos. Vrtovec za Ljubljano, ter M. Poliak in Al. Mussun za rtovinj.
(P. Placid Fabiaui) bivši provincijal in sedaj gAardijan ljubljanskega samostana, je dobil iz Rima nalog, da vizitira provincijo sv. Frančiška v južni Jalmaciji. Odpotoval je danes in se vrne koncem tega meseca.
(V niašnika posvečen) je bil na dan sv. Janeza v knezošk. kapeli č. P. Akurzij Križan in je včeraj obhajal v Varaždinu novo mašo.
(Iz Rovt) Včeraj in danea tukaj polagoma sneži. Vremenik pada. Toplomer + ll/»°- Snega štiri prste na debelo. Po Žibošah se oglaša škrla-tinka.
(Is Senožeč,) 1. jan. [Dva redka a žalostna slučaja: Danes teden, na sveti dan je v župni cerkvi v Senožečah med veliko sv. mašo zadela kap na srce kmetovalca liolih Andreja iz četrt ure od tu oddaljene vasi Potoče, ki je takoj umrl. Danes zjutraj je pa — sinoči še vesel in zdrav — od kapi zadet umrl Premrl Matej, po domače Cesar, iz 1'/» ure od tu oddaljene vasi Veliko Ubel-sko. Oba sta bila vsestransko spoštovana moža.
(Gouja proti goriškemu nadškofu) Kakor poroča »Soča«, sta začela »Corriere« in »Sentinella» že vpiti proti nadškofu, ker je glasoval s Slovenci, da se izvoli odsek 7 članov za ustanovitev deželnega šolskega zaklada. »Sentinella« celo kliče, naj Italijani prestopijo k — prottstantizmu. Pravi, da se jih je že 45 podpisalo za prestop, nadaljne podpise pa nabira uredništvo »Sentinelle«. Žalostno je to, toda priznati je treba, da tudi od mnogih Slovencev nadškolu ni pričakovati nič boljšega. »Soča« in »Slovenski Narod« kar prežita, da bi našla kaj, kar bi se dalo izrabiti proti nadškofu. »Corriere« napada nadškofa, ker je volil s Slovenci, a prav v »Slovenskem Narodu« smo brali telegram iz Gorice o tej stvari, ki je bil tako zavit da bo ga res »Narodovi« čitatelji izrabljali proti nadškofu, češ, da je zatajil Slovence in glasoval z Italijani. Kdor ne gre slepo za liberalci, ne glede na svoje prepričanje, zoper tega ščujejo, pa bodi še tako vesten in pravičen!
(V Gorjauski župniji), ki šteje 2000 duš, je bilo pretečeno leto rojenih 81 (največ, odkar obstoji župnija), poročenih 16 parov in umrlo jih je 38 (naj starejši 94 let). Vsled preobilnega žganja je eden padel in se pobil do smrti; eden pa je bil mrtev najden na paši. Z novim letom se je odprla nova mrliška knjiga (7. zvezek) in je prišel v njo kot prvi precej prvi dan SOletni Janez Po klukar iz prve številke Gorjanske vasi. Zanimivo je tudi to, da je v prejšnji mrliški knjigi (v 6. zvezku) zapisanih v 40 letih ravno 1600 mrličev in sicer natančno 800 možkih in 800 ženskih.
(Pevski zbor »Glasbene Matice«) ima drevi, v ponedeljek, skupno skušnjo v pevski sobi.
(V samozaložbi) izdajatelja Franc Bauerja, oficijala trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu je izšla knjiga z naslovi trgovcev, obrtnikov, rudarskih podjetij, protokolovanih firm, izvoznih firm zadrug, oblastev, uradov itd. na Štajerskem. Knjiga je prevzela po uradnih virih trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu in Ljubnem, je zajedno natančen krajevni reperloir z dežele in ji je pridejan ličen zemljevid Štajerske. Naročila na knjigo, ki stane s poštnino vred 3 gld. 20 kr. je pošiljati na izdajatelja v Gradec (Kaufmannshaus).
(Avstrijski varčevalci po poklicu) Našemu poročevalcu doposlano izvestje c. kr. poštnohra-nilničnega urada na Dunaju, ima sledeče podatke : Dne 31. decembra 1897 je poštna hranilnica štela 1,241.567 varčevalcev, in sicer: 158.926 otrok, (t. j. 12-801% v primeri z vsemi vložniki), 361.125 dijakov in drugih šolarjev, (29 08%), 62.496 zasebnikov, (5-03%), 60.946 žen in vdov, (4-9%), 20.165 uradnikov državnih, deželnih, občinskih, 1-62), 30.939 zasebnih uradnikov, (2'4), 6276 duhovnikov, (0-5), 24.240 vojakov (1*9), 15.241 fin. stražnikov in drugih paznikov, (12), 27.614 učenjakov, profesorjev, učiteljev, umetnikov, (2'2), 1528 odvetnikov in beležnikov, (0'1), 2860 zdravnikov in lekarjev, (0'2), 765 pesnikov, pisateljev in časnikarjev, (0*06), 21.686 trgovcev, (1-7), 2742 tvorničarjev, (0 2), 32.911 obrtnikov samostalnih, (2-6), 171.843 obrtnijskih pomočnikov in učencev, (13-8), 14.003 kmetovalcev, (Ml, 24.562 trgovskih pomočnikov (1'9), 21.220 delavcev po tvornicah, (1-7), 26.126 delavk, (2-1), 8968 polje-
delskih delavcev, (0'7), 107.990 strežnikov in poslov, (8-6), 12.461 dninarjev (1), 2489 rudarskih in gozdarskih lastnikov in uradnikov, (0'2), 5991 gozdarskih in rudarskih delavcev, (0 4), 1688 mornarjev, (01), 11.042 društev in pravnih oseb, (0-8), 2452 oseb nepoznanega poklica, (0'1), 182 kaznjencev, (0.015).
(Varčevalci po narodnosti.) Letopis c. k. poštno-hranilničnega urada poroča, da je dne 31. decembra 1897 v prometu bilo 1,241.567 hranilnih knjižic. litih imelo je 924.295 besedilo samo nemško, (74 44% vseh knjižic), potem poleg nemškega teksta ima 200 102 knjižic besedilo češko, (1611%), 61.565 poljsko, (4*9%), 1.783 rusinsko, (0 1), 8.989 slovensko, (0 7), 4.650 hrvatsko, (0 3), 39.785 taljansko, (3 2), 398 rumunsko, (0 03). Iz Bkušnje znamo, da se po naših krajih ljudem vsiljujejo knjižice z besedilom samo - nemškim, oziroma z nemško • taljanskim. N. pr. nedavno je v nekem kraju ob Savinji mladenič prišel na pošto, da bi si onde shranil nekoliko zaslužka. Prišlec govoril je slovenski, a uradnik mu je dal knjižico brez besedila slovenskega. Vlagalec je ime rojstvenega kraja svojega povedal slovenski, uradnik je potem tovariša povprašal, kako se to imenuje nemški, tako je v knjižico prišlo vse nemški. Novi vložnik je knjižico pokazal doma svojim domačim, in še le tukaj je zvedel, kakšno knjigo-vložnico da so mu bili na pošti dali. Knjižica se je potem cdposlala c. kr. poštnohranilnič-nemu uradu na Dunaj s priloženo prošnjo, da se tiskanica samonemška zamenja s tudi - sloyensko. Vsaki varčevalec pa seveda ni toliko samozavesten.
(Varčevalci po slarosti.) Izmed 1,241.567 varčevalcev, ki so dne 31. decembra 1897 imeli poštnohranilnično knjižico, bilo jih je 331.060 starih do 10 let, potem 348.694 od 10 do 20 let, 293.481 od 20 do 30 let, 176.938 od 30 do 40 let, 48.617 od 40 do 50 let, 16.096 od 50 do 60 let, 10.994 od 1,0 do 70 let, 3.872 od 70 do 80 let, 72 od ,80 do 90 let, čez 90 let štelo je samo 5 varčevalcev, za 696 oseb ni dobil poštnohranilnični urad v tem obziru podatkov, ker vložniki ob prvem vlaganju sami niso znali povedati rojstvenega časa.
Društva.
(Politično iu gospodarsko društvo za Notranjsko) vabi k občnemu zboru v nedeljo, 8. ja-nuvarija 1899 ob 4. uri popoldne v hotelu pri »ogerski kroni« v Postojni. Vspored: 1. Odborovo poročilo, 2. volitev novega odbora, 3. podučna predavanja K mnogoštevilni vdeležbi vabi odbor.
(»Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«) je imelo svoj IV. redni občni zbor dne 27. t. m. zvečer v prostorih »Nar. doma«. Društveni predsednik g. And. Žumer pozdravi v precejšnjem številu zbrane člane ter jih prosi, naj vsakdo v svojem kraju deluje in zbira doneske za zgradbo, da čim prej dosežemo blagi društveni namen in nam bo mogoče poskrbeti za zapuščene sirote svojih tovarišev. Tajnik g. Juraj Režek poroča o društvenem delovanju v minulem letu, našteva, kje in kako se je nabiral zgradbeni kapital in kaj bi bil odbor rad še storil v pomnožitev društvenega premoženja, a je moral opustiti vsled neugodnih razmer. Največ je društvu prinesel njegov »gospodarski program«, po katerem so mu nekateri ljubljanski trgovci naklonili nad 1500 K. Tudi knezoškof ljubljanski je naklonil društvu 100 K. Zbor izreče vsem blagim dobrotnikom in podpornikom svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog plati in povrni! V društveno vodstvo ju bil izvoljen stari odbor: Predsednik And. Žumer, I. podpredsednik Fr. Gabršek, II. podpredsednik Jožef Cepuder, tajnik Juraj Režek, blagajnik Jakob Dimnik in odborniki Fr. Crnagoj, Engelbert GangI, Jakob Furlan in Janko Likar.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 2. januvarija. Dunajski uradni list objavlja dogovor mej vlado in avstro-ogersko banko zaradi podaljšanja privilegijev do konca tekočega leta.
Dunaj, 2. januvarja. Govori se, da Banffy na Dunaju izroči cesarju svojo ostavko.
Budimpešta. 2. januvarija. Minister Banffy je sinoči odpotoval na Dunaj. Zadeva zaradi dvoboja z Horanskyjem je preložena, dokler se BanfTy ne vrne.
Budimpešta, 2. januvarija. Poslanec Hora!iszky je danes brezpogojno pozval na dvoboj barona Banffyja, ki se vrši najbrže jutri zjutraj. — Povodom novega leta je baron Banffy vsprejel deputacijo liberalne stranke,
kateri je izjavil, da se bo vlada poslužila vseh dopustnih sredstev v dosego rednega parlamentarnega delovanja, ter bo s pomočjo liberalne stranke nadaljevala boj, vendar pa ne bo odklonila kompromisa, ako se oklene brez oškodovanja oseb in strank.
Budapešta, 2. januvarja. Javno mnenje ne kaže nobene posebne razburjenosti zaradi stanja oontra legem. Kakor „Nemzetu poroča, je Morio Jokai, takoj ko je zvedel o novih vladnih naredbah, šel plačat davke v davčni urad ter poživijo, naj vsi tako store, ki ljubijo domovino, ker davki se plačujejo domovini ne vladi.
Madrid, 2. januvarija Včeraj je vlada zjedinjenih držav tudi formalno vsprejela posest nad Kubo. V Havani in drugod so se razobesile zvezne zastave.
Madrid, 2. januv. Vlada je sklenila najeti 33 milijonov posojila za prevažanje Spancev s Kube in Filipin v domovino. Zunanji minister Almodovar je opomnil ameriško vlado, naj pospeši osvoboditev vjetni-kov na Filipinah.
Darovi.
Jubilevni darovi družbi sv, Cirila in Metoda. Poslali so daljo: tj. gospod profesor dr. Svetina pri Ljubljančanih nabranih in deloma že objavljenih 53 gld. 10 kr. — Gorenjski He-gunjci 5 gld. — S Prema 5. g. župnik Nikolaj Križaj 5 gld. in g. trgovec Valentin Repinc 1 gld.
—	C. g. Vid Janžekovič, kapelan v Čadramljah, 1 gld. — C. g. Martin Narobe, župnik v Zapogah,
1	gld. — Iz Hrušice pri Podgradu 7 gld. 36 kr., in sicer so darovali gg. dekan Ilogai in kapelani Logar. Kluu in Strnad po 1 gld,, nadučitelj Vaj-šel in S. J. po 50 kr., drugo pa Mohorjani in ta-rokisti. — Gralski Mohorjani po č. gosp. župniku Janezu Oblaku 6 gld. 60 kr. — Moška podružnica v Kamniku 10 gld. kot dar ondotne okrajne posojilnice. — č. g. Rozman iz Rakitne 2 gld. C. g. Franc Gartner, mestni kapelan v Ormožu, 12 gld., katere je nabral na odhodnici občepri-Ijubljenega gospoda kontrolorja Fr. Kranjca. — C. g. Karol Cik, kapelan v Št. Jerneju, kot odkupnino od novoletnih voščil 1 gle. — Iz Žal ine 8 gld. 50 kr., in sicer so darovali gg.: J. Novak 5 gld., Josip Javornik 3 gld. in Josip Svetina 50 kr. — C. g. Josip Novak, kapelan v Metliki,
2	gld. — Gdč. Fanica Burkeljčeva v Radečah
3	gld., 2 gld. je iz nakiralnika, po kroni pa sta darovala gg. železnična uradnika Tomec in Knajzel.
—	Po slavni »Goriški tiskarni« zbirko 10 gld. 50 kr., podarjeno od sarajevskih Slovencev, zbranih na Odičevem večeru. — Gg. prot. kranjske gimnazije 8 gld. 50 kr., katere so podarili: dr. Fr. Perne 2 gld., dr. J. Zmavc 1 gld 50 kr., A. Dokler, Fr. Novak, Mil. Pajk, dr. Jos. Tominšek in X. po 1 gld. — Moška podružnica v Idriji 38 gld. 63 kr. — Po gdč. učiteljici Roziki Strle v Gorjah 4 gld. 35 kr., katere so dali: C. gospod župnik J. Ažman 1 gld., č. gosp. kapelan Godec 50 kr., iz nabiralnika pri Moravcu 2 gld. 30 kr. in pri črnetu 55 kr. — Slavno vredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani zbirko 485 gld. 77 kr. — Vsem velikodušnim darovalcem mnogo sreče in blagoslova v novem letu! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
O d k u p n o v ol o t n i h voščil v prid družbi sv. Cirila in Metoda. V Kranju so se odkupile od ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, gospo in gospodč. : Chrobath Marija, Dokler Ana, Florian Terezija, Globočnik Marija, Hlebš Franja, llubad Ivana, Jager Milka, Jugovic Ana, Jugovic Franja, Keršič Marija, Killer Marija st., Killer Marija ml., Ivono Terezija, Korošec Marija, Korun Cecilija, Krenner Leopoldina, Kreuzberger Eliza. Krisper Josipina, Lampe Marija, Lavrenčič Marija, Likozar Marija, Majdič Matilda, Majdič Ivana, Mayr Ana, Mayr Marija, Matajc Eliza, Mi-klavčič Janja, Novak Antonija, Omersa Ana, Omersa Ivana, Omersa Josipina, Pavšlar Helena, Pezdič Amalija, Pire Katarina, Pire Marija, Pire Olga, Polak Marija, Prevo Antonija, Prevc Marija, Pučnik Josipina, Puppo Josipina, Rakove Marija st., Rakove Marija ml., Saiovic Ivana, Sajovic Anuša, Sajovic Karla, Sajovic Pavla, Scaria Gabrijela, Sire Magdalena, Steinbauer Marija, Šavnik Leopoldina, Šavnik Marija, Šavnik Mici, Šavnik Olga, Šlamber-ger Katinka, Štempihar Ana, Sumi Marija, Štritof Viktorija, Ullrich Radivojka. — Od podružničarjev moško podružnico Ciril Metodove družbe oziroma tudi društvenikov »Narodne čitalnico v Kranju« odkupili so se v korist Ciril Metodove družbe sledeči gospodje: Arh Franc, Crobath Franc, Dokler Anton, Eržen Gašper, Florian Karol, Gartner Fran, dr. Globočnik Edvard, Golob Josip, Killer Jakob, Kokalj Rudolf, Korošec Anton, dr. Korun Valentin, Krenner Josip, Kreuzberger Adolf, Krisper Ilajko, dr. Kušar Valentin, Lavrenčič Alojzij, Likozar Josip, Logar Josip, Majdič Janez, Majdič Janko, Majdič Josip, Majdič Vinko, Maselj Ivan, Mayr Mavrilij, Mayr Peter ml., Mayr Peter st., Novak Franc, Omersa Franc st., Orehek Anton, Pavšlar Tomo, Pečar Janko, dr. Perne Franc, Peterlin Anton, Peterlin Franc, Pezdič Ivan, Pire Ciril, Pogačnik Franc, Polak Ferdinand, Pollak Josip, Pretnar Josip, dr. Prevc Franc, Prevc Valentin, Pučnik Konrad, Puppo Karol, Rakovec Anton, Rakovec Ivan, Rooss Albert, Rozman Janko, Rus Vilibald, Sajovic Ferdinand, Sajovic Fr. Ks., Sajovic Janko, Sire Fr. Ks., dr. Savnik Edvard, Šavnik Karol, Šinkovec Anton, Slamberger Anton, dr. Štempihar Valentin, Stritot Anton, dr. Tominšek Josip, Valen-čič Ivan, Vari Ivan, dr. Žmavc Jakob in Žumer Andrej. Nadalje so v prid iste družbe kot jubilejni dar dali po 2 kroni sledeči gg.: Drukar Avgust, Majdič Vinko, Mayr Peter ml., Pavšlar Tomo, Puppo Karol, Sajovic Ferdinand, Savnik Karol; po 1 krono pa: Kreuzberger Adolf, Lavrenčič Alojzij, Likozar Josip, Maselj Ivan. Mayr Mavrilij, Mayr Peter st., Orehek Anton, Peterlin Anton, Peterlin Franc, Pezdič Ivan, Pire Ciril, Pogačnik Franc, Pollak Josip, Rakovec Anton, Rakovec Ivan, Sajovitz Fr. Ks., Sajovic Janko, Šavnik Janko, dr. Savnik Karol. dr. Tominšek Josip, Valenčič Ivan n Žumer Andrej ; g. Pajk Milan daroval je odkupnine in jubilejni dar 1 oziroma 2, skupaj 3 krone.
Umrli s«:
V	hiralnici:
28. decembra. Mihajl Bohinec, dninar, 57 let, kap.
30. decembra. Uršula Zupančič, kajžarjeva žena, 5t let, j etika.
V	bolnišnici:
28. decembra. France Prime, dninar, 50 let, spridenje trebuSnih organov.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3l)6'2 m.
a * a	čai opa-iovania	Stanič barometra v aim.	Temperatura po Celziji	Vetrovi	N-Jb*	OO tSi
31	9. zvečer	732 9	10	si. sever	oblačno j;	
1	7. ijutraj 2 l>0D0l.	731 9 7301	—0-5 23	si. jzah. si. jug	sneg oblačno	18-2
2	9 zvečer	729 6	10	si. zah	oblačno	
2	7. zjutraj 2. popol.	727-0 723 1	10 68	si. ssvzh. sr. zah.	megla oblačno	20
Srednja temperat ira sobote 0'6". normala : —2 6" Srednja temperatura nedelje 13°, normala: — 2-7°
Gospodična
srednje starosti, slovenskega in nemškega jezika zmožna, v vsem trgovinskem izurjena, spretna prodajalka, išče mesto v trgovini z mešanim blagom ali v kaki podružnici kot voditeljica. 1 (3—1)
Prijazne ponudbe naj se do 8. januvarlja pošiljajo pod šifro M M. poste restante v Celji.
Suhe hruške
za žganjerijo kakor tudi za hruškovo moko,
suhe češplje, orehe, lešnike
priporoča tvrdka	2 (?~1)
;Zwenkel «fe Co.
Sevnica, Spodnje Štajersko.
912 3-2
Ženska
se Išče, ki hi bila sposobna voditi večjo speoerijsko trgovino na deželi; spretna v računanju in prodajanju. Vdova, katera je imela že sama trgovino, ima prednost. — Zelti gosposke se ne želi.
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.
HEIiBAUNT -jev
podfosfornasto-kisli
apxxexxo«železni sirup.
Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pfit, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje m redil-nost. telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jnko koristno za narejanje krvi, raztopljive foaforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij.	896 (20-2)
Cena steklenici 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenic ni.)
B0F~ Prosimo, da se vedno
»rečno zahteva Herbabny-jev " * apneno - železni sirup. Kot
t izvora se nahaja v steklu in zamaSku ime, ,.Herbabny" fin- i Tt'snjeno z vzvišenimi črkami in fe-'®!'^" »osi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno jeljpTtpg	znamko, na katera znamenja na
1	se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče:
Dunaj, lelsarna „zur Barmlierzigkeit"
VII. 1, Katserstrasse 73 in 75. V zalogi skero v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
1 '. •> : 3 O H U
I > u n a j 8 k a l> o
r z
a.
Kreditne srečke, 100 gld.......202	gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	»
Salmove srečke, 40 gld........86	»
St. Genois srečke, 40 gld.......84	»
VValdsteinove srečke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........24	»
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. .	1^5	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3530	»
Akcije tržaškega Lloyda. 50U gld. .	430	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	64	>
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	114	»
Montanska družba avstr. plan.....194	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»
Dni 2. Januvarlja
Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 65	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	55	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»	40	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	10i	»	80	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......1?0	»	20	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	90	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	939	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............363	»	50	»
London vista...........120	>	40	»
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	90	►
20 mark............11	»	77	»
20 frankov (napoleondor)............9	»	64'/,»
Italijanski bankovci........44	»	35	»
C. kr. cekini......................5	»	70	»
Dne 30. deoembra.
4°/0 državne srefke 1. 1854, 250 gld. . .	166	gld.	75	kr.
5°/0 državne srečke I. 1860, ll)0 gld. . .	159	>	25	>
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	50	>
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......133	»	--	>
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	130	»	--	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	>	—	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4"/„ kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	>
Zastavna pisma av. osr.zem kred.banke 4°/0	98	»	—	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	220	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	179	»	80	»
» » južne železnice 6°/0 .	125	»	50	»
» » dolenjskih železnic4°/0	99	»	50	»
25
75 50
25 50
?o
50 60 25
SS-JT Nakup in prodaja "&S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žiebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Monjarnicna delniška družba
JU K U C IT II"
10 in 13, Dunaj,
aiar Pojasnila v vseh gospodarskih in «n»nčnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostmi papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegaj obrestovanja pri popolni varnosti Af naloženih sflavnic
1 1
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežifl.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo