Sž^v. 195. V Trstu, v petek 1«. julija 1915. Letnik XI. izhaja vs?.k dun, ob nedc'jsh i" praznikih, oh 5 z ju t taj. /rcciiišsvf : Uiic Pv. i ..: - - a Asiškega št. 20. L ncd^tr. — Vsi ic,. . "ij • e roiilj.i.o i. . ...i tltt.i. Mcirarkirr.na pisma se ne rfjfrrr^ji i« r*\ --.^ine .Edinosti*, vpisane zadruge z cr | crcltvr: \ 7 - nlka Sv. Frančiška Asilke^a št. 20. Telfft m iu uprave štev. 1157. f. ? r o č o ir a n>i2* Z* c^.j leto . .......K 2-1.— Za po' tet.i.................... . zm tri mesece................. 6. — za uedelj»ko izda:u za ceio ieto 5.20 2& pci leta....................2.60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglas! denarnih zavodov . . ;.....7....../zim po 20 vin. Oglas: v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2. — Mali oglas: po 4 vinarje beseda, naj nanj pa -10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Ha austrilsKo-rusRi fronti položni neizprcmenjen. živahno Me na vsej zapadni fronti. Nemci zavzeli Przasnysz. ■ Srditi boji na Unelskl fronti. - Srditi nemški napadi in žihrai francoski protinepsi. I žvslr ^i-ifaJUaas Dt NAJ iS. iKtirJ Lradno se objavlja: 15. julija 1015, opoldne. Pr iti lezniin postojankam na do- berdobski planoti, živahen italijanski arti-li^rJjsk; ogeni. Pi^kit^alt so tudi večkrat z infanterij-: ; ijt posebno med Zdravščino in p j?7AoiiJ. z so bili, kakor vedno, odbiti ob veltVth »7gubah. Na Koroškem in tiroiskem mejnem o-zeiuji, ni zgodilo ničesar pomembnega. ' 'ine-tnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Ccdorne. U, 15. (Kor.) Iz vojnega časnikar-s! stana se poroča: Poročila sovraž-i, i c meralnih štabov: : 'lii-, 1?. julija. Na Koroškem so naše . ^rečni ofenzivni akciji dne II. julija zjutraj, prisilile sovražnika, da je na višini'!' iužj^jootoka \nger (severovzh. prelaza PlJMhn) opusti), najsprednejše | tojanke. po®n <%; bili strelski jarki uničeni. \ Krnskem ozemlju je bil v noči na 11. julija med strahovitim neurjem nenadni sovražni napad takoj odbit. V i «-staliti frontah nobenih pomembnih dogodkov. - - - S sofKe fronte. c i.i.ard \delt poroča vBerliner la-gubfattu s - >ške fronte 12. t. m.: \\ni za nui/.em se tipaic plazijo Dalmatinci po koreninastih stopnjah gozdnih Steza proti grebenu višine pri Plavah. Redke, skrite luči v Gorici se potapljajo za njimi, prekopi se raztezajo v hrib. \ jaki stopajo med ilovnatimi stenami, se plazijo sključeni skozi pokritja kakor ), rudnikih in predorih, čujejo rožljanje i it .it. udarce krampov in se nastanjuje-jo na prej jim določenih mestih v strelskih zaklonih, ki jih vsako noč zopet popravijo naši. Osem dni že traja to strahovito obstreljevanje, ki s tonami granat bije ob neobčutljivo kamenje in občutljive /ivce. Kakor odrešenje iz te peklenske muke so vplivali nočni pehotni napadi, ki so začetkoma imeli za smoter presenečenja, a so se pozneje zadovoljevali z obiipavanjem naših slabotnejših mest. Naši vojaki niso streljali, uživali so molče in stisnjenimi zobmi predobčutek osvoboje-valne osvete, puščali so sovražnika blizu. čisto blizu, ležali so nepomično na preži Šele k<» so škarje zaškrtale v bodičasti žici. tedaj se je. kakor čarovniška beseda, začulo povelje, »ogenj«, ki je sprožilo tisočere puške. In s tisočerim bliskom in pokom se je izdala nočna skrivnost z bolestnim in srditim tuljenjem. V noči od 3. ua 4. julija. To noč je bilo na oni strani čudovito tiho. Pošastna roka našega žarometa smtiče tipaje preko sovražnega okopa, čigar peščene vreče nalikujejo vrstam okornih mrtvih živali. Ne čuje se odtam prepir in petje, kakor navadno, niti zadi-raaje nezadovoljnih častnikov, niti zasmehovanje nevidnega sovražnika. To je sumljivo — pozor! Beli svetlobni duh se pomika sedaj po obronku med sovražnikom in prijateljem, pomika se kakor mesečnik po ozkem slemenu, zdi se. kakor PODLISTEK GREŠNICE. Poman. — francoski spisal Xavi«r d« Montepin VII. V hotelu. Soba v tretjem nadstropju, kjer naj bi stanoval Karel de Saint Andre, je bila precej enaka hektorjevi* kakor vsem dijaškim stanovanjem, kolikor smo jih videli doslej. 'ut je imela soba ozadje z vrati, se je i• i.io, kakor je bilo treba, izpreminjala v spainieo, ali pa v salon, kakor so pač bila vata odprta ali pa ne. Divan, dva naši- ača in štirje stoli, vse preoblečeno z iitrt*čhiskiiii baržunom, okrogla mi/a, majhna p-saina miza in omara za < 'ieko: *> ; 2 b»!o pohištvo v sobi. Za pre-fcrajo so sc uahajaia vrata garderobne sobe in t.spetične stene so bile okrašene z bakrorezi. bi dremai in sanjal, poskoči naenkrat in šviga semtertja ob robu gozda na levi, se pomika zopet dalje, se zaustavlja in obstane kakor ukopan. Sovražni saperji so brez usmiljenja ujeti v njegovi svetlobi. Leže po trebuhu za kamenjem, z daljno-! gledom se vidijo pripognjene glave in , lica. Ko so videli saperji, da so razkriti, i so brez strahu skočili pokoncu. Porivali | so železne cevi z razstrelivom pod naše žične pregraje in jih poizkušajo sedaj u-žigati. Nekaj min se je razletelo in razneslo žico, kole in kamenje naokoli. Toda že poka predrznežem kakor z bičem okoli ušes, in preden so se mogli vreči na zemljo, jih je že vrgel na tla kos jekla ter odprl njihovi krvi in življenju prosto pot v nepoznano deželo. Bili so hrabri, njihova hrabrost je premagala našo mržnjo, naša srca spoštujejo padlega sovražnika. Artiljerijski boj 5. julija. Italijani, razočarani in osveteželjni, nas psujejo ves dan z besedami in granatami. Kakor hitro se zmrači, poizkušajo vedno iznova spravljati s pota melj in grmičevje, kakor krti, ki si rijejo podzemske hodnike. kakor veverice, ki skačejo od drevesa do drevesa. Za vsako hišno podrti-no v Oslavju, Gradišču in Podgori, za vsakim kamnom in grmom tiče Italijani. Več in vedno več, cel zbor, tri pehotne četne divizije jih je. Metalci min bljuvajo v naše pregraje, ponoči mečejo manjši oddelki ročne granate in granate za puške vse do naših zaklonov. Ves 5. dan julija rjove topovi. Točno ob 4 zjutraj se je zakopala prva granata v opustošeni gozd na hribu. Veje so polomljene, debla so raztreskana, korenine so odkrite. Sodelujejo vsi kalibri: poljski topovi, lahke havbice, težke havbice, težki topovi, 21cen-timetrski možnarji in 28 centimetrski. Iz-preminjajo naša kritja v kupe ruševin in naše zaklone v zasute jarke. Strmostrel-tii topovi rjove: »prostor!« in so kakor meč, ki vse kosi pred seboj. Pod njihovo zaščito se poriva od Oslavja sem kolona za kolono. Zdi se, kakor da ni mogoč nikakršen odpor in da ni mogoče uteči. In vendar vstajajo naši Dalmatinci. Ogri in Hrvatje, preživljajo z granatami tlakovani smrtni pas, vstajajo iz prezgodaj namenjenih grobov in sprejemajo sovražnika z bliskom, ki skače od cevi do cevi in desetini italijanske rojne vrste. Do večera so odbiti vsi napadi. Mrtveci leže med mrtvim kamenjem. Ponoči so se priplazili posamezni italijanski oddelki do ločniškega predmostja, in so se hoteli ugnezditi v razvalinah pogorele vasi tik pred Gorico. Poveljnik artiljerije zadovoljno preriva svoj fes ter kratko in jasno daje na vse strani telefo-nična povelja. Naenkrat udarijo od treh strani granate v Ločnik. Italijani teko, ploha šrapnelov pa teče ž njimi in z drobci vred obleži veliko, veliko Italijanov. Zvečer 7. julija so uapadli južno pobočje pri Podgori, dve uri pozneje so obnovili ponesrečeni napad in so bili odbiti. 8. julija je popustilo obstreljevanje in naska-kovanje. Napad štirih vojnih zborov. Ko tako poizkuša en italijanski armad-ni zbor razbiti severno krilo vrat v goriški okolici, se trudijo nič mapje kot ar-madni zbori, 7.. 8. in 11., na južnem krilu, čigar stožer je doberdobska planota. Prvi veliki napad 30. dne meseca junija je uvajalo osemnajsturno obstreljevanje, ki ima prispodobo samo v obstreljevanju 2. To je ves luksus in ves kpnfort, ki ga za štirideset frankov nudi hotel garni v glavnem mestu mladim gospodom z dežele. In mladi gopodje so popolnoma zadovoljni, ker pod prahom starega pohištva in za zamazanimi tapetami vidijo veselo se smehljajoči obraz neodvisnosti. — No, kako ti ugaja? — je vprašal Hektor svojega prijatelja. — Kaj? — Soba i u pa pohištvo. — Ni ravno lepo, a vendar prijazno. — Kaj ne da ?----Poleg tega imaš razgled na cesto in pa izborn-o peč. — In potem sem v tvoji bližini, — je dostavil Kare! galantno, — isto je glavna stvar, da ostanem tu — Hvala lepa, dragi moj, — je odgovoril Hektor in mu stisnil roko; — v ostalem pa se lahko poveseliva vsako uro, če hočeva. — Seveda. — Tu prinašajo tvoje kovčege____ pojdiva zopet dol? k meni. majnika na Ruskem. Tedaj je razpadla ruska odporna sila po štirih urah, tu pa so imeli moravski, hrvatski in ogrski branilci še po osemnajstih urah toliko moči, da so vrgli nazaj obe naskakujoči diviziji, in avstrijski Skodovi možnarji so, e-nergično odgovarjajoč, razbili več sovražnih baterij. Prihodnji splošni napad 2. julija je zopet uvajalo bombardiranje iz vseh kalibrov. Na marsikaterih mestih smo našteli v eni minuti po šestdeset strelov. Dve diviziji naskakujete odsek fronte Zagraj—Vermeljan, po en polk pa pri Polazzu in Redipugli. Z drznim protinapadom so hrvatske čete pognale sovražnika nazaj v soško ravnino in osvojile tri strojne puške. Armadni poveljnik je bil priča njihovega junaštva. 3. julij je prinesel po bombardiranju pri Redipugli nočni napad, ki je bil zavrnjen. 4. in 5. julija pa je iz oblegovalne vojne poti naravnim bastjam doberdobskim nastala velika bitka. Bitka pri Doberdobu. Noč je bila mirna in lepa. Vojaki, vstajajoči od svojega dela v razstreljenih kritjih, so gledali na svoji levi morje. Bilo je črno in se je svetilo kakor jeklo. Potem se je pa za njihovim hrbtom zasvetli-kalo jutro, toda prvemu nežnemu rdeči-lu na iztoku je odgovorila od zapada bli-skovordeč stoter ognjen žar. Do popoldneva so grmeli topovi. Štiri tedne že stoje čete v boju brez nadomestila, štiri tedne že vzdržujejo grozovito točo granat. Toda to je bil najhujši čas, ko so, brez kritja, po številu mnogo slabejše, po bombardiranju oslabljene, gledale pet močnih, gosto masirano napadajočih divizij. Streljale so iz pušek in strojnih pušek, da se ie bilo bati, da popokajo cevi, požele so cele kolone, vrgle so se kakor smrtno-pogumni plavač v valove, toda odpirajoče se vrzeli so se vedno zopet zapirale in razburkano valovje je vedno zopet u-darjalo proti rebriin, preplavljalo prednje griče in grozilo, da potopi izčrpane branitelje. Vse rezerve so morale v boj in s skrajnim naporom se je posrečilo u-staviti sovražnika in poriniti nazaj na reber. Sedaj leži tamkaj za peščenimi vrečami, ki jih je privlekel s seboj ter pričakuje poslednjega dne in nadaljnih oja-čenj. Kakor se je izkazalo pozneje, so v odseku Zdravščina—Polazzo napadale tri, v odseku Polazzo—Selce pa dve pehotni četni diviziji. In zopet je vstalo mlado jutro na iztoT ku. Okrvavljeni in zaprašeni borilci vstajajo iz kratkega, nemirnega sna na produ in se zaletavajo drug v drugega, kakor biki. Krvavo rdeče je nebo, s krvjo so prepojena tla, in njihove oči ne vidijo drugega kot kri. Pri Zdravščini so zjutraj in popoldne moravske čete dvakrat potolkle vdrlega sovražnika in ga pognale do Soče. Po njenih zelenih valovih je plavalo veliko mrtvecev. Pri Polazzu in Redipugli so se Moravci in Ogri zoper-stavili sovražniku brez kritja, na odprtem polju, in so ga odbili. Pod zaščito ognja strmostrelnih topov je bataljon ber-saljerjev zopet splezal čez železniški nasip in dospel na višino pri Redipugli. I-mel je samo ročne granate, in jih je vrgel. Toda zagrabili so ga in dve stotniji ste bili uničeni do zadnjega moža. Solnce je zašlo ob naši zmagi. Ta dva dneva so tisoči izgubili živije-nje. Italijanska naskoena sila je bila zlom- — Le pojdi naprej, — je rekel Karel, — pridem takoj za teboj. — Moram se najprej nekoliko preobleči. — Ničemurnik! — V tej obleki se vendar ne smem pokazati nikjer. t — No, kakor hočeš, koliko časa boš pa potreboval za to. — Prosim te za dvajset minut. — Če pa ne prideš v dvajsetih minutah, pa pridem pote. — Moja točnost ti prihrani ta trud. Hektor je odšel n K al i psi. — — Tvoj pnjaidj ni napačen človek, — je rekla Kalipso Hektor ju, — toda zdi se mi nekoliko neokreten. -- To je inaiomestnost. — je odgovoril Hektor, — ko sem jaz prišel semkaj, sem bil ravno tak. — Praviš torej, da je bogat? — Kakor kak bankir. V najinih sedanjih razmerah je on za naju prava poosebljena previdnost, ki nama prihaja na pomoč. — Živela previdnost? — je vzkliknila Kalipso. — Ali je moja pipa ugasnila? Ijena vdrugo. Kar sledi, je demonstracija, ki poizkuša utajiti to. Od jutra do opoldneva 6. julija so bombardirali fronto in zaledje. Avstroogrska artiljerija je odgovarjala na to izzivanje z razprševanjem sovražnih pehotnih oddelkov, ki so se drznili priti pred našo fronto. Zvečer je več bataljonov hotelo našo predstražo presenetiti z metalci min ter ročnimi in puškinimi granatami. Italijanski letalci so bombardirali Nabrežino in Trst. Dan nato so napadli trije bataljoni pri Zdravščini in so bili odbiti prav tako, kakor drugi pri Zagraju, Polazzu in ob izlivu Vipave. 8. in 9. julija, ko so se utrujene čete že nadomeščale s svežimi, a enako v boju utrjenimi četami, so že popuščali napadalni poizkusi. Sedaj naj Italija vtretje poizkusi svojo srečo ob Soči.____ Z flvstriisko-rsigeia bojica. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. julija 1915, opoldne. Splošni položaj se ni izpremenil. Ob Dnjestru, pod Nižiowim, je prišlo na severnem bregu reke na več mestih do uspešnih bojev naših čet, pri čemer je bilo ujetih 11 oficirjev in 550 mož. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z fioliftu. BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. iuiija 1915: Vzhodno bojišče. V manjših bojih ob Vindavi, pod Kurša-nim, sta bila ujeta 2 oficirja in 425 mož. Južno Njemena, v ozemlju Kal var je, so osvojile naše čete pri Franciskowem in Czowah več ruskih predpostojank in so jih obdržale kljub srditim napadom. Severovzhodno Suwalkega smo zavzeli z naskokom višine pri Olszaniki, ujeli 300 Ru*ov in uplenili dve strojni puški. Jugozapadno Kolna smo zavzeli vas Krnščo, sovražne postojanke južno in vzhodno te vasi tn južno linije Tartak— Lipniki, ujeli 2400 mož in uplenil; 8 strojnih pušk. Boji v ozemlju Przasnysza so se nadaljevali uspešno. Zavzeli smo več sovražnih Hnij in močno utrjeno mesto Przas-nysz, za katero so se vršili v februarju hudi boji. Jugovzhodno bojišče. Položaj je v splošnem neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Z zopadnesii bojišta. BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. julija 1915. Zapadno bojišče. V južni Flandriji smo včeraj zapadno \Vytschaete z dobrim uspehom razstrelje-vali mine. V ozemlju Soucheza so napadli Francozi deloma z močnimi silami rta raznih mestih. Bili so povsod odbiti. Severozapadno zaselia Beau-sejourja v Champagni. se sovražni napad z ročnimi granatami vsled našega ognja z minami ni izvršil. Francozi so včeraj pozno v noč poskušali zopet pridobiti postojanke, ki smo jim jih odvzeli v Argonskem lesu. Kljub velikim municijskim množinam in močnim. — Kaj pa vendar misliš? — je odvrnila Kalipso; — ogenj, ki ga vzdržujem jaz, ne ugasne nikdar. — To je samo govorica, ki jo razširjaš ti sama; toda ugasli plameni tvojih nekdanjih ljubimcev dokazujejo nasprotno. — Nesramnež! — Le tiho, hčerka moja, le ne razburjaj se!.... Ta požirek na zdravje mojega prijatelja! Kalipso je daia nato Hektorju pipo. — Tako je prav, dete inoie, — je dejal Hektor; — sedaj pa bodi tako dobra in pozvoni. Ka'ipso je ubogala takoj. Natakar, ki je dal Karlovo prtljago odnesti v njegovo sobo, je prišel v par sekundah. — Kaj ukazujete? — je vprašal, ko je vstopil. — Govoril bi rad takoj z gospodom Ro-blotom, — je odgovoril Hektor. Gospod Roblot je lastnik hotela. — Povem mu, - - je odgovoril natakar in zopet odšel. tudi na novo privedenim četam, so se razbili njihovi napadi ob neomajni nemški fronti. Na mnogih mestih je prišlo do srditih bojev z ročnimi granatami in bojev mož proti možu. Sovražnik je plačal svoja brezuspešna prizadevanja z nenavadno visokimi izgubami. Število francoskih ujetnikov se je zvišalo na 68 oficirjev in 3668 mož. Usoeh naših čet je tem pomembnejši, ker so po soglasnih poročilih ujetnikov Francozi za 14. julij, dan narodnega praznika, pripravljali velik napad proti naši fronti v Argonih. Tudi zapadno Argonov je vladalo včeraj živahneje bojno delovanje. V gozdu Malancourt so bili napadalni poizkusi sovražnika po našem ognju zabranjeni. V Svečeniškem gozd t. se je francoski napad razbil izgubonosno pred našimi postojankami. Pri poietu nad našo postojanko pri Sou-chezu je bilo eno francosko letalo zadeto in se je spuščalo v gorečem stanju v sovražno postojanko. Pri flenin-Lietardu je bilo sovražno letalo sestreljeno. Voditelj in opazovalec sta prišla ranjena v naše roke. Vrhovno armadno vodstvo. Grey zopet prevzel svoje posle. LONDON, 15. (Kor.) Državni tajnik sir Edvard Grey je zopet prevzel svoje posle v zunanjem uradu. Angleške izgtshe. LONDON. 15. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 57 oficirjev in 1^7 m ri. Kanadski ministrski predsednik v I oudonu. LONDON, 13. (Kor.) Danes je bil v spodnji zbornici zajutrek, ki ntu je prisostvoval kanadski ministrski predsednik Borden. Prvi lord admiralitete. Balfotir. ki je. predsedoval, je izjavil, da bi mogla biti pomoč, ki jo dajejo kolonije, odločilnega pomena. Anglija je ponosna na to, kar je storila Kanada. Ministrski predsednik Borden ie izvajal: Štiri dni pred izbruhom vojne sem brzojavil v London, da bo Kanada, ako izbruhne vojna, smatrala to za svojo zadevo. Pomožni viri države so skoraj nc-izčrpljivi. Ne bojim se pred bodočnostjo. Četudi bi boj trajal dolgo. Kanada je pripravljena, vzeti svoj del nase. Nemčija se je glede edinosti britske države vračunala. Ta država je danes ožje sklenjena nego kdaj poprej. Balfotir je izrekel resnico, da se znajo tudi nevojaški narodi vojevati. Začelo se je šele mračiti. Govornik upa, da bo, preden bo vojna končana, britska država doprinesla svetu dokaz, da je bila kos svoji velikanski nalogi- ___1_ S turških bojišč. CARIGRAD, 14. (Ker.) Iz glavnega stana, 14. julija 1915: Dardanelska fronta. V noči od 12. na 13. julija so uplenili v oddelku Ari Burmi poizvedovalni oddelki našega desnega krila v sovražnih strelskih jarkih zaboje polne bomb. Na tem krilu smo so-\ražnika, ki se je skušal približati našim strelskim jsrkom, odbiii. Na levem krilu je oddajal sovražnik, ki se je bal napadov, razsvctljevalne strele in je streljal nato v praznino. "Seddil Bahr. Zjutraj dne 13. t. m. je pričel sovražnik z lahko kanonado na — O čem pa hočeš govoriti z gostilničarjem? — je vprašala Kalipso radovedno; — pa mu vendar ne misliš dati denarja? — Ne, denarja mu ne bom dal in sicer iz dveh vzrokov ne: prvič, ker ga nimam, m drugič, če bi ga tudi imel, bi mu ga vendar ne dal. — In potem---- — Tiho! Prihaja! Vrata so sc v resnici odprla, in gospod Roblot je vstopil v vsem svojem dostojanstvu hišnega gospodarja, oblečen v sivo suknjo. Ona mitološka pravljica o bogn Janu je bila zelo primerna za gospoda Roblota, kajti njegov obraz je bil na eni strani porogljiv, na drugi pa prijazen. Ustom in očem se je videlo, da so bila prav tako pripravljena, da izrazijo čemerno nejevoljo, ali po najprikupnejšo jo-vijalnost, in njegovo" vedenje jc bilo ravno tako nedoločno, kakor izraz njegovega o-braza. Stopil je kake štiri korake v sobo in potem obstal. Stran II. »EDINOSTI^ Stev. 19ij. V Trstu, dne 16. julija 1015 vsei frcnti. Ob i popoldne je prešel po srditi artiljerijski predoripravi proti naše-mu levemu krila v napad, k? ga je večkrat obnovil. — Po naših z bajoneti izvršenimi protinapadi so bili sovražni oddelki ob velikih izgubah vrženi nazaj. — Vrh tega je bil so\ražnik, ki se je dne i 3. t. m. bližal delu naših, na tem krilu naha-jajočih se strelskih jarkov in tudi tamkaj ostal, z našimi protinapadi pregnan in vržen nazaj v stare postojanke. 14 Angležev, ki niso mogli pravočasno ubežati, je bilo ujetih. Naše baterije na anatolskem obrežju, so posegie dne 12. in 13. t. m. pri Seddi!-Bahru z uspehom v boj. D>a sovražna rušilca torpedovk. ki sta udrla notri v Kerevizdere i« streljala na naše levo krilc, sta vsled preciznega ognja teh baterij pobegnila. Sovražna torpedovka, ki je običajno križarila v Samskem zalivu, je bila vce-rai ko <=e ie preveč približala obrežju, zadeta po dveh strelih naše artiljerije in je pobegnila za neki otok v zalivu, ki ga »e zapustila šele ponoči. Mezopotamska fronta. Sovražni motorni čoln. ki se »e skušal v noči od 10. na 11. iuffia približati nasipu cb F.vfra-tu zapaino Korne, je bil po ognju naših straž pregnan. Ziutra;. dne 11. julija je skušal sovražnik pod zaščito svojih topničark s kopnega napad na ta del brega reke, a se je moral vsled srditih protinapadov naših čet spustiti v divji beg in »e bil popolnoma potcičen. Sovražne izgube v teh bojih so zelo vePke. Na ostalih frontah nobenih bistvenih ?z- prememb __. Sultanovo zdravstveno stanje. CARIGRAD, 15. (Kor.) Uradno poročilo o stanju suhana pravi: Toplota 36.6. žila 60. Splošno stanje zelo dobro. Madar se nahaja v stanju boljšanja. Obisk španskega poslanika pri ruskih ujetnikih. DUNAJ, 14. (Kor.) Španski poslanik na Dunaju, je. kakor doznava iPclitisclie Korrespondenz«, pretekli mesec obiska! ujetniški tabor v Bru\u. kjer so nastanjeni izključno ruski ujetniki. Vsi vprašani ujetniki so soglasno izjav Ijali. da so zdravi. s hrano zadovoljni in da nimajo izrekati posebnih želja in pritožb. Poslanik je opetovano izjavil, da je pri ogledovanju velikega tabora dobil zelo ugoden vtis. Zadušnice za Hu?a in eksarha Josipa nr Ruskem prepovedane. BF-RLIN. 14. (Kor.) »Vossische Zeitung poroča iz Kopenhagna: Ruski sinod je nre-povcdal maše zadušnice za Husa in bolgarskega eksarha Josipa. Srbska poizvedoval""» pisarna za vojne ujetnike. ŽENEVA, 13. (Kor.) Srsko vojno ministrstvo jc ustanovilo v Nišu uradno poizvedovalno pisarno za vojne ujetnike. Dar za vojne slepce. DUN\J. 14. (Kor.) Nadvojvoda Kare! Štefan je daroval za domu se vračajoče vojne slepce Galicije znesek 10.000 K. t Grof U e x h iiil- G iiiien baiid. DUNAJ, 14. (Kor.) Gardr.i kapitan grof Uexhiill-(jullenband je danes v Berchtesgadnu umrl. Dvorna igralka Schmittlein umrla. DUNAJ. 15. (Kor.) Igralka na dvornem gledališču. Schmittlein, je včeraj umrla. neutemeljeno, ker — se ta dva zavoda nista nikdar preselila iz Trsta in uradujeta slejkoprej v svojem po pravilih določenem sedežu, Trstu, v svojih stalnih znanih uradnih prostorih. Ker je nekoliko — nepremišljeno vprašanje v ljubljanskem dnevniku naperjeno posebno proti Tržaški posojilnici in hranilnici, bodi novdarje-no, da je ta zavod posloval v Trstu, ko nobeden drug denarni zavod ni bil odprt, in da posluje redno naprej. Izplačuje in prejema vloge, sprejema obresti od posojil in tudi dovoljuje posojila, popolnoma enako kakor pred laško vojno. Prejema pisma ljubljanskih in štajerskih denarnih VeS-pdnL^ko!SI©IsSsšfge leta na šolah v Trsl^. odredbo c. kr. okrajnega glavarstva, ki u- Na družbenih šolah se je zaključilo včeraj šolsko leto. Zaradi izrednih razmer se kazuje prebivalstvu mestne občine, naj dene vse pse na verigo, naj jim nadene letos ne izda tiskano letno poročilo. — Na nagobčnike in naj jih obenem vodi na vrvici. To odredbo priobčuje doslovno »Ar-beiter Zeitung«, ki pripominja: »Težka naloga to, ako moraš vse pse dati na verigo in jih obenem voditi na vrvici!« Nesreča preko stoletnega starca. Včeraj popoldne je 101 letni stjrec Jernej GaŠperič, ki se bavi s krošnjarenjem, padel z železniškega mostu nad Miramarsko cesto (višina j na^a kakih 5 metrov) ter zadobil pri tem osemrazredni deški šoli pri Sv. Jakobu z vzporednicami (do petega razreda) na Acque-dottu kaže število razredov in učencev ter učni uspeh sledeča razpredelnica: zavodov, tako da je pritožba mariborske- hude notra e poško^be. PoZvan je bil k ga dopisnika# o vračanju dopisov neosno- n. zdravJnik^z zdravniške postaje, ki je vana.Pač pa je 1 rzaska posojilnica in hra- ctor,„ „^„„n „pimlikn C. in kr. sekcija za vojaške delavce it. 31 3 \ Trstu sprejme takoj okoli 80 delavcev proti dnevni mezdi 4, 5 in 6 K in določeni podpori njihovim rodbinam. Delavci se sprejemajo vsak dan proti predložitvi delavske knjižice in legitimacije v pisarni sekcije za vojaške delavce št. 34 3, v drugem nadstropju velike vojašnice, od 9 do ! 1 dopoldne. Trst. 15. julija 1915. - MESTNI MAGISTRAT. nilnica. kakor tudi Trgovsko-obrtna zadruga, poslala nekatere stvari k Zadružni zvezi v Celje, kjer po en uradnik obeh zavodov opravlja dotične zadeve in je celo rooblaščen, v določenih, izjemnih slučajih izplačati tam vloge. Več, menda. se ne more zahtevati. Pred nekoliko dnevi je pričela komisija, obstoječa iz organov občine in aproviza-cijskega odbora, poizvedovanje o množini olja, nahajajočega se v skladiščih tukajšnji!] veletržcev, in to v svrho rekvizicije. To ie dalo povod govoričenju, da ostane mesto v kratkem brez olja. Na podlagi naših poizvedeb v tem oziru na kompetentnem mestu moremo potrditi, da imajo ta poizvedovanja in rekvizicija namen preprečiti zlorabno izvažanje olja. ki sc nahaja tu in ki ga pač ni mnogo, in pridržati ga za lokalno porabo. Promocija. G. Vekoslav Košir, enoletni prostovoljec in član fer. akad. dr. »Balkan v Trstu, je bil 13. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo! Glas iz občinstva. Med pripadniki italijanske države, ki so že, ali bodo morali te dni zapustiti naše mesto, je gotovo število trgovcev. Kaj se je zgodilo, ali se zgodi z dotičnimi trgovinami, oziroma z zalogami v njih? Nas zanimajo tu le trgovine z živili. V kake roke so prišla ta? Ali ne bi bilo umestno, da se porabijo v sv rho aprcvizacije?! Razne politične m\i Iz Gtške. Splošno se sodi, da kraij Konstantin do otvoritve komore okreva toliko, da bo mogel odločati o političnem položaju. Za sedaj zdravniki še zabranju-jejo kralju politične konference. Niti ministrski predsednik Gunaris ni mogel pri svojih obiskih razpravljati s kraljem o političnih stvareh. Ta teden se preseli kralj v dvor Dikyliju. Nič gotovega se še ne ve, ali bo zbornica odgodena, ali Ve-nizelos prevzame vlado, ali bo kralju o-mogočeno sodelovanje z Venizelosom, ali se je morda ta poslednji pridružil kraljevim nazorom, ali se razpišejo nove volitve. ali pa se sestavi novi kabinet brez Venizelosa. Samo eno se zdi danes gotovo: da Grška ne misli izstopiti iz nevtralnosti. _ Mmlt vesti. Kje je Tržaška hranilnica in posojilnica? Pod tem naslovom je »Slovenski narod < ixl 14. t. m. priobčil dopis iz Maribora, v katerem se očita, da imenovani zavod (ki se pa pravilno imenuje Tržaška posojilni-i ca in hranilnica ne paTržaška hranilnica in posojilnica), nadalje Trgovsko - obrtna zadruga (tržaška) ter goriški denarni zavodi, katerih imena dopisnik zamolčuje. niso »a v ili občinstvu, kani so se preselili. Glede Tižaške posojilnice in hranilnice in Trgovsko - obrni e zadrugs it očitanje Pozdrave pošiljajo vojaki: ^Henrik Ober-snel, Fran Humar. Josip Makovec, Ciril Erjavec, Fran Krapež, Leopold Šuligoj. Ludo vik Pavšič, Alojzij Črnigcj, Ivan Su-ligoj. Zahvaljujejo se, da smo tudi tam odprli razprodajo »Edinosti«. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Splitu, ki je bila primorana dne 26. majnika t. L vsled vpoklica uradnikov pod orožje, prenesti svoje poslovanje v Ljubljano, bo od 20. julija t. I. naprej zopet redno poslovala v Splitu. Prosi se, da se od tedaj naprej vse dopise in naročila pošiljajo v Split. Humor v vojnem času, Vojak-čmovoj- nik nam piše: Bil sem premeščen že večkrat, ali vedno sem v ___To premeščanje ie namreč razumeti tako, da sem spal že na sedmih različnih slamnjakih. Tudi delo sem imel že različno, zdaj pa sem — čevljar! Pri čevljarjih ni slabo. Tudi sovražnika se ne bojimo mi — Šuštarji! Naj le pride, če ima korajžo! Dobi jili s — kneftro! Pa sem tudi ponosen, da sem čevljar, ker s tem najbolje služim svoji domovini. Kajti na dobrih podplatih stoji vsa armada! . je lepo mesto, skoro kakor Gorica. taka kakor v Trstu. Za kruh treba dve karti. Ena se glasi na dve kroni, na drugi pa je zapisano, da se ga ne sme preveč jesti, ker je drag. Pošiljam Vam prisrčen črnovojniško-čevijarski pozdrav — Vam in vsemu osobju slavne »Edinosti«. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja, da se vrši zopet redna telovadba in sicer: člani vsako sredo in soboto od 6 in pol do 8. članice vsak torek in četrtek od 6 in pol do 7 in pol. Načelnik. nesrečnemu starcu najprej ubrizgnil nekoliko kofeine in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Ne ve se, kaj da je starec iskal na železniškem mostu in kako da je mogel z istega pasti na cesto. Vesti iz Gorfš&e. Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani dne 14. t. in. gospa Marija Pavšič iz Gorice, soproga poštnega uslužbenca. Dosegla je starost 40 let. Naj počiva v miru! Iz Gorice: Deželni glavar dr. Faidutti je bil torej tu. »Primorec« in »Novi Čas* sta ga v preteklem mesecu klicala nazaj, soglasno se je zahtevalo, naj se deželni odbor vrne v deželo. Ali to se ni zgodilo. Deželni glavar pa je videl v Gorici, da je tam okrajno glavarstvo, katero vodi sedaj baron Baum, občinsko upravo vodi dalje cesarski komisar conte Dandini in knezo-ivadškof je tudi še vedno v Gorici. Naše mnenje je to: da je dolžnost deželnega odbora, da je v deželi, ako pa že mora biti v sedanjih razmerah deželni odbor zastopan na Dunaju, naj bo gori en zastopnik, pa ne deželnega odbora večina. Okrajno sodišče v Tržiču je premestilo svoj sedež v Grosuplje na Kranjskem. Sodišče vodi sodni svetnik dr. Snider. Begunci iz Podgore se nahajajo: v Ru-prechtshofnu na Spodnjem Avstrijskem jih je 157; tam je tudi nekaj beguncev iz Gorice, Ločnika. z Anhovega, iz Bat. iz Števerjana. iz Deskel, Plav. iz Vipolž, iz Ronkov in Škocijana. Iz Podgore jih je potem v Št. Lenartu na Štajerskem 168; tam jih je tudi nekaj iz Gorice, Stračic, iz Gor. Cerova, iz Kožbane, iz Števerjana. iz Ločnika. Plavi in Bovca. Potem jih ie iz Podgore v kraju \Vaidhofen na Ybbsu: 99; tam so tudi nekateri iz Ločnika, Gorice. Krmina, Šlorenca pri Mosi, z Štandre-ža in Koprive. Iz Podgore jih je dalje v Manku na Spodnjem Avstrijskem 67; tam jih je tudi nekaj iz Gorice, Števerjana. Kanala, iz Volč, iz Dolj, iz Kozaršča, Cigi-nja, Robiča, Bovca. Devina, Tržiča, Lo-njerja in Pule. V omenjenih krajih jc beguncev vseh skupaj 886. Borovi. V prid junaškim našim braniteljem so darovali: Obitelj dr. Abramova 100 smodk „britanika", 400 cigaret in 10 zavojev tobaka za pipo. Ga. Al. KraŠevic 200 cigaret. Ker se odpošlje v ponedeljek, 21. t. m., druga zbirka darov, se prosi nadatjnlh darov za naše junake. Vodstvo tretjega reda sv. Frančiška je izročilo ces. komisarju K 100 in sicer K 50 za vojake na bojišču, K 50 pa za begunce iz Furlanije in Istre. Za sklad za vdove in sirote v vojni padlih je prejel ces. komisar K 16, nabranih ob zaključku šolskega leta med učenci občinske ljudske in meščanske šole v Novem mestu, in K 12*30, nabranih med učenci slovenske občinske ljudske šole v Skednju. Cesarski komisar je prejel na korist vojakov na južnem bojišču sledeče darove: g. Baltazar Mimbelli K 200, gospa. Uršula Merku K 12, gospa Bianka Zacc&ria K 20, A. B. C. K 50. Na korist tržaških mladostrelcev je prejel ces. komisar od g. Petra Dodmassei K 25. XXII. Izkaz darov za begunce iz Furlanije in Istre. Rač. svet. Herman Arnerrytsch K 20, ravnateljstvo tretjerednikov sv. Frančiška K 50, tvrdka Schott K 100, gojenci mestne ljudske in meščanske šole v Novem mestu K 7 68, Ana Rutter-Graberg K 10, skupina furlanskih mornarjev na krovu „Vi-ribus Unitis- K 30 60 — Skupaj K 218 28. Prej izkazanih K 42.008-12. Skupno K 42.226-40 Okrepčevalnica za ranjence v Štanjel-Kobdilu. (IV. izkaz darov, došlih na pred-sedn štvo namestništva): dr. Sclpio vitez Sandrinelli in soproga K 50, tržaška čistilnica olja K 300, Alfred Bachrach K 10, v Henrika Davanzo H. Število učencev Gd kcncem leta navzočih je Razred spnjetlb sprsjetib sprejeti!] iistopivšib konrer. ; zrelih za nezrelih j neizprc- v zatetka zeti letom v t; loti Bed l L leta iSJi ;a višji 191415 1514 15 m 15 1914 15 navzotiii ' lazred ~ " razred sanib Ia 53 5 58 22 36 *28 - • • 8 lb 54 3 57 10 47 37 10 _ j Ic* 59 1 60 23 37 25 11 1 *) na Acquedottu i Ha 54 5 59 13 46 37 9 _ 1 11 b 53 7 60 14+1** 45 39 6 , **) umrl U c* 37 4 41 11 30 24 5 1 II d* 40 3 43 18 25 21 4 _ II! a 62 2 64 14 50 41 9 _ III b 61 1 62 9 53 42 10 1 lil c* 68 - 1 69 8 61 58 3 IV a 40 2 42 13 29 21 7 1 IV b 42 — 42 8 34 23 7 4 IV c* 57 6 63 8 55 45 8 *> Va 53 2 55 15+1** 39 35 4 — 1 Vb* 34 3 37 U 26 26 — _ j VI 48 2 50 28 22 19 3 — VII 30 1 31 9 22 22 — • ; Skupaj 845 48 893 Z34-H" 657 543 104 10- I Vseh v minulem šolskem letu sprejetih učencev je torej bilo 89i5, 37 manj nego v šolskem letu 1913/14. Med letom, največ malo pred napovedjo in takoj po napovedi laške vojne jih je izstopilo 234, ostalo koncem leta (odštevši 2 umrla) 657. Od teh jih je za višji razred zrelih 543 ali 82*64°/ft, nezrelih 104 ali 15-82%, neizprašanih 10 ali 1-52%. Razredov — aktivirani do sedmega — je bilo z desetimi vzporednicami 17. Koncem leta šteje učiteljski zbor: 1 voditelja, 7 učiteljev, 1 stalnega in 3 pomožne katehete, 2 učiteljici in 5 prostovoljk. Pod orožjem služi še 8 učiteljev, 5 jih je začasno oproščenih vojne službe. Kdo ve kali Prosijo sc podatki © naslednjih osebah s Eliza Trebše, mati, in hči Eliza, Srpenica št. 4. (vprašuje Malka Trebše, Trst, ulica Petronio šl. 5,1). Anton Mihelič. p. d. Melenčev iz Plužen pri Bovcu, sestra Elizabeta in hči JosTpioa, poročena na Eamno nad Plnčnami (vprašuje ga. Katarina Kravo?, roj. Mihelič, Trst, nI. Stadion £t. 21). Anton Mihelič i? Plu?en pri Bovcu št. 49, z družino (vprašuje hči Antonija Mihelič, .Trs1-, ul. Fos-colo čt 2/IV). Josip Petrič, 52 let star, c. kr. carinski oficijal, Nog.ired, pošta Visco v Furlaciji, soproga in 2 otroka (vprašuje Fran Petrič, c kr.- okr. gozdar, Podgrad, Istra). ses „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do II dop. in 4 do 5 pop. nas'ove sledečih beguncev: Iz Trst*: Sedemčak Marija z 2 otrokoma, Ferluga Katarina, Tomažlč Frančiška z 2 otrokoma, Bronn'echner Adolf, Degrasek Helena z 2 otrokoma, Brunnlechner Klementina, Mrach Josi-rjna, Brunnlechner Hi'degunda, Mrach Marija, Mrach Katarina, Mrach I/dija, Velat Alojzija, Mrach Gvido, Velat Anton. Iz okolico PulJ« S Boletič Marko. Boseč Anton, Koietič Bofemia s 5 ctroki, Bo;eč Marija s 3 otroki, Orlič Josip z ženo in 4 otroki, Zupan:č Martin, Zupanič Ferma, ZupaniČ Marija s 4letnim sinom, ZupaniČ Ivan (rejenec\ IZ Goriike okolica: Hede Ivan z družino, Kodrmac Josip z družino, Devetak Ivan z družino. Iz Steverjono: Maraž Viktorija z 2 otrokoma, Baje Ana, .Lenardič Kati s 4 otroki. Dreus Marija z 1 otrokom, Vogrič Frančiška s 3 otroki Komjenc Magdal. s 3 otroki, Koren Uršula s 3 otroki. Padov&n Alojzija z 1 otrokom, Karara Jožef« s 7 otroki, Reja Josipina z družino. Kx Podpori« S Banel I.ncija, Is Podgore: Subažii Kožarja z 2 otrokoma. • Iz Poirio pri Gorki: Pintar Josip z družino, Bensa Frančiška z 2 otrokoma. Cene rožnih žlell v Trstu. (Dne 15. julija 1915.) Lepih punc Pa^ je malo.^ Ora^^skorojj^3^jj?*^ S|!^,"anisg. Buttignoni K 20, grof Ledochowski K 10, Roza Cesareo K 20, namest. svetnik dr. vitez Scarpa K 30, vitez Angelo Trombetta K 10, Riunicue Adriatica di Sicurta K 300, baron Rihard Albori K 100, " 5, V. S. komi-= K3> Peter Dodmassei in soproga K 50, pogrebni zavod Zimolo K 30, dr. Kazimir Rowinski K 100, ravnatelj Franc Drasch K 20. — Skupaj K 1106. Dosedaj izkazanih K 1301. Skupno K 2407. Muka (za kuhi ni-ko rabo) . . . K 1- kg Meso (goreje) sprednji deli . • • • • . K 3 (50 kg . „ zadnji n • * . . . K 5 20 kg Meso koFtrunovo . • • . K 2 — do 2 -10 kg Slanina fsoJjena) . , • • • . 4.40 do 5.40 kp Gnjat, kugana . . • « • • • . . . K 12 — kg ilaslo sirovo . • • • • • • • . . . K b— kg Kokoši . . • • • • • • • • K 6— do 7*50 ena Piščanci ...... • • K 2 50 do 3.50 eden Poleno vb a snha ... > • • • • . K 2-20, 2 40 kg „ namočena . • • • • .... 128 kg Fižol (strocj i) vinarjev • • • • . . 40, 44 48 kg Grah • • • • .... 72, 80 kg Kromp'r n • • • • . 20,24, kg Paradižniki 9 • • • m . 16 20, 24, 28 kg Radii O • • • . 6 do 8 merica Salata • • • • . 8 do 12 glava Česen „ / • • • ... 10. 12 glava Čebula n • • • • 10 do 24 komad Jajca O • • • 16 17, 18 komad Buče • • • • 5, 6 komad Pesa • • • • • 2 do 3 komati Malancace » • • • • . . 6, 10, komad Kumare m • • • • 4 do 8 koma l Koleraba „ • • • n . 2 do 3 komati Mleko • a • • .....5G liter Olje (najceneje) • . ... K 2 24 lite; s; E4HLI OGLASI s se računajo po 4 stot. besedo. □□ se računajo po 4 Etot. Mastno tiskaue besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotini:. : □n D Pozor i štev. 19. I—iflW i n Po ni/ki ceni se prodajo možki čevlji v čevljarnici ulica Barriera vecchi* 309 UumJim volno. Naslov: ulica Earriera liU^llU in ulica Sapo ne 2. veccbia, : 03 v«3no po najvišji ulica Sorgsnie 13. ceni. Z2BO&3 : K n Kupujem žaklje (vreče) vsake vrste. — l"::ca Solitario 21, Jakob Mnrgon. 129 |J||«:Sm volno po dobri ceni, baker po 2 It, med FlUplHl po 1 K. Naslov : APPEL, Piazza Scuolc Israelitiche. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, itaj se poši-Haio na »Inseratni oddelek Edinosti« —• Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate Krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Ccserma it 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. S¥a?i! SCrž@ Trst, Piazsa S. Glovasnl 1 VaBasim kuhinjskih in kletarakih potreba AttilOlgCS l&tn od lena in platanin, Škafov vreat, tebrov in kad. fcodćokov, lopat, rešet, sit. ia bsakovrvtaih kožer, jerbasev in metel ter mnogo predmeto^ P^TS^©?©^^ svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od poremana, zemlje emaila, kositarja ali cinka nadalje pašama:: to rje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, kroglje, se^sdje in s-tekleno posedo za vino. r % ZOBOZDRAVNIK ■v Dr.J.Certnak se le preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica O. Rosslni št. 12, vogal ulice delle Poste. Iziliraaie zstsav brezboleciDe. Plosiliiranje. V Potrtim srcem naznanjam v svojem in v imenu sina Franja vsem norodnil.^v yr!:.Veljcm in znancem, da je m'»j ljubljeni soprog JEISNEJ NOVAK vpakojMi iolski sluga na cu. kr. drlavni cimnsziii po dolgi in mučni bolezni daac-s ob 1 uri pop. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vr£?l r soboto, dne 17. t. m. ob 10 uri predp. iz mestne bolnišnice. TRST, 15. julija 1915. Gertrud« Novak, soprog. 4. icšs Tržaška posojilnica in hranilnica ...................... ■! ....... I rafilstrcvenc zadruga z omejeninn poro2ho« Y«ST • Plam della Cascrm« 2tv. i, J, narf. . TR5TJ? (v ta&tnl paisR) vhod po gSavnJh ^opidicih. POSOJALA DAJE . za vknjižbo 5 */,*/• na menice po 6*/t na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE HRANILNE VLOGE Teakan, te tudi ni ud In jih oorestroe po 4*|*1» Več)« Mu Itop in vloge na tek. reiun po dogovoru. ssBHrfiaakkK?^ -ODDAJA Poštno-hranilnifni račun lfi 004. TEGEPON it. 8fcf ter jo ca£»ja str***-*® v ntj*n ntfjnlljn* Ucšitzh* STANJ« Vir O« HJftO \ l Ht(U£3«*>/ KT.n^Jt Mk Bf: H i A U ^ iriMii «|bh>< u *kA aft n ei&i ~ ffi