Št. 39 (862)      L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 6. oktobra 1966
DOLENJSKI LIST
Pred 23 leti je v Kočevju zasedal $N0$
Glavne slovesnosti ob praznovanju praznika občine Kočevje in 25-letnici vstaje ter ustanovitve OF so bile 1. oktobra v Kočevju, 2. oktobra pa v Osilniei. Slovesnosti se je udeležilo tudi okoli 30 bivših borcev IX. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade.
Kočevje
Uvod v slavja je bila slavnostna seja občinske skupščine Kočevje v šeškovem domu, kjer je prav od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Slovenski narodnoosvobodilni svet. V spomin na ta dogo de k, ki je pomemben za vso Slovenijo, praznuje občina Kočevje svoj praznik.
Slavnostno sejo je začel in pozdravil navzoče, posebno še prisotne borce IX. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, predsednik občinske skupščine Drago Ben čina.
Udeleženci seje so najprej a enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev, nato pa je odšla skupina, ki so jo sestavljali predstavnik ZB. občinski odbornik in zastopnik SZDL, polagat venec pred spomenik na Trgu svobode v Kočevju.
Nato je na seji govoril Franci Kolar, bivši politični komisar IX. brigade, se pravi brigade, ki je leta 1943 med zasedanjem SNOS varovala Kočevje. Govoril je predvsem o zgodovini brigade, ki je bila ustanovljena na Kočevskem, kjer se je tudi med vojno največ zadrževala in borila.
Omenil je tudi bratski boj s soborci Hrvata, priznanja, ki jih je brigada dobila od vrhovnega komandanta tovariša Tita in prebivalstva, ter
(Nadaljevanje na 10. strani)
Predsednika Ulbrichta in Tita je na Otočcu pozdravil predsednik skupščine SRS Ivan Maček (Foto: M. Moškon)
SESTANEK TURISTIČNIH DELAVCEV DOLENJSKE V KOČEVJU
Dolenjska je enotno turistično področje
Turistični delavci za tesnejše sodelovanje ožje Dolenjske z zahodno Dolenjsko — V kratkem prvo tesnejše sodelovanje na področjih propagande, spominkarstva, raziskovanja jam, v prizadevanju za izboljšavo nekaterih cest in pri urejanju ter propagandi za Kolpo in Kočevski Rog
22. septembra je bilo v Kočevju posvetovanje predstavnikov Dolenjske turistične zveze ter Turističnih društev Kočevje in Ribnica o sodelovanju vseh turističnih organizacij Dolenjske na področju turističnega razvoja Dolenjske in skupni turistični propagandi. Na posvet so bili povabljeni tudi predstavniki ostalih večjih turističnih društev na območju občin Kočevje in Ribnica, a se ga žal niso udeležili.
na področju dejavnosti-
spominkarske
Ob zaključku so se zedini-li, da bodo najprej tesneje sodelovali predvsem na vseh naštetih in drugih povsem določenih področjih. To sodelovanje bo pokazalo, ali se bosta obe turistični področji kasneje tudi organizacijsko bolj povezali.
Turistični delavci ožje Dolenjske in zahodne Dolenjske (Ribniško-Kočevska dolina) že več let čutijo potrebo po tesnejšem sodelovanju, saj je Dolenjska zemljepisno za-i okrožena celota,   čeprav na
Spomenik padlim borcem je odkril generalmajor Ivan M>kovšek-Jan, nato pa je več delegacij položilo vence. Na treh straneh podstavka s0 vklesana imena padlih v NOB iz območja Osilnice. Spomenik je delo domačina akademskega kiparja Staneta Jarma (Foto: J. Prime)
tem območju delata dve turistični zvezi: dolenjska in ljubljanska. Prav zato so na posvetu hitro našli načelno soglasje o izdaji nekaterih skupnih propagandnih mate rialov (prospekt Dolenjske, vodič po Dolenjski, izdajanje razglednic itd) o skupnem urejanju in propagandi za Kolpo (ribolov) in Kočevski Rog (lov, spomeniki NOB), o sodelovanju na področju raziskovanja in urejanja zanimivih kraških jam, o načrtih oziroma prizadevanjih za ureditev cest (ob Kolpi, skozi Kočevski Rog, cest Kočev-je — Delnice in Dvor — Kočevje itd.) ter o sodelovanju
Sergej Kraigher pride jutri v Brežice
Zvezni poslanec Sergej Kraigher bo jutri prišel v Brežice. Obiskal bo kmetijsko gospodarsko podjetje, tovarno pohištva in obrat industrije motornih vozil, kjer se bo pogovarjal s kolektivi.
Zvezno posvetovanje v Šmarjeških Toplicah
V soboto in nedeljo je bilo v zdravilišču v šmarjeških Toplicah zvezno posvetovanje jugoslovanskih modelarjev in kreatorjev obutve. Namen konference je bil izbrati sistem standardizacije zadnjega dela kopita. Zbrani so bili predstavn. 52 čevljarskih podjetij, treh kopitarn, zve-zne in republiške gospodarske zbornice, JLA in dva ortopeda. Posvetovanje je priredila sevniška Kopitarna, ki izdela dobri dve tretjini kopit od skupne jugoslovanske proizvodnje 400.000 parov na leto.

V času trgatve smo. Ni privlačnejšega opravila za vinogradnika, če je njegov celoletni trud poplačan in se v oktobru trsi šibijo pod težo grozdov. Na žalost je mnogo vinogradnikov letos ostalo skoraj praznih rok. Deževno vreme in nevihte jim niso bile naklonjene. Pa vendar se nekateri z letino pohvalijo. Na Bizelj-skem so nam v zadrugi dejali, da pričakujejo bogatejši pridelek, kot je bil lani, ko tudi ni bil majhen. Prav včeraj so začeli glavno bratev. »Toliko nisem še nikoh nabral,« je dejal Vinko Stembergar iz Šentjerneja, ko smo ga srečali v njegovem 4-letnem nasadu. In res je bila ena vrsta lepša od druge, žlahtni sadež se nam je kar ponujal. Na sliki je najmlajša Štembergarjeva hčerka Polonca z grozdom dvojčkom, za katerega pravi, da ima že sladke jagode, njen očka pa trdi, da še ne dovolj. (Foto: Polde Miklič)
Trgatev v vsem razmahu
Vinogradniki v okolici Adlešič so v glavnem že potrgali grozdje, kjer je obrodilo. V predelih okoli Miličev in Male Plešivice nimajo kaj trgati, ker je pridelek povsem potolkla julijska toča, medtem ko je v Priložniku ostalo na trtah le polovico grozdja. Letos so imeli še največ sreče, na Vel. Plešivici.
Dveletni otrok padel s tretjega nadstropja
V torek dopoldne je s stolpiča št. 2 v Bršlinu v Novem mestu z balkona v tretjem nadstropju padel dveletni Berti Travižan. Pri padcu je dobil težke poškodbe možgan in lobanje. V sredo dopoldne je bil Berti še vedno v zelo kritičnem stanju, kot je povedal zdravnik.
Visoki gostje na Otočcu
Predsednik Tito in Ul-bricht sta se ustavila na Čatežu in na Otočcu -Mladina ob avtomobilski cesti in na odcepih pri Mačkovcu, Trebnjem in Ivančni Gorici.
V četrtek zjutraj so na treh jamborih pred gradom na Otočcu vihrale zastava Nemške demokratične republike, Jugoslavije in Slo/eni je. Blizu 1000 pionirjev ter preoi-valcev iz bližnje okolice in predstavnikov delovnih kolektivov 17, Novega mesta je pričakovalo visoke goste, katerih prihod je bil napovedan ob 9.15.
Prihod kolone pa se je zavlekel za dobrih 15 miaat, ker se je nepredvideno ustavila na Čatežu. Tudi tu je več kot 1000 ljudi pričakaiO oM predsednika. Ustavili bo kolono, pionirji so izroč .i predsednikoma in njunima ženama šopke nageljnov, v imenu občanov brežiškega področja pa jih je pozdravil predsednik občinske skupščine Milan šep?tavc.
Predsednik NDR VValter OI-bricht se je prisrčno zahvalil za dobrodošlico in z« želel prebivalstvu brežiška cbčine veliko uspehov. Tovariš Tito pa je izkoristil srečanje s pionirji za to, da jim je česti tal ob njiho/en prazniku 29. septembru.
Ko so se avtomobili ustavili na Otočcu, so goste pozdravili: predsMnk slovenske skupšMne Ivan Maček, predsednik republiškega izvršnega we:a Janko Smole in predsedaiic novomeške občinske sk ipščine Sergej Thorževskij, pionirji pa so gostom izr>rli šopke nageljnov. Predsednis državnega sveta NDR i a prvi sekretar SED Walter Ulbricht je bil zelo dobro razpoložen. Stopili je kar mej ljudi, ki se stali naokrog, n se z njimi rokoval.
Potem so gostje odšli v grad na majhno okrepčilo. Predsednik Ulbricht je sedel za mizo s torarišico Jovan-ko Broz, predsednik Tito pa s tovarišico Lotto Ulbricht. Velika soba restavracije je bila skoraj prema ,ima za številne p jčevalce in snemalce, ki so pjšujali prvr poročila svaj'm redakcjjam o obisku o'aeh predse inikov * Sloveniji le kar iz hotelske recepcije.
Po polurnem postanku je dolga kolona nada jevsla pot proti Ljua'.jani. Od vsej poti in tudi v Ljubljani so prebivalci prisrčno pozdravljali visoka gosta.
Predsednik U':bricht je v Sloveniji obiskal rekatere delovne kolektive, uradni obisk pa sta preds<HLuka končala z državniškimi pogovori na Brionih. V nedeljo se je vzhodnonemška delegacija z vlakom iz Pulja preko Ljubljane in Madžarske vrnila domov, it — m.
mm
OD G. DO 16. OKTOBRA.
Okrog 8. oktobra močnejše, okrog 12. do 15. oktobra manjše padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo oziroma suho vreme.
Dr. V. M.
SINDIKATI BODO IZPELJALI EVIDENTIRANJE KANDIDATOV ZA SKUPNOSTI SZ
KRATEK ROK
zavarovancem ni po volji
Do volitev v skupnosti SZ bo zmanjkalo časa za temeljito razpravo o problemih zdravstvene službe in socialnega zavarovanja — Pri izbiri bodočih zastopnikov bodo zavarovanci bolj kritični kot doslej
V sredo, 21. septembra, so se v prosvetnem domu zbrali
Predstavniki Sabora obiskali Novo mesto
Skupina poslancev Sabora je v petek, 30. septembra, obiskala novomeško občino. Skupino je vodnil poslanec Josip I-lanulic. V razgovorih na novomeški skupščini so se gostje zanimali za izkušnje po ukinitvi okrajev v SRS.
Lani skoro 40 milijonov zaostankov
V letu 1965 je znašala celotna odmera prispevkov iz kmetijstva, obrti in socialnega zavarovanja v občini Črnomelj 225,059.832 dinarjev. Od tega so dolžniki do konca leta poravnali le okoli 174 milijonov dinarjev obveznosti, medtem ko je ostalo neizterjanih okoli 40 milijonov dinarjev plačil. Zaključni račun o prispevkih in davkih aa leto 1965 je občinska skupščina potrdila, s tem pa tudi odpise: Kmetovalcem so odpisali okoli 6.5 milijonov dinarjev davkov, obrtnikom pa 711.000 din. Davke so odpisovali na podlagi občinskega odloka in prošenj posameznikov, ki so utrpeli nezgode Preostale davčne zaostanke iz lanskega leta bodo skušali letos vnovčiti.
Suhor: slavnost v šoli
Učenci suhorske šole so letošnji dan pionirjev lepo proslavili. Najprej so na pionirski konferenci izbrali pionirski starešinski svet, nato pa ob improviziranem tabornem ognju v okrašeni dvorani izvedli kulturni spored. Z velikim zanimanjem so poslušali tudi podpolkovnika ljubljanske garnizije Mitja Bo-žica-Branka, ki jim je pripovedoval doživetja iz partizanstva.
Ta dan so pionirji gledali še več zabavnih risanih filmov in dobili na šolo nove omarice za čevlje.
M. P.
predsedniki sindikalnih podružnic iz brežiške občine. Seznanili so jih s pripravami na bližnje volitve v samoupravne organe skupnosti socialnega zavarovanja. Zastopnike v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja volijo delavski sveti, sindikalne organizacije, poklicne organizacije zavarovancev in društva upokojencev.
V vseh delovnih organizacijah sindikalne podružnice že pripravljajo s članstvom sestanke za evidentiranje kandidatov. To priložnost koristijo za razgovore z zavarovanci, za razpravo o dosedanjem delu članov, ki so jih zastopali v skupnostih socialnega zavarovanja, za razpravo o pravicah zavarovancev v novih pogojih, za razgovore o reviziji pokojnin ipd.
Večina sestankov za evidentiranje kandidatov bo v tem tednu. Čas za pripravo volitev je kratek, zato bodo morali povsod pohiteti, kljub temu pa dobro pretehtati, kdo naj bo zastopnik zavarovancev.
Ko bodo ocenjevali delo dosedanjih članov skupščine komunalne skupnosti, bodo hkrati že izoblikovali merila za nove kandidate. Na sestanku s predsedniki podružnic je b^o namreč slišati, da je komaj polovico dosedanjih predstavnikov zavarovancev v redu opravljalo svoje dolžnosti. Nekateri se niti sej niso udeleževali, le malokdo izmed njih pa je zavarovancem poročal o delu in problemih službe socialnega zavarovanja.
Volitve bodo potekale po delegatskem sistemu. Zaključene morajo biti do 13. oktobra. Rok je zelo kratek in upravičene so pritožbe nad tem. Vse kaže, da ne bo dovolj časa, da bi zavarovanci lahko o vprašanjih sociaMega zavarovanja in zdravstvene službe dovolj temeljito razpravljali.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Zadnjih deset dni smo spet slišali toliko spodbudnih izjav, ki bi nas prevzemale z upanjem na skorajšnji konec vietnamske krvave vojne, če ne bi imeli bridkih izkušenj iz preteklosti. Kolikokrat smo bili razočarani? Na obzorju so se nam že kazali obeti, da bo naposled konec trpljenja vietnamskega ljudstva in da bo končno lahko živelo v svobodi tako, kot bo samo žele lo, ko se je naenkrat nebo spet stemnilo. Kot plima in oseka prihajata upanje in razočaranje. Doklej še tako?
Ko poslušamo izjave odgovornih državnikov, se ne moremo ubraniti vtisa, dase za inflacijo besed, ob ljub, napovedi in podobnega pogosto skrivajo želje po propagandnih učinkih. Toda svet je že sit praznih obljub, človeštvo si želi dejanj. Ljudje ne dovolijo, da bi se posamezniki igrali z njihovimi čustvi. Od svojih državnikov terjajo, da se obnašajo bolj odgovorno in da upo. števajo interese večine človeštva.
Pred dnevi je predsednik ZDA Johnson v intervjuju za ameriški časopis, ki izhaja v ruščini in ki ga pošiljajo tudi v SZ, med drugim izjavil, da nobena druga država ne bi v vojni izgubila več, kot bi izgubile ZDA in Sovjetska zveza. Izrazil je prepričanje, da so narodi ZDA in SZ naravno holj prijatelji kot sovražniki. Po njegovem je logično, da se obe državi zaradi svojih obvez do drugih občasno zapleteta v občasne spore. Toda minulo
desetletje je vendarle razblinilo upe tistih, ki so mislili, da morajo ideološki razločki nujno privesti do vojne.
Hkrati je ameriški predstavnik v OZN razložil pogoje ZDA za rešitev »vietnamskega problema«. Pogoji so seveda nesprejemljivi za Severni Vietnam, ki upravičeno vztraja pri zahtevi, da se morajo ameriške čete umakniti iz Vietnama. Toda novost v pogledih severno-vietnam-skili voditeljev je v tem, da predlagajo pogajanja o umiku ameriških čet. Severnovietnamski premier Fam Van Dong je nekajkrat s
Doklej samo besede?
poudarkom izjavil, da bi se bilo mogoče pogajati o umiku ameri. škili čet. Morda se pa le bliža srečnejši- razplet vietnamskega zamotanega vozla?
Pritisk na ZDA, da mora spremeniti svoj odnos do Vietnama, je čedalje večji. Pri tem ne mislimo samo na številne demonstracije po vseh velikih mestih sveta, temveč imamo v mislih tudi stališča posameznih vlad. Najbolj je odjeknilo stališče Francije, ki si zadnje čase prizadeva- konstruktivno prispevati k rešitvi vietnamskega problema. Francoski zunanji minister De Murville je vnesel novo kvaliteto
v razprave o vietnamski vojni. Ko je govoril na zasedanju GS OZN, je med drugim rekel, da je konec vietnamske vojne največja potreba sedanjega časa. Opozoril je na nevarnost ponovne hladne vojne. Zavzel se je za umik vseh tujih čet iz Vietnama.
Zakaj se zdi izjava francoskega zunanjega ministra v OZN tako pomembna? Predvsem zato, ker je to izjava državnika, ki pripada dosedanji članici NATO. Francija ima nedvomno precejšen vpliv v OZN. To, da je kot zahodna država pokazala na nov zorni kot pogleda na Vietnam, ima lahko samo ugodne posledice. ZDA se lahko še tako jezijo na trmoglavost svojega »zavez, nika«, toda dolgo ne bodo mogle spregledovati francoske poglede na vietnamski problem.
Ali bo prinesel »vrh« ZDA in šestih azijskih držav, ki se vojskujejo na saigonski strani, kaj novega? Je nemara predlog o sklicanju »vrha« posledica nekaterih novosti v razpletu vietnamskega problema? Bo to začetek nove ameriške »mirovne« ofenzive? Radi bi verjeli, da bo tokrat drugače in da bodo besede dobre volje postale tudi dejanja. Vietnamski narod ima kot vsak drug narod pravico živeti v svobodi, po svojih postavah in navadah, natanko tako, kakor sam želi in ne tako, kot mu drugi predpisujejo. Vietnam — s tako ali drugačno ureditvijo — nikogar ne ogroža, najmanj pa ogroža ZDA.
Urbanistični načrt v razpravi
Do spomladi bosta izdelana še zazidalni in ureditveni načrt — Urbanistični načrt bo kmalu tudi v javni razpravi
Jutri, 7. oktobra, bo svet za urbanizem pri občinski skupščini Ribnica obravnaval urbanistični načrt Ribnice in Sodražice. Izdelal ga je Agro-kombinat Ljubljana.
Na sejo sveta bodo povabljeni predstavniki Agrobiro-ja, republiškega sekretariata in inšpektorata za urbanizem ter predstavniki kolektivov, za katere je urbanistični načrt najbolj zanimiv.
Urbanistični načrt bo potem razgrnjen oziroma dan v javno razpravo. Občani bodo dali nanj pripombe, nato pa bo o njem razpravljala še občinska skupščina, kj ga bo tudi sprejela alj morda zavrnila. Od števila pripomb in ostalega je odvisno, do kdaj bo program dokončno sprejet.
Verjetno bo urbanistični načrt potrjen do konca leta, do spomladi pa bosta predvidoma izgotovljena še zazidalni in ureditveni načrt.
Kočevski poravnalni svet uspešen
Poravnalni svet pri krajevni skupnosti Kočevje-mesto, ki opravlja naloge tudi za Staro cerkev, Rudnik, Stari Log, Livold, Mozelj, Koprivnik in druge vasi v okolici, je dosegel precej uspehov. Prizadevnim članom poravnalnega sveta je uspelo skoraj vse sprte stranke poravnati.
Ocena gospodarjenja Plenum o turizmu
v krški občini v Brestanici
11. oktobra bo občinska Občanski oc" r SZDL Kr-skupščina 'Krško razpravlja- ško bo organiziral v soboto, la o uresničitvi polletnih go- 8- oktobra, razširjeno sejo' o spodarskih načrtov in naka- turizmu v občini. Na sejo vazala možnosti za izboljšanje bd turistične delavce, pred-proizvodnih uspehov v drugi stavnike skupščine, člane polovici leta. Odborniki bodo občinskega odbora SZDL in sprejeli med drugim poroči- več drugih gostov. Udeležen-lo o proračunskih dohodkih ci se bodo v uvodnem refera-in izdatkih občine od januar- tu seznanili z dosedanjim raz-ja do junija, potrdili zaključ- vojem turizma v krški občine   račune   skladov   za   leto ni, z načrti za prihodnost in
1965 in zaključni račun za z nekaterimi perečimi proble-
prispevke in davke mi pri razvijanju te gospodar-
Na dnevnem redu bo tudi ske panoge, še potrditev statuta KGP Brežice, preimenovanje ulic v Krškem in sklepanje o ustanovitvi krajevne skupnosti Brestanica.
Novinci silijo v ZB
Krajevna organizacija ZB v škocjanu je prejela več prošenj občanov, kj bi radi postali člani Zveze borcev. Razprave o sprejemu so vedno burne, saj je res čudno, da s© se nekateri šele zdaj spomnili, da imamo med drugimi organizacijami tudi ZE.
KRATKE
Z RAZNIH STRANI
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na V. seji CK ZKS so obravnavali poročilo o delu izvršnega komiteja med IV. in V. sejo CK ZKS ter o reorganizaciji višjih vodstev Zveze komunistov. Uvodno besedo je dal Stane Kavčič, ki je med drugim dejal, da je osnovna značilnost sedanjega dogajanja odprto srečanje z etatistično-birokrat-skimi težnjami. To je pripomoglo k temu, da so se nam začeli bistriti pogledi in odpirati nova obzorja. V vsem tem pa ne smemo videti le zarotniških elementov. Obrniti se je treba k sebi, videti je treba, kako je pri nas, v Sloveniji, kakšne je tu osnovni razpo. red sil, kaj vleče razvoj nazaj in kaj ga potiska naprej. Tisto, kar je preživelo in kar zavira naš razvoj, je mogoče premagati samo z novo kvaliteto, z novimi vrednotami. Tudi leta 1948 smo premagali stalinistično koncepcijo razvoja z novimi spoznanji.
Stane Kavčič je zavrnil tezo, češ da Zveza komunistov v celoti zaostaja za družbenim razvojem, če bi v celoti zaostajala, ne bi bilo brionskega plenuma. S tem pa ne kaže zanikati, da so bili elementi zaostajanja, da so bili elementi koeksistence med naprednim in konservativnim. Rekel je, da so bili pristaši trde roke tudi v Sloveniji. Tudi pri nas so bile, so in še bodo birokratske težnje. Toda v Sloveniji so tudi objektivni pogoji, da razmeroma hitro obračunamo z ostanki etatistično-konservativnih sil.
Ko je Stane Kavčič govoril o stanju v UDV , je dejal, da so v Sloveniji bila prizadevanja posameznikov, da bi se uprli konservativni koncepciji Rankoviča in Stefano-vida. Toda to vse ni moglo prebiti osnovne lunine, v kateri je delovala služba državne varnosti v Sloveniji. Objektivno je bila UDV
v Sloveniji bolj na bregu konservatizma kot pa na bregu samoupravljanja.
V razpravi je sodelovalo večje število članov CK. Nekateri so bili zelo kritični. Grajali so tudi slabosti v delu izvršnega komiteja. V njegovem delu se je le predolgo vlekla stara praksa. Od besed je treba preiti na tla konkretnih ukrepov, ustvariti je treba bolj demokratične odnose v Zvezi komunistov.
V. seja CK ZKS
V razpravi je sodeloval tudi Edvard Kardelj, ki je rekel, da pomeni brionski plenum resnično prelomnico, začetek nove faze revolucije. Prebil je »zvočni zid« tradicionalizma, pritiska preteklosti, navad, v katere je bila vkleščena naša akcija. Osvobodil nas je bremena kompromisov, ki jih je bilo treba delati, dokler razmere niso dozorele in dovolile končni obračun s skupino Ranko-vić-Stefanović. Zdaj bo treba v Zvezi komunistov regenerirati, oživiti tiste funkcije, ki so zaradi pritiska dogmatizma, nekolikanj oslabele.
IV. plenum CK ZKJ je po mnenju E. Kardelja razbil iluzijo lažne enotnosti. Odprl je procese nadaljnjega poglabljanja demokratičnih osnov v Zvezi komunistov in v vsej družbi. Toda da bi bila naša akcija uspešna, da bi ujeli v jadra čimveč svežega brionske ga vetra, je potrebno, da smo usmerjeni bolj na vprašanja, kaj in kako naprej, namesto da se vprašujemo samo, kako je bilo. Zave-
dati se moramo, da ni vse odvisno samo od hotenj, od volje, temveč da je naša akcija odvisna predvsem od razpoloženja množic, od njihove pripravljenosti za dejavnost.
Edvard Kardelj je govoril tudi o deformacijah v službi državne varnosti. Rekel je, da nekateri pretiravajo, ko krivijo za deformacije vse uslužbence UDV, čeprav je bila med njimi večina zavedna in revolucionarna. Obsojati je treba predvsem koncepcijo službe državne varnosti, njene metode, ne pa kar počez vseh ljudi, ki delajo v njej. Službo državne varnosti je treba spremeniti v stokovno službo v državnem organu, ki je odgovorna predvsem za zaščito ustavnega reda in ki je nihče ne sme izrabljati za cilje praktične politike.
Na V. seji CK ZKS so govorili tudi o kandidatih za izvršni komite in predsedstvo CK ZKJ. Za izvršni komite so predlagali Staneta Kavčiča, Mitjo Ribičiča in Romana Albrehta. Za člane predsedstva CK ZKJ so predlagali Edvarda Kardelja, Borisa Kraigherja, Miho Marinka, Lidijo šentjurc, Marjana Orožna in Viktorja Avblja. Plenum je izvolil tudi komisijo za reorganizacijo Zveze komunistov Slovenije. Med nalogami komisije je tudi ta, da bi sestavila predlog kandidatov za izvršni komite in predsedstvo CK ZKS. Plenum je sprejel orientacijo, da bi bil sekretar novega izvršnega komiteja Franc Popit, predsednik predsedstva pa Albert Jakopič-Kajtimir.
Prihodnji plenum CK ZKS bo predvido. ma okrog 15. oktobra. Na njem bodo razpravljali o reorganizaciji višjih vodstev ZK Slovenije in izvedli potrebne kadrovske spremembe.
• SPOPADI V SEVERNI NIGERIJI — V mestu Kani je prišlo do hudih plemenskih nemirov. V spopadih je padlo več kot 300 ljudi. Nemiri so tudi v nekaterih drugih mestih.
• KY SE NE MISLI POGAJATI
— Šef saigonske vojaške hunte je te dni izjavil, da mu niti na misel ne pride, da bi se pogajal s predstavniki osvobodilne fronte. Pravi, da z njimi ne bo nikdar sedel za isto mizo.
• NEODVISNOST DVEH VRI-TANSKIH PROTEKTOR ATOV — Na jugu Afrike sta dobila neodvisnost dva britanska protektorata: Botswana (Bočvana) in Basuto, ki se bo imenoval Lesotho. Nekoliko pozneje bo dobil neodvisnost tudi protektorat S vazi.
• SUBANDRIO UDARJA NAZAJ — Bivši indonezijski zunanji minister Subandrio je na sodišču izjavil, da sta ZDA in Velika Britanija lani hoteli krniti neodvisnost Indonezije. Dejal je, da so bili odkriti tajni načrti o tem. — V Indoneziji sc nadaljujejo demonstracije, v katerih študentje zahtevajo odstop Sukarna. Študentje so celo zahtevali, da bi moralo Sukarnu soditi posebno vojaško sodišče
• ULBRICHT ZA NORMALNE ODNOSE — Na zborovanju v Kranju se je predsednik Državnega sveta NDR Walter Ulbricht zavzel za normalne odnose z vsemi evropskimi in drugimi državami — tudi z Zvezno republiko Nemčijo.
• IZJAVA BONN SKE VLADE — Bonnska vlada je z »obžalovanjem« spremljala obisk VValtcrja Ulbrichta v Jugoslaviji. V posebni izjavi je bonnska vlada očitala Jugoslaviji oziroma njeni vladi, da si še naprej prizadeva okrepiti stike z Nemško demokratično republiko. Jugoslavija bo seveda odgovorila, da je svobodna in neodvisna dežela ter da lahko vzpostavlja in krepi odnose s katerokoli državo na svetu.
• INDONEZIJA   SPET   V OZN
— Indonezija je tudi uradno ponovno zasedla svoj prostor v OZN, in to potem, ko je bila 18 mesecev odsotna. Organizacija združenih narodov ima zdaj 119 držav članic.
• ZAUPANJE V U TANTA — številne države, med njimi tudi Jugoslavija, so se zavzele za to. da bi U Tant ponovno kandidiral za generalnega sekretarja OZN. Zaupnico so mu izrekli tudi nn seji Varnostnega sveta, kjer so tej*; vili, da bi OZN pozdravila. č> bi U Tant konec leta prevzel še mandat.
t
NE DOMA!
Lahko vam ga zgrizejo miši, uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadobudni sinko!
DENAR nalagajte v hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO,
ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituro v TREBNJEM ter v METLIKI
Ugodne obresti - posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
26/66
Kmetijski nasveti
OB JESENSKI SETVI
Za čas setve pravi ljudska pamet: Bolje v mlin nesti, kot pozno sejati. Če le vreme dovoljuje, naj bi v naših razmerah proti koncu oktobra pšenična njiva že ozelenela. Ječmen in rž pa je treba sejati še nekaj prej, najbolje v začetku oktobra. Točno napovedati pravzaprav ni mogoče, ker ne vemo vnaprej, kakšno bo vreme.
■ Pravočasna setev rastlinam omogoča, da si do zime opomorejo, da naberejo v sebi dovolj sladkorja. To pripravo za zimo imenujemo čas prekaljevanja. Razen pravočasne setve morajo bitj tudi druge okoliščine čimbolj ugodne.
Pridelek žit je v precejšnji meri odvisen od vremenskih razmer ali, kot pravimo, od letine. Vendar ima človek velik vpliv, če ve, kaj mora ukreniti, da bo zadovoljil potrebe rastline. Pšenica zahteva najboljšo zemljo, ali kot pravimo, zemljo ,v stari moči'. Prija ji težja zemlja z glino in vlago, medtem ko ječmen dobro obrodi tudi na peščeni zemlji.
■ Zemljo za jesensko setev je treba dobro pripraviti. Preorjemo jo 15 do 18 cm globoko, nakar jo z branami dobro poravnamo, da se ne bi v jamah pozimi zadrževala in zmrzovala voda, ki bi uničevala mlade rastlinice. Zemlja se mora pod žiti tudi dobro usesti. Jeseni izdatno gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili, ker dasta ti dve gnojili rastlinam večjo odpornost proti zimi. Z dušikom jeseni bolj malo gnojimo, ker z njim dognojujemo še preko zime in v začetku pomladi. Sejemo raje več kot manj semena, ker daje gost posevek več pridelka, pleveli se v njem težje prebijajo k svetlobi in v zimo ne gre tak posevek toliko bujen, če je pšenica tik pred zimo visoka več kot pedenj, jo je dobro pokositi.
Za intenzivne sorte pšenice priporočajo gostoto 500 do 550 kalivih zrn na kvadratni meter. Točno količino v kg/ha lahko izračunamo, če poznamo težo tisočih zrn, ki je navadno označena na semenu, ki pride iz semenarn, škoda, da pri nas še toliko sejemo na roko. Pri sejanju na stroj potrebujemo osmino manj semena, zrno pride enakomerneje globoko v zemljo in pridelek je že zaradi dobre setve občutno boljši. Sejemo 2—5 cm globoko; s strojem 6 do 7, na roko pa 8 mernikov na hektar. Prava potrata pa je setev na odprte brazde ali celo pod plug, saj potrebujemo v takem primeru za tretjino več semena.
Ko je seme v zemlji, se s tem še nismo otresli skrbi za posevek. Paziti je treba, v kakšni velikosti dočaka zimo, pozimi je dobro razbijati ledeno skorjo na snegu ter spomladi povaljati posevek, če je mraz dvignil mlade rastlinice. Predvsem pa je treba dognojevati z dušikom. O tem Pa bomo več povedali takrat, ko bo dognojevanje potrebno.
Izvoz mesa v Italijo kaže ugodneje
Po vesteh, ki smo jih dobili iz zveznega sekretariata za informacije, kaže italijanska vlada naklonjenost ukrepom, ki bi spremenilo dosedanje sta. nje v trgovini z mesom med obema državama- Italija zavzema v jugoslovanskem izvozu prvo mesto in je v letošnjem prvem polletju kupila za 1071 milijonov Ndin jugoslovanskega blaga. Goveje meso ima v našem izvozu velik delež, vendar je bil njegov izvoz že nekaj časa precej oviran zaradi dodatnih carin, ki jih je Italija uvedla v okviru Evropske gospodarske skupnosti- Pripravljenost za sporazum je izrazil tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Giusto Tollov, ko je nedavno obiskal zagrebški ve-lesejem. 15- septembra pa smo zvedeli, da je italijansko ministrstvo začasno ukinilo dodatne carine.
In/. Jože Starič: »V sadovnjaku porabimo mod drugim tudi okoli 1700 kg umetnih gnojil.«
Zimska šola za kmetovalce bo v Krškem
Izobraževanje je namenjeno zasebnim kmetovalcem, sedanjim in bodočim kmečkim gospodarjem — Tečajniki bodo imeli lepo urejeno sadjarsko, živinorejsko, vinogradniško in vrtnarsko prakso — Tečaj se bo pričel novembra in bo trajal do konca februarja 1967
V občini Krško najbrž ne bo naprednega kmeta, ki se ne bi razveselil mož nosti za strokovno izobraževanje v zimskem tečaju. Razpisuje ga kmetijski izobraževalni center iz Celja v prostorih sadjarske šole v Krškem.
Izobraževanje kmečkih gospodarjev, fantov in deklet bo trajalo dve zimski sezoni. Letos se bo pričel tečaj 1. novembra in bo trajal do 1. marca prihodnjega leta. Teoretični pouk bo povezan s praktičnim delom. Ko bodo februarja tečajniki končali prvi let-
■ POSTOJNSKO JAMO je Letos obiskalo rekordno število tujih turistov, pri tem pa se je nekoliko zmanjšalo število domačih obiskovalcev. Do 25. avgusta si je jamo ogledalo 419.879 turistov, kar je za 24,3 odstotka več kot lani v tem času
140 proizvajalcev na novosadskem sejmu
Na tretjem jugoslovanskem sejmu povrtnine, sadja in predelave, ki bo od 1. do 7. oktobra v Novem Sadu, bo sodelovalo 140 proizvajalcev svežega in predelanega sadja in povrtnine, semen in sadik, kmetijskih strojev, embalaže in kemičnih sredstev iz vse države. Na sejmu se bo predstavil tudi AGROKOMBINAT iz Krškega.
Novo mesto: živahno sejmišče
3. oktobra je bil v No vem mestu večji sejem, na katerega so pripeljali 863 prašičev in 210 glav goveje živine. Kupcev je bilo precej in so pokupili 685 pujskov in 104 goved. Za prašiče so zahtevali 12.000 do 31.000 din, za vole 500 do 535 din, za krave 335 do 455 din in za mlado živino 510 do 545 din za kilogram žive teže.
nik, jih bo šola med letom še občasno poklicala na prakso.
Šola je namenjena izrecno zasebnim kmetovalcem, ki do sedaj, žal. niso imeli priložnosti za sistematično izobraževanje. V njej se bodo seznanili z vsem, kar je za delo na kmetiji potrebno. Poudarek bo na praktičnih strokovnih predmetih.
Tečajniki bodo imeli lepo urejeno sadjarsko, živinorejsko, vinogradniško in vrtnarsko prakso, šola torej ne bo usmerjena v specializacijo, ampak bo nudila obiskovalcem široko znanje, kakršno mora imeti tudi vsak zasebni kmet.
Za vpis je zaželena dokončana osemletna šola, ni pa to pogoj za sprejem. Pouk bo štiri do pet ur dnevno. Trikrat tedensko je   predvideno praktično
delo, trikrat tedensko pa teoretični pouk. Tečajniki iz okolice bi se lahko vozi li, tisti iz odročnih krajev pa bi morda celo stanovali v internatu.
Stroške šolanja bi prispevali delno starši, delno pa verjetno AGROKOMBINAT, ki je najbrž tudi zainteresiran za strokovno usposabljanje kmetovalcev, saj bodo morda prav ti že prav kmalu dobri kooperanti.
Kmetovalci zasebniki, izkoristite izredno priložnost, ki vam jo nudi to in prihodnjo zimo Kmetijski izobraževalni center iz Celja! Napredno gospodarjenje temelji na znanju, zato ga ne kaže zametavati.
Za informacije se obrnite pismeno ali osebno na Sadjarsko šolo v Krškem, Gubčeva 20 a (v zgradbi internata Tehniške srednje šole).
Letos bo dobra črnina
Najboljši vinogradniki v drašiškem predelu še niso začeli trgati, ker znajo ceniti vrednost vsakega sončnega dne, medtem ko so v drugih vinogradih trgatev že opravili. Letošnji pridelek bo po oceni strokovnjakov manjši od lanskega, pač pa si obetajo dobro kvaliteto, zlasti črnine.
Zanemarjeno sejmišče
Krajevna skupnost v škoc-janu bi rada popravila neurejeno krajevno sejmišče, tisti, ki na sejmišču pobirajo pristojbine, pa niso še nič povedali, kaj mislijo o tem, razen tega tudi še niso dali nobenega znaka, da bi za sejmišče samj bolj poskrbeli. Zlasti je treba popraviti ograjo. Krajevna skupnost bi to zmogla, ne bo pa se dela lotila prej, dokler ji sejmišče ne bo dano v upravljanje.
VELIKA UGODNOST
večji potrošniški kredit in takojšnjo dobavo pri nakupu vozil
ZASTAVA 750
vam nudi
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
Vsa pojasnila dobite na upravi podjetja, te!. 21-132. Ne zamudite ugodne priložnosti!

Več jabolk kot listja
Letos so v šentjernejskem zadružnem sadovnjaku pridelali okoli 90 ton jabolk. Po mnenju strokovnjakov je ta pridelek večji, kot bo celoien odkup sadja na območju novomeške kmetijske zadruge. Čeprav je toča letos kar dvakrat klestila po jablanah, je pridelek večji, kot so pričakovali.
Letos so nadpovprečno obrodile vse vrste jablan. Namesto redkih sadežev so z vej viseli veliki grozdi jabolk. Videti je bilo, da je jabolk več kot listja na drevju.
»Letos smo dvanajstkrat škropili in zatrli domala vse bolezni razen sive plesni,« je rekel inž. Jože Starič, upravnik šentjernejskega obrat« kmetijske zadruge.
Inž. Starič je dodal, da je sadovnjak pregost. Prejšnji gospodarji so namreč mislili, da bo pridelek večji, čim več drevja bo rastlo. Pozabili so, da vsaka jablana potrebuje primeren življenjski prostor, da se gošča ne da dobro strojno obdelati, sadovnjak pa ne primerno škropiti.
I. Z.
Opomin ob
tednu otroka
Z mednarodnim dnevom otroka se pričenja tudi naš tradicionalni teden otroka. To pot ga ne bodo zamenjali propagandni lepaki in znamkice, obeleževala ga bo dolga vrsta še neurejenih problemov, ki zadevajo naše otroke. O njih bi se te dni z vso odgovornostjo pomenili in jim poiskali upoštevanja vredno mesto v naših načrtih za prihodnost.
Tako bi kazalo resno spregovoriti o tem^ kako bi najbolje in najučinkoviteje uredili še ne v celoti rešeno vprašanje sredstev za tisoče šolarjev — vozačev, šole denarja nimajo, otčine rešujejo vse enako učinkovito in uspešno. Vsi starši pa tudi ne zmorejo dodatnih tisočakov v namen. Ponekod, največ ob naši severni meji, se dogaja, da ostajajo na kmetijah deset, dvanajstletni »gospodarji« s še mlajšimi brati in sestrami: starši so šli delat v tujino. Nekateri so otroke prepustili v varstvo sosedom ter bližnjim in daljnim sorodnikom. Nihče se ni našel, da bi prepovedal odhajati tistim, ki so pustili otroke same sebi, ali tistim, ki zanje niso zadosti poskrbeli. Tudi število smrtnih nesreč otrok v prometu se je letos močno povečalo, še vedno nismo storili vsega, da bi otroke dovolj posvarili in poučili, predvsem pa, da bi voznike motornih vozil še in še opozarjali na njihovo odgovornost do otrok na cesti. In še in še...
V letošnji teden otroka mučno odzvanja tudi nedavna ukinitev otroškega okrevališča na Debelem rtiču, čeprav potrebuje njegovega okrilja na stotine zdravstveno šibkih otrok in čeprav je bil zgrajen in opremljen samo za otroke. Mar bi se ne dala najti boljša rešitev, da bi otroci svoje okrevališče le obdržali, morda pod okriljem otroške bolnišnice ali na kak drug primeren način.
Vprašanj je veliko in treba bo poiskati dobre rešitve in pravilne, pretehtane odgovore, ki bodo držali.
Vprašanja, ki jih ponuja teden otroka, ne smejo izzveneli le kot izčrpane točke dnevnih redov, brž ko bo teden pri kraju. Postati morajo naša stalna vest, ki bo opominjala slehernega posameznika. Zato ne prelagajmo odgovornosti za vse to na tuje rame. Odgovorni smo vsi: starši, šola in naša družba kot celota. Odgovorni za zdravo in uspešno rast, razvoj in srečo naših otrok.
Teden otroka, ki ga danes začenjamo, naj zato ne izzveni samo kot manifestacija, naj ne bo teden zaradi tedna. Predvsem naj bo opomin, da nismo storili še vsega, kar bi morda lahko. Da nismo storili dovolj.
B. RAKOVEC (v »DELU«)
Oktobra mladinske konference
Občinski komite ZMS v Črnomlju je konec septembra razpravljal o, pripravah na letne konference mladinskih aktivov, še posebno pa o delu organizacije pred občinsko konferenco. Sklenili so, da se bodo začeli mladinski aktivi sestajati že oktobra, medtem ko je občinska konferenca ZMS predvidena v novembru.
Čimprej šolo z internatom
V Krškem odprli že tretji oddelek posebne šole

Bolj za šalo kot zares — pa vtudarle — so začeli otroci iz šolske varstvene ustanove pomagati pionirjevcem pri urejanju zunanjega igrišča. Komaj čakajo gugal-nic in športnih naprav. Z delom bo treba bolj pohiteti, sicer jih ho slabo vreme pripravilo ob veselje. (Foto: Ria Bačer)
V NOVEM MESTU JE ŠOLSKO VARSTVO NAPREDOVALO
Tudi starši so še vedno odgovorni
Šolska varstvena ustanova je letos zasedena s 106 otroki — Razen varstva nudijo še pomoč pri učenju, »vendar nismo servis za popravo slabih ocen«,
je dejala Silva Mencin
Medtem ko je bilo lani ob koncu šolskega leta v varstveni ustanovi le 56 otrok, med letom še manj, se je letos število varovancev podvojilo. Največ je k temu pripomogla reorganizacija vrtcev. Letos so morali v šolsko varstveno ustanovo vsi šolarji, ki so prej obiskovali vrtce za predšolske otroke. Tako so dosegli dvoje hkrati: lepa varstvena ustanova je povsem izkoriščena, šolarji pa imajo kvalitetnejše usluge.
Lep pionirski dan v Dragatušu
29. septembra so v Dragatušu pripravili svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, šolar, ji višjih razredov osemletke so v telovadnici izvedli več točk kulturnega sporeda, zatem pa so na prvi pionirski konferenci izvolili vodstvo odreda. Po slavnostnem in delovnem delu proslave so bili vsi cicibani, sprejeti v pionirsko organizacijo, v šoli pogoščeni.
Dogovorjeno je bilo, da bo mentorica pionirske organizacije na šoli učiteljica Mara Brodarič v kratkem sklicala sestanek s pionirskim vodstvom, s čimer se bo začelo redno delo pionirjev po zastavljenem programu.
Na ceno ni pripomb
Varstvene usluge so letos za 700 din dražje, kot so bile lani, kar pomeni, da plačujejo starši po 4000 din na mesec. V tej vsoti je vračunano varstvo, pomoč pri učenju in malica, kosilo pa plačujejo posebej v dijaški kuhinji.
Na nedavnem dobro obiskanem roditeljskem sestanku starši zoper ceno niso prav nič ugovarjali, pač pa nekateri še vedno nimajo prave predstave o tem, kaj so v varstvu za otroke dolžni storiti.
Kaj pravi Silva Mencin
Vodja novomeške šolske varstvene ustanove je učiteljica Silva Mencin, ki je dejala:
— Staršem smo na Sestanku povedali, da nudimo v naši ustanovi le varstvo in pomoč pri učenju in da nismo servis za popravo slabih ocen, kot si nekateri mislijo. Poudarili smo, da ostaja staršem še vedno pretežni del skrbi za otrokovo vzgojo in učenje.
Ob tem pa le skušamo otrokom kar najbolj pomagati. Letos uvajamo boljšo pomoč pri učenju s tem, da učence istih razredov tudi v varstvu nadzoruje ena tova-rišica. Razen tega smo v letošnji program dela vključili pouk angleščine, biologije in kemije ter gospodinjstva in
ročnih del. Naši varovanci se bodo lahko odločili za enega ali več teh krožkov ter poglabljali svoje šolsko znanje in se izobraževali na tistem področju, ki jih najbolj zanima.
V kratkem še zunanje igrišče
— Med rednim delom morajo imeti šolarji tudi primemo razvedrilo, je nadaljevala bovarišica Mencinova. Prostor okoli naše stavbe je lep, toda ni primerno urejen. Posebno fantje so naenkrat na vrhu dreves, če jih le spustimo na prosto. Prav zato smo začeli urejati zunanje igrišče, kjer bodo gugal-nice, vrvi, jama za preskoke in še druge športne naprave. Dela, ki jih je prevzelo podjetje PIONIR, pa zelo počasi napredujejo, tako tudi gradnja dodatnih sanitarij. t
— Boste igrišče uredili z lastnimi sredstvi ali s pomočjo kolektivov?
— Igrišče in sanitarne prostore urejamo s sredstvi osnovne šole, kamor spadamo, menim pa, da bi lahko vsaj večji kolektivi pokazali malo več razumevanja do naše ustanove, v kateri so otroci njihovih zaposlenih. Prispevki bi nam bili zelo dobrodošli, ker je stavba potrebna beljenja in drugih popravil. Teh stroškov sami ne bomo zmogli.
R. B.
Pri osnovni šoli v Krškem so letos odprli tretji oddelek posebne šole. Do srede septembra je ta domovala v otroškem vrtcu, zdaj pa so jo preselili v samski dom. Pod njegovo streho ima osnovna šola precej učilnic in zgradbo bi že skoraj lahko preimenovali v šolski blok. Trenutno je za šolo na razpolago osem velikih in osem manjših prostorov- To omogoča pouk v dveh izmenah, sicer bi morali vpeljati tudi tretjo, kot v Brežicah.
V Spodnjem Posavju računata na posebno šolo tudi obe sosednji občini, brežiška in sevniška. V proračunih oz. v skladih za šolstvo sta obe občinski skupščini predvideli izdatek za šolanje tistih otrok, ki pri rednem pouku ne morejo napredovati. Ta šola naj bi bila v Krškem za vse spodnjeposavske občine in bi ji morali priključiti internat.
Z novim šolskim letom se ta želja, žal, ni uresničila. Napredovali so le Krčani, saj so odprli že tretjo stopnjo. Drugod nimajo za sedaj še prav ničesar. Šolniki pa ob vsaki priložnosti opozarjajo na potrebo po takšni šoli in spo minjajo na dane obete. Večkrat je slišati tudi očitke, češ, da se jim v Krškem ne
mudi, saj so zase že poskrbeli.
Ko sem zastavila to vprašanje ravnatelju osnovne šole v Krškem Slavku Smerde-lu, je takole odgovoril:
»Res je, da smo odprli tretji oddelek posebne šole, vendar s tem šolanje prizadetih otrok niti za našo občino ni rešeno. Pouk na tej šoli obiskujejo lahko le tisti otroci, ki so doma v bližini, in tisti, ki imajo ugodne avtobusne zveze. To je nepopolna rešitev in vsakdo, ki misli drugače, se moti. želja nas vseh je, da bi čimprej imeli posebno šolo z internatom. Upam, da bo to urejeno še letos«
G. Harold H. Lund obiskal tudi Trebnje in Mirno
28. septembra je obiskal trebanjsko in mirensko osnovno šolo g. H. H. Lund, predstavnik ameriške organizacije CWS — LWR, ki daje pomoč našim šolskim kuhinjam. Ko si je ogledal šolske mlečne kuhinje in se zanimal za stroške, je dejal, da bi bilo treba povečati mesečni prispevek staršev, kj sedaj znaša 500 S din.
Gospod Harold H. Lund, predstavnik ameriške pomoči našim šolskim kuhinjam, je septembra obiskal tudi nekatere belokranjske šole, med njimi že tretjič metliško osemletko. Letos je bil z obiskom nadvse zadovoljen, ko je videl tolikšen napredek. Podrobno se je zanimal za uporabo mednarodne pomoči RK, zlasti za to, kako so porabili 500 dolarjev, ki jih je daroval lani v imenu ameriške organizacije žena. Na sliki: g. Lund si natančno zapisuje vse podatke, ki so mu jih oovedali otroci, osebje šolskih kuhinj in učitelji (Foto: M. Vesel)
Bo šola na
Jugorju ostala?
Na osnovni šoli s štirimi razredi na Jugorju, ki je podružnica suhorske, je letos ostalo le 11 učencev v drugem, tretjem in četrtem razredu. Čeprav je metliška šola predlagala, naj bi se učenci z avtobusom brezplačno vozili v Metliko in bi dali posebno nagrado sprevodniku, da bi pazil nanje, ter gostilničarju Badovincu, kjer bi otroci čakali na avtobus, hočejo starši še naprej šolo na Jugorju- Če starši svoje i odločitve ne bodo spremenili, bodo imeli otroci kombinirani pouk. Vprašanje je, če bo obrokom to koristilo, saj na tak način ne bodo mogli predelati vse snovi, ki jo učni načrt zahteva. Pomanjkljiv pouk se jim bo še zlasti poznal potem, ko bodo morali vstopiti v ^je razrede osnovne šole v Metliki
OB TEDNU OTROKA: Najcenejša, hkrati pa zelo nevarna vožnja, ki lahko stane nepremišljenega šolarja celo
življenje... (Foto: M. Moškon)
POGOVOR Z DIREKTORJEM ZALOŽBE SEVERINOM ŠALIJEM
Dolenjska založba na novi poti
Tesno sodelovanje med mariborskimi OBZORJI in DOLENJSKO ZALOŽBO — Program za prihodnje leto je že pripravljen — Tudi za mlade literate z Dolenjskega se obetajo boljši časi
Dolenjsko založbo je 1959 ustanovil takratni OLO Novo mesto in jo tudi dotiral, tako da je v prvdh treh letih izdala 12 knjig. Ko je bil OLO ukinjen, je bilo konec tudi z dotacijami in založba ni mogla več izdajati, saj je denar od knjižne zaloge pritekal le počasi, razen tega pa so se zelo podražili tiskarski in drugi stroški. Da bi založba sploh še delovala, jo je bilo treba povezati z večjim tovrstnim podjetjem. Kolektiv mariborske založbe Obzorja in njen direktor prof. Jože Košar sta z resničnim razumevanjem spoznala potrebo po nadaljevanju založniške tradicije na Dolenjskem, ki lahko v marsičem pripomore h kulturnemu razvoju teh krajev. Tako je založba Obzorja »posinovila« Dolenjsko založbo, ki bo še naprej pod tem imenom delovala v Novem mestu. Obzorja bodo v okviru Dolenjske založbe izdala (za sedaj) eno do tri knjige letno. Izbere jih uredniški svet štirih članov, ki ga za dobo dveh let imenuje občinska skupščina Novo mesto, peti član pa je predstavnik Obzorij za Dolenjsko založbo v Novem mestu.
Načelni program izdaj Dolenjske založbe bo ostal tak kot doslej: izdajanje publika-ciij, ki so povezane z Dolenjsko (leposlovje, zgodovina, gospodarstvo, NOB, turizem itd.). Ker je pripojitev Dolenjske založbe k mariborskim Obzorjem opravljena prav sedaj, v letošnjem letu ne bo mogla iziti nobena knjiga. Tudi uredniški svet programa še ni sprejel, vendar bo o njem razpravljal v najkrajšem času. Pač pa ima Dolenjska založba v tiskarna že prej v program sprejeto  delo   Janka Jarca
Partizanski Rogt ki bo izšlo takoj po novem letu. čeprav uredniški svet programa še ni sprejel, pa sta v načrtu za prihodnje leto še dve leposlovni deli: Noriška rapsodija pisateljice Mirni Malen-škove in povest Jožeta Dularja, ki ima za sedaj delovni naslov Udari na gudalo, Jan-dre. Dolenjska založba namerava skupaj s turistično zvezo Dolenjske izdati Vodnik po Dolenjski.
Na programu je tudi Dolenjski zbornik v počastitev 600-letnice ustanovitve Novega mesta. Zbornik naj bi izšel v dveh delih: prvi, zgodovinski, letos, drugi, kd bi za-, jemal Novo mesto in področje v sedanjem času, pa prihodnje leto. Na žalost avtorji doslej niso oddali vseh rokopisov niti za prvi, zgodovinski del. Ker pa je večji del gradiva le pripravljen, nekaj pa ga bo gotovo še prišlo, ima založba namen ob koncu leta oddati v tisk knjigo, ki pa je ne bi naslovili kot zbornik, temveč jd dali drugačen naslov — Novo mesto ob 600-letnici ali kaj takega. Tako bi Dolenjska založba v letu 1967 izdala 4 knjige (Partizanski rog, Novo mesto ob 600-letnici in dva romana), po vsej verjetnosti pa še peto — turistični vodnik po Dolenjski.
In nadaljnji načrti? Na prvem mestu bo vsekakor d rudi del knjige o Novem mestu. Od rokopisov, ki jih ima založba že od prej, sta v programu Jenkova Zgodovina dolenjskih železnic in Heferlova Zgodovina Mokronoga. Založba bo izdala izbor pesmi Jožeta Cvelbarja, ki je umrl v zadnji svetovni vojni, v dogovoru pa je tudi z avtorjem Gabrovcem za novo, predelano in razširjeno izdajo Prazeodovine Doleniske. Vid-
no mesto med knjigami Dolenjske založbe bo imela nedvomno izdaja reprodukcij novomeškega slikarja Vlada Lamuta. Tudi prizadevanja mladega rodu na Dolenjskem — v leposlovju in na drugih področjih — bo založba rada podprla.
Slovenska ljudska pripoved
S tem naslovom je izšla v zbirki KONDOR pri Mladinski knjigi v Ljubljani drobna knjižica, ki prinaša okoli 55 slovenskih ljudskih bajk, zgodovinskih, razlagalnih in novelističnih pripovedk, šaljivih zgodb, legend in pravljic, kakor so jih zapisali zbiralci ljudskega blaga. Franček Bo-hanec, ki je knjigo uredil in ji napisal spremno besedo, je opravil zlasti to dobro delo, da je Slovence opozoril na ljudsko zakladnico umetniške besede v lepo zaokroženem in reprezentativnem izboru.
Delo SAZU v minulem letu
Vsakoletni Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani posreduje zanimiv pregled dela in ustvarjanja najvišje znanstvene ustanove slovenskega naroda. To je pregled dela, ki ga povprečni človek navadno niti ne pozna, saj se v glavnem odvija v inštitutih, v knjižnicah, arhivih ter drugih ustanovah. Vendar pa je to delo za nas vse izredno važno, saj uvršča Slovence med tiste narode, ki se lahko upravičeno ponašajo s svojimi dosežki na področju znanosti in umetnosti.
Pred nedavnim je izšla XVI. knjiga »Letopisa«, ki vsebuje po. ročilo o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1965. 188 strani obsegajoča knjiga je razdeljena na štiri dele: poleg pregleda organizacije in članstva SAZU je najbolj Obširno poročilo o delu akademije in njenih inštitutov, ob koncu pa je še podroben pregled novih publikacij in njih zamenjave z znanstvenimi ustano. vami širom po svetu.
Lani so bili izvoljeni trije novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti: akademski slikar ter profesor na akademiji likov, nih umetnosti v Ljubljani Prane
PESEM NE POZNA MEJA. Spomladi je gostoval v Šentjerneju in v Novem mestu mešani pevski zbor DANICA iz Šentvida v Podjuni na Koroškem. Takrat smo slišali 24 koroških narodnih pesmi, petje zbora pa je dokazalo, da slovenska beseda in pesem se živita med tamkajšnjimi ljudmi. Da bi ta kulturna vez postala čimbolj trdna, je 1. oktobra odšel na gostovanje po Koroški šentjernejski oktet, ki je za to pripravil 24 slovenskih pesmi. Njihov gostitelj je pevski zbor DANICA, ki mu šentjernejski oktet vrača spomladansko gostovanje. Na sliki je oktet na šentjernejskem trgu, malo pred odhodom na Koroško. (Foto: P.Miklič)
Vabimo vas, da postanete redni član Prešernove družbe!
Za članarino 20 novih dinarjev boste prejeli:
1. Vsak mesec časopis KNJIŽNA POLICA;
2. Konec leta redno letno knjižno zbirko: PREŠERNOV KOLEDAR 1967, Smiljan Rozman: POLETJE, roman, Anton P. Cehov: DVOBOJ, povest, Vera in Aleš Bebler: OTROCI ZEMLJE IN MORJA, potopis,
Dr. Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST« z 32 stranmi slik v bakrotisku in 16 stranmi barvnih reprodukcij.
3. Iz seznama ca. 50 knjig drugih založb za leto 1967 boste lahko naročili pri nas katerokoli knjigo s 15-odstotnim popustom.
4. Lahko se boste posluževali našega servisa. V okviru vplačanih obrokov boste lahko naročili pri nas katerokoli knjigo ali zbirko katerekoli založbe.
5. Za doplačilo 4 ali 8 Ndin lahko prejmete eno ali obe dodatni knjigi k letni zbirki:
Janez Trdina: BAJKE, ilustrirana mladinska knjiga, R. Rackwitz: TUJI SVETOVI — NEZNANA MORJA, poljudna zgodovina odkritij.
Vsako izmed knjig Prešernove družbe lahko prejmete trdo vezano, če doplačate po 2 Ndin, v platno vezano in na brezlesnem papirju pa, če doplačate za vsako po 4 Ndin.
člani, ki so že plačali poverjenikom ali upravi 12 Ndin članarine in ustrezen znesek za dodatni knjigi, želijo pa se poslužiti ugodnosti rednega članstva, doplačajo najkasneje ob prejemu letošnjih zbirk še 8 Ndin.
Vsa naročila sprejemajo in pojasnila dajejo poverjeniki knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, p. p. 41/1.
Živalski paradiž
V knjigi s tem naslovom je francoski pisatelj Claude Aveline spet zablestel kot pisec duhovitih domislic in iskrivih primerjav. To pa ni navadna ironija, ni navaden posnetek humorja, marveč sodobna zvrst malo šegave in malo bridke literature. Pisatelj nas zabava s smešnimi živalskimi prigodami, živali pa imajo tako človeški značaj, da knjiga pripoveduje o ljudeh. To so slavne živali iz svetega pisma ali klasičnega bajeslovja ali zgodovinskih anekdot, razen svojih usod pa razkrijejo tudi to, da zgodovina ni nikoli takšna, kakor je zapisana v knjigah, marveč se za uradnim videzom skriva še druga resnica. V slovenščini je knjiga izšla pri Mladinski knjigi v zbirki ZENIT, prevedla pa jo je Katarina Pucova.
Priporočilo občinskega sindikalnega sveta
Pred kratkim je občinski sindikalni svet v Sevnici poslal vsem sindikalnim podružnicam in samoupravnim organom delovne skupnosti priporočilo o izobraževanju odraslih, predvsem tistih, ki so že zaposleni, pa nimajo popolne osnovne šole. V priporočilu je rečeno, naj organi podjetja obvestijo delavce o možnosti za vpis v večerno osemletko, ki jo organizira delavska univerza. DU bo v jeseni priredila tudi seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov.
Na sindikalnem svetu ugotavljajo, da v večini podjetij niso dovolj razvili in uveljavili obveščanja. Izjema sta LISCA in KOPITARNA, ki imata svoja časopisa, medtem ko je v obratih s sedeži izven občine obveščanje še posebno pomanjkljivo. Med njima je izjema le krmelj-ska METALNA.
Priročnik za začasno
zaposlene v tujini
Pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani je bil pred kratkim sestanek sekcije SIM za začasno zaposlene v tujini. V razpravi o osnutku novega zakona o zaposlovanju v tujini so dali člani več bistvenih pripomb. Razpravljali so tudi o izdaji priročnika za naše delavce v ZR Nemčiji in Avstriji, ki bo predvidoma izšel še letos. Na sestanku so govorili o možnosti ustanovitve kluba naših občanov v Grazu (Avstrija), o pripravah na srečanje z delavci, zaposlenimi v tujini, ki se bodo pozimi vrnili domov, in o novoustanovljenem inštitutu za emigracijo in narodnost v Zagrebu.
V Trebnjem ustanovljen odbor Prešernove družbe
19. septembra so v Trebnjem ustanovili občinski odbor Prešernove družbe. To je zahtevala vse širša dejavnost družbe, ki hoče vključiti čim več ljubiteljev knjig, saj ima v svojem razširjenem programu tudi posebne klube, izdajanje časopisa in popust za svoje člane pri drugih založbah.
Na sestanku v Trebnjem so sklenili, da bodo organizirali tudj literarne večere in priredili razstavo knjig na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. Za predsednico so izbrali Marijo Velikonja.
Prisrčno slovo
Člani prosvetnega društva Kapele in kapelske godbe so se 2. oktobra zvečer prisrčno poslovili od Frančiške in Antona Puharja, prosvetnih delavcev, ki sta več kot 30 let preživela v Kapelah. Oba sta ves čas sodelovala pri kulturno prosvetnem delu, v šoli pa vzgojila brez števila otrok v poštene državljane. Godba jima je zaigrala v slovo, pevci so odpeli nekaj pesmi, prebivalci pa so jbna izročili nekaj skromnih, toda prisrčnih daril. V Kapelah ju bomo težko pogrešali, želimo jima obilo uspehov tudi v Brežicah, kamor odhajata.
D. V.
Kulturno mrtvilo v Dol. Toplicah
Kulturno in športno udej-stvovanje je o Dolenjskih Toplicah skoraj povsem zamrlo, saj delujeta Je še kino *n ljudska knjižnica, ki ima precej knjig. Z dobro voljo bi se dalo prav gotovo marsikaj doseči, več zanimanja pa bi morali pokaza tj tudi vodilni ljudje.     DRAGO GREGORC
Mihelič, književnik in predsednik slovenskega Penkluba Vladimir Pavšič—Matej Bor ter dunajski profesor in znanstvenik Othmar Kiihn — tako da je ob koncu leta štela 2 častna člana, 37 rednih članov in 24 dopisnih članov.
Akademija ima deset inštitutov: inštitut za raziskovanje krasa, inštitut za geografijo z zavodom za kartografijo, inštitut za geologijo z geološko-paleontološko, mineralo-ško-petrografsko ter prazgodovinsko sekcijo, inštitut za biologijo z biospeleološkim laboratorijem v Postojni, inštitut za medicinske vede, inštitut za zgodovino s sekci. jami za občo in narodno zgodovino, za zgodovino umetnosti in za arheologijo, orientalistični inštitut, inštitut za slovenski jezik z dialek-tološko in etimolosko-onomastično sekcijo ter komisijo za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis, inštitut za literature in inštitut za slovensko narodopisje. Poleg tega delujejo v okviru akademije odbor za favno, floro in gejo Sloveniije, terminološka komisija s pravno, tehniško, medicinsko, prirodoslovno in umetnostno sekcijo ter študijski center za zgodovino sloven. skega izšeljenstva.
Letopis vsebuje za vsako posamezno ustanovo podrobno poročilo o delu, o izdanih publikacijah, o prirejenih predavanjih ter o sodelovanju s tujimi ustanovami. Kako Obsežno je delo v oddelkih akade, mije, nam dovolj zgovorno kaže primer leksikološke sekcije inštituta za slovenski jezik, kjer se je leksikalno gradivo lansko leto pomnožilo za 232.302 nova kartoteč. na listka; splošna kartoteka, na, osnovi katere se izdeluje slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika, pa je ob koncu lota imela 2,487.000 listkov.
Naj ob koncu navedemo založniško dejavnost in biblioteko akademije. Lani je SAZU Izdala 12 na. vih publikacij v skupnem obsegu okoli 205 tiskovnih pol ah 3280 strani, kar je znatno več kot leto poprej, ko je izšlo le devet knjig s skupaj okoli 130 tiskovnimi polarni. Približno polovica naktode teh publikacij gre z zamenjavo v svet, kar po eni strani odpira slovenski znanosti pot v mednarodno javnost, po drugi strani pa dobiva akademija zelo veliko inozemske znanstvene literature za svojo bi. blioteko. Ob koncu leta 1965 je akademija zamenjavala s 1122 naslovi, od teh s 189 v Jugoslaviji in z 933 v 74 državah vsega svota. Biblioteka se je lani povečala za 9322 enot ter je ob koncu leta 1965 štela okoli 119.000 enot; število lani izposojenih knjig in dru. gjh publikacij pa je znašalo 17516.
Film o Novem mestu
Med počitnicami so dijaki giinnazije, člani filmskega krožka, posneli film o zgodovinskih, kidturnih in turističnih zanimivostih dolenjske metropole. Mladi, ki imajo veliko volje do snemanja, si želijo 16-milimetrske kamere, da bi filme lahko predvajali tudi javno. Sami se dobro zavedajo, da so želje večje od možnosti, pa vendar upajo, da jim bo šola priskočila na pomoč.
M o gami Hi s ay u ki;  OBOKI  (1966, Kostanjevica na Krki)
Po prijetni mladosti
Q 12 let: klopi, razredi, profesorji, sošolke, sošolci, dolge in kratke ure pouka, veseli dnevi počitnic •. •
B 12 let pričakovanj; velikih želja, srečanj in znanstev, veselih in žalostnih ur in dni.. .
B 12 let besed in številk — v trenutku le še lep spomin: Gaadeamiis igilur, iuvenes dum sumus!
B 12 let ali morda kakšno več — z 19 leti stojimo na križ-potju odločitve. Morda se ne srečamo nikoli več.

Zadnja slovenska šolska naloga. Kot mnogo drugih tudi Viljem sedi v klopi, razmišlja in piše: ». . . Saj ne moremo pozabiti vseh veselih in žalostnih, lepih in temnih trenutkov, ki sestavljajo kot drobni kamenčki pisan mozaik našega šolanja! Saj je še toliko stvari na svetu, o katerih si nismo utegnili povedati še ničesar! Kolektiv, kn se še ni našel in spoznal, bo razpadel. Spomin bo pre-
meni Janez. »Prav nič ni videti, da bi nas tako potrebovali.«
i so iepi časi«
B Vera se je odločila za študij na biotehnični fakulteti v ži-viisko-tehno-loškem oddelku. »Bolj me veseli čista biologija.« pravi, »toda profesorski poklic me ne veseli. V 12 letih, posebno v zadnjih štirih, sem izgubila veselje do učitelje-vanja. Gimnazija mi bo vseeno ostala v nepozabnem spominu, čeprav je bilo dosti križev in težav. Posebno živ mi bo ostal zadnji dan pouka, ko se je ves razred obmetaval z zvezki in knjigami. Če pomislim, da tega ne bo nikdar več . . .
B Marjan se
je najprej spomnil smeha v prvi gimnaziji. Profesor biolo gije je pred tablo spraševal dijakinjo o koloradskem hrošču. »Prav,« je dejal, ko je povedala, da je doma v Ameriki, »in kje se je najprej pojavil v Evropi?« »Na krompirju!« je nadvse resno odgovorila dijakinja.
Marjan je bil karikaturist in humorist »številka 1« na gimnaziji, odločil pa se je za študij tujih jezikov, ker ga. zelo veselijo potovanja. »Gimnazije seveda ne bom pozabil, a zdaj, ko se pouk že začenja, mi pa imamo še mesec dni počitnic, sem kar zadovoljen. Vseeno pa je bolj prijetno hodit; v šolo kot študirati — zdaj bo veliko več skrbi!«
krila pajčevina pozabe, ki jO bomo ometli iz preteklosti le še na raznih obletnicah, vedno redkeje in manj temeljito. Na razpotje, kjer stojimo sedaj, se ne bomo več mogli vrniti. Pred nami je življenje. Morda marsikdo ne bo vedel, kaj bi v tem življenju in s tem življenjem počel. Morda si bo zaželel starega, urejenega in odmerjenega, ko nam ni bilo treba misliti da leč naprej. Tcda kot se nebo zjasni, bodo prešla tudi naša ugibanja, oklevanja in iskanja. Staro bo ostalo za nami, zaživeli bomo novo, nepozna no življenje. V njem pa bo vedno ostaj spomin na naše skupno delo. Lep spomin. Pravzaprav: veliko lepih spominov.«
S štipendijami so težave
B Janezu se zdi, da je bila matura e-nostavnejša, kot je sprva mislil. Zdaj se je odločil za geodezijo in komunalo, zakaj, še sam prav ne ve. Na tej fakulteti je malo študentov, v delovnih organizacijah pa je precej zanimanja za geodete. »Težave so le s štipendijo,«
Gimnazijci, ki bodo prihodnjo spomlad maturirali na novomeški gimnaziji, so bili na maturantskem izletu že prejšnji teden. Na sliki skupina gimnazijcev 4.c razreda pred Kugvjevim kipom v Trenti. (Foto: J. Zagore)
Načrti za študij in naprej so še v oblakih. Mnogo še pričakujem od življenja, le bojim se, da se vsi upi ne bodo izpolnili.«
PISMA UREDNIŠTVU
Še enkrat: vinjene čistilke
Tovariš urednik!
Dovolite nam, da se prizadete čistilke vagonov na novomeški železniški postaji oglasimo v svojo obrambo v zvezi s pismom, ki je bilo objavljeno v zadnji številki. Naj povemo, da so nas neresnične navedbe zelo prizadele. Franc Kolenc, ki je podpisan pod sestavkom, se nam je že opravičil ter povedal, da s pisanjem nima nobene zveze. Sestavek je pod njegovim imenom Jiapisala postajna čistilka Marija Strniša. Že to, da je podpisala nekoga drugega v pismu, ki ga je na. pisala sama, kaže, da ni govorila resnice in se je zategadelj skrila pod tujim imenom, i
Vagonske čistilke novomeške postaje
Z gasilci v Karlovcu
Tovariš urednik!
Septembrska gasilska razstava v Karlovcu je bila lepa in zanimiva. Tam smo lahko videli gasilsko opremo, kakršne naša društva še dolgo ne bodo imela. Kot starega gasilca, kj se zanima za razvoj te dejavnosti, pa rne je motilo nekaj stvari. Ko so govorili zastopniki tujih ekip, ni bilo nikogar, ki bi nam v slovenskem jeziku povedal njihove misli.
šentjernejsko gasilsko dru-štvo je kaj slabo organiziralo prevoz z avtobusom, razen tega pa smo se na razstavišču brez vodstva razkropili v vse smeri. Društvo je preveč različno obračunalo plačilo prevoza posameznim udeležencem. Orehovčani so morali plačati 300 Sdin več kot gasilci iz Šentjerneja, čeprav so se peljali le dober streljaj dlje. JANEZ ŠIŠKO Tolst; vrh 7
Želje in možnosti se razhajajo
M Fizika je Janeza že od nekdaj veselila, toda zdaj je treba misliti že na zaposlitev. Elektrotehnika je v vse večjem razmahu, industrija potrebuje strokovnjakov — odločitev je torej tu!
V pogovor sva se zapletla pod arkadami Mladinske knjige, kjer si »je krajšala čaS« s prodajanjem knjig. »Zaprosil sem sicer za štipendijo, toda podjetja niso preveč radodarna. Če je ne bom dobil, bom vzel študentsko posojilo, za »hude čase« v Ljubljani pa bom prihranil nekaj zaslužka, če bo še kaj ostalo, si bom drugo leto lahko privoščil še lepe počitnice.«
B Marjan je že dolga leta član novomeškega Aero-kluba, zato se je odločil, da bo kar letos odšel k vojakom v šo lo za rezervne letalske oficirje, če pa ga ne bodo sprejeli, bo začel študirata   fotogrametrijo in
kartografijo. Zakaj? Pravi, da je to v njihovj družini že v krvi.
Za nami je druga zapreka
B Angela' se je že v drugi gimnaziji odločila za študij kemije-tehnologije, čeprav je v nižjih razredih mislila še na medicino. Pravi, da bi ta študij predolgo trajal.
»Zdaj smo pozabili marsikatero težavo, ki nas je trla v gimnaziji,« pravi. »Ne vem, kako bo na fakulteti. Mislim, da bi nas v gimnaziji morali bolje seznaniti s študijem, tako pa smo zdaj prepuščeni sami sebi. Upam le, da bomo sošolci še naprej ostali prijatelji in si pomagali.« B Igor se je odločil za e konomijo,ker ga gospodarstvo privlači, in upa, da bo študij zanimiv. Rad bi čimprej do študiral in se uveljavil tudi v poklicu. »Spet je zapreka več za nami,« meni, »vendar jih je pred nami še več. Sem optimist in upam, da se mi bo v življenju izpolnila večina želja.«
Ne za šolo, ampak za življenje
B »Vesela sem, da sem končala gimnazijo,« pravi Nina. »Zdaj je pred nami ,pravo' življenje, postavili se bomo povsem na svoje noge. Odločila sem se za študij ekonomije (turistično smer). Turizem ima veliko perspektiv, poklic je zanimiv in upam, da bom videla veliko sveta. Seveda bo treba na fakulteti takoj resno prijetj za delo, učenja pa ne bo malo. Zaprosila sem za štipendijo pri Kompasu, ampak zdi se mi, da bom morala vzeti kar študentsko posojilo.
Vrata v življenje so se odprla na steza j . . .
Kocka je padla
V šolskem letu 1965/66 je končalo novomeško gimnazijo 32 dijakov in 40 dijakinj. Kakšne so njihove odločitve za študij? Na filozofsko fakulteto se jih namerava vpisati 8, na pravno 2, na ekonomsko 6, na fakulteto za naravoslovje 5, na gradbeništvo in arhitekturo 5, na elektrotehnično 2, na strojno eden, na medicinsko 6, na biotehnično 2, na visoko šalo za telesno kulturo 1, na visoko šolo za politične vede eden, na višjo pedagoško, na višjo ekonomsko in komercialno ter na višjo šolo za socialne delavce ena, na vasjo medicinsko šolo pa štiri dekleta. 13 deklet in 11 fantov se ob koncu šolskega leta, ko je bila anketa izvedena; še ni odločilo, dve dekleti pa se nameravata zaposliti. B Kocka ,je padla: 70 dija-B kov se bo prelevilo v 8iu-B dente. Se bomo še kdaj B videli vsi skupaj? 15. jugi nija 1971 bo peta oblctni-B ca mature.  Na svidenje!
SLAVKO SPLIHAL
»Želim postati vodnik!«
Spet se je ponovila slika, kakršne smo vajeni vsakih šest mesecev: med nami so spet mladi vojaki. Prihajajo iz vseh krajev domovine, vendar so se že prej pripravili na skupno življenje, tako da jim njihove različne navade in lastnosti ne bodo delale težav. Komaj so prišli, že sklepajo po znanstva in prijateljstva, ki jih bo med šolskim letom še več.
sarni in redu v njej zelo zadovoljen. Rekel je:
»Prišel sem skupaj z rojaki Miloševičem, Ko-privico, Adžičem, Lipovi-no in Nedovićem. Pred prihodom v kasarno sem jih poučil o obnašanju in življenju v armadi. Zame privajanje na novo življenje ni nobena težava. Že od nekdaj sem želel iti na vojaško akademijo. Izpolnjeval sem vse pogoje, vendar mi sreča ni
Mladi vojak Slobodan Kovačević (Foto: M. Ra-denkovie)
Sprejem mladih vojakov v kasarni »Milana Majcna« v Novem mestu je potekal brez zastoja. Posebno se je za to trudil starejši vodnik Drago Gor j up, ki je vse novince oblekel in opremil po meri.
Slobodan Kovačević, dijak iz Kolašina, nam je zatrdil, da je z vtisi v ka-
bila naklonjena. Nisem pa še izgubil upanja. Posebno sem vesel, da sem prišel v šolsko enoto, kn mi bo nadaljevanje šolanja. Potrudil se bom, da postanem desetar, potem pa se bom prijavil k izpitu za čin vodnika.«
Slobodan je prepričan, da bo uspel, in to mu želimo tudi mi.
A. KORDFč
Usseh fužinskih gasilcev
V nedeljo, 4. septembra, so odprli v Lužinah pri Kočevju nov gasilski dom. Ob slovesnosti so odlikovali štiri najzaslužnejše gasilce: prvega predsednika Štefana Troho, Jožeta Levstika, sedanjega po veljnika Antona Omerzo in Jožeta Hudoroviča, Društvo je obstajalo že leta 1930, toda v njem so bili sami nem-škutarji in kočevarji, razen Janeza Modica, ki je umrl v internaciji na Rabu. Po vojni so se lužinski gasilci vključili v društvo v Stari cerkvi, leta 1950 pa so se osamosvojili. Pred štirimi leti so se odločili za gradnjo novega doma, čeprav je bilo v blagajni le 1200 N din. Vaščani so prispevali preko 6000 ur prostovoljnega dela, iz gasil skega sklada so dobili 4000 N din, občinska gasilska zveza je prispevala 3000 N din, krajevna skupnost Stara cer-
kev 8500 N din, vaščani pa so zbrali 11 kub. m lesa.
Otvoritvi doma je prisostvovalo le malo ljudi. 2al moramo ugotoviti to, kar se na Kočevskem redno dogaja — zastopnikov oblasti ni bilo. Skoda! C. N.
Uspešno šolsko leto v kasarni »Milana Majcna«
V enoti komandanta Ivana SI a pni ka v Novem mestu so končali minulo šolsko obdobje s povprečno oceno 3,75 Za to oceno se skri- a mnogo prizadevanj in naporov vseh vojakov in starešin. Tokrat je bila najboljša enota majorja Slavka Bavčarja. Posebno je razveseljivo, da so komandirji strelskih oddelkov tudi v praksi uveljavili pravilnik o normah in ocenah, ki je bal zdaj prvič uporabljen pari praktičnem pouku.        A. K.
Gasilski dom v Lužinah pri Kočevju, ki so ga svečano odprli 4. septembra. (Foto: Tone Slave)
Volitve bodo spet razgibale teren
V teku so priprave za spomladanske volitve
V poklicni šoli tovarne 3ET1 so 19. septembra začeli s poukom. V lepih in svetlih učilnicah se 48 deklet izobražuje za poklic kvalificirane konfekcionarke trikotaže. Na fotografiji:  učenke  pri  ročnem  šivanju, ki sodi  v  praktični del pouka.
(Foto: Ria Bačer)
Gradbena dela v bivši Ma-karjevi hiši nasproti hotela bodo v kratkem končana. Na hiši so že namestili nap.s MERCATOR, zato ljudje sklepajo, da otvoritev trgovine ni daleč. Prav zato smo se pred kratkim podrobneje pozanimali za novi trgovski lokal pri poslovni enoti MERCA-TORJA v Metliki, kjer aam je direktor Franc Kobe povedal:
— 2e dalj časa smo mislili na gradnjo v: ;e sodobne trgovine, kakršno v Metliki res pogrešamo. Po naši za misli bi morali z deli začeti
Za stolpiči 19 novih garaž
Kam z avtomobili, je pereče vprašanje tudi že v Metliki. Vse več ljudi ima motorna vozila boljše vrste, zato je tudi čedalje več interesentov za garaže. Stanovalci v bloku 40 na Cesti bratstva in enotnosti pa so se dobro znašli: s pomočjo sreds'ev hišnega sveta, z lastno udeležbo in krediti so pred kratkim zgradili 10 garaž, katerih lastnik je komunalno podjetje. Za garaže bodo sicer plačevali ^lemnino, vložena sredstva in delo pa bodo posameznikom   obračunali ta-
že lani, a se je zaradi reforme oz. pomanjkanja sredstev gradnja zavlekla. Letos maja smo vendarle začeli graditi s pomočjo Zavoda za izgradnjo poslovnih objektov iz Ljubljane, ki našemu matičnemu podjetju opravlja dela na kredit. Ko bo stavba končana, jo bodo izročili v uporabo naši poslovni enoti na to bomo mi odplačevali vložena sredstva. Z opremo vred nas bo novi trgovski !o-kal stal okoli 50 milijonov dinarjev.
— Kako bo trgovina urejena?
ko, da bodo imeli nekaj mesecev svoja vozila pod streho zastonj. Garaže so zidane, veljale so nekaj manj kot 400.000 dinarjev.
Kaže, da bo prostor okoli stanovanjskih blokov kaj kmalu premajhen za vse, ki bi hoteli zidati garaže. Po zazidalnem načrtu je namreč predvidenih le 30 garaž, stanovanj pa 200, zato bodo morali v Metliki že zdaj raz mišljati, kako ustreči motoriziranim občanom, da ne bo okolje izmaličeno.
— Skupno bo imela 356 metrov prodajne površine V pritličju bomo prodajali metrsko blago, lahko in težko konfekcijo ter pletenine. Prvo nadstropje stavbe je namenjeno prodaji ' pohištva, vsega drugega potrošnega blaga za gospodinjstvo in stanovanje, nudili bomo obloge za tla- in morda stavbeno pohištvo. Na željo potrošnikov bomo asortiment blaga dopolnjevali in spreminjali.
— Ali namerava vaše podjetje še kak lokal modernizirati?
— V novo trgovino bomo preselili pohištvo in konfekcijo z Glavnega trga, prav tako malo tekstilno blago iz poslovalnice št. 1, kjer že preurejamo prostor za špece-rijo. Lokal na Glavnem trgu je predviden za prodajo plastičnih mas, drogerijskega blaga in šolskih potrebščin. Verjetno pa bomo to trgovino uredili šele prihodnje leto.
— Za kdaj lahko napove mo otvoritev največje in najlepše trgovine v vašem mestu?
— Točnega datuma raje ne bi določali, ker imam z gradbeniki slabe izkušnje Upam pa, da se otvoritev ne bo zavlekla dosti čez 15. oktober.
R. B
Mednarodna prireditev v Metliki
Občinska skupščina v Metliki je sprejela pokroviteljstvo nad mednarodno prireditvijo, ki bo 15. in 16. oktobra - Kolesarske dirke z udeležbo okoli 60 tekmovalcev iz raznih držav bodo ne samo športnega, temveč tudi turističnega pomena
Pred nedavnim je Občinska skupščina v Metliki sprejela pokroviteljstvo nad mednarodno kolesarsko dirko, katere začetek in cilj bo v Metliki. Prireditev bodo pomagali organizirati še Kolesarska zveza Slovenije, kolesar ski klub ODRED iz Ljubljane, veletrgovina ASTRA in Turistično društvo v Metliki.
V soboto, 15. oktobra, bo v Metliki ob 15. uri svečan začetek dirk, nato pa bodo tekmovali na progi Metlika— Črnomelj in Črnomelj—Metlika
V nedeljo, 16. oktobra dopoldne, se bosta zvrstili naslednji dirki na relacijah: Metlika — Novo mesto — Žužemberk; Žužemberk—Novo mesto s ciljem v Metliki
Na tej mednarodni prireditvi bo sodelovalo okoli 60 tekmovalcev iz Jugoslavije In drugih držav Podobna prireditev je bila v Metliki že
lani, poslej pa jo nameravajo organizirati vsako leto.
Na letošnjih kolesarskih dirkah pričakujejo Metlicam" večje število gledalcev iz vse Dolenjske, zato nameravajo to priložnost izkoristiti tudi v propagandno-turističnem pogledu. Metliška gostišča bodo tedaj dobro založena, lepaki v vseh večjih krajih Bele krajine in Dolenjske pa vabijo občane na prireditev
O imenih nastopajočih tek-
Metliški kolesarji
Disciplina metliških kolesarjev res ni hvale vredna Po 14 uri. ko se množica ljudi iz podjetij s kolesi pelje proti domu po gorjanski cesti, vozijo mnogi vštric ter s tem ovira jo promet, hkrati pa se izpostavljajo nevarnosti, da bi jih podrl avtomobil Nekateri se ne umaknejo s cestišča niti na dolgotrajnejše hupanje avtomobilske sirene. Prav bi bilo če bi tudi kolesarje kdo poučil o cestnopro motnih predpisih
movalcev oziroma držav ude leženk na tem tekmovanju bomo poročali prihodnjič.
Tudi uprava v novih prostorih
Pred kratkim se je Iz lokala na Cesti bratstva in enotnosti preselila v nove prostore tudi uprava metli, ške klavnice in mesarije Ob prenovitvi klavnice sp v isti stavbj zgradil] tudi potrebne upravne prostore, tako da posluje podjetje zdaj v celoti pod eno streho Trenutno je bivšj lokal mesarije prazen in ni znano, kaj bo v njem, ker je zasebna last.
Na Suhorjii preurejajo trgovino
KZ Metlika je pred <rx, kim začela prenavljati svojo trgovino na Suhorju K?r so morali lokal m°^ delom zapreti posluje trgovina začas-no v kletnih prostorih " Računajo, da bodo do srede oktobra vsa dela končana V tr pevskem lokalu bodo namestili nov pod, električno .n-stalacijo ter vso novo onre-mo. kar bo veljalo okoli 3 milijone dinarjev.
V črnomaljski občini so že začeli s predvolilno dejavnostjo za spomladanske volitve, na katerih bodo občani izvolili 14 odbornikov občinskega zbora delovnih skupnosti, 15 odbornikov zbora proizvajal, cev, poslanca republiškega zbora ter skupno z metliškimi občani po enega poslanca v prosvetno - kulturni in gospodarski zbor SRS.
O pripravah na volitve je že poleti razpravljal občinski odbor SZDL, pred kratkim pa je začela delati tudi volilna komisija.
Najprej pripravljajo analizo dela občinske skupščine in vseh njenih svetov. Zbrane podatke bodo obširneje obravnavali, nato pa določili merila za volitve novih odbornikov  in poslancev.
0 reorganizaciji ZK
Z zadnje seje OK ZKS v Črnomlju
24. septembra je v čr. nomlju občinski komite ZKS razpravljal o reorganizaciji Zveze komunistov. V glavnem so se s predvidenimi spremembami strinjali, ob tem pa povedali tudi svoje mnenje, zlasti kar zadeva zmanjšanje delovnih mest plačanih političnih delavcev.
Menili so, da je vsekakor potrebno zmanjšati število profesionalcev tako v občinskih političnih vodstvih, kakor v merilu republike in zveze, kjer je delovnih mest več in kjer plačani funkcionarji nimajo stika s terenom, škodljivo pa bi bilo popolnoma ukiniti delovna mesta «y občinskih političnih vodstvih, ker bi potem upadla vsa aktivnost organizacij Nihče od zaposlenih ne bi mogel tega dela opravljati prostovoljno, poleg rednega dela
V skladu s smernicami VIII. kongresa in brionskega plenuma so obširno razpravljali tudi o usposabljanju ter idejno.poli-tični rasti komunistov, ki je spričo vse zahtevnejših nalog nujno potrebna. Sklenili so. da bodo člane občinskega komiteja in sekretarje osnovnih organizacij izobraževali s pomočjo kvalitetnih predavanj, v sodelovanju z Visoko šolo za politične vede v Ljubljani Predavanja se bodo začela že oktobra in bodo trajala vse do srede januarja.
Prav tako nameravajo v vseh večjih krajevnih središčih poskrbeti za višjo raven   političnih vodstev.
V tednu boja proti TBC
Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju je v letošnjem tednu boja protj tuberkulozi od 18 do 25. septembra, pripravil dokaj obširen delovnj program. Vsem višjim razredom na osemletkah in dijakom gimnazije so priporočil} naj pišejo šolske naloge s terr~*'ko boja proti TBC, t^ najboljše naloge pa bodo nagrajene.
Razen tega so na razširjeni seji občinskega, odbora RK obravnavali problematiko TBC v občini ter poskr. beli za propagandno gradivo. Razobesili so 1050 letakov, razdelili 1000 slikanic ter razprodali po šolah 3000 značk.
Sredniemčni plan v izdelavi
Čeprav o metliškem srednjeročnem planu ni veliko slišati, se precej hudi ukvarja z njim. V Metlikj izdelu-jejo 7-letni plan razvoja občine, in medtem kc So ga že vsa podjetja sprejela, zbirajo potrebne podatke še stro kovnjaki občinske uprave. Računajo, da bo do konca oktobra nared za obravnavo na svetih in drugih organih občinske skupščine, nakar bodo o njem razpravljali še občani.
Tudi zanje bodo organizirali več občasnih predavanj. Deloma bodo predavali profesorji Visoke šole za politične vede, deloma pa domači strokovnja. ki.
Krajevne organizacije bodo že oktobra začele zbirati predloge za kandida. te, katerih imena bodo objavljena v tisku, tako da bodo zanje lahko izvedeli prav vsi občani.
Občinska volilna komisija si bo letos še posebno prizadevala, da bodo spomladanske volitve potekale res demokratično, ob dosledni uveljavitvi ustavnih načel in kadrovske politike. Volilna komisija bo razen tega sodelovala še pri izvedbi volitev v komunalno in republiško skupščino socialnega zavarovanja, pri volitvah novih vodstev Socialistične zveze, usmerjala bo volitve v izobraževalno skupnost, volitve občinskih svetov in komisij ter sodelovala pri reelekciji direktorjev in drugih vodilnih delovnih mest v delovnih organizacijah.
Odkar so v Adlešičih po Novem letu uvedli skrčeno poslovanje pošte, u raduje na pošti in na krajevnem uradu isti človek Krajevni urad je v župnišču, pošta pa v zadružnem domu, in ker ne more biti na obeh mestih hkrati, je pošta odprta dopoldne, krajevni urad pa popoldne.
Tako poslovanje je zelo nerodno za :"ranke Kdorkoli ima iz oddaljenih Krajev opravka na obeh uradih, izgubi ves dan, namesto da bi opravil v ne-saj urah Zaradi tega se občani že več mesecev na vseh sestankih pritožuje-'o in razmišljajo, kako bi zadevo rešili, da bi bilo za
vse prav Nobenih težav ne bi bilo, ko bi imeli poleg pošte na razpolago še en prostor za krajevni urad, toda ta prostor je zasebno stanovanje. Ker pa v vasi ni primernega stanovanja za preselitev stranke, so našli zasilno rešitev.
Po dogovoru med poštno upravo in občinsko skupščino bodo v poštne prostore prenesli večji del arhiva s krajevnega urada, tako da bodo strankam lahko v istih prostorih nudili poštne usluge in izdajali razna potrdila, ki so v pristo.' osti krajevne ga urada. V prostorih žup-nišča bo krajevni urad opravljal le "e poroke.
60 novih hiš v Črnomlju
Ne kaže, da bi v Črnomlju kmalu rešili stanovanjski problem Letos so na občini dobili ->reko ivajset prošenj za stano vanje, a niso mogli nobeni ugoditi, saj ni prostega stanovanja V gradnji je 60 zasebnih hiš, vendar ne bodo končane že letos. Povprečna doba gradnje traja okoli tri leta.
Gradnja stanovanj se je preusmerila iz družbenega v zasebni sektor Delovne organizacije dajejo posameznikom posojila in se s tem otresejo vseh skrbi za stanovanje delavcev Ne pomislijo, kje oo delavec dobil zemljišče in kako bo denar izkoristil, pa tudi za nov zazidalni načrt niso pripravljene prispevata sredstev Kot je povedal Peter Ambrožič, referent za gradbeništvo in komunal-
ne zadeve pri občinski skupščini v Črnomlju, ljudje niso pripravljeni sodelovati pri gradnji blokov ali vrstnih hiš. Zemljišča niso draga, vsak pa hoče imeti tudi svoj vrt. Pri gradnji si pomagajo z lastnim prevozom in lesom, kar pri graditvi blokov ne bi bilo mogoče.
Težave so tudi pri gradnji hiš na nacionalizirani zemlji, čeprav večjih sporov ali pritožb ni bilo-Kljub temu pa se predvsem zaradi pomanjkljive zazidalne dokumentacije) pojavljajo težnje po črni gradnji. Stari urbanistični načrt v Črnomlju ne predvideva nobene zavidljive parcele več, tako da zdaj gradijo le v Loki Prav zato je nujno potreben nov zazidalni aa;rt, (d bi pomagal rešiti tudi slabo kanalizacijo -zem-Ijišč.
ČRNOMALJSKI DROBIR
B NOVO NASELJE LOKA onstran mostu čez Lahinjo postaja vedno bolj živahno. Razen velikega gradbišča osnovne šole je tu Se več manjših objektov v gradnji. Zasebniki gradijo stanovanjske hiše, občinska skupščina in stanovanjsko podjetje pa investirata gradnjo 5 vrstnih hiš za svoje potrebe Tudi te bodo kmalu pod streho Veljale bodo okoli Ga milijonov dinarjev
■ ČRNOMELJ JE POLETI dobil prvo prometno zrcalo, edino v vsej občini Namestili so ga na Remsovi hiš. v Kolodvorski ulici, kjer je potrebno zaradi vozil, ki prihajajo $ stranske ceste od obrata Elektro
B DELA V POSLOVALNICI VE
LETEKSTILA se močno bližajo koncu Podjetje Begrad je v glavnem že opravilo zidarska dela, medtem ko te dni še pleskajo stene in nameščajo že pripravljeno opremo Otvoritev preurejene trgovine, najlepše v vsem mestu, bo predvidoma sredi oktobra.
■ VES SEPTEMBER na območ-Ju postajo Ljudske milice Črno-
melj niso zabeležili nobene prometne nesreče, kar Je svojevrsten rekord. Menijo, da je k temu pripomogla okrepljena opazovalna in prometna služba, deloma pa tudi ugodno vreme.
■ MORDA BO KOGA ZANIMAL podatek, da je v občini 6 popolnih osnovnih šol z 12 podružnicami. Lani je bilo v teh šolah 2733 učencev. Na podružničnih šolah je imelo 533 učencev še vedno kombiniran pouk
■ V PRVI POLOVICI LETA se je ponesrečilo 6 odstotkov vseh zaposlenih. Pripetilo se je 212 nesreč, od tega največ v Beltu in podjetju LIC, sledijo pa jima Rudnik, ZORA in drugi kolektivi.
"METLIŠKI' TEDNIK
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
MERCATORJEVA trgovina bo največja
Kmalu bo odprta velika trgovina podjetja MERCATOR — S 356 metri prodajne površine, sodobno ureditvijo in opremo bo ta trgovina največja in
najlepša v vsej Metliki
9va urada v istih prostorih
„To je bilo pasje življenji..."
V Trnovcu pri Metliki še živi družina z 10 otroki, kar je dandanes tudi v Beii krajini že redkost - Mati Marija Nemanič in oče Ivan sta zdrava, vesela in po 33 letih skupnega življenja še vedno močno navezana drug na
drugega
Gospodinjo sem dobila pred — Da boš po pravici pove-
kletjo,   na   nizkem   stolčku, dala, mati, — se je nasmeh-
Luščila  je   fižol.   Pričakova- nil in jo pocukal za konček
la sem, da bom naletela na rute.
Dobrodošlico predsednikoma Ulbrichtu in Titu je na Čatežu izrekel v imenu vseh brežiških prebivalcev  predsednik  občinske skupščine Milan  Šepetavc, pionirji pa so državnikoma in njunima ženama izročili šopke (Foto: J. Teppey)
Nomaničeva mama iz Trnovea je rodila 12 otrok. Deset je še živih. Veliko je prestala, vse življenje trdo delala in vendar je trpljenje ni zlomilo. Zdrava in hudomušna se Nemaničeva veseli današnjega dne. (Foto Ria Bačer).
»Saj nas boste napravili kot za ohcel!« se je pošalil predsednik Tito, ko mu je Jožica Dežman iz Otočca pripenjala rdeč nagelj v gumbnico. Gostitelji na Otočcu so vsem visokim gostom pripeli nage'<jčke. Na Titovi desni strani sedi žena nemškega predsednika, tovarišica Lotta Ulbrieht (Foto: M. Moškon)
zgarano in bolehno žensko, naveličano vsega. Nemaničeva mama pa je povsem drugačna. Zdrava, dobre volje in celo hudomušnosti ji ne manjka.
Ko je začela govoriti o tistih časih, ko so se ji rodili otroci drug za drugim, 12 zapovrstjo, je izza vogala prišel še njen mož, krepak sivolas človek.
NE HODI DOMOV BREZ
»Nesreča« po francosko
27. avgusta popoldne je Francoz Michel Charbrier na parkirnem prostoru ob avtomobilski cesti pri Dolenji vasi popravljal okva-
ro na osebnem avtu. Ko je ugotovil, da s popravilom ne bo nič, je snel registrske tablice in se odločil pustiti vozilo našim ljudem. Svojega vozila pa ni rad kar tako zapustil. Z nožem je razrezal gume
na kolesih in s kladivom ubil stekla, razen tega pa nekajkrat krepko udaril po žarometih, stroju in karoseriji. Ko se mu je zdelo, da avto ni več podoben avtu, je z avtosto-pom odpotoval naprej.
— Borne bom! On je bil cimerman, je začela. — Pred vojno je imel malo dela in še to zelo slabo plačano. Njega po več dni ni bilo domov, jaz pa sem hodila drugim pomagat na polja in v vinograde. Največkrat sem bila do noči zdoma. Pri nas se ni kuhalo. Otrokom sem lahko pustila kako skorjo kruha in vodo. Pazili so drug na drugega. Zvečer sem jim prinesla, kar so meni dali jesti gospodarji, če še niso po-spali, so pojedli, sicer je ostalo za drugi dan. štirje so bili v eni postelji na slami, drugi na klopi ob peči To je bilo pasje življenje ...
Vseeno so bili otroci večinoma zdravi, razen dveh, ki sta umrla. Bolezni niso ime
li, pač pa so bili vedno po-tolčeni. Roke, noge, nos, so imeli vedno krvave, čevljev niso poznali in tudi hlačk ne.
Ko je prišla vojna, je bilo še teže. On, — spet je pokazala na moža, — je delal za partizane že od 1941. leta, zato so mi Italijani vzeli edino kravo. Potem nisem imela nič. Vse do kapitulacije Italije smo imeli za vso družino le po 1 liter mleka na dan. šele kasneje, 1944, sem dobivala od partizanov pomoč.
Po osvoboditvi se nam je obrnilo. Ivana so vzeli v službo na občino in tako smo imeli stalne dohodke. Varče vali smo in 1952 zgradili novo hišo. Ko smo se preselili iz podrtije ob cesti, sem prišla v nov svet. Z gradnjo smo hiteli največ zato, ker je bil najmlajši hčerki Idi maršal Tito za botra. V staro hišo pa nas je bilo sram koga povabiti.
Deset otrok imava še živih. Kmalu bodo vsi preskrbljeni. Razen najstarejšega, Jožeta, ki je invalid, imajo vsi poklice. Ivan, Lojze in Stane imajo dobre službe v ljubljanskem Litostroju, Tone dela v tovarni BETI, Marija je poročena v Beogradu, Anica v Selih pri Jugorju, Angela dela v Kometu, Franci je kovaški vajenec v Metliki, najmlajša Ida pa hodi v Kranju v tekstilno šolo. Imava tudi 8 vnukov.
— Ali pridejo otroci z družinami še kdaj domov?
— še ni dolgo, ko nas je bila polna hiša. Oče je imel rojstni dan pa so mu prišli voščit.
— Ste kdaj obiskali vaše v Ljubljani in Beogradu?
Oče Nemanič je povzel besedo: — Jaz grem večkrat na pot, mater pa komaj spra vimo za kak dan od hiše. Pred leti je šla v Beograd Pisal sem svaku, naj jo čim dlje zadržijo, da si malo odpočije, a so jo z veliko muko pridržali le 8 dni. To je bil njen edini dopust v življenju.
— Vam Beograd ni bil všeč. — vprašam Nemaničevo, ki je med pogovorom kar naprej luščila.
— uu"1 dnevu sem dovolj Široke ulice in nekaj,,,.13' potem me mesto ^.zanimalo. Komaj sem p da me pustijo dom^i vas. Mesto ni zame. K* Ljubljano grem najra."' ^ za en dan. Brez dela fclm°rem  živeti, še
zb01 * liJ^ bi P°sedala P° ^lifr!^ na sprehod pa s* "tU neumno.
— živite zdaj?
"J,^ Pokojnino, v najeij ja*n0 nekaj
J-je, JJd ^ ne rnoremo
Prit^;i«i 91x0 leP° nam nikd^Uo, čep^ še ved.
no t* °nega pogrešamo pri ^ R. B.
PRVO PISMO MATERI. Navzlic vsem zahtevam, ki jih nalaga življenje v kasarni, na svoje najdražje ni moč kar pozabiti. Najde se tudi čas za pisanje pisma. Mladi vojak Košta Stamenković je prepričan, da bo njegovo pismo domov skrbno mamo zelo razveselilo. Zvedela bo. da je sin zdrav in vesel prišel v svojo enoto, da je srečal nove prijatelje in da se v vojaški suknji kar dobro počuti. Na sliki: Kosta in prijatelj iz kasarne »Milana Majcna« v Novem mestu pišeta svoji prvi vojaški pismi — materama.    (Foto: Milenko Radenkovič)
Na J*vi elektronike, ki je te dni odPk*. Gospodarskem razstavišču v razstavljajo podjetja RA-
DlCS.TRUA iz Zagreba, RUDI cA-'* iz Banje Luke in združeno poCJ^KRA spet skupaj v hali B, na 111 364 nv. To bo že osmi s\d ^anizirani nastop teh treh po&j^ imajo več kot sto milijard stav^fjev letne bruto proizvodnji,^ kot 20.000 zaposlenih. lS^azstavlja 122 izdelkov, meti njftff novi 8-milimetrski projektori stereofonski transistorirani oj^i ^ 2x6 W, registrofon za že leV p°Staje.  stereofonski transi-

storirani gramofon, nove UKV spre. jemnike, televizijski konvertor za drugi program, nove sprejemno-oddajne radijske postaje in številne elemente. — ISKRA sodeluje tudi pri gradnjah elektronskih tovarn v tujini. 22. septembra je bila v Thani pri Bom-bayu v Indiji slovesna otvoritev nove tovarne elektronskih elementov, za katero je izdelalo celoten inženiring združeno podjetje ISKRA Kranj. Na sliki: dr. Radakrišnan, predsednik indijske zvezne republike, ki je odprl tovarno, si ogleduje proizvode
(Foto služba ISKRE)

SMEH STOLETIJ
^     in oddaje želje

z
tc
LU N LU
az < O
O cr
133. — Neznanec je medtem na vso moč hitel po blatni poljski poti. Od časa do časa se je ustavil. Tu se je že za silo spoznal. Potem je spet naglo nadaljeval pot. Pogledal je na uro. še kakšne pol ure do vasi. Rama ga je vedno bolj bolela. Zdaj je le še s težavo premikal roko. Bil je jezen sam nase. Le čemu se je moral držati tako blizu pota. Tisti miličnik s psom je moral priti popolnoma slučajno mimo. Izdati ga ni mogel nihče, saj ga ni nihče videl, je premišljeval. Napaka je bila v tem, da se je držal preblizu pota.
134. — Nekje v temi so se zableščali avtomobilski žarometi, potem je prišlo do njega enolično brnenje motorja. Luči so se hitro pomikale naprej in izginjale med drevjem. Ce se še prav spomni, mora biti nekje v bližini klanec, od tam pa ni več daleč do vasi. Z očmi je iskal žaromete avtomobila. Res so se obrnili rahlo navzgor in spremenjen zvok motorja je povedal, da vozi avto navkreber. Prišel je do razpotja ter zavil na desno po poti v smer, kjer so pravkar utonile avtomobilske luči. Kmalu je bil na vrhu majhne vzpetine. Spodaj so mežikale iz teme razsvetljena okna.
135. — Neznanec se je previdno bližal eni izmed hiš. Rahlo je potrkal na razsvetljeno okno. Nekdo je odgrnil zaveso, odprl in pogledal ven. »Jaz sem,« je zašepetal neznanec. »Vraga!« se je začudil tisti, ki je odprl okno in ga spoznal. »Kaj jo nisi pobrisal čez mejo?« »Odpri!« je priganjal oni, ne da bi odgovoril na vprašanje. »Ranjen sem.« Okno se je zaprlo. Čez nekaj trenutkov je bilo slišati ropotanje ključa. Vrata so se odprla in neznanec je hitro smuknil v vežo. »Nihče me ne sme videti,« je tiho rekel. »Sem notri pojdi,« je dejal človek, ki mu je odprl ter mu pokazal neka vrata.
--r-^rdlCV*
136. — »Matija, najP y$jj%a:^l nekaj, da
si obvežem rano,« 3e »Kaj pa
se je zgodilo?« je v%jjQC- »Nekdo je streljal name,« je zlo*'M \č\ nočni gost. »Nikar toliko ne &xJfpA \^ Je molče odšel in se kmalu Jffl^ !0m blaga. »Polkovnik Jaruga te Je spet spre-
govoril neznanec. >>T)^'^,\\. *na nič kaj navdušeno. »Zaupno *h zate,« je
nadaljeval oni. »Tch*fyJCboš sedanjo službo ter se pr\g\^l\J \netl delovnih mest, ki jih je tvflr Vojaška tovarna.«
Znani avstrijski general Cigeon Laudon je nekoč pisal dvornemu vojaškemu svetu:
»Pošljite mi, prosim, zdravnika. Moji mazači spravijo na oni svet več ljudi kakor Turki.«
V Karlovih Varih je isti general srečal nemškega pesnika Christiana Gellerta in ga vprašal:
»Prosim vas, gospod profesor, povejte mi vendar, kako ste mogli napisati toliko veselih stvari; kadar vas gledam, mi to kar ne gre v glavo.«
»Vd pa meni povejte, gospod general, kako je mogoče, da ste zmagali v bitki pri Kolinu; kadar vas gledam, kar ne morem razumeti.«
Skladatelj Haydn se je v družbi hvalil, da zna odigrati tudi najtežavnejše skladbe, čeprav jih vidi prvič v življenju. Tovariš ga je hotel osmešiti in mu prinesel neko skladbo, za katero je trdil, da je ne bo znal odigrati. Sklenila sta stavo za deset zlatnikov.
Haydn je sedel h klavirju in začel igrati, še smehljal se je, ker se mu je zdela skladba zelo lahka. Nenadoma pa je obstal in zaklical:
»Saj tega ni mogoče igrati! Tega podčrtanega c ne morem udariti, ker ima desna roka so. časno akord na enem, leva pa na drugem koncu klaviature!«
»To pomeni, da ne znate igrati! Poglejte, kako bom jaz!« je dejal nasprotnik.
Začel je igrati in ko je prišel do kritičnega mesta, je udaril podčrtani c — z nosom.
Cesar Jožef II., znani reformator, je rad potoval inkognito. Ko je prišel v Lwow, se je v hotelu vpisal kot grof Hochberški iz cesarjevega spremstva. Nato je odšel v sobo in se začel briti. Radovedna sobarica pa je začela laziti okrog njega in ga je nazadnje vprašala, kakšno službo ima pri cesarju. Jožef se je mirno bril dalje in odvrnil:
»Včasih ga obrijem.«
Dolenjska pred 65. in pred 15. jeti
(IMENOVANJE) Vsled državnega zakona 27. sept. 1901 poviša se tukajšnji okrajni živinozdravnik g. Otmar Skale v 9. činovni razred z naslovom »c. kr. višji okr. živinozdravnik«.
(Na c. kr. državni gimnaziji) v Novem mestu je letos 270 dijakov. Odkar obstoji: gimnazija v našem mestu, jih še ni bilo nikdar toliko. I. razred šteje 57, II. 57, III. 42, IV. 31, V. 33, VI. 27, VII. 9, in VIII. 14 dijakov.
(Deška ljudska šola) v Novem mestu šteje letos 215 učencev, veliko preveč za tesne, premajhne šolske prostore. V I. razredu jih je 54, v II. 43, v III. 67, v IV 51.
— Dekliška ljudska šola v Novem mestu je letos tudi dobro obiskana. I. razred šteje 30 -1-32 = 62 učenk, II. 30 + 22 = 52, III   14  + 9
- 23; vkup 137 učenk.
Dolenjske Novice.
1. okt. 1901
DOLENJSKE CESTE VPIJEJO PO CESTARJIH
»Dobro se drži, da mj ne skočiš za vrat med vožnjo!« me je opomnil prijatelj-mo-torist, ki me je neki dan vzel na motor ter sva se odpeljala proti Dvoru. Prav je imel. Jame na cesti so take, da se jim ob najbolj počasni in pre-vidnj vožnji ne moreš umakniti. Med vožnjo sem imel občutek, da se vozim v letalu; odskakoval sem s sedeža kakor žoga in »plaval« skozj zrak... — Bodimo odkriti. Naše ceste so v takem stanju, da je nujno treba nekaj ukreniti za njihovo zboljšanje, sicer si borne polomili vsa vozila, ki nas stanejo tudi sicer veliko več kakor tekoča popravila in vzdrževanje cest.
DVE POMLADI V STOPICAM
Na šolskem vrtu v Stopičah se je pred kratkim v drugič popolnoma razcvela jablana, tako da so njene veje hkrati nosile plodove in novo cvetje. Poganjati je začelo tudi novo listje, že pred tem pa je drugič cvetel tudi bezeg. Zanimiva igra narave je vzbudila splošno pozornost.
DOLENJSKI LIST
(i. okt. 1951


Gorje dvonožcu!
Kot smo zvedeli, je fotografija iz zadnje številke Dolenjskega lista, na kateri pregledujejo novomeški mesarji drobovje fička, povzročila precej smeha. V ožjem krogu pa so prizadeti baje zagrozili, da bodo obračunali tudi z dvonožcem, ki jih je slikal.. .
Muha protestira
Delovna skupnost zdraviliš. ča Dol. Toplice je pretekli teden razpravljala o odpovedih 14 članom kolektiva. Na zelo vročem sestanku je bil med drugimi predstavniki iz Novega mesta navzoč tudi sekre-tar ObK ZKS Slavko Zirkel-bach.
Pa jo je po namiznem prtu iznenada primahala pred nje. ga mirim. Poskusil jo je prepoditi, toda muha nikamor. Pijano se je majala po mizi. Sekretar je pošepnil: »Najbrž je pijana!«, nekdo je pripomnil: »Ne, ne, dresirana mora biti!«, delavka iz kolektiva pa je do<lala: »Najbrž je dobita tako kot mi odpoved, pa ne mara iti!« ...
LOUIS HOUT:
(7)
Puške za Tita
Ves večer smo nekako tekmovali, kdo bo prvi zastavil vprašanja in usmerjal razgovor. Mene je posebno zanimala dežela in njeni ljudje, njena vojska in politika, partizani pa so bili prav tako željni novic iz zunanjega sveta. Več kot dve leti, polni dogodkov, v katerih je prišlo do velikih sprememb, so bili ti ljudje priklenjeni na svoje gozdove in gore; edini vir informacij jim je bila radijska propaganda, polna ugank, in naključni prihod nekoga, kot sem bil jaz, ki sem še pred nedavnim bil v velikih mestih in sem jim sedaj lahko pripovedoval o govoricah, ki so krožile v VVashingtonu in Londonu. Ugotovil sem njihovo veliko politično zrelost, ko so žareli od radovednosti, kaj naj stavke v Ameriki in Angliji v resnici pomenijo, kakšni so odnosi tedanje Churchillove in Rooseveltove vlade in če bosta le-ti sposobni preživeti vojno. Ali je laburistična stranka dovolj močna, da bi se utrdila in postavila v vlado svoje ljudi?
Kakšno mnenje ima ljudstvo v Washingtonu in Londonu o njih, partizanih? Ali se BBC ravna po javnem angleškem mnenju glede jugoslovanskih zadev? Ali se kratkovalovni programi iz New Yorka, ki jih prenaša angleška radijska postaja, opirajo na mnenje ameriške javnosti? Ali Amerikanci v resnici verjamejo, da so partizani samo skupina komunistov? Vprašanja so deževala z vseh strani. Odgovarjal sem, kot sem najbolje znal.
Tito me je pogledal in se nasmehnil. »Torej, kaj pa vi mislite o nas?« je vprašal.
»Lahko vam bom dal popolnejši odgovor, če boste hoteli vi prej odgovoriti na nekaj mojih vprašanj,« sem se ubranil. .
»Jutri,« je dejal. »Vse, kar želite. Nocoj pa vas bomo mi spraševali.«
>!če bi določili enega izmed vaših štabnih oficirjev,« sem dejal, »bi lahko pričela z delom zgodaj zjutraj. Zastaviti bom moral nešteto vprašanj o moči in položajih vaše vojske, pa tudi sovražnikove, se pogovoriti o pošiljkah za vas in o naši pomoči pri obrambi obalnega pasu.«
»Jaz sam,« je dejal, »bom vse to storil. Ves dan bom prihranil za vas.«
»To je odlično. Ne bi vam smel kratiti toliko dragocenega časa.«
»Bolje ga ne bi mogel izkoristiti,« se je zasmejal.
Preden je minil večer, sem že dobil odgovor na veliko vprašanj, ki sem jih imel v mislih, čeprav jih nisem naravnost zastavil. Ugotovil sem, kaj je partizane podžigalo. Seznanil sem se z mnogimi njihovimi resničnimi doživljaji.
Sam Tito, Josip Broz, hrvatski kovinar, je bil jedro vseh doživljajev. Dolgo pred tem, preden se je sploh začela vojna, ko je bil meseca aprila 1941 bombardiran Beograd, je bila Titova sposobnost za vodstvo že preizkušena in ugotovljena. Preden se je povzpel Hitler do moči, je bil Tito osebnost, s katero je bilo treba računati v jugoslovanskih zadevah. Njegov značaj se je izoblikoval v letih političnega trenja, ki so bila prav tako grenka in ne tako poplačana, kot je bila borba z okupatorjem. Njegov fizični pogum se je izkristaliziral na bojni poljani, kjer je bil ranjen kot mlad rekrut v službi Avstro-Ogrske. Tedaj se je prekalil tudi njegov moralni pogum, kajti pobegnil je na rusko stran. Kot delavec v neki tovarni v Omsku je bil kmalu nato priča eksekuciji 1600 železniških delavcev, ki so stavkali. Za to dejanje je odgovarjal caristični general Kol-čak. V Omsk je vkorakala na novo ustanovljena rdeča armada in mladi Broz je dobro vedel, kaj naj stori. Takoj se ji je pridružil. Zmaga revolucije ga je zatekla v Moskvi, kjer se je poročil, in se je šele leta 1924 vrnil v Jugoslavijo.
To so bili dnevi, v katere sodi začetek delavske organizacije. Za tiste, ki so bili prepričani, da imajo delavci pravico organizirati se, je bilo v Jugoslaviji takrat pravcato kraljestvo terorja. Broz je takoj stopil v stik s podtalnim delavskim gibanjem. Nikdar ni mogel pozabiti Kolčakove eksekucije in preziral je vsa tveganja, ko se je pričenjal boj, da bi enkrat za vselej napravil konec podobnim grozotam. Leta 1926 se je preselil v Zagreb in bil izvoljen za sekretarja Zveze kovinarjev. Cez dve leti ga je policija aretirala. Bil je eden izmed mnogih, ki so jih tedaj prijeli in mučili. Zverinske grozote balkanskega mučenja in zasliševanja niso iz njega iztisnile nikakršnih podatkov o tovariših in njihovi organizaciji. Takšne aretacije je odrejal general Petar Zivkovič, takratni predsednik vlade pokojnega kralja Aleksandra. Ker mučenje ni rodilo zaželenega uspeha, so ga vtaknili v ječo, kjer je preživel petletno robijo.
Ko sem tako v Jajcu sedel za mizo, je bilo dokaj čudno pomisliti, da sem pred dvema tednoma v Kairu večerjal v družbi taistega generala Živkoviča, tedanjega namestnika komandanta v pobegli jugoslovanski vladi v inozemstvu.
Konec leta 1937 so Broza ponovno izpustili iz zapora in odtlej je nekaj časa živel na deželi. Brez dvoma so nanj strogo pazili, medtem ko je policija iskala nekega novega vodjo ilegalnega delavskega gibanja, skrivnostno osebnost, za katero so trdili, da je sekretar komunistične partije Jugoslavije — moža z imenom Tito.
Po bombardiranju Beograda, ko je general Zivkovič večerjal v londonskem hotelu Claridge, je policija, tedaj Himmlerjev gestapo, še vedno iskala Tita po Jugoslaviji. Vedela je, da živi v Beogradu, ni pa si mogla predstavljati, kdo je pravzaprav ta človek. Tito pa je presedeval dneve po kavarnah razrušenega mesta in razmišljal o prihodnosti, delal načrte o zmagah in premišljeval, kako bi spravil k življenju narodnoosvobodilno armado.
Nekako dva tedna po bombardiranju je bila ustanovljena slovenska Osvobodilna fronta. Tito tedaj ni zasnoval komunistične revolucije v svoji domovini. Izdelal je vzorec novega demokratičnega ljudskega gibanja, ki naj bi v ljudstvu zbralo vse tiste zdrave sile, ki bi bile sposobne, da se uprejo okupatorju. Meseca maja se je v Beogradu sestal z dr. Ivanom Ribarjem, čigar sin je bil tedaj z nami pri mizi. Dr. Ribar je bil svoj čas predsednik jugoslovanske ustavodajne skupščine in podpredsednik demokratične stranke. Oba ugleda moža sta skušala uresničiti skupno zamisel.
Pred 23 leti je zasedal v Kočevju SNOS
.Nadaljevanje s 1. strani)
pismo oziroma pesem, ki jo je napisal Vladimir Nazor v zahvalo borcem IX. brigade za pomoč te brigade Hrvatski, posebno še prebivalstvu Gorskega kotarja.
Nadalje je omenil, da so iz te brigade izšli nekateri znani kulturni delavci, kot skladatelj Marjan Kozina, slikar Nikolaj Pirnat, igralec Lojze Potokar, publicist in kronist Franček Saje, pisatelj France Kosmač ter še mnogo drugih.
Nato je izrazil željo da ba se zbrali leta 1968 ob srebrnem Jubileju ustanovitve brigade v Kočevju vsi preživeli borci te brigade
Ob zaključku govora je čestital občanom Kočevja za njihov praznik in Jim zaželel, dn bi uspešno izpolnjevali naloge, ki Jim jih postavlja skupnost.
Nato Je občinska skupščina sprejela odlok o domicilu IX. SNOUB v Kočevju Svečano listino o tem sklepu je predsednik skupščine Drago Bencina izročil Vinku Rob ku, narodnemu heroju in bivšemu namestniku komandanta brigade, ki se je ganjen zahvalil skupščini. Tovarišu Robku so nato čestitali še pionirji in mu podarili šopek rož Slovesnost je bila res prisrčna, zato ni čudno, da so se marsikateremu borcu in odborniku orosile oči
Na slavnostni seji je predsednik skupščine prebral tudi pozdravno brzojavko, ki so jo poslali občinski skupščini borci, ki so osvobodili Kočevje 8 septembra 1943 Po seji so si odborniki in gostje ogledali šo novo šolo, muzej, novo klavnico in kemično tovarno
Popoldne ob 16. uri je bil na
Trgu svobode še promenadni kon
cert zvečer ob 20. uri pa v Šeško-vem domu koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane.
Osilnica
2. oktobra so bile glavne slovesnosti v Osilnici.
Najprej je bil ob 9.30 im proviziran napad na Osilni-co, ki je lepo uspel.
sodelovanje" Slovencev in Hrvatov v osvobodilni vojni. Zahvalil se Je vsem partizanskim družinam in posameznikom, ki so si odtrgovali od ust, da so prehanili svojo partizansko vojsko.
Ko je govoril o Osilnici in Ob-kolpju, kakršno je danes, je poudaril, da tu ni pogojev za razvoj večje industrije. Menil pa Je da imajo ti kraji, ki so med NOB zelo trpeli, vse naravne pogoje za razvoj turizma, obrti in morda celo manjše industrije. Poudaril pa
S SEJE OBS V RIBNICI
Udeleženci osvoboditve Kočevja 8 septembra 1913 so poslali občinski skupščini Kočevje ob njenem prazniku naslednjo brzojavko:
»Pozdravliamo vašo odločitev o domicilu IX. brigadi Spominjamo se nepozabnega sprejema in množičnega pristopa prebivalcev v našo enoto S- septembra 1943. Prav seja rajonskega odbora v osvobojenem Kočevju, na kateri so nekateri izmed nas sodelovali/ nam je ostala v nepozabnem spominu.
Pošiljamo vam za praznik, ki je obenem tudi naš, borbene pozdrave, želimo vam nadaljnjih uspe hov v izgradnji.
Udeleženci osvoboditve Kočevja 8. septembra 1943.«
Nekaj po 10. uri se je začel svečani del proslave, ki jo je odprl Drago štimec, predsednik krajevne organizacije ZB. Za njim je govoril general-major Ivan Lokovšek-Jan, ki se je med NOB boril v teh krajih
Omenil je požige, rope, umore in izseljevanja, s čimer je okupator teroriziral ljudi teh krajev ter
Listino o domicilu IX. SNOUB na Kočevskem je predal prolsednik občinske skupščine Drago Bencina narodnemu heroju Vinku Robku, bivšemu namestniku komandanta IX. slovenske narodnoosvobodilne brigade. IX. brigada je od 1. do 3. oktobra, ko je zasedal v Kočevju SNOS. varovala mesto (Foto: Prime)
je, da je za razvoj turizma nujno modernizirati še preostali del ceste med Kočevjem in Delnicami ter odcep ceste od Broda na Kolpi proti Osilnici in Cabru.
Po pogovoru Je tovariš Ivan Lokovšek-Jan odkril spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Spomenik je delo kiparja Staneta Jarma. Na njegovem podstavku so vklesana imena padlih in žrtev fašističnega terorja. Med igranjem žalostink so potem položili vence pred spomenik: občinski odbor Zveze borcev Kočevje, občinski odbor ZB Cabar, občinska skupščina Kočevje, krajevna organizacija ZB Osilnica in krajevna organizacija ZB Trava,
V kulturnem delu programa so sodelovali še rudarska godba iz Kočevja, mladi recitatorji osnovne šole iz O silnice ln pevski zbor »Jakob Gallus« iz Kočevja.
Na praznični dan je dobila Osilnica knjižnico. Razen te ga so dobile še zadnje vasi na tem območju elektriko (nekatere sicer z malenkostno zamudo, ker je dela oviralo deževno vreme).
Tudi proslave v Osilnici se je udeležilo več borcev IX. brigade. Po proslavi so borci IX. brigade izpopolnje ] vali seznam preživelih iz svoje brigade.
Po proslavi je bila v Osilnici v vseh gostiščih in šoli zabava s , plesom. Zabavo na prostem je onemogočil dež, ki je začel padati kmalu po zaključku svečanega dela proslave.
Vse službe pa tudi gostinci, trgovci, Elektro in mesarji ter ostali so precej pripomogli, da je slavje kljub slabemu vremenu potekalo v najlepšem redu.
Za praznik Osilnice in tega dela Obkolpja so občani lepo uredili Osilnico.
B   LEPO OBLIKOVANE
SKALE so našli pri izkopu temeljev za novo osnovno šolo v Gaju. Skale so polne raznih izrastkov in odprtin Najlepše primerke so postavili pred traktom A nove šole.
lJ Kočevju še ni konec sezone
Jesensko vreme v naši dolini ozračje ohladi in marsikdo vzdih-ne: Zdaj je pa konec z izleti. Vendar vsak lep dan, predvsem sobote in nedelje, pritegne še veliko izletnikov v naše kraje. Ne-
DROBNE IZ KOČEVJA
■ MED MOSTOM IN TOMSI CEVO ULICO bodo začeli polagati nove vodovodne cevi. V Kočevju vedno pogosteje prekopavajo ulice zato občani menijo, da bi bilo treba napraviti dolgoročnejši načrt za vodovodno napeljavo.
Q V  PODGORSKI   ULICI  se je
ustavil vrtiljak s streliščem Z ob nedeljah Je na zabavišču vel ko mladine, čeprav zabava ni preveč poceni
D SINDIKALNE PODRUŽNICE
številnih podjetij so začele člane kolektiva oskrbovati z ozimnico Po sadje hodijo največ na Dolenjsko in Štajersko
KOČEVSKE NOVICE
■ PRI MOSTU so začeli postavljati kolibe, v katerih bodo pekli kostanj. Pri tem ne bi smeli pozabiti na košare za odpadke, kamor bi kupci lahko metali lušči-ne kostanja.
■ V KAMNOLMU na koncu Podgorske ulice je delo spet zaživelo, ker so začeli cesto Zlebič— Sodražaca pripravljati za asfaltiranje Pravijo, da je kamen iz kočevskega kamnoloma cenejši kot iz rbniškega v Podstenah. čeprav imajo do prvega 22, do drugega pa I«1 en kilometer
H NA NOVIH PLOČNIKIH PRED STOLPNICAMI OI5 RIN2I, ki so bili narejeni šele lani, so se pokrovi hidrnntov toliko pogrez-nili, da so nastale kar nevarne luknje Kdor tam hodi. mora pa-z;ti. da si ne zlomi noge
H POTUJOČI KINO Je sredi preteklega meseca spet začel obiskovati dolino Kolne V organizaciji kočevske delavske univerze bo ob sobotah Igral v Koprivniku, v r.edeHo v Bani1 f.nkj in v Kužlju, kasneie pa bo obiskoval tudi Polom
kateri obiščejo partizanske točke in Bazo 20, drugi pridejo na lov divjačine ali polhov. Tudi gobarjev in nabiralcev zdravilnih zelišč je mnogo.
Letos je  obiskalo Kočevje več kot   20.000   izletnikov   iz raznih krajev Slovenije in ostalih republik. 2  oktobra so bili na obisku člani   Avto-moto   društva   iz Kidričevega, ki so si med potio ogledali grad Turjak in Ribnico, potem nf! le nekatere druge partizanske >rt>.\e.   Zanimivo ie   dn te bil iz cele skupine do sedaj samo ! eden ?.? proj v Kočevju, vsi osta t li pa  nrvič   Prenočili  =o  v  pla o ninski l-o-i pri Jelenovem studen S cu za  JT^nim   vrhom  fJCS2ml J zjutrri  so se odpeljali pr^ti Cr nomlni
Za S oktober so rezervirali planinsko tročo pri Jelenovem studencu maturantje ljubljanske realke. I?"n(k 1925-26 Planinsko drušfvo iim ie pripravilo s po-moč'o i^'-u'enih polharjev lov na polhe A ARKO
tzt SEKTOR,   združenje prevoz niskih potMetij, ima iz leta v leto večje usnehe   Leta 1963 so prepe ljali T2P 151 ton blaga in ustvari]) za  t r  ^'"larde S din prometa, leta  I!""- ie znašala vrednost ust var.ier • a   prometa   že   5.t' mili Jarc1'      <v,n   oreoehali  pr.  *n  ?a l 65 or)-'   ve£ blaga  kot  leto  po j prej   t "t o«; so za 50 odst   ore^etli * promet  !     '-"en enakega obHn1-''q
Na rešetu veterinarska postaja
Direktor veterinarske postaje kaznovan — Posle vršilca dolžnosti direktorja opravlja zdaj Anton Gregorič
Na zadnji seji občinske je slabo le po krivdi direktor-skupščine Ribnica so podrbb- ja Vinka Kranjca, neje razpravljali o delu vete- Inšpekcija, ki je pregleda-rinarske postaje Ribnica. Po- la deio veterinarske postaje, ročilo je ugotavljalo, da je je ugotovila, da direktor ni bilo doserjinje delo te posta-   imel  pravilnega odnosa rio
10. OKTOBRA BOMO VOLILI
10. oktobra bodo v ribniški občini volitve novih članov sveta zavarovancev. Ker je mandatna doba polovici vseh članov že po4okla, je treba izvoliti 17 novih- Kar 4 izmed njih bodo izbrali v INLES. Volitvam v svet zavarovancev posvečajo v podjetjih in organizacijah velik pomen, zato smo prepričani, da bodo izbrali dobre ljudi- -r
MjOy... /
... če se v vašem kraju zgodi kaj zanimivega, poroča o tem najbolje -
DOLENJSKI LIST
Razstava ob dnevu topništva
Od 7. do 9. oktobra bo odprta v Domu armade v Ribnici razstava o nastan. ku in razvoju jugoslovanskega topništva. Razstava bo posvečena dnevu topni štva, odprta pa bo jutri ob 11. uri. Razstavljene slike bodo prikazale najsodobnejše topniško orožje naše armade.
Dobro gospodarjenje potoške zadruge
V prvem polletju letošnjega leta je kmetijska zadruga Loški potok izpolnila že 80 odst. letnega plana in imela 80 milijonov- celotnega dohodka, kar je za 9-članski kolektiv lep uspeh. Zadruga deluje v hribovskem predelu, kjer se je treba za vsak dinar precej potruditi. V glavnem odkupuje živino, prodaja reprodukcijski in gradbeni material ter odkupuje zdravilna zelišča in gozdne sedeže. Pod svojo streho ima tudj mesarijo. Kmetje so navezani na svojo zadrugo, saj jih oskrbuje z vsem. kar potrebujejo na kmetijah.
Nedavno sta se sestali na skupni seji občinska komisija za imenovanje direktorjev in komisija delovnega kolektiva zadruge. Sporazumeli sta se, da bo Alojz Car tudi vnaprej direktor zadruge.
Po vaseh vse več gradijo
Razen z motornimi vozili, kmetijskimi stroji in drugimi novotarijami ie med ljud mi po vaseh ribniške občine vse večja želja za boljšimi stanovanji. Skoraj v vsaki vasi zidajo in obnavljajo domove in niso redki primeri, ko lastnik staro stanovanjsko hišo podre in na istem mestu "»zida novo sodobno stavbo
Odslej priznavalnine po občanskem odloku
Pred' kratki,,   je ribniška
občinska skupščina sprejela odlok o priznavalninah za borce NOV Predhodno so pregledali premoženjsko stanje tistih, ki priznavalnine že dobivajo, in bodo nove zneske določili v skladu z odlokom. Prevladuje mnenje, da bodo z novim odlokom priznavalnine najbolj pošteno razdeljene in ne bo godrnjanja. Po novem ima pravico do priznavalnine samo tisti, ki ima razen drugih pogojev priznano tudi dvojno štetje let. Sedaj dobila priznavalnino v ribniški občini 109 oseb- -r
kolektiva in dela, da je delal neodgovorno in da je delo slabo organiziral. Urejeno ni bilo tudi redno prihajanje na delo in nagrajevanje po učinku.
Zaradi tega je bil direktor razrešen in kaznovan s strogim pismenim opominom pred izključitvijo iz kolektiva.
Posle vršilca dolžnosti direktorja veterinarske postaje opravlja zdaj veterinarski tehnik Anton Gregorič.
V poročilu Je bilo nadalje poudarjeno, da bo v bodoče za pravilno delo veterinarske postaje odgovoren ves kolektiv
Nadalje je poročilo zajelo še deio na področju tuberku-linizacije goveda, cepljenja, osemenjevanje, ambulantne in hig;—'- - službe.
Volitve in imenovanja
Za podpredsednika občinske skupščine Ribnica Je bil na zadnji seji imenovan Bogo Abrahams-berg, razrešen pa ie bi) te dolžnosti Vinko Mate, ki je odšel v šolo
Za vršilca dolžnosti tajnika občinske skupščine )e bil imenovan Andrej Klemene Dosedanji tajnik Ivan Petrič je bil namreč razrešen, ker je bil imenovan za direktorja Plotilruce žičnih mrež v Sodražici
Predsednik skupščine Franc lic Je bil na lastno željo razrešen rednega delovnega razmerla z občinsko skupščino, ker se namerava redno zaposliti v INLES Kljub temu pa bo do volitev opravljal posle predsednika občinske skupščine
Potrjen Je bil predlog o imenovanju Jožeta Petriča za sodnika občinskega sodišča v Kočevju
Občinska skupščina )e imenova la tudi svoje predstavnike v svete osnovnih šol in sicer v svet osnovne šole Sodraž ca Rudija Lovšina, v «;vet osnovne šole Ribnica Karolino Mihelič v svet osnovna šole Loški ootok Alojza Lavričn in v svet glasbene šole Ribnica Ano Zekovič ,
Za člana delavskega sveta Sta novanjskega podjetja Ribnica j< bila imenovana  Angelca Ivanovič
Prosvetni dom obnavljajo
Prosvetna dom na Hribu v Loškem potoku je bil že dalj časa potreben popravila Končno je za delo prijela tamka'šn.ja Krajevna skupnost in obnova doma je sedaj v teku Zgradih bo " nove strope, zamenjan celotno ostrešje ter prizidali nekatere prostore Razen d'r~rane z odrom in garderobami bosta v preurejenem domu še klubska soba in knjižnica. Tako bo vsa kulturna dejavnost pod • eno streho Celotni stroški preureditve bodo približno 15 milijonov S din Ker graditeljem primanjkuje denarja, so zaprosili za pomoč gospodarske organizacije, ki naj bi Potočanom pomagale pri njihovem delu- -t
Večja in boljša proizvodnja, skrbnejše gospo, dar jen je, izkoriščanje materiala in borba proti vsem napakam, .slabostim ki zavirajo napredek, boljši zaslužek podjetja in po-sameznika To so načela, naša načela, če hočemo uspe'i. še bblj vzpeti.
— so naredili tri pluge in jih prodali. Podjette stane plug 34 starih tiisočakov Trojica dobrih upravljav-cev družbenega, to ie nii hovega premoženja, ie izkupiček od prodanih plugov aH zapila ali pa si razdelila, sai to ni važno. Morda ne bi za to nihče
ki so na podoben način pomagali podjetju
Dogaia se pač. povsod O moralni plati dogodka ne bi govorili. Tudi ne o materialni. Spomnimo se le, kako smo pred letom, dvema pričeli iskati skri. te rezerve, ki naj bi pomagale našemu gospodar-
TUDI TO SE DOGAJA
Toda na napakah se učimo, in da bi se kar najbolje naučili delamo vedno nove oečie m manjše napake Vsak po svojih zmožnostih m na svojem področju Saj se vendar  učimo .
Poučna zgodba iz rib niškeaa Kovinskega podjetja kier med drum m delaip tudu pluge Trije dnlavri — vodja delovne skupine iv član delavskega sveti sekretar osnovne orqam?aciie in še eden
zvedel, rta ni hotel nekdo drug olajšati podjetie za železno samokolnico. ki jo je skril Vratar jo je našel, nekaj posumil in oprezal. kdo bo prišel po-njo Pa ie ujel spet nekoga tret'egn icj ;e tam shranil neko železo, tudi za svoje potrebe. In potem se ie usuln kot plaz: nihče ni hotel biti sam kriv. sai ie kradel vendar tudi ta pa *p oni liti Kar prece   se  tih  je nabralo.
stvu in naši družbi. Na veliko smo govorili o urah in minutkah izgubljenega časa, o kilogramih in tonah zavrženega, izgublje nega materiala, o človekovi zavesti in morali ln kaj niso morda tudi tile plugi samokolvica. železo itd naše skrite rezerve in a'okaz morale nekaterih9
Se bomo samo zgraža'1 ali bomo pričeli tudi ukre pati9 F G
ODLOČITEV DS JE BILA PREVEČ SEBIČNA
„Saj ne prosimo za miloščino"
Sindikalna podružnica kmetijskega obrata KGP Brežice je zahtevala ponovno zasedanje centralnega delavskega sveta in ponovno obravnavo meril za delitev čistega dohodka — Delavci prizadetega obrata menijo, da se jim je zgodila velika krivica — Prepričani so, da zaslužijo skromen delež
presežka tudi oni
Za danes je sklicano izredno zasedanje centralnega delavskega sveta Kmetijsko gozdarskega podj"fja v Brežicah- Ze tretjič bo na dnevnem redu razprava o delitvi čistega dohodka, tokrat na zahtevo kmetijskega obrata Vribina.
Delavski svet je prvič sklepal o tem na sejf 14. septembra. Strokovne službe so Predlagale, naj se razdeli za osebne dohodke 310.000 Ndin. Po napotkih družbenega načrta za leto 1966 ima kolektiv pravico do prihrankov pri proizvodnih stroških, splošnih stroških ter do dela presežka, ustvarjenega z boljšo prodajo.
Centralni delavski svet z vsoto za delitev ni soglašal
in jo je povečal kar za 200.000 Ndin na račun skladov podjetja. Na seji 19. septembra je CDS dokončno določil me rila za delitev. Po prvem pred'ogu naj bi celotno vsoto razdelili samo na obrate, ki v prvem polletju niso imeli izgube.
Drugi predlog je v dodatni vsoti 200 000 Ndin upošteval vse obrate, ne glede na doseženi rezultat- Obveljal je prvi predlog s pripombo, da je to le akontacija in da bo dokončni obračun . napravljen po zaključku računa-
Takšno delitev je kolektiv obrata Vrbina ostro napadel. Na sestanku sindikalne podružnice je zahteval ponovno zasedanje centralnega delavskega sveta in ponovno oforav-
Zdravica ob prazniku Gvineje
V Čateških Toplicah je na čast osme obletnice samostojnosti Gvineje priredila sprejem gvinej-ska ministrica gospa Camara Loffo
Ministrica za zdravstvo in socialno politiko Gvineje gospa Camara Loffo je v nedeljo, 2. oktobra, priredija v Čateških Toplicah sprejm in svečano kosilo v počastitev gvinejskega državnega praznika. Letos slavi ta afriška država osmo obletnico neodvisnosti.
Slovesnosti so se udeležili ambasador Gvineje v SFRJ, predstavniki sekretariata za zdravstvo SRS, predsednik občinske skupščine Brežice, ^stopnice Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije; "predstavniki zdravih.š ča in več drugih gostov.
V imenu prisotnih sta pozdravila gospo Loffo sekretar za zdravstvo. SRS Stane
šelih in predsednik občinske skupščine Brežice Milan Še. petavc. čestitala sta ji ob prazniku gvdnejskega ljudstva in zaželela njeni državi veliko uspehov v nadaljnjem razvoju. Tov. Šepetavc ji je izročil album s fotografijami iz brežiške občine.
Gospa Loffo se je prisrčno zahvalila za čestitke in pozornost. »Vesela sem, da slavim praznik Gvineje v vaši prijateljski deželi, kjer se počutim kot doma,« je dejala v svoji zahvali in nazdravila še tesnejšemu sodelovanju obeh držav. Pohvalila je zlasti našo zdravstveno službo, prav posebno pa izredno prizadevnost kolektiva Čateških Toplic, kjer se že nekaj časa uspešno zdravi.

nedeljskega sprejema pri gvinejski ministrici v Čateških Toplicah (Foto: J. Teppev)
NOVO V BREŽICAH
r. OBČINSKI ODBOR RDEČE-■ * KRI2A je v tednu boja proti j'Jberkulozi prodal 1050 slikanic: ?* 500 značk. Šolam je razdelil JpJižice »Beseda o TBC«. Organi-J-*a.l je tudi tri predavanja. Zdravja bodo tudi v oktobru pripravi već predavanj   o nevarnostih
u">erkyloze ini zaščitnih ukrepih. >>• 29. SEPTEMBRA SO PlONIR-
* SLAVILI SVOJ PRAZNIK. Po-niso imeli. Ob devetih do-jT?'dnc so na Čatežu pričakali Esdsednika Tita in predsednika sluR Walterja Ulbrichta. Nato so k, zbrali v prosvetnem domu na
°hirski konferenci. & Ji   V   PONEDELJEK  JE OBI
^ALA BREZICE gospa Loffo, mi-
nistrica iz Gvineje. V spremstvu podpredsednika obe. skupščine si je ogledala Posavski muzej, prosvetni dom in gimnazijo, nakar se je odpeljala še v Kumrovec.
■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET je ItO. septembra povabil na sestanek zaposlene pri zasebnikih. Udeležba je bila skromna. Prisotni so najprej izvolili delegate v volilno telo za bližnje volitve predstavnikov skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Na sestanku so nato razpravljali o problemih iz delovnega razmerja.
■ NA AVTOBUSNI POSTAJI IN PRI GRADU so te dni postavili dva panoja z razstavo fotografij o prometnih nesrečah. Mimoidoče naj bi to opozorilo na upoštevanje varnostnih predpisov in reda na cestah. Zlasti vzgojno bo to vplivalo na mladino, ki se pogosto zelo nepremišljeno vede na cesti.
navo meril za razdeljevanje presežka.
Delavci so na tem sestanku zatrjevali, da se jim je dogodila velika krivica. Njihov obrat za delitev ni prišel V poštev, kolektiv obrata pa je prepričan, da za trud in pridnost zaslužijo skromen delež tudi delavci topolovih nasadov.
Izgubo so resda planirali, tudi CDS je soglašal s tem. vendar so jo v prvem polletju zmanjšali za 41.670 Ndin. Zaradi tega ne dopustijo, da bi samoupravni organi prezrli njhove napore za zmanjšanje izgube. Po njihovem prepričanju je bila zadnja odločitev CDS preveč sebična in enostranska. Sindikalna podružnica kmetijskega obrata zahteva, naj tudi strokovne službe v podjetju jasno povedo, če je to obrat z izgubo ali ne.
Na današnjem zasedanju CDS bo to verjetno zadovoljivo pojasnjeno, če je kmetijski obrat podjetju potreben, potem ga bo obdržalo in spremenilo odnos do njega-Ko so ga ustanavljali, so samoupravni organi glasovali zanj in glasovali so tudi za velike investicije v topolove plantaže.
člani tega obrata se upravičeno sprašujejo, kako bo čez nekaj let, ko bodo v Vr-bini začeli sekati les- Ali bo potem gozdnim obratom prav, če si bo kolektiv kmetijskega obrata razdelil po dve ali več mesečnih plač, drugi obrati pa bodo ostali praznih  rok- Jt-
Janez Pirnat - predsednik občinskega odbora SZDL v Brežicah
Občinski odbor Socialistične zveze v Brežicah je na seji 3. oktobra izvolil za novega predsednika Janeza Pirnata. Tov. Pirnat je sodnik in znan družbenopolitični delavec v brežiški občini. Predsedniške dolžnosti bo opravljal kot častno funkcijo od oktobra 1966 do konca junija 1967. Pomagal mu bo tajnik Franci Vogrinc, ki bo redni uslužbenec SZDL za enako dolgo obdobje. Potem se bo vrnil štipendist visoke politične šole Vlado Deržič.
Kosovi mami v slovo
Skoraj verjeti ne moremo, da Kosove mame ni več. Dvanajst otrok jo je klicalo z najlepšo besedo — mama in nešteto partizanov ji je reklo prav tako. Bila je res mati vseh, ki so med vojno zapustili tople domove in odšli v boj. Prva je sprejela borce Brežiške čete, Srečove čete in Kozjanskega odreda. Za svobodo je žrtvovala tudi sina, otroci "pa so z njo sodelovali v NOB. Mnogo sestankov je bilo med vojno v njeni hiši, izdani, pa nismo bili nikoli, saj je nad nami vedno bedelo njeno materinsko oko. Vse življenje se je
razdajala otrokom in drugim, ki nam je bila mama.
Zdaj počiva v slovenski zemlji, med sromeljskimi vinskimi goricami, naša srca pa so žalostna In kar ne moremo verjeti, da naše priljubljene mame res ni več.
ODBOR ZVVI BLAŽ Lil*.M t
Mehanizacija si utira pot na lesno skladišče tovarne CELULOZA v Krškem. Ogromne potujoče jeklene klešče nadomeščajo človeške roke pri nakladanju in razkladanju lesa. (Foto: Ji Teppev)
Poleti vroče -pozimi prer/irzlo
V Krškem se še niso 'Odpovedali gradnji nove šole, čeprav trenutno ni stiske za prostor. Učenci so pod streho, toda v neprimernih učilnicah. T0 so prostori, kj so bih grajeni za stanovanja samskih delavcev. Za učilnice so veliko prenizki. Zidovi so tanki, zato je polet j vroče, pozimi pa mrzlo. Razen tega so sobice premalo zračne, saj imajo zelo majhno prostornino.
Nova prodajalna pohištva
V središču Krškega bodo čez dva meseca dobih sodobno trgovino s pohištvom in pohištvenim blagom. Doslej so v tem lokalu prodajali vrsto stvari, specializacija pa mu bo v bodoče pomagala do boljše založenosti in boljše izbire. Kupci bodo tudi zadovoljni, saj bodo doma lahko kupili marsikaj, kar so prej nabavljali drugod.
Upokojenci so izvolili dober odbor
Izleti na Dolenjsko, Štajersko in Primorsko - Upokojenci bodo koristili posebne kredite
Krški upokojenci so na občnem zboru v maju izvolili odbor, ki je zelo delaven. Odbor je organiziral že več pomembnih akcij, šli so na izlete, organizirali družabno prireditev, priskrbeli kredite za gradnjo hiš.
7. avgusta so se upokojenci odpeljali z avtobusom na enodnevni izlet po Dolenjski. Pot jih je vodila v Žužemberk, Kočevski Rog, na Bazo 20, v Črnomelj, Metliko in domov. Vsa druščina izletnikov se je dobro zabavala in upokojenci so se počutili mlajši, polni elana. Najbolj jim je bila všeč Baza 20 v Kočevskem Rogu, bili so navdušeni nad
Za stanovanja kmetov-borcev 170.000 din
• Občinska skupščina Krško je letos najela pri Dolenjski kreditni banki 170 000 Ndin posojila za gradnjo in urejanje stanovanjskih hiš kmetov, borcev NOV. To so bila sredstva iz ukinjenega stanovanjskega sklada
Posojilo je najela skupščina zaradi tega, ker kmetje ne morejo sami dobiti kredita neposredno iz bančnih virov. Vsi, ki želijo urediti ali na novo graditi stanovanja, sklepajo pogodbe za posojilo z občinsko skupščino- Skupščina je omenjeno vsoto najela za dobo 15 let-
Vprašanje kostanje-viških gospodinj
»Ze četrta mesec niso pobrali v Kostanjevici pristojbin za porabljeni električni tok! Mar se ne bi dalo poslovati kako drugače? Ljudje z manjšimi osebnimi dohodki, zlasti še upokojenci, težko hranijo denar posebej v kuverti še za elektriko • . •« Tako so nam potožile te dni gospodinje v Kostanjevici — pa še dodale, naj njihovo nezadovoljstvo javno sporočimo pristojnemu Elektro podjetju
Bo zdaj kaj zaleglo?
T.
(zvozili so za 854.353 dolarjev
V občini Krško je najvidnejši izvoznik CELULOZA. Za izvoz delata tudi dva obrata tovarne perila LABOD iz Novega mesta: en obrat je v Krškem, eden pa v Kostanjevici-
Po prvotno zastavljenem planu naj bi letos samo Celuloza izvozila za 2,000.000 dolarjev. Do konca junija so krški izvozniki prodali v tujino za 854.353 dol. izdelkov.
krajem in organizacijo slovenskega štaba v NOB. Denar za izlet so prispevali deloma upokojenci sami, deloma pa delovni kolektivi.
V začetku oktobra se bodo z avtobusom peljali na izlet preko Vršiča v Trento, Tolmin in Brda. V Brdih si bodo ogledali vinsko klet in vinsko trgatev. V drugi polovici oktobra bodo šli še na štajersko. Tudi ta izlet bo zanimiv; ogledali si bodo Ptuj, Jeruzalem, Maribor in Pohorje. Izlete organizirata- društvo upokojencev in turistično društvo.
Društvo upokojencev vsako leto prireja čajanko za svoje člane, in sicer vedno v drugem kraju, tako da lahko pride več upokojencev na njihovo prireditev. Letos bo čajanka v Dolenji vasi. Denar zanjo so zaslužili z družabno prireditvijo na Sremiču. Prireditev organizacijsko ni uspela, je pa prinesla precej denarja.
Upokojenci si že dve leti prizadevajo    dobiti klubski
prostor v Krškem in ga urediti. Zaradi pomanjkanja denarja pa tega še ni bilo mogoče uresničiti. Sedaj upajo, da bo republiški odbor pomagal z brezobrestnim kreditom in ureditvijo prostora.
Precej upokojencev živi še vedno v neprimernih stanovanjih, ali pa se stiska s svojimi otroki v enem stanovanju. Zato je društvo upokojencev pri socialnem zavarovanju dobilo 22 milijonov S din kreditov. Kredite bodo uporabili za novogradnjo, popravilo in preureditev hi.š upokojencev. Količino denarja so razdelili 36 upokojencem, verjetno pa bodo dobili še več kreditov in seveda prošenj za posojilo, saj so pogoji ugodni. S to akcijo bodo sicer pripomogli k izboljšanju stanja upokojencev, a se zavedajo, da to še vedno ni dovolj.
To je bil kratek pregled dejavnosti društva upokojencev v Krškem, posebno njegovega odbora.
KRŠKE NOVICE
■ OBČINSKI SINDIKALNI
SVET je imel 27. septembra razširjen sestanek s predstavniki sindikalnih podružnic. Razpravljali so o prihodnjih volitvah v skupnost socialnega zavarovanja Novo mesto, o predvolilnih sestankih kolektivov in o tekočih nalogah.
■ .MRTVA SEZONA ne bo za krške plavalce »mrtva«, ker bodo v zimskih mesecih imeli stalno tedensko telovadbo pod vodstvom plavalnega trenerja Nika Ziberta. Poleg telovadbe v telovadnici TVD Partizan se bodo plavalci enkrat tedensko vozili v Zagreb na trening v zimskem bazenu.
■ NOVO POHIŠTVO je že v prostorih nove Manufakture. Prenovljene prostore bodo kmalu o-premili in tako bodo Krčani lahko kupovali tekstilne izdelke v sodobno urejeni prodajalni podjetja Resa.
■ PRGLED GOSPODARJENJA
vseh gospodarskih organizacij za prvo polletje so na sestanku 3. septembra ocenjevali člani občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so tudi o pripravah na konferenco samoupravljavcev, ki bo prihodnje leto v Beogradu.
Iz Brestanice
■ NOVOMEŠKO CESTNO PODJETJE je napravilo predračun za asfaltiranje ceste od razkladalne rampe do spomenika, ki bi veljalo 14 milijonov Sdin. ObS Krško bi financirala ureditev kanalizacije, delavski svet elektrarne pa je pripravljen prispevati 10 milijonov Sdin. DS elektrarne meni, da bi bilo treba urediti tudi razsvetljavo na tej cesti. Sklep upravnih organov elektrarne, da prispeva velik del sredstev za ureditev ceste, je vreden vse pohvale.
E3 V POČITNIŠKEM NASELJI) MATERADA pri Poreču je bilo letos na dopustu 41 članov kolektiva elektrarne in 76 njihovih svojcev.
■ V NOVEM STANOVANJSKEM NASELJU je preskrba s pitno vodo zelo slaba, po trditvi komunalnega podjetja Krško zaradi okvar
na cevovodih. Posebno v višjih stanovanjih so prebivalci velikokrat brez vode, zato bo uprava elektrarne posredovala, da bo problem čimprej rešen.
■ BRESTANICA BO DOBILA NOVO BENCINSKO ČRPALKO, na katero že vsd vozniki motornih vozil težko čakajo. Dela investira Preskrba iz Krškega.
■ OSNOVNA SOLA V BRESTANICI naj bi bila odprta do dneva republike, potem pa se bodo vanjo preselili tudi učenci.
Drobne s Senovega
■ DRUŠTVO   UPOKOJENCEV je
v nedeljo, 25. septembra, razvilo svoj prapor. Slovesnosti v šolski dvorani so prisostvovali tudi predstavniki podjetij, ki so prispevali za spominske trakove. Po končani slovesnosti je bil pripravljen skromen prigrizek.
■ VAS DOVSKO IN ZASELEK PORERER že dolgo čakata na novo električno napeljavo. Dovščani imajo drogove že postavljene, Po-rebrčanom pa trohnijo na zenuji. Ce bi imel DES malo več razumevanja, bi v obeh vaseh že imeJi novo napeljavo.
■ RUDARJI so septembr>ki proizvodni plan presegli za tisoč ton. Nakopali so več debelejšega premoga, zato so bili tudi finančni rezultati ugodnejši.
■ VINOGRADNIKI so Začeli S trgatvijo, ki je že v pravem razmahu. Letos jim je vreme precej naklonjeno, zato upajo, da bo trgatev končana do 10. oktobra.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
Brežiške Vesti
IZ RAZPRAV NA SEJI OBS V TREBNJEM 29. SEPTEMRA S
Novo vodstvo v KEMOOPREMI
Občinska skupščina je po poročilu o izvajanju sanacijskega načrta v Kemoopremi na predlog komisije za volitve in imenovanja imenovala za novega prisilnega upravitelja Ivana Goleta, predsednika občinske skupščine, za vodjo gospodarsko-računskega sektorja pa Franca Zidarja, načelnika za gospodarstvo pri občinski upravi. Na njegovo mesto je bil imenovan Jože Kaste-lic, doslej vodja plansko-analitičnega sektorja. Na neobičajno dolgi seji so odborniki razpravljali še o delu osnovnih šol v preteklem letu, o srednjeročnih načrtih gospodarskih organizacij, o stanju strokovnih moči v podjetjih, o zasebnih gozdovih v mokronoškem območju ter o ukrepih, ki so potrebni, da se omili škoda, ki jo je povzročil vihar v dobrniški dolini.
Na vprašanje dobrniškega odbornika tov. Novaka o višini pomoči, ki jo prizadeti ljudje od občine lahko pričakujejo, je načelnik za finance Jože Godnjavec odgovoril, da občina nima proračunskih sredstev za denarno pomoč, pač pa bo odpisala približno 11 milijonov Sdin prispevkov iz kmetijstva in socialnega zavarovanja ter davkov od hibridne trte. Vladimir Silvester, ravnatelj osnovne šole na Mirni, je opo-
zoril tudi na druge možnosti pomoči prebivalcem, saj bi Rdeči križ lahko organiziral zbiranje denarja in materiala.
Obširna razprava je sledila tudi poročilu o učnih uspehih osnovnih šol v trebanjski občini, ki ga je prebral tov. šolmajer, pedagoški svetovalec. Učni uspeh je bil boljši kot lani, saj so učenci v zadnjih letih dobili občutno boljše pogoje za delo. Vendar je še vedno 12,5 odst.
Ustanovljeno novo razsodišče
Po zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, ki so družbena last, mora obstajati v občini posebno razsodišče, ki bi odločalo v sporih, ki lahko nastanejo med stanovalci in stanovanjskim podjetjem. Oba zbora občinske skupščine v Trebnjem sta na zadnji seji ustanovila tako
Olajšave samoplačnikom zdravstvenih storitev
Občinska skupščina je na zadnja seji sprejela nov odlok o priznanju olajšav občanom, ki sami plačujejo stroške zdravstvenega varstva. Stari odlok, ki je bil sprejet pred 10 leti, ni več ustrezal sedanjemu stanju. Novi odlok za raz. liko od starega upošteva samo premoženjske razmere prosilcev. Olajšav so po njem lahko deležni vsi, ki nimajo kako drugače zagotovljenega zdravstvenega varstva. V celoti so plačila oproščeni tisti prosilci, pri katerih letni dohodek od zemlje, obrti ali drugih dejavnosti ne presega 20.000 S—din na družinskega člana, delno pa tisti , pri katerih ta dohodek ne presega 35 tisočakov. Olajšave se nanašajo na zdravstveno pomoč, oskrbo v zdravstvenih zavodih in prevoz z rešilnim avtomobilom.
TREBANJSKE NOVICE
razsodišče, za njegovega predsednika pa izbrala Janeza Zajca, sodnika za prekrške v Trebnjem. Razen tega je skupščina imenovala predsednika občinskega sodišča Janeza Gartnarja za predsednika skupne komisije, ki bo o sporih razsojala, kadar so le-ti širšega družbenega pomena. To komisijo bodo sestavljali člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja in člani delavskega sveta stanovalcev.
Vaščani Trebelnega: tudi k nam naj bi prihajal osemenjevalec!
Prebivalci Trebelnega in okoliških vasi želijo, naj bi podaljšali dosedanjo vsakodnevno pot osemenjevalca lu-t$ na področje Trebelnega, kjer naj bi bila ena postaja, druga pa bila v Ornuški vasi. Poleti bi to šlo, težje pa bi bilo pozimi, ko posebno od Trebelnega naprej cesta ni prehodna po metežih več dni-Za tisti čas, pravijo, bi rabili spet bike, kar pa ne gre skupaj. O predlogu bo razpravljal upravni odbor veterinar ske postaje v Trebnjem na prvi prihodnji seji.
Šolski avtobus dvakrat v Dobrnič?
Feliks Pekolj, odbornik iz dobrniškega konca, je na zadnji seji skupščine ponovno zaprosil, naj bi vozil Šolarje iz Dobrniča večji avtobu3, ker je le-ta edina redna prometna zveza s središčem občine tudi za druge prebivalce. Ker je podjetje Gorjanci sporočilo, da bi bil večji avobus skoraj še enkrat dažji, za kar pa ni predvidenega denarja, so se na občini odločili, da bi v uradnih dneh, ko potuje več ljudi v Trebnje, šolski avtobus vozil še enkrat po tem, ko bi že odpeljal otroke v šolo.
vseh v kombiniranih oddel- | kih, 369 pa je takih, ki se z avtobusom vozijo v šolo. Letos kaže izboljšave tudi stanje učnih moči po šolah, kar bo vplivalo na zmanjšanje števila nadur in na izboljšanje kakovosti pouka.
O osnutkih za novi zakon o financiranju šolstva je spregovoril direktor medobčinskega zavoda za prosvet-no-pedagoško službo ter republiški poslanec v kultumo-prosvetnem zboru tov. Slavko Vute. Njegovi zahtevi, da je treba zagotoviti stalne vire vsaj za osnovno šolstvo tudi v manj razvitih območjih, ki velikokrat šolajo ljudi za bolj razvite kraje, so se pridružili vsi odborniki in ga podprli za razpravo v republiški skupščini.
Po dolgih predhodnih posvetovanjih in razpravi na seji je bilo sklenjeno, da je treba pospešiti saniranje Ke-moopreme. Ugotovljeno je bilo, da se sanacijski načrt ne uresničuje dovolj hitro, predvsem pa je bilo premalo narejenega za ureditev notranjih odnosov in za izboljšanje organizacijskega dela. Ker je investicijsko opremo možno delati le z lastnimi sredstvi ali z dolgoročnimi krediti, ki jih pa podjetje nima, so stalne težave z obratnimi sredstvi. Zvezni poslanec Ludvik Golob je po obisku in razgovoru v podjetju poudaril, da ni sedanji sanacijski načrt zadovoljiva osnova za naprej, temveč bolj izhod v sili. Nedograjeno podjetje z velikimi kratkoročnimi kreditnimi obveznostmi bo moralo predvsem občutno povečati proizvodnjo in izboljšati kvaliteto dela, dobro proučiti proizvodni program in čimprej odpraviti notranje slabosti, predvsem pa izboljšati organizacijo dela. Vse to čaka novo vodstvo, ki ga je imenovala skupščina, ker je dal dosedanji prisilni upravitelj Andrej Cebular odpoved s prvim oktobrom.
Brezplačne šolske malice v prizadetih krajih
Občinski odbor Rdečega križa v Trebnjem je na nedavni razširjeni seji sklenil, da bodo v Dobrniču in Knežji vasi na šoli brezplačno delili malice otrokom iz krajev, ki jih je močno prizadelo septembrsko neurje. Prav tako so se nekateri krajevni od. bori odrekli pomoči v oblekah in obutvi v korist prebivalcem dobrniške doline. Občinski odbor je zaprosil za pomoč tudi republiški in zvezni odbor, saj pomeni neurje pravo katastrofo za 36 prizadetih vasi.
Osemdeset let sevniške Kopitarne
Naša industrija je povečini mlada, zato so razmeroma redki takšni jubileji. Kraj in ljudje v tovarni so ponosni na tradicijo, vendar jim ponos kali to, da slavijo 80-!etnico tudi nekateri stroji in naprave, ki so že ostareli v
dolgoletnem delu
Pogled v novo JVIercatorjevo trgovino v Trebnjem z delavci kolektiva (Foto: Vane
Juvanc)
Pretežni del vseh čevljev, ki jih izvozi jugoslovanska čevljarska industrija, je narejenih na sevniških kopitih- To je predvsem zasluga dolgoletnih izkušenj, radi povedo v podjetju.
Brez kopit ni čevljev, kdor vodi v modi pri izdelavi čevljev, ta gotovo vodi tudi pri izdelavi kopit. Kar pomeni pri oblekah Francija, to pri čevljih in kopitih Italija. Svoje prednosti tam ljubosumno varujejo. To je pomemben vzrok, da sevniška tovarna le stežka prodaja svoje izdelke na zunanja tržišča. Izvaža pa polproizvode; zadnje čase vse več  obetajo  različni pripo-
močki pri varovanju obutve. Tako so izvozili že sto tisoč parov napenjalcev za čevlje, predvsem v Ameriko in Veliko Britanijo. Tam že nosijo obutev iz umetnega usnja in jim je tak pripomoček nujno potreben, ker bi brez njega moker čevelj spremenil svojo prvotno obliko. V zadnjem času so začeli izdelovati tudi plastične rolete za okna.
IZLOČILI SO SEZONSKO DELO
Kljub temu da naredijo danes v podjetju dobro desetino več kopit, kot so jih pred petimi leti, imajo sedaj namesto takratnih  600 le 416
Sevniški, 15 hektarov veliki nasad jablan, star 8 let, last kmetijskega kombinata, je letos dobro obrodil. Tega si niso obetali, saj je bil sadovnjak tako re&oč poskusni in je plačal davek marsikateremu mlajšemu nasadu v Sloveniji in celo v Jugoslaviji. V njem so kmetijski strokovnjaki proučevali medsebojne razdalje, vzgojne oblike in sorte, ki bi bile za intenzivne nasade v naših razmerah najbolj primerne. Letos bo dal nasad blizu 15 vagonov prvovrstnih jabolk, ki jih po pogodbi prodajajo mariborski Povrtmni. Lahko pa jih kupite tudi na drobno po 120 do 190 Sdin, kot so sporočili občinskemu sindikalnemu svetu. Na sliki sta Cvetka Kolman in Majda Mlakar, dve izmed 40 obiralcev. Kombinat jim plača 3,5 Sdin od kilograma obranih jabolk. (Posnetek: M. Legan)
Krmelj: za menzo jim manjka kuhinja
45 milijonov starih dinarjev bi stal obrat družbene prehrane v krmeljski Metalni po načrtu, narejenem pred nekaj leti. Ker ni denarja za njegovo uresničitev, poskušajo poiskati druge, cenejše možnosti. Za jedilnico bi našli prostor, za kuhinjo pa, kot pravijo, mnogo težje. Težave bi se dale premostiti skupaj z obratom Lisce, kjer prav tako kot v Metalni zaposleni ne dobijo toplih obrokov. Delavci prav gotovo ne bi odrekli pomoči s tem, da bi pustili zaslužek enega ali dveh dni, saj bodo posebno pozimi zelo pogrešali toplo hrano.
Pravna pomoč tudi pri sindikatu
Občinski sindikalni svet v Sevnici je sklenil organizirati pravno pomoč za svoje člane na sedežu družbenopolitičnih organizacij. Tam bodo ob določenem času člani sindikata lahko dobili pravne nasvete in navodila za uveljavljanje svojih pravic. Ko bo določen stalen dan in čas, bomo tudi to objavili.
Na sindikalnem svetu so ustanovili odbor za oddih in rekreacijo, ki bo usklajeval tovrstne potre, be v okviru celotne občine.
Dve loški novici
■ JAVNA TEHTNICA JE POPRAVLJENA. Tehtnica na trgu v Loki, kd jo upravlja obrat kmetijskega kombinata, je bila že zelo slaba, ker je preblizu ceste in so po njej večkrat zapeljala težja vo-žila ob srečanjih na cesti. Pred kratkim pa jo je obrat temeljito obnovil, dal novo leseno ploščad in jo prepleskal.
■ IVAN SMID, mizar iz Račice pri Loka, je poklonil krajevni organizaciji RK v Loki omarico za prvo pomoč. Namestili jo bodo v Radežu, ki je precej veliko naselje. Krajevni odbor Rdečega kri-ža se mu javno zahvaljuje in poziva člane RK, naj izpolnijo svojo dolžnost, ko bodo poverjeniki kmalu začeli pobirati letno članarino. S.—SK.
Asfaltiranje cest v Sevnici
V Sevnici bodo v kratkem asfaltirali 400 metrov ceste od Doma Partizana do železniške postaje s priključkom na glavno cesto. Ta del ceste doslej ni bil urejen in dobro oskrbovan, čeprav je bilo na na njem precej prometa. Ob slabem vremenu je bil poln mlak in blata, ob suhem pa prahu. Izvajalci del pravijo, da bo prenovitev ceste, široke 5 m, dokončana že do srede oktobra.
V načrtu je tudi asfaltiranje ceste od Partizana preko železni; ga prelaza, mimo Mizarske zadruge do mostu- Ta cesta je zelo obremenjena, saj gredo po njej vozila proti Trebnjemu, Krškemu in Radečam.
ljudi. K velikemu številu je takrat pripomoglo 60 do 80 sezonskih delavcev, ki so jih potrebovali, da so predelovali bukovino v polproizvod, ker je še niso znali konservirati za postopno predelavo v vsem letu. Ker se potapljanje v bazenu ni obneslo, so poskusili z neprestanim namakanjem lesa z razpršilci, kar jim je dalo dobre rezultate. Namesto 80 sezonskih delavcev opravi sedaj isto delo 24 stalno zaposlenih, kar se pozna tudi na končnem finančnem rezultatu.
»KMALU BO TEŽJE DOBITI DINAR KOT DOLAR«
Tako je odgovoril vodja komerciale Slavko štrukelj nfl vprašanje o trenutnem poslovanju podjetja- »Polletne številke so bile ugodne: skladi 112 milijonov, povprečni zaslužki 70 tisočakov, Toda dolžniki nam slabo plačujejo, ker ni kreditov za obratna sredstva, stalnih obratnih sredstev pa podjetja v tako kratkem času ne morejo ustvariti. Tudi tožbe ne pomagajo, ker dolžniki ne morejo plačati. Moramo jih kreditirati. Izhod je na dlani: povečati je treba obračanje denarja, odprodati blago, ki leži v skladiščih, in predvsem težiti za urejenim tržiščem, da ne bo treba kupovati prekomernih zalog v strahu, da bo blaga zmanjkalo«
POTEK MODERNIZACIJE ODVISEN OD LASTNEGA DENARJA
Kadar je bilo treba kopitarnam denarno pomagati, je bilo skoraj nemogoče ugotoviti, v katero gospodarsko vejo spadajo. Pri obutveni industriji so rekli, naj potrkajo pri lesnopredelovalni, tam pa so jih napotili na prva vrata, po pravilu, da je bog najprej sebi brado ustvaril.
Ostali so odvisni od svojih moči. Do konca prihodnjega leta bodo, če bo šlo po načrtih, obnovili precejšen deJ strojev, od tega dva predstru-žna stroja, stroj za plastiko in nove elektromotorje ter uredili notranji transport. "0° sedaj so modernizirali obra' za izdelavo polizdelkov, P0-slej pa bo na vrsti sušilnic3 in glavni obrat za dokončanja kopit. Mnogo uspehov za J* bilej!
M. LEGAN
»Auto-klepar«
Na tabli pri sevniške^ PETROLU stoji napis — »Auto klepar Gulič Marjan«. Dobro bi bilo, ko oi obrtnik poleg avtomobilov izklepal še črko »V« & »U«, kakor zahteva slovenski pravopis, in zamenjal vrstni red pri imenu in priimku.
Urejen drevesni nasad na Čanju pri Blanci
Kmetjiski kombinat Zasavje iz Sevnice je pred dve'11, letoma v Canju pri Bl^c uredil 2 ha velik nasad n3 mestu, kjer je bil prej %.o^' Nasad je ograjen z vlfo^. žično ograjo, da divjad, zla^u zajci, ne bi napravila škode; Letos so skozi nasad zače graditi tudi cesto, ki bo om0^ gočila lažje in hitrejše obi** nje sadja. Cesta v dolžini -km, ki vodi do glavne ceste, bo v kratkem dokončana.
sevniški. vestni k,
27. SEPTEMBRA SAMO O ŠOLSTVU TRI URE
„Govorim v imenu naših otrok!"
Živahna razprava šolnikov na 29. seji občinske skupščine v Novem mestu — Sprejet predlog za izdelavo programa materialnega razvoja šolstva
Nemara ni nihče pričakoval, da bo razprava na zadnji seji občinske skupščine v Novem mestu tako živo posegla v problematiko vzgoje in izobraževanja, §e manj pa, da bosta tako slikovito prikazana »blišč in beda« šolstva. Odborniki že dolgo niso slišali iz ust šolnikov —v razpravi so se oglaševali predvsem ti — toliko misli, predlogov, nasvetov, spodbud in skrbi kot Prav tokrat, ko je bilo treba »nekaj« reči o izobraževanju in vzgoji v minulem šolskem letu, ko ju je analiziral Medobčinski zavod za prosvetno-pedagoško službo v Novem mestu. Direktor tega zavoda in republiški poslanec Slavko Vute je v spremni besedi k analizi opozoril na več vprašanj osnovnega in srednjega šolstva.
Za uvod nekaj glavnih Vu-tejevih misli!
B KOMBINIRANI ODDELKI so še vedno Ahilova Peta osnovnega šolstva. Lani je obiskovalo pouk v takih oddelkih 6,7 odst. vseh učencev.
■ 1073 UČENCEV ali okoli 15 odstotkov vseh se je lani v šolo vozilo, medtem ko je moralo 533 učencev iz krajev, oddaljenih nad 4 km, v šolo pešačiti.
■ NEŠTETI PROBLEMI So nagajali tudi učiteljstvu. Enajst se jih je vozilo v šolo. Mnogi niso imeli primerah stanovanj, prehrane in osebnih dohodkov. 47 odstotkov učiteljev je moralo poučevati več, kot je njihova obveznost.
■ ZA PREDMETNI POUK Je bilo usposobljenih le 40 odstotkov učnih moči. Zato Sr) začeli učitelje spodbujali k izrednemu študiju.
■ MATERIALNO STANJE ^ol je bilo vseskozi poglavje £ase. Povzročilo je, da so šolniki samo formalno sprejeli samoupravne akte in se »brez krivde krivi« oddaljili od dejanskega .v- samoupravljanja. Nemalokrat tudi »boljše« spodbude niso bilo sprejete tako, kot bi bile, da ni bilo treba stalno misliti, alj bo dovolj sredstev ali ne. Vse *° je po svoje vplivalo tudi a& kakovost pouka.
(B UČNI USPEH je bil la-Uj kljub vsemu za 0,4 odst. boljši od predlanskega. Ne-^vornno so zanj zaslužni tudi u&telji, ki se niso dali pre-Ve^ motiti od problemov in 50 vse svoje močj porabili za učence.
s Problemov, ki jih pozna ^lstvo, seveda s tem še ni *°nec, le našteti niso vsi.
Ni vse tako črno, kot se zdi
Nekaj se je za šolstvo le pPravilo dobrega. Ne samo j°- napravilo se je precej več,
5* lahko ta »nekaj« pove.
Ne bi smeli pozabiti, da je občina, kolikor je mogla, dala za napredek šolstva, da nove, preurejene in dograjene šolske zgradbe (v Šentjerneju, Žužemberku, Vavti va-sj itd.) niso same od sebe. Gotovo bi želeli, da bi nove šole zrasle tudi v Mirni peči, škocjanu, Novem mestu in še kje. Sama občina, ki je do zdaj nosila glavno breme tudi za razvoj šolstva, vsem nalogam zavoljo znanih proračunskih težav ne more biti kos.
»Katja Rumena« v tretji izmeni
Vutejeve misli so spodbudile k pisani razpravi, v kateri so sodelovali predvsem prosvetni delavci.
IRENA GOSTIŠ A je rekla, da je novomeška osnovna šola »Kalja Rupena« v zadnjem času spet pridobila nekaj prostorov, vendar je to za ustanovo le začasna rešitev. Učencev je vsako leto več, letos pa so uvedli že tretjo izmeno pouka. Prostori so zasedeni od jutra do večera, kar nsdvomno kvarno vpliva na pouk. Dodatnega pouka, ki ga potrebujejo slabši učenci, ne morejo organizirati, kakor želijo. Svobodnih dejavnosti učenej nimajo kje gojiti. Da je potrebna nova šola, je dovolj utemeljeno. »Tega ne pripovedujem zaradi mojih ali zaradi vaših otrok, govorim v imenu vseh naših otrok, ki to šolo obiskujejo,« je rekla Irena Go-stiša
NADA GOSTIČ je pripom. nila, da bi lahko začeli zbirati sredstva za novo novomeško šolo s samoprispevkom v okviru krajevne skup nosti.
V Šentjerneju, kakor je povedal tamkajšnji upravitelj, šola ne ustreza sedanjim potrebam, čeprav je nova. Učencev je čedalje več, prostora zmanjkuje. Za en oddelek  so letos  našli razred
OBJAVA
Po sklepu seje obeh zborov občinske skupščine NOVO MESTO z dne 27. 9. 1966
je z 28 septembrom 1966 dan v javno razpravo
OSNUTEK PROGRAMA URBANISTIČNEGA RAZVOJA DOLENJSKIH TOPLIC
Osnutek je javno razgrnjen v prostorih Turističnega društva Dol. Toplice in je ogled možen vsak delovni ^an od 8. do 11. in od 15. do 18. ure. Tam je tudi Rja razpolago knjiga pripomb in predlogov, ^a večje skupine, organizacije in društva je možno po želji organizirati strokovno vodstvo po razstavi. Zbor volivcev in splošno vodstvo po razstavi bo '»rganizirano posebej.
Vabimo na ogled vse občane prizadetega območja, {'a v javni razpravi sodelujejo in s tem pripomorejo Ho kar najpopolnejšega oblikovanja Dol. Toplic kot Močnejšega naseljenega kraja v občini, predvsem Pa kot pomembnega termalnega zdravilišča na Dolenjskem.
Razstava bo odprta do 27. decembra 1966; do tega *ne je možno dati tudi pripombe. Pripomb, ki bodo prišle kasneje, ne bo možno obravnavati.
Iz skupščinske pisarne
zunaj Šentjerneja, učence pa vozijo tja z avtobusom.
Učni načrt je brezobziren
Prostorska stiska, kakor so povedali šolniki, je doma tudi v Dolenjskih Toplicah, Mirni peči, škocjanu, šniar-jeti in tudi drugod, kjer so matične šole. Povsod v takih šolah morejo uresničiti le malo tega, kar zahteva učni načrt, ta pa je prirejen za vse slovenske šole enotno in od vseh zahteva isto ne glede na možnosti, kj jih imajo šole.
Šolniki so nadalje povedali, da spada k splošni šolski problematiki tudi nerešeno stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev. Niso izjemne učiteljske družine, ki imajo za dom eno samo sobico. V razpravi so še dodali, da je treba vzrok za ravnodušnost šolnikov iskati v tem, da nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev.
Glavno breme še ni oddano
Trden program razvoja šolstva je torej neizbežen, kakor je neizbežno zagotovilo za stalne in zadostne vire vzdrževanja šolstva. Kakor se je med razpravo zvedelo, ima občina že tak program, da pa ga bo treba dopolniti.
V razprav^ so izhodišča za reševanje šolskega vprašanja navezovali tudi na novi zakon o izobraževanju in vzgoji, kj bo v doglednem času sprejet. Dokler zakon ne bo sprejet, ni mogoče ničesar predvideti, zlasti ne tega, kdo bo pri vzdrževanju šolstva nosil glavno breme. To so v razpravi še posebno poudarili in s tem odgovorili tistim, ki so zahtevali od skupščine zadnjo besedo — rešitev in trdno zagotovilo, da se bo šolstvo že jutri lahko izvleklo iz težav.
Skupščina je naročila sve--tu za šolstvo, naj se v kratkem sestane in prouči perečo problematiko šolstva, kot je bila nakazana na njeni zadnji seji, krajevnim skupnostim pa je priporočila, naj pomagajo reševati zlasti drobne šolske probleme.     I. Z.
OB TRETJI IZMENI V ŠOLSTVU
Pridobitev, ki ni pridobitev
Kaj Mirna peč res ne premore še ene učilnice?
Zaradi pomanjkanja učilnic in večjega vpisa učencev so v letošnji šolski jeseni na mirnopeški osemletki uvedli
Medvedi se radi približujejo vasem
Roško hribovje je domovi-na rjavega medveda, poznana tudi zamejskim lovcem- Včasih zaposti medved svoje bivališče in se približa bližnjim vasem. Tako v zadnjem času prihaja v bližino Gornjih Sušic pri Dol. Toplicah medvedka z mladičem, ki ni napadalna in se je vaščani niti preveč ne bojijo
Z lokacijami se je obrnilo na boljše
Medtem ko je bilo lani in v začetku letošnjega leta v novomeški občini zelo težko dobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, se je zdaj obrnilo na bolje. Brez dvoma je k temu pripomogel urbanistični program, ki je marsikje razčistil nerešena vprašanja. La tos je bilo vloženih 800 prošenj za gradbena in lokacijska dovoljenja, 300 prošenj pa je ostalo nerešenih iz 'an skega leta Do zdaj so rešili že B0(» prošenj za gradbena in lokacijska dovoljenja, 300 pa ;e še vedno nerešenih. Med odobrenimi prošnjami je veliku takšnih za manjše grad-rije m dograditev, zlasti na :odc-.želju v ožjem gradbenem okolišu v Novem mestu ,e bi.o letos cm voljo 100 lo kacij, 200 p je bilo pri1o'l> Ijen.h še z dodatnimi zazi'>a-vpmi v stanovanjskih soseskah
Opomini slabim plačnikom
Namesto 3 milijonov je zbrala šentjernejska krajevna skupnost le 200.000 S—din, zato se je odločila, da bo samoprispevek izterjala. Te dni bodo dobili dolžniki zadnji opomin. Samoprispevek je bil uveden po odločitvi občanov, ki bi radi dogradili vodovod v Šentjerneju in popravili poti. Za poti je krajevna skupnost predvidela 2.3 milijona S—din.
triizmenski pouk. To je pridobitev, ki se je v Mirni peči pa tudi v okolišnih krajih najmanj veselijo.
Največ nevšečnosti je jesen prinesla učencem in učiteljem, saj mora prvi razred pričeti pouk že ob sedmih, da se lahko v isti učilnici zvrstita še dva. Najbolj so prizadeti učenci iz oddaljenih krajev, ker morajo nekateri vstati in se odpraviti k pouku že ob pol petih. Najtežje bo prišlo pozimi.
Starši zahtevajo, da bi šola dobila vsaj šo en prostor, kar bi bilo dovolj, da bi v Mirni peči imeli le dvoiz-menski pouk. To pereče vprašanje so načeli že organi šole, vendar do zdaj niso imeli uspeha.
Vprašanje je zrelo za širšo obravnavo Na to pa v Mirni peči tudi mislijo. Nameravajo sklicati sestanek, na katerem bi se pogovorili o tem, ali je možno najti vsaj začasno rešitev, oziroma ali je v Mirni peči kakšen prostor, ki bi ustrezal šoli. Sicer pa bo rešitev, kakršnakoli že bo, le začasna. Trajno rešitev bo omogočila le nova šola, ki je Mirniy4>eei že dolgo obljubljena, bila je tudi letos, pa je ostalo vse le na papirju.
Jih bo tudi tretjič premalo?
člani krajevne skupnosti so se že dvakrat nezadovoljni razšli- Obakrat jih je bilo premalo, da bi sprejeli sklepe v zvezi z razpravo o delovnem programu in drugih nalogah krajevne skupnosti. Na zadnjo sejo sveta je bilo vabljenih 43 ljudi, udeležilo pa se jih je komaj tretjina vseh. Zanimivo je, da se štirje člani sveta letos še sploh niso pokazali tistim, ki redno obiskujejo seje. Kdo bo odločal, če ne bo ljudi za to? Kako bodo izostankarji nedelavnost opravičili pri svojih volivcih?
Deklici sta sedli vsaka na svoj konec deske in se »vagali«. Otroški par desno od njiju ju je posnemal. Za zabavo je bilo poskrbljeno... v Žužemberku, kjer še do zdaj predšolski otroci niso imeli kam dati, poslej pa se bodo skupaj igrali v vrtcu, ki bo odprt te dni. (Foto: Ivan Zoran)
Otroški vrtec v Žužemberku
Prijavljenih je okoli 20 otrok — Mesečni prispevek za otroka 4.000 Sdin ■— Čakajo le še na vzgojiteljico
Podobno kot druga mestna naselja v novomeški občini si je tudi Žužemberk več let prizadeval, da bi uredil vprašanje otroškega varstva. Kaže, da bodo otroški vrtec odprli te dni v hiši krajevnega urada. Prostore so nalašč priredili za potrebe vrtca. Zdaj je prijavljenih okoli 20 predšolskih otrok iz družin, katerih starši so zaposleni v delovnih organizacijah.
Z otvoritvijo otroškega vrtca bo kronano še eno skupno dolgoletno prizadevanje delovnih organizacij v Žužemberku, ki so pravilno razumele poziv družbeno političnih organizacij, naj naposled razbremenijo zaposlene starše. Za otroški vrtec sta do zdaj največ prispevali ISKRA in šola. Nekateri so pomoč obljubili.
Prispevek, ki ga bo treba plačati vrtcu za varstvo otroka, bo 4000 Sdin na mesec. Dokler se vrtec ne bo povsem postavil na noge, ga bodo morali vsestransko podpirati, kar v Žužemberku dobro vedo. Poudarjajo tudi to, da bo morala nekaj prispevati vsaka delovna organizacija iz katere bodo starši dali svoje otroke v vrtec.
Kdaj bo vrtec izročen otroškemu varstvu,  je odvi-
sno le še od tega, kdaj bo vrtec dobil vzgojiteljico. Brez otroške vzgojiteljice vrteo namreč ne bo smel biti.
Novi direktor zdravilišča v Dol. Toplicah
1. oktobra je v zdravilišču Dolenjske Toplice prevzel direktorske dolžnosti Franc Dragan, diplomirani ekonomist. Pri delu v kolektivu, ki je zaradi sprememb v socialnem zavarovanju v precejšnjih težavah, mu želimo obilo uspehov.
Zelišča, sadje in jajčka
Odkupna postaja,v Šentjerneju je imela letos 12 milijonov S—din prometa. Odkupovala je žito, sadje, krompir, zdravilna zelišča, jajčka in drugo, zadnje dni pa tudi jedilni kostanj. Zdravilna zelišča, sadje in jajčka so kmetje najraje prodajali. Manj so pripeljali krompirja, ker niso zadovoljni s cenami. Za začetek jesenske setve je odkupna postaja prodala kmetom okoli 3.000 kg semenskih žit.
Novomeška kronika
■ VSE BLAGO KAZEN GRADBENEGA MATERIALA dobite na potrošniški kredit tudi v vseh prodajalnah NOVOTEHNE. Pogoji za najetje posojila so enaki kot v banki, le da je treba pripeljati samo 2 poroka. Kreditno službo so uvedli že pred dobrim mesecem in se že lepo uveljavlja.
H PRODAJALNO SADJA in ze-lenjave na Glavnem Ytrgu so pretekli teden prebelili in prostore temeljito očistili. Medtem ko je bil lokal zaprt, je bila ves dan odprta prodajalna sadja na tržnici, tako da potrošniki niso bili prikrajšani.
■ OTROŠKE BUNDE, ki jih prodaja OBRTNIK po zelo znižani ceni, gredo naglo v promet. Prva pošiljka je že skoro pošla, računajo pa, da bodo v kratkem dobili novo.
B HI SO Z LEVI na Ljubljanski cojti so nedavno tega popravili. Stavba je dobila novo pročelje, podjetje ELEKTRO pa je deloma preuredilo in popravilo tudi notranje prostore, kjer posluje u-prava podjetja.
■ V NOVOMEŠKIH GOSTIŠČIH že prodajajo portugalko, ki je letos po mnenju poznavalcev vin kar dobra. Posebno veliko gostov pa zadnje ča.se zahaja v Porovo gostilno kjer se običajno vsako leto postavijo z najboljšo kapljico tc vrste.
■ FOTOGRAFI ZE NEKAJ let niso imeli toliko dela kot zdaj ko se občani fotografirajo za nove osebne izkaznice. Kdor je med prvimi prišel pred fotografsko ploćčo, je dobil slike v 5 dneh, ob sedanjem navalu strank pa jih ne morejo izdelati prej kot čta 14 dni.
■ NA VELIKO VESELJE prebivalcev Bršlina bo avtobus, ki vozi v mesto spet ustavljal pri Zadružnem domu in ne več pri zapornicah. Zaradi asfaltiranja ceste so postajališče začasno premaknili že tik postaje, kar pa Bršlinčanom ni bilo prav in so se ves čas pritoževali, posebno starejši Odkar pa je cesta zgrajena že do moslic-ka, lahko avtobus spet ustavlja V bližini stanovanjskih blokov
m GIBANJE PREBIVALSTVA —
rodile so: Valentina Andrejčič z Zagrebške 26 — Martina. Marija špec iz Ulice Majde Šile 14 — Slavka, Lilijana Zaletelj s Ceste herojev 46 — deklico, Ivanka Kren iz Paderšičeve 7 — Iztoka in Albinca Hudoklin s Partizanske 29 — Dominika.
UPOKOJENCI!
Udeležite se množičnega sestanka v klubskih prostorih, ki bo 10. oktobra 1966, ob 15. uri!
Na dnevnem redu:
volitve v skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
PIONIR povečal vodstvo
V nadaljevanju tekmovanj na letošnjih športnih igrah so PIO-NIRJEVI športniki še bo]j utrdili prvo mesto, saj vodijo pred dose-daj drugo plasirano KRKO kar za 2fl točk. PIONIRJU sta to omogočila vlečenje vrvi in streljanje.
Rezultati v vlečenju vrvi: Novo-teks : Železničar 2:0, G G I : Elek-tro 2:0, Opekarna Zalog : GG II 2:0, Krka : Novoteks 2:0, Pionir : IMV 2:0.
V polfirtalu so se srečali: GG I : Novoteks 2:0, Krka : Pjonir 0:2, Pionir : Opekarna Zalog 2:0. Srečanje v finalu med Pionirjem in
Topničarske enote JLA so se razvile iz najmanjših oddelkov, ki so začeli delovati že v NOV. V spomin na 7. oktober 1941, ko je prva baterija partizanskih topov   napadla   kraljevaško   letališče, praznujemo
7. oktober kot dan topništva JLA. Vsem topniškim enotam čestitamo za njihov praznik in jim hkrati želimo, da bi kar najbolj uspešno obvladovali sodobno vojaško tehniko.
ROKOMET Ponovna zmaga ROGA
2. oktobra so nogometaši Roga gostovali v Jevnici. V dvoboju z NK Enotnost iz Jevnice, so zmagali z visokim rezultatom 5:2 (1:2). Igrali so v dežju, na blatnem igrišču, igra je bila slabo organizirana, domačini pa so igrali dobro. V prvem polčasu je dal gol za Rog Brišti. V drugem polčasu so bili uspešni Dra-škovie 2, Komarc 1, Lunder 1. S to zmago so si nogometaši Roga utrdili   mesto   v  sredini lestvice.
MARJAN r-O.-R
Partizan Krško : Črnomelj 22:19
V prvenstveni rokometni tekmi je 2 oktobra moštvo Partizana iz Krškega premagalo Crnomalj-čane z rezultatom 22:19. Tekmo je močno oviralo slabo vreme, saj  je ves čas močno deževalo.
Gostje so takoj v začetku zagrizeno igrali in prvi polčas dobili z 12:8. V začetku drugega polčasa so domačini s precejšnjo borbenostjo rezultat izenačili in vodili vse do zadnjih minut pred koncem igre. Tedaj pa so borbeni fantje iz Krškega v prossing igri zabili .še 5 zaporednih golov in zasluženo zmagali.
Za Črnomelj so igrali: Weiss. B. Simeo 6. D. šimeo 1. Tkalrič. Žunič 6, Gabrijan 2, Puljan 3, Avguštin !, Sever.
Krška ekipa: Škoberne, Gane 2, Iskra 10, Slamnik 2, šule 7, Vozlič 1. Kovačič, Dimec, Seni-čar. R. ISKRA
Sevnica - Krško 29:28
V povratni tekmi je Sevnica premagala rokometaše krškega Partizana z 29:28 (14:15). Tekma je bila zanimiva, rezultat pa ustreza dogodkom na igrišču. Obramba je bila pri obeh moštvih slaba todka, slaba pa sta bila tudi oba vratarja.
Krško - Leskovec 35:11
V povratni tekmi zasavske rokometne lige je domači Partizan premagal Partizana iz Leskovca z visokim rezultatom 35:11 (11:4). Gostje so se razigranim domačinom lahko upirali le v začetku pr-vega polčasa, potem pa jim niso bili več kos.
Kočevski športniki za občinski praznik
Tudi letos so kočevski športniki sodelovali v skupnem programu prireditev za občinski praznik. Nastopili so odbojka rji', nogometaši, kegljači, igralci namiznega tenisa in šahisti.
ODBOJKA
Tekmovali so v nadaljevanju prvenstva II. republiške odbojkarske lige. V gosteh so imeli nasprotnike iz Šenčurja. Tekmi v Gaju je navzlic nestanovitnemu vremenu prisostvovalo veliko število gledalcev. Zmagali so gostje s 3:1 (16:14 15:13, 2:15, 15:12). V tretjem  setu  smo upali  na pre-
Nad 220 članov AMD v Kočevju
Na seji upravnega odbora AMD Kočevje, ki je bila pred dvema tednoma, so pregledali delo društva v prvem polletju in razpravljali o nalogah, ki jih še čakajo. Sklenili so, da bodo posvetili več pozornosti prometni vzgoji vseh občanov, ne samo 220 članom društva.
okret, a je bilo že prepozno. Kljub porazu ostanejo domačini še vedno na drugem mestu. Nekateri navijači bi morali vedeti, da je tudi poraze domačih treba športno prenesti
KEGLANJE
Na keljišeu je bilo že tradicionalno tekmovanje za občinski praznik med keljači iz Delnic in Kočevja v moški in ženskih akipah. Tekmovali so za prehodni pokal kočevske občinske zveze za telesno kulturo. Sodelovale so ekipe: moški NK Goranin (Delnice), NK Jela (Delnice), NK' Mladi radnjk (Lučice) in NK Kočevje ter ženske ekipe NK Goranin I in Goranin II ter NK Kočevje. Moški so tekmovali v 8 x 100 lučajev, ženske pa v fi x 100 lučajev. Tekmovanje je trajalo ves dan.
Rezultati: moški — ekipno: 1. NK Mladi radnik 3121 kegljev. 2. NK Jela 3081, 3. NK Goranin 3061, 4     NK Kočevje 3025.
Tako so domačini prvič izgubili z navedenimi ekipami. Res. da je bila domača ekipa okrnjena in je bilo v njej več rezerv bila pa je to vseeno dobra lekcija za domačine. Treba je več zavesti, kadar je treba braniti klubske barve. Ču-
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA — MOŠKI
Ribnica : Slovenj Gradec 19:22
V zelo razgibani   in razburljivi igri je bolj izkušena ekipa Partizana iz Slovenj Gradca premagala ekipo Ribnice s precej tesnim rezultatom 19:22 (7:12).
Tekmo je gledalo preko 300 gledalcev, ki so živo spremljali potek igre. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
Ribnica: Lovšin, šile 4, Radič 4, Ponikvar I 1, Ponikvar II 1, ŠVt-gelj 3  Andoljšek 6, Matelič.
Slovenj Gradec: Krauser, Golo-granc 6, Cajnko 3, šturmberger 2,
Naglic 1. Tiršek, Ermec A, Vrunč 1 in Ocepek 5.
Prve minute so potekale v enakovredni igri, potem pa so gostje prevzeli iniciativo in povedli z nekaj goli razlike. V drugem polčasu so domači zaigrali bolje, vendar niso mogli več nadoknaditi zamujenega.
Najboljši od domačinov je bil Andoljšek, od gostov pa Golo-granc in Ocepek. Sodnik Jože Mavric iz Ljubljane je sodil z manjšimi napakami v škodo obeh moštev vendar to'ni vplivalo na končni rezultat tekme. F.
Šolsko atletsko prvenstvo TSŠ
V okviru športnega dneva na TSŠ v Krškem so organizirali šolsko atletsko prvenstvo za posameznike  in   razredno. Najbolj-
PODJETJE
KEMO OPREMA — Trebnje
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1. ŠEFA RAČUNOVODSTVA
2. VEČ VK in KV
— KLJUČAVNIČARJEV
— STRUGARJEV
— VARILCEV
POGOJI:
pod 1. Kandidat mora imeti višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta prakse v finančni stroki;
pod 2. Kandidati morajo imeti opravljen strokovni izpit za VK o/. K V delavca iz ene od navedenih strok.
Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenjepis o dosedanjem delu.
Plača po pravilniku podjetja. Samska stanovanja zagotovljena. — Nastop dela takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
ši ratred je 4-S, ki je zbral 409,5 točke za njo 3-AS s 305 točkami,
3- AE s 293,5 točke itd. Tekmovali so v 5 disciplinah: na 100 m, 300 m, v skoku v daljino, skoku v višino in metu krogle. S
Rezultati — 100 ni:  1. Kodelja
4- S 11,6 sek; 2. Sotler 4-S 11,7; 3   Canžek 4-S 12,0.
300 m: 1. Požeg 3-AE 38,1 sek; 2. Sotler 4-S 40.0; 3. Canžek 40,4.
Krogla: 1. Vošnjak 3-BE 12 m; 2.—4. Canžek, Grobelnik, Arh 11,50 m.
Daljina: 1. Sotler 5.77 m; 2. Grobelnik 5,35 m: 3. Avsenak 5.15 m.
Ženske — 60 m: 1. Zupan 3-AE 9,0 sek; 2. Zupevc 4-AE 9,2; 3. Balon 2-BE 9.3.
R. ISKRA
Trebnje : Kropa 3:1
Deseto zmago so si priborili od-bojkarji Trebnjega v nedeljo, 2. oktobra. V 15. kolu republiške odbojkarske lige so doma premagali ekipo Krope z Gorenjskega z rezultatom 3:1. Tekma ni bila lepa in nI zadovoljila domačih gledalcev, ki so vajeni zanimivejših odbojkarskih srečanj. Obe strani sta delali nepotrebne začetniške napake Sodnik~R. Romih iz Novega me-t a je sodil neostro, ker ni hote' tolikokrat prekinjati igre. Gledalcev je bilo čez 50.
Trebanjsko moštvo se je z nedeljsko deseto zmago ob petih porazih spet bolj utrdilo na 3. mestu. Dokončna uvrstitev bo odločena v zadnjih treh srečanjih s Kamno gorico, Šenčurjem in Žirovnico. V nedeljo bodo Trebanjci tekmovali v Kamni gorioi pri Kranju.
dimo se težavam pri sestavi standardne reprezentance celo za tekmovanje, ki je v klubskem koledarju in se zanj ve že več mesecev prej.
Ženske ekipe: 1. NK Kočevje 2157 kegljev, 2. NK Goranin I. 1957, 3. NK Goranin II. 1846.
Organizacija je bila dobra.
A. ARKO
Nogomet v Črnomlju in Novem mestu
V prvenstvenih tekmah ljubljanske lige sta Bela krajina in Novo mesto igrala na svojem igrišču in slavila zmagi. V Črnomlju so domači predstavljali boljše moštvo, se hitreje znašli na spolzkem terenu ter visoko in zasluženo premagali sicer borbene nogometaše NK »Svit« iz Kamnika 11:1 (5:0). Strelci golov: Švajger 4, L. Vajs 3, Zunič in Ralič po 2 za domačine, Miloševič 1 za goste. Sodil je dobro Kopač iz Ljubljane, kljub temu so gostje vložili protest. Vodstvo NK Svit je odgovorno za nekorektno obnašanje ter izpade med tekmo in po njej.
V Novem mestu je v derby tekmi Novo mesto zasluženo premagalo Usnjarja z Vrhnike z 2:0. Oba zadetka je dosegel zopet odlični Maksimovič. Ponovna zmaga m novi točki uvrščajo Novo mesto na 2. mesto na lestvici, to pa je po petih odigran.li kolih že precejšen uspeh, posebno še, ker je moštvo novinec v tej ligi.
V nedeljo se bosta v Črnomlju srečala Bela krajina in Novo mesto. Za tekmo je precejšnje Bani-manje, glodalci pa pričakujejo lepo tekmo.
jm
GG je prineslo zmago Pionirju z rezultatom 2:0.
Končni vrstni red v vlečenju vrvi: 1. Pionir 14 točk, 2. GG 13 točk, 3. Opekarna Zalog 12, 4. Krka 11. 5. Novoteks 10 točk.
V nedeljo, 2. oktobra, je bilo na novomeški tržnici strelsko tekmovanje, kjer je ponovno zmagala sindikalna podružnica Pionirja.
Vrstni red: 1. Pionir 607 krogov. 23 točk, 2. IMV 562 krogov, 22 točk in 3. Krka 558 krogov, 21 točk. Sledijo: GG 534 krogov, 20 točk, Novoteks 532 krogov in lf -točk itd. Tekmovalo je 17 ekip od 23 prijavljenih.
V skupnem plasmaju po zaključku 6 panog je stanje tako: 1. Pionir 85 točk 2. Krka 65, 3. Novoteks 56, 4. GG 52, 5. IMV 50 in 6. IN IS 47 točk.
V tem tednu bo zaključeno še tekmovanje v odbojki in balinanju. Nadaljujejo pa se tekmovanja v šahu in kegljanju.
V finalni borbi v tenisu je Novoteks premagal Krko z rezul Kitom 2:1. Posamezne borbe: Medic : Sonc 6:4, 6:4, Somrak- : Berger 3:6, 1:6; dvojice: Medic-Somrak : Šonc-Berger 6:3, 6:3.
V tenisu je vrstni red tak: 1. Novoteks 7 točk. 2. Krka 6, 3. Občinska skupščina 5, 4. Pionir 4, 5. Železničar 3 in 6. IMV 2 točki.
ADOLF ŠUŠTAR
Maurer zmaga! na brzo-turnirju v Sevnici
Na rednem mesečnem brzotur-nlrju, ki je bil hkrati tudi izbirni turnir za udeležbo na posavskem šahovskem prvenstvu v Trbovljah, je sodelovalo 7 igralcev. Turnir je bil dvokrožen. Zmagal je gost Jože Maurer (ŠD Ljubljana) z 10 točkami, za njim pa so se uvrstili: Dvojmoč 9, Timer 7, Gačnik 6,5, Stopar 5. Pfeifer 2,5 in Harlandor 2 (vsi ŠK Sevnica). Prvi štirje člani ŠK Sevnica so se uvrstili na brzopotezno prvenstvo Posavja.
—rer
Novomeški športniki na Češkoslovaškem
Pred dnevi se je iz Češkoslovaške vrnila večja skupina novomeških športnikov, ki so vrnili obisk tamkajšnjim športnim tovarišem. Nastopili so v Bratislavi in dosegli zadovoljive uspehe. še pomembnejše pa je zbližan je športnikov, ki bodo od sedaj prirejali tradicionalna srečanja. Novomeški športniki so bili na Slovaškem toplo sprejeti in so jim gostitelji posvečali vso pozornost.
Tekmovanja so se odvijala v športnem duhu, bila so kvalitetna in resnično prijateljska.
VELIKA NAGRADA ČASOPISA PRAVDA:
Na velikem tradicionalnem mednarodnem atletskem tekmovanju za »Veliko nagrado lista Pravda« je nastop:lo več kot 100 atletov iz enajstih evrop-kih in atiških držav. Med temi je bila vrsta svetovnih in evropskih rekorderjev. Od naših atletov so nastopili spi-lar Zaletelj, Penca, Istenič, Pen-ko, Mole in sestri Močnik.
Najvidnejši uspeh je dosegel Marjan špilar, saj je v izredni konkurenci osvojil četrto mesto z odličnim metom 72.16 m. V zadnjem metu ga je prekosi) češkoslovaški rekorder, sicer bi bil lahko tretji. Ta dosežek je poleg o svojenega tretjega mesta na Balkanu   še  en  prispevek letošnjim
velikim uspehom tega atleta. Z več ali manj sreče so nastopili tudi drugi atleti in dosegli naslednje rezultate: Zaletelj je tekel na 100 metrov 11,0, Istenič na 430 m 51,0. Mole je na 800 m dosege] čas 1.57.7, Penca je skočil v višino 1.85. Penko je v suvanju krogle dosegel znamko 13,69 m. Sestri Močnik sta tekli na 400 m in dosegli boljše rezultate: Katja je tekla 61,4, Danica pa 64.4 -ek. Start n;<ših atletov je bil v tako močni mednarodni konkurenci zelo uspešen.
ATLETSKI DVOBOJ SLOVAN-BRATISLAVA : šl) NOVO MESTO
V prijateljskem atletskem dvoboju z domačim atletskim klubom Slovanom, ki je drugi v II. češki atletski ligi, so se naši atleti dobro izkazali, atletinje pa boljšim domačinkam niso bile kos. Do.se-ženih je bilo nekaj dobrih rezultatov ki dajejo tekmovanju večji pomen. V konkurenci moških so zmagali gostje z rezultatom 44:42. domačinke pa so bile zmagovite z 38:19 točkami.
Tehnični rezultati: ženski- — 60 metrov; 1. Kladekova (S) 8,0, 2. Vitkova (Si 8,3, 3. Devinska (S) 8,3. 4. Simbochova (S) 8,3, 5. K. Močnik (N. mi 8 7, 6. D. Močn.k (N. m.) 8,8; 400 m: K. Močnik (N m.) 61,5 sek., 2. Pagačova (S)
63,3, 3. D. Močnik (N. m.) 64,2 in 4. Smatanova (S) 64,9. Višina: 1. Pamkova (S) 1,48 m 2. Kladekova (S) 1,48, 3. Devinska (S) 1,43, 4. Hude (N. m.) 1,38, 5. Šavorn (N. m.)l,33 6. Hra-star (N. m.) 1.28. Krogla: 1. Szakova (S) 12.27 metrov, 2. Stovičkova fS) 11,73, 3 šavorn (N. m.) 10,42, 4. Hude (N. m.) 9.99. Daljina: 1. Kladekova (S) 5.82 m, 2. Camelarova (S) 5.18, 3. Simbochova (S) 4,95, 4. Hude (N m.) 4,89, 5. Devinska (S) 4,80 6. Vitkova (S) 4,64, 7. Jereb (N. m.) 4,19 .
Moški — 100 m: 1. Zaletelj (N. m.) 11,3, 2. Beljansky (S) 11,4, 3. Mach (S) 11.4, 4. Istenič (N. m.) 118, 5. Sljakovec (N .m.) 12,2; 400 m: 1. Istenič (N. m.) 53,0, 2-.škripsky (S) 54,0, 3. Kovačič (N-m.) 56,1, 4. Kula.šik (S) 57.0; 1000 metrov: 1. škripsy (S) 2:36,4 2-Mole (N. m.) 2:36,4, 3. čech '(S) 2:36.4. 4. Vovk (N. m.) 2:44,6, 5-Molnar (S) 2:46,4 6. Sabler (S> 2:49,4. Daljina: 1. Zaletelj (N. m.) 6,72 m, 2. Belianskv (S) 6,53. 3. Netopolik (S) 6,36, 4. Mach (S) 6.27, 5. Slajkovec (N. m.) 5,42, 6-Jenko (N. m.) 5,13. Višina: ** Liedl (S) 1,90 m, 2. Potrč (N. m-) 1,85, 3. Penca (N m.) 1,85, 4-Slak (N. m.) 170. Kopje: 1. špilar (N. m.) 69,60, 2. Lang (S> 50,52, 3. Suhy (N. m.) 45.09. Krogla: 1. Lang Si 14,89 m, 2. Penko (N. m.) 13 37, 3. Galla (S) 12.4«. Potrč (N. in.) 11,89. 5. Velkavra (N. m.) 10.89, 6. Usenik (N. m-' 9.43. Disk: 1. Galla (S) 43,91 m, Penko (N. m.) 42,58 3. Lang (S' 39.00 , 4. Krais (S> 32,17, 5. Velk«' vrh (N. m.) 26,91.
ŠD KARTOGRAF (BRATISLAVA) ' ŠD NOVO MESTO 3:5 » Novomeški šahisti so brez ve*-jih naporov, kljub temu da so stopili   oslabljeni,, premagali hovsko ekipo Kartografa iz Br»*? slave. Poseženi so bili tile rezultati: inž Zurek : Penko remi. KO*** : šporar 1:0. inž. Caniga : Tl^. remi, Javor : Picek remi, inž. P1' lat : Adamič 0:1, Bebjak : dr. oo-lež 0:1, inž. Leitman : Istenič remi, škrabak : Doki 0:1.
ROKOMET ASI PRESENETILI
Novomeški    rokometaši    so f dveh pomembnih srečanjih P° -j| zali izredno igro. Sadovi njih»v' dolgotrajnih priprav   in resneg* dela so bili kronani na igriščih.FPj zinoka. Najprej so v večerni ^28 z Lokomotivo iz Pezinoka izguw z rezultatom 20:18 (11:8). Sreć»"J" je bilo izredno lepo in je zacJo\« ljilo številne gledalce. V druB«"!" srečanju pa so  igrali neodločen^ 12:12 (7:5) z ekipo Dukle iz P«"*, noka. Pukla, ki zaseda drugo nw sto v II.  ligi, je izredno oOjg moštvo in je dosežen! neodW'e,* rezultat proti tako močni ekip« ^ redne   vrednosti. Rokometaši nastopali v naslednji postavi: vi mar. Bencina, Blažič, Fifolt, t,a tat, Kobe   Kokalj, Lozar, M***" Perko. Zlobko.
V TENISU BOLJŠI SLOVAN-BR ATISLAVA
V teniškem srečanju z IS^^Lj Slovana in Bratislave n°von}^7j. teniški igralci niso bili kos bou šim domačinom. Izgubili s° /L čanje s 4:0. Novomeščani p.lC;V Micek in Doki so nudili vec->\jpr por samo v srečanju parov, firn so srečanje izgubili z reJOl 6:4, 6:4. S.
Marijan špilar je v metu kopja dosegel v Bratislavi letošnji najboljši rezultat v Sloveniji — kopje je vrgel 72,16 m daleč. (Foto: F. Mik««)
14
DOLENJSKI LIST
št. 39 (863)
Kako je umrl Komljančev stric?
28. septembra popoldne so vaščani Vinice pri Šmarjeti našli na poti, kakšnih 200 m od vasi, mrtvega in krvavega 65-letnega sovaščana Vinka Komljanca. Prepričani, da Komljanec ni umrl naravne smrti, so o dogodku takoj obvestili varnostne in preiskovalne organe v Novem mestu.
Sodna komisija, ki je naglo prišla na kraj dogodka in začela raziskovati vzroke Komljančeve smrti, je ugotovila, da je bil Komljanec udarjen v zatilje s trdim predmetom ostrih robov.
Prve informacije o dogodku so dali vaščani. Povedali so, da je vladalo med Komljancem in dru-
žino Vinka Gradišarja nesoglasje. Gradišar in njegova žena pa sta pripovedovala, kako se je njunemu otroku 28. septembra popoldne pripetila nesreča. Rekla sta tudi, da je tega dne po 17. uri deček objokan pritekel domov in povedal, da leži pod vasjo Komljančev stric.
Dogodek je opisal tudi
deček sam. Kot je povedal, se je Komljanec tega dne vračal iz vinograda, deček pa mu je nekaj časa sledil in metal za njim kamne. Menda je to delal zato, ker je bil hud na Komljanca, ki mu je večkrat rekel, da mu bo odpeljal mamo. Rekel je, da je kamne metal vse dotlej, da je eden zadel Komljanca. Deček je tudi povedal, da je videl, kako je Komljančev stric padel, ko pa je na njegovem obrazu zagledal kri, je tekel domov povedat.
Čeprav so vaščani Vini-
Prej ali slej vse na dan pride
Odkrili so poneverbe pri TVD Partizan — Blagajničarka obsojena na 1 leto in 4 mesece zapora, pogojno za 5 let in na povrnitev škode
Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je morala pred kratkim zagovarjati M. O., blagajničarka pri TVD Partizan Novo mesto, ker si je iz društvene blagajne postopoma prilastila 700.996 din. Vse od marca 1964 do aprila 1966 je jemala iz blagajne denar v manjših zneskih, v Uradne listine pa vpisovala lažne podatke, da bi goljufijo prikrila.
Poneverbe si je lahko Privoščila, ker njenega dela pristojni organi niso nikdar kontrolirali. Tudi nadzorni odbor društva se °b občnem zboru februarja 1965 ni poglobil v pre-
gled blagajniške knjige.
Ko pa je blagajničarka letos spomladi poslala pomanjkljivo poročilo na občinsko zvezo za telesno kulturo, so postali pozorni na njeno delo. Pregledali so poslovanje in takoj ugotovili primanjkljaj. Ob-toženka je že tedaj vse priznala in začela nastalo škodo vračati, še vedno pa je ostala dolžna 440.996 din.
Tudi na razpravi je M. O. krivdo za obe kaznivi dejanji skesano priznala, kar so ji sodniki šteli v dobro. Zaradi več olajšal-nih okoliščin in upoštevaje skrb za dva nedoletna
Pri »templanju« je tekla kri
P.' S. iz okolice Stopič bo moral po sodbi občinskega sodišča v Novem mestu za 1 mesec za rešetke, ker je pojoči 18. marca letos laže poškodoval vaškega fanta A. L.
Kljub temu da na sodišču krivde ni priznal in se je izgovarjal na druge, smatrajo sodniki za dokazano, da se je Prepir in pretep odvijal takole:
Na večer pred Jožefim so 86 vaški fantje zbrali in po starem ljudskem običaju pri J- J. »templali« za god. V nji-
Z avtomobilom v električni drog
Voznik osebnega avtomobila Zlatoje Blaževič iz Brežic J^ 2. oktobra pripeljal v Brejce po Dobovski cesti in za-yfl na desno Pod obzidje. j^er je med vožnjo popravljal brisalec stekla, je zavo-5* in trčil v električni drog. 2} trčenju je bila laže poškodovana njegova žena, ki j* je peljala z njim. Na avtomobilu je za okrog 800 N dinarjev škode.
Kobila je skočila pred tovornjak
Rudi Pire iz Viher je 1. ok-~°Pra vodil konjsko vprego Preko mostu čez Krko v Kr-^ vasi. Za njim je privozil o., tovornim avtomobilom 36Pan Cujko ta Javorja pri
rdovcu. Ko je vprego poča-iPrehiteval, je kobila nena-5*£a skočila pred, tovor-J^- Zaradi poškodb je vete-§^ar odredil prisilni zakol, (jg^e je za okrog 5.000 N
Nesreča kolesarja na •fiočno posuti cesti
oktobra zjutraj se je ■K^c Borin iz Pijavice pri Tiščal peljal s kolesom iz 0^ča proti domu. Na j^retn nepreglednem ovinku -Pred srečanjem s'tovornim j^mobilom   zaradi močno
^ti^6 ceste P3*161 Pri 4,6111 Ijai61 nude poškodbe. Odpeli so ga v brežiško bol-
hovi hiši se je zbralo precej voščilcev, kjer seveda pijače ni manjkalo. Ko so kvartali in je na obisk prišel še obtoženi F. š. se je začel prepir. Domači niso želeli spora v hiši, zato so goste spravili ven, tam pa so se za prazen nič začeli tepsti. F. š. je najprej odtrgal lato s plota in z njo mahal naokrog, naenkrat pa je izruval kol od trte, ter z njim tako udaril A. L. po glavi, da mu je prizadejal 5 cm dolgo in do kosti segajočo rano nad levim očesom.
Obtoženi bo mesec dni zaprt, razen tega da mora plačati tudi 104.20 N din komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, kolikor znašajo stroški zdravljenja poškodovanega A. L., ter še posebej 119.50 N din za bolečine in zdravniško spričevalo.
otroka, je bila obsojena le na pogojno kazen: 1 leto in 4 mesece zapora, pogojno za 5 let, če bo v 8 mesecih od pravnomočnosti sodbe povrnila še preostalo škodo.
Prekucljaj na močno posuti cesti
Voznik osebnega avtomobila Filip Stamenovič iz Zaječara je 19. septembra popoldne vozil iz Radeč proti Krškemu. V vasi Arto ga je na močno posuti cesti zaneslo s ceste v prometni znak, kjer ga je obrnilo za 360 stopinj in prevrnilo na streho. Voznik se je pri nesreča hudo poškodoval; odpeljali so ga v brežiško bolnico. Na vozilu je za okrog 9000 Ndin škode.
Motorist v obcestnem jarku
18. septembra dopoldne se je voznik motornega kolesa Ivan Sečen iz Mosteca peljal iz Velike Doline proti Novi vasi. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na ostrem ovinku in posuti cesti začelo zanašati, tako da je padel v levi obcestni jarek. Pri padcu si je zlomil ključnico in so ga odpeljali v brežiško bolnico. Na motornem kolesu ja za približno 300 N din škode.
Tovornjak v jarku
21. septembra dopoldne je Ivad Hudič iz Kapusina pri Somboru peljal tovornjak iz Krškega proti Drnovemu. Pri Zadovinku mu je nasproti pripeljal neznan tovornjak s prikolico, kateremu se je umaknil na skrajni rob ceste. Ker so se tla pod težo udrla, se je tovornjak prevrnil v jarek. Skoda na tovornjaku znaša okrog 4000 Ndin.
ce kot tudi Gradišar je vi precej povedali o dogodku, pa dejanske okolišči. ne, v katerih je umrl Komljanec, še niso pojasnjene. Preiskovalni organi za razlogi še poizvedujejo.
Umrl za težkimi poškodbami
7. septembra zvečer je v Gabrju umrl 73-letni kmet Janez Medle. Obdukcija je pokazala, da je bil težko telesno poškodovan. Vzroke še raziskujejo.
Pretirano razburjenje veliko stane
»Delovodjo bom ubil in razrez al,« je v hudem razburjenju letos pozimi grozil pekovski pomočnik M. S. iz Novega mesta, ko je dobil za redno delo v službi le 27.000 din osebnega dohodka.
Grožnjo so prijavili, zato se je moral M. S. pred nedavnim zagovarjati na novomeškem občinskem sodišču. Povedal je, da je večkrat opozarjal na napake v podjetju in na nepravilno obračunavanje za nadurno delo, a ni nič dosegel, zato se je tako razburil in nadrejenemu grozil. Kljub izgovorom in obžalovanju pa je bil obsojen na 200 N din denarne kazni, pogojno za dve leti.
Zaletel se je v parkirani tovornjak
20. septembra zvečer je Milan Sušin iz Brežic parkiral tovorni avtomobil pred gostilno Urek v Globokem na desni strani ceste. Iz Bojsne-ga se je pripeljal motorist Drago Romih iz Globokega in se iz neznanega vzroka zaletel v zadnje kolo parkiranega tovornega avtomobila, čeprav so bile prižgane parkirne luči. Motorist je na srečo utrpel le manjše odrgnine na licu. Na vozilih ni bilo škode.
Neprimerna hitrost na ovinku
Voznik osebnega avtomobila Ivan Vozelj iz Trbovelj je 24. septembra v Globokem pri Brežicah zapeljal z neprimerno hitrostjo na močno posut ovinek. Zaneslo ga je v jarek, kjer se je prevrnil. Na avtomobilu je za okrog 3000 Ndin škode-
Trčenje osebnih avtomobilov
18. septembra popoldne je voznik osebnega avtomobila Milan Spoljar iz Ljubljane vozil iz Brežic proti Čatežu. Pri mostu čez Krko mu je naproti pripeljal po levi strani z osebnim avtomobilom Savo MiluUnovič iz Brežic, da sta trčila. Škoda na avtomobilih je ocenjena na okrog 1000 Ndin.
VELIKO ZNIŽANJE CEN
ZIDAKOM IZ ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA!
V ZIMSKI SEZONI OD 1  X. 1966 DALJE
ELEKTRARNA TRBOVLJE, obrat Tovarna zidakov, Trbovlje
OBČUTNO ZNIŽUJE CENE SVOJIM IZDELKOM IZ ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA.
NOVE CENE SO: format
28,5x18,5x18,5 cm 28,5 x 8,5x18,5 cm 25x25x14 cm 25 x 12,5 x 14 cm leo vagon TRBOVLJE
1,10 Ndin 0,57 Ndin 1,00 Ndin
0,50 Ndin za 1 kos,
285
V prodaji na drobno zaračunavamo še 28 % prometnega davka. Gradbena in trgovska podjetja imajo poseben popust.
Zahtevajte prospekte — izkoristite ugodno priložnost in nabavite kvalitetne ter poceni zidake iz elektrofiltrskega pepela že v zimski sezoni. Za cenjena naročila se priporoča
ELEKTRARNA TRBOVLJE obrat Tovarna zidakov, Trbovlje
iraiiiiKi!iiimnHniiiiiiitifliw
j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE |
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski g
g postaji: Danilo Kovačič, Danica llrastar m Marija Slak, člani g
m kolektiva Novoteks, Novo mesto; Viktorija Košir, gospodinja H
g iz Straže; Pavel Golob, član kolektiva Iskra, Novo mesto; g
g Ivan Slaven in Alojz Novak, člana kolektiva Inis, Novo me- g
=g sto; Janez Belko, član kolektiva 2TP Sekcija za vleko, Novo jI
g mesto;Marija Slak, gospodinja iz Prečne; Martin Safar, član J
g kolektiva Labod, Novo mesto; Janez Govcdič. delavec iz No- §§
g vega mesta; Anica Lešnjak, Dragica Ovniček, Silva Tajčinan, E
r| Alojzija Adamič, Stanka Kotnik, Ivanka Jordan in Ana Kra- p
g mar, članice kolektiva IMV  Novo mesto; Franc Okleščen, E
J Alojz Košir, Franc Gregorič, Zdravko Salomon in Rado Ilič. E
g člani kolektiva Opekarna Zalog; Marija Logaj, članica kolek- '
g tava Zdravstveni dom Novo mesto.
g ■ Zaradi nujnih potreb pa so se posebnemu pozivu postaje g
jš ■ za transfuzijo krvi Novo mesto odzvali naslednji darovalci =
1 ■ krvi:
Franc  Božič, član  kolektiva Krka,  Novo mesto;  Tolde j|
= Bernard, član kolektiva Komunalno podjetje. Novo mesto; g
g Slavoljub Ferjančič in Miha Fifolt, člana kolektiva Pionir, ||
H Novo mesto; Jožefa Feinec in Anica Ban, člana kolektiva pj
g Novotok.3. Novo mesto; Slavka Dular, Anton Luzar in Drago §§
S Bučar,  člani kolektiva IMV,  Novo mesto; Vinko Vidmar, j§
H član kolektiva Opekarna Zalog; Miha Maccdoni, član kolek- M
9 Liva Industrije obutve, Novo mesto; Albina Legan, članica gj
= kolektiva občinske skupščine Novo mesto; Tone Markelj, član H
g Zavoda za pravno pomoč, Novo mesto; Jože   Šali, član ko- ||
g lektiva Vodovod, Novo mesto; Franc Luzar, Ivan Pograjc, dr. jj
I Jan Stuhar, Marija Markelj, Klica Matoh, Lado Pirnar in g
g Alojz Sašek, člani kolektiva splošne   bolnice   Novo   mesto; ■
g Djordje  Petakovič, član kolektiva INIS, Novo mesto; Jože p
g Penca, član kolektiva Krojač, Novo mesto; Jelka Ilič, člani- g
g ca kolektiva SDK Novo mesto; Viktor Barle in Vinko Božič, p
g člana kolektiva Iskra, Novo mesto.
m m

KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
V prihodnjih tednih nabiramo naslednja zdravilna zelišča:
Listje: bršljana 250 Sdin, pljučnice 200 S-din, regrata 200 S-din, lapuha brez pecljev 200 S-din, jetrnika 1000 S-din, melise 600 S-din, ozkolistnega trpotca 300 S-din, gabeza 150 Sdin.
Rastline: gladišnika 150 S-din, smetlike 200 S-din, zlate rozge 120 S-din, škržolice 300 S-din, črnobine 250 S-din.
Korenine: bodeče neže (kompave) 700 S-din, gozdnega korena 600 S-din, medvedovih tac 700 S-din, velikega divjega janeža 800 S-din, malega divjega janeža 1.700 S-din, rebrenca (pastinako) 320 S-din, rumenega regrata 300 S-din, črnobine 350 S-din, baldrijana 1000 S-din, gabeza 150 S- din, beladone 600 S-din.
Plodove: celega šipka 200 S-din, gloga 200 S-din, češmina 500 S-din.
Razno: gomolje jesenskega podleska 420 S-din.
Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate. Nabrana oddajte najbližji kmetijski zadrugi ali naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9.
, Svet poslovne enote ELEKTRO LJUBLJANA -
enota KOČEVJE
razpisuje prosta delovna mesta:
1. 1 referenta za razvoj II
2. 3 kvalificirane elektromonterje
za dela pri gradnji in rekonstrukcijah daljnovodov in nizkonapetostnih omrežij
3. 1 inkasanta za inkaso računov
za porabo električne energije POGOJI.
pod 1. diplomiran elektroinženir — začetnik, pod 2. kvalificirani etektromonterji z manjšo prakso pri   gradnjah   daljnovodov   in nizkonapetostnih omrežij,
pod 3. končana osnovna Šola.
Vsi kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost.
Stanovanja niso na razpolago. Poizkusno delo bo en mesec. Razpis velja 10 dni po objavi. Fismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in življenjepisom vložite do 15. 10. 1966.
Trgovsko podjetje »PETROL«, Ljubljana, poslovna enota NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
prodajalcev na bencinskem servisu Otočec in v Trebnjem na Dolenjskem
Osebni prejemki po pravilniku, nastop službe po dogovoru. Prošnje pošljite na »PETROL«, Novo mesto, do 15. oktobra 1966.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 7. oktobra — Dan arlilerije Sobota, 8. oktobra — Simeon Nedelja, 9. oktobra — Abraham Ponedeljek, 10. oktobra — Danijel Torek, 11. oktobra — Samo Sreda, 12. oktobra — Maks Cebrteik, 13. oktobra — Edvard
IMS

Tončki in Tonlju Ježu iz Kanade prisrčen pozdrav iz domačega kraja — domači.

Namesto venca na grob pokojne Pepce Nahtigal iz Novega mesta poklanja Zvezi slepili Novo mesto 50 Ndin Julka Koščak z Brda.
Iskrena hvala!
Ob bridki izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bricu, ki ji je lajšal trpljenje v težki bolezni. Družina Kos iz Silovca
Ob bridki  izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA KNAPA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot, ga obdarovali s cvetjem, venci in nam izrekli iskreno sožalje. Zahvala tudi celotnemu kolektivu SGP PIONIR, povcem »Dušana Jereba«, tov. Francu Zidaneku za poslovilne besede ob krsti pokoj nika ter tov. Romanu Jevščku in Jožetu Roueščku, ki sta nam v najtežjih trenutkih stala ob strani, častiti duhovščini, sorodnikom in prijateljem. Posebno zahvalo tov. direktorju SGP PIONIR za ganljive besede ob grobu in za njegove lolažilne besede v času bolezni pokojnega,
kakor tudi njegovi družini.
Žalujoči:  Knapovi. Skuhičrvi faovo mesto, Begunje pri Cerknici. Ljubljana
Ob smrti nepozabne žene, mame, sestre in stare mame
ANE RUS
iz Dolenje vasi 137 se posebno toplo zahvaljujemo dr. Bencinovi za nesebično požrtvovalnost, duhovščini, darovalcem cvet-a ter vsem, ki so jo tolažili v njeni bolezni in jo spremili na zadnji poti.
/.aliijoei mož Lojz, sin Lojz, hčer«-: Mirni. Ana. Olga in Angelca z dru /•nami. brat in sestre
SUPERAVTOMATIĆNI PRALNI STROJI
vseh znamk IZREDEN POPUST!
MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI
BRAČKO, NOVO MESTO, Ragovska 7: vsako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTTIEXPORT
S. FRANCESCO 41, TRST

PRODAM VSEIJIVO enostano vanjsko hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1122-66).
PRODAM VEČJO STANOVANJ-VANJSKO HI dO, primerno za vsako obrt. z nekaj gospodarskim poslopjem. Prodam skupaj ali pa tudi ločeno po stanovanjih (takoj vseljivo). Ivana Fortuna, Razdrto 7, p. Šmarje— Sap.
UGODNO PRODAM motor Puch. Naslov v upravi lista (1115-66).
PRODAM HIŠO v Žabji vasi. Naslov v upravi lista (1117-66).
GOSPODARSKO POSLOPJE s sadnim vrtom, vodovodom, elektriko, blizu Sevnice, prodam. Zni-daršič, Lukovec 10, p. Boštanj.
UGODNO PRODAM okroglo raztegljivo mizo za šest oseb in štiri stole. Stamejčič, Črnomelj, 21. oktobra 2a.
TREZEN, RAZOČARAN MOŠKI, ne po svoji krivdi, želi spoznati skromno in skrbno kmečko dekle ali vdovo, staro do 30 let. Pod šifro:  »Želim jo osrečiti«.
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Naslov v upravi lista (1112-66).
SOBO IN KUHINJO v Novem mestu ali bližnji okolici potrebujem v roku treh mesecev. Plačam po dogovoru — lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (1120-66).
KROJAŠKI POMOČNIK za delo na velikih kosih dobi takoj dobro namestitev s samskim stanovanjem. Ponudbe na: Kroja-štvo Kajfež, Koper, Kidričeva 10.
POROCNP PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
KUHINJSKO OPREMO poceni prodam. Olga Simič, Novo mesto, Ljubljanska 15.
PRODAM HIŠO in 10 arov vrta. Ivan Pongračič, Videm-Krško.
TAPETNI KI! Prodam stroj za trganje žime. Rautar,  Lesce 206.
ŽELIM SPOZNATI VESELEGA družabnika do 45 let za trgatev v Semiču, kjer imam svoj vinograd. Pišite na upravo DL pod šifro »Samostojna«.
KDO MI LAHKO POSODI mili jon starih dinarjev za dva meseca, mu vrnem po 15. decembru z visokimi obrestmi. Naslov v upravi lista.
OSAMLJENA USLUŽBENKA 35 let, ločena ne po svoji krivdi, z dvema otrokoma, išče življenjskega tovariša pod »Nov dom«.
TAUNUS 17 M ali OPEL REKORD 1967 takoj kupim. Ponudbe pod »Novi dinarji«.
PRODAM POHIŠTVO za dnevno sobo, spalnico in kuhinjo, dobro ohranjeno. Kondrič, Germo-va 3, Novo mesto.
UGODNO prodam fiat 750. 10.000 prevoženih km, Pire Tone, Majde šile 2   Novo mesto.
ZDKAVILISO:K ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-120   in STANDARD   — telefon

Brežice: 7. in 8. 10. francoski film »Zakonsko življenje žan — Mark«. 9. in 10. 10. angleški barvni film »Džingiskan«. 11. in 12. 10. italijanski film »Ljubezen preko oglasa«.
Črnomelj: 7. in 9. 10. špansko-italijanskl film "»Troje neusmiljenih«. 11. in 12. 10. nemški barvni film »Komando«.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 7. OKTOBRA: 8.05 Oper. na matineja. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 11.00 Poročila in turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Sonja Horvat: Cas saditve v gozdu. 12.40 Poje Šentjernejski oktet. 14.05 Kon-cort lahke glasbe. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 »Od vasi do vasi«. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 študen to vske pesmi poje Mannenkoor Lievencol-lega. 21. 15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA, H. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Pozdravi najmlajšim. 10.15 Iz oper sloven-sikih skladateljev. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje gosto. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kme. tijski nasveti — Inž. Milena Lek-šan: Predzimsko gnojen ie v sadovnjakih. 12.40 Ansambel Mihe Dov. žana in Henčkov trio. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jaz-Eovske glasbe. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 • Sobotni koncert orke-
stralne glasbe. 20.30 Zabavna ra. dijaka igra — Dr. VValter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina — »Čarovnija starega služabnika Adama«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 9. OKTOBRA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: Čarobni lok. 9.05 Naši poslušalci če. stitajo in pozdravljajo I. 10.00 še pomnite, tovariši ... a) Vladislav Grad—Kijev: Ognjeni krst, b) Ivan Štibl: Podvig Gigčeve čete. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestita, jo in pozdravljajo II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.30—15.50 Hu-moreska tega tedna. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Večer s pihaii in godali. 21.00 »Kli. čemo letovišče«.
PONEDKIJKK.   10. OKTOBRA:
8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otrokov svet v umetnikovem delu. 10.15 Klarinetist Miha Gunzok igra We-bra. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mileva Kač: Problemi var. siva rastlin v Savinjski dolini. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 14.35 Naši oos'.ušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni inter-mezzo. 17.05 V svetu opernih melodij. 16.15 Zvočni razgledi. 20.00
Kočevje »Jadran«: 7. uo 9. 10. ameriški film »Strogo zaupno ipres«. 10. in 11. 10. francoski barvni film »Grof Monte Cristo«, I. del. 12. in 13. 10. francoski barvni film »Grof Monte Cristo«, II. del.
Kostanjevica: 9. 10. mehiški barvni film »Crni orel«.
Metlika: 8. in 9. 10. nemški film »Pri črnem konjičku«. 12. in 13.
10. ameriški film »Sabrina«. Novo mesto »Krka«: 7. do 10.
X. ameriški film »Fata morgana«.
11. do 13. X. angleškonemški film »Zaklad v londonskem stolpu«.
Ribnica: 8. in 9. 10. italijanski film »Bubovo dekle«.
Sevnica: 8. in 9. 10. ameriški film »Plaža željav. 12. 10. japonski film »Sanjuro«.
Sodražica: 8. in 9. 10. francoski film »Judex«.
Šentjernej: 8. in 9. 10. italijanski barvni film »Drakut maščevalec« .
Trebnje: 8. in 9. 10. sovjetski zgodovinski film »Hamlet«. 12. 10. jugoslovanski tihotapski film »Meščan pokorni«.
IZ NOVOMEŠKE PORODNJŠNJCEt^ll
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Viktorija Ko-lenac iz Metlike — Duška Frančiška Nemanič iz Metlike — Anico, Darinka Brcar iz šent ruperta — Mirjano, Jožefa Lukšič iz Jurne vasi — Jožeta, Kristina Barbič iz Dolenjskih Toplic — Anito, Anica Bevc iz Leskovca — Dragico, Jožica Muc iz Metlike — Srečka, Marija Merilu iz Irce vasi — Antona, Anka Krštinc iz Metlike — Jožeta, Anica Brate z Mirne — Darjo, stefka Kolar s Senovega — Iztoka Ljubica Pupič iz Kanižari-ce — Ivico, Ana Crnič iz Dolnjega Bukovca — Liljano, Jožica Lukan iz Rumanje vasi — Bojana, Ana Fink iz Irce vasi — Iztoka. Angela Vovko iz Šfcravberka — dečka, Ana Kren iz Dolnjih Sušic
— dečka, Jožica Kočevar iz Kri-žovske vasi — deklico, Marija Bar-tolj z Gornjega Karteljevega — dečka, Marija Kavšek iz Kočevja
— deklico. Anica Novak s Senovega — deklico Jelka Marolt iz Pra-proč — deklico, Justina Rabzelj iz Občic — dečka, Alenka Peče k iz Mokronoga — deklico, Marija Kastni iz Damlja — deklico, Marija Smrke s Kamnega potoka — dečka, Ljudmila Repše iz Šentjanža — deklico. Rozalija Vovko iz Zalovič
— deklico, Mihaela Adlešič iz Ad-lešičcv - deklico, Neža Gregorčič iz Smolenje vasi — deklico, Marija Cujnik iz Grobelj — dečka in Fan: Skušek iz Dobruške vasi — deklico.
POROPNIŽNICf***^
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Culk iz Starega grada — deklico Jožefa Volčanjk iz Krškega — Vinka, Kristina Božič iz Sp. Starega grada — Boruta, Matilda Dovnik iz Kostanj ka — Renato, Jožefa Kod-rič iz Gaberja — Branka, Ljudmila Zupevc z Lisce — deklico, Marjana Pajtler iz Krškega — Irmo in Tomislava, Ana Fakin iz Raven — Renato, Vera Jereb iz Gor. Brezovega — Marto, Marija Kozole s TrSke gore — Draga. Nada Ber-kovič z Bizeljskega — Vinka, Rozalija Kas iz Jesenic na Dol. — dečka, Zdenka Medic iz Zakota — Marjet ko, Štefanija Gajski iz Ponikve — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se poTiesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Viktorija šoštarja, delavca iz Gredic, je nekdo po rezal s koso po desnem kolku; Ludvik Volovec, bolničar iz Mihalovca, je padel z mopedom in dobil notra-
nje poškodbe; Vinko Arnsek kmet iz Krajnih brd, je padel pod voz in si poškodoval prsi; Feliksu Pc-terkoču, sinu kmeta iž Gaberja, je padla na nogo brana; Ivan Kcne, delavec iz Globokega, si je z vrtalnim strojem poškodoval levo nogo; Marija Pečnik, žena kmeta z Mrzle planine, je na dvorišču padla in sd zlomila levo roko; Martin Pire. ključavničar iz Leskovca, je padel z mopedom in si poškodoval glavo; Ivan Vlahovič, delavec iz Ledine, je padel s kolesom in si zlomil desno nogo nad kolenom; Ivica Rupar, sin železničarja iz Laduča, si je pri igranju nogometa zlomil levo roko.
'obvestila I
Dom na Krati vab; na »Lov na lolhe«, ki bo v soboto, 8. oktobra
zvečer. Za jedačo, pijačo in zabavo preskrbljeno. Za obisk se pri-
■oročamo!
Oblačila čisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova 5.
Delovna skupnost DIJAŠKEGA DOMA KRŠKO
razpisuje delovno mesto
VZGOJITELJA
Pogoji: U. PU, P ali tehnik elektro ali strojne stroke.
Samsko stanovanje zagotovljeno.
Razpis velja do 15. oktobra 1.1.
Ribiška družina Novo mesto
Glavni trg 7
razpisuje delovno mesto
ADMINISTRATORJA
Pogoji: ustrezna kvalifikacija. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. V poštev prihajajo tudi upokojenci.
S tovornjakom je zadel konjsko vprego
30. septembra se je Jože Vintar iz Malega Mraševega peljal s konjsko vprego pr»; ti Krškemu. Na vozu je sedela tudi njegova sestra Bet-ka Longo. V Dr novem je za vprego pripeljal s tovornjakom Jože Cvelbar iz Stare vasi, ki je no el vprego prehiteti. V tem trenutku pa je naproti pripeljal neugotov-ljen tovornjak, kateremu se je Cvelbar unoalknil in pri tem zaradi mokre ceste in megle zadel v zadnji del voza. Vprežni voz se Je prevrnil na travnik. Voznik vprege in sopotnica sta se pri tem le lažje poškodovala. Konj se je z vozom ustavil šele po približno 300 metrih, škode na vpregi je za okrog 600 N dinarjev.
Simfonični koncert Orkestra Slo. venske filharmonije.
TOREK, 11. OKTOBRA: 8 05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri . . . 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti -Doktor Jože Ferčej: Za uspeh pitanja je važna kakovost govedi. 12.40 An. sambe! Avsemk in ansambel Boruta Lesjaka. 15.20 Zabavni intermez-zo 15.40 V torek nasvidenje. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 18.50 Na mednarodnih križpotjih: 20.00 Poje pevsko društvo »Slav. ček« iz Trbovelj. 20.20 Radijska igra — Zora Dimbach: Alkimolno-vo jabolko. 21.35 Iz fonoteke radia Kopei.
SREDA, 12. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Kaj pojo naši mladinski zbori. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turi. stični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž Tone Zafcšnik: Posledice letošnje toče v vino-jradih Kombinata Ormož. 12.40 Iz narodne zakladnice 14.05 Lahka glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Finska narodna glasba. 18.15 Iz naših studiov. 19.05 Glasbeno razglednice. 20.00 Umborto Giordano: Andre Chenier.
ČETRTEK, 13. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo: Kako je pri. šel krompir k nam. 10.15 S solisti mariborske opere. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kme-
tijski nasveti — inž. Danilo Gor-jup: Sodobne rešitve pri kmetij. skLh zgradbah. 12.40 »Čez hrib ln dol«. 13.30 Priporočajo vam. . . 15.20 Zabavni intormezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17. 05 Turistična oddaja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Prešernova beseda — IX.
RADIO BREŽICE
PETEK. 7. OKTOBRA: 18.00-19.30 — Obvestila — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami — Humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 9. OKTOBRA: 10.20 — Poročila — Iz seje občinske skupščine Krško — Ta teden v Delavski enotnosti — Osnutek zakona financiranja vzgoje in Izobraževanja: Pripombe v občini Brečice — Dr. Minko Bric: Kajenje in zdravje — Za naše kmetovalce — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. 14.00 — Križem po Posavju — II.
TOREK, 11. oktobra: 18.00— 19.30 —- Vzgojno predavanje: Recepta za odpravljanje tatvin pri otroku in mladoletniku ni — Nasveti — športni komentar — Obvestila in filmski pregled — Glasbena oddaja: Najnovejši tuji ln domači posnetki zabavne glasbe.
Nesreča motorista pri Žadovinku
2. oktobra se je Jože Sitl-mič iz Leskovca peljal z motornim kol->>-/.n iz Krškega proti Leskovcu. Z njim se je peljal tudi Marjan Resnik iz Leskovca. V žadovinku ni mogel speljati ovinka, temveč je zapeljal 30 metrov po robu cestišča, nato pa se j 3 prevrnil po cesti in oble-žal v nezavesti. Sopotnika je vrglo na njivo pod cesto. Jaradi poškodb sta bila odpeljana v brežiško bolnico. Na motornem kolesu je škode za okrog 1.000 N dinarjev.
Neprimerna hitrost botrovala trčenju
30. septembra se je dogodila prometna nesreča na cesti III. reda Globoko — Pišece. Voznik avtobusa Franc Hra-stovšek je z neprimerno hitrostjo privozil z avtobusom na zoženo cesto v Blatnem. V istem času je iz nasprotne strani ravno tako z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Benzič iz Gornjega Lenarta iri trčil v avtobus. Obe vozili sta bili poškodovani in znaša škoda okrog 6.000 N dinarjev.
S traktorjem osem metrov pod nasip
Traktorist Štefan Božič i? Zabukovja je 1. oktobra s svojim neregistriranim trak torjem oral pri posestniki} Senici v Trnovcu. P) kom" a-nem oranju je ostal nr: n.ienj ker so zvečer lickali koruzo. Nekaj pred tretjo uiti z;utra; se je traktorist odpeljal v Pod vrh. Z njim so odšli tudi Andrej Ser.dca iz Trr-ovca, ki se je usedel v kabmo ttak-torja, Alojz Skobemo iz Tr-novca, ki se je usedel na streho kabine traktorja in igral harmoniko, ter Ivan Pajk in Anton Pere* ki sta se usedla na plug, priključen traktorju. V Podvrh.i so zavili na cesto III. reda proti Zabukovju. Traktorist je na desnem ovinku zapel j a. nn levo stran ceste, nato pa še deset metrov po lev^m robu izven cestišča in "a prevrnil pod cesto v vinograd. i-'ri nesreči se je hudo poškodoval Andrej Senica, ki ,e utrpel zlom hrbtenice, voznik na se je lažje poškodoval. Odpeljali so ju v celjsko boimc::. Na traktorju je za okrog 3.000 N dinarjev škode.
Mopedist trči! v avtobus
1. oktobra sta se na cesti med Pristavo in Dol. Mokrim poljem srečala avtobus podjetja GORJAN; CI, ki ga je vozil Anton Bevk, in mopedist Jernej Dolinar iz Pol-hovice. Mopedist se je zaletel v zadnji del avtobusa in se hudo ranil. Na vozilih je škode /.a okoli 1000 Ndin.
Mopedist v bolnišnici
2. oktobra sta se z mopedom pri Mršeči vasi prevrnila Ivan Jarkovič in sopotnik Jože Cvelbar iz Čistega polja. Voznik Jarkovič se je ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 200 Ndin. Mopedist in sopotnik sta se peljala iz Šentjerneja, pri Mršeči vasi pa ju je zaneslo.
Vozeči zadel stoječega
Stane Vrščaj iz Vižmarij pri Ljubljani se je 2. oktobra dopoldne peljal z osebnim • vtorio iz Radnje vasi proti Poljanam. Na ovinku mu je pripeljal naproti osebni avto, ki ga je vozil Franc Pungerčar iz Ljubljane. Pungerčar je vozilo ustavil. Med srečanjem je Vrščajev avto zaneslo na levo, zato je zadel Pun-gerčarjevega. škodo so ocenili na 900 Ndin.
Osebni avto treščil v tovornjak
30. septembra zvečer se je pripetila huda prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Jea sru. Imer Halimovič iz Karlovca se- je na poti iz Zagreba v Ljubljano zaletel v hladilnik, ki ga je naproti vozil italijanski voznik Gia-vanni Mori. Nekaj trenutkov po tej nesreči je iz Zagreba Vinko Srečko pripeljal tovornjak MODNIH OBLAČIL in ustavil. Ko je Brečko že izstopil, se je iz Zagreba pripeljal z osebnim avtom Štefan Potočnik iz Trebnjega in treščil v Brečkov tovornjak. Škodo na avtomobilih so ocenili na 13.800 Ndin. Ranjen je bil Potočnik.
Motorist se je ubil
30. septembra zvečer se je na cesti med 2užerr.berkom in Dvorom ubil 19-Ietni motorist Janez Šušteršie z Jame pri Dvoru. Zaradi neprimerne hitrosti na ovinku ga je zaneslo na levo, kjer je več metrov vozil po škarpi, nato pa padel na cesto.
Kamen na avtomobilsko steklo
Švicar Kur! Hubacher se je 28. septembra peljal iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dobruški vasi ga je prehitel tovornjak s prikolico. Tedaj je izpod levega kolesa prikolice priletel kamen in ubil ve-trobrahsko steklo na Svicarjeverfl vozilu. Škodo so ocenili na 700 Ndin.
Avto odbil kolesarja na njivo
Pri Mirni peči sta se 25. septembra zvečer srečala voznik osebnega avtomobila Franc Solo-blč iz Ljubljane in kolesar Leopold Kasic iz Trstenika pri Mirni-Avto je zadel kolesarja in ga odbil na njico. Kolesar si je poškodoval levo roko. Škodo na vO" zilih so ocenili na  900 Ndin.
Trčenje na ovinku      Zavrl in zadel smernik
2. oktobra je Rajko Bočko iz Hrastnika vozil z osebnim avtomobilom i?. Radeč proti Sevnici. V Račici mu je na nepreglednem ovinku pripeljal naproti po sredi ceste voznik Milan Ferme iz Nemčije. Ko je Bočko opazil avtomobil, je zapeljal na skrajno desno stran. Ferme kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče in je trčil vanj. Pri trčenju se je lažje poškodoval Fermetov sopotnik Jože Vrstavšek iz 2alca, ki je z glavo udaril v vetrobransko steklo in so mu prvo pomoč nudili v Sevnici. Na obeh vozilih je škode za okrog 4.000 N dinarjev.
26. septembra se je iz Zagr"' ba v Ljubljano peljal v osebnef avtu Jože Kalinšek iz Ljubljani Pri Čatežu je dohitel voznico, je prehitela pokvarjen tovornja* in zavila v desno. Kalinšek K prehitro vozil za njo in je, da P? bi zadel njenega vozila, pritisi"1 na zavore, pri tem pa ga je z8' neslo v smernik, škodo so ocenili na 200 Ndin.
Namesto pomoči sunek na travnik
26. septembra dopoldne se je V° avtomobilski cesti iz Ljublja"9 pripeljal Beograjčan Muhija mailovski. Pri Selih ga je ustavil Ivan Pavšič iz Nove Gorice, d9 bi ga prosil za bencin za motor' Beograjčan je zavrl in zavil a desno, ko pa je zavijal mimo PjT čivališča, je zadel Pavšiča. Nov«* goričnna je vrglo 10 m daleč n* travnik, kjer je obležal ranjen.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica.in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni i° odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marjan Moškon. Jože Prime, Jožica   Teppey in Ivan Zbran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dotorje
— Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-*-*
- NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov * fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DEL" v Ljubljani