List 38. Tečaj XXX. rv . gospodarske , obrtniške m rodne & zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 18. septembra 1872. Obseg: Pohvala krompirja po Gulihovem sajenega O zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in zastran rabe, napeljevanja in Postava za Kranjsko deželo Potovanje na Vékki Zvon (Grossglockner). (Konec.) odvraćanja vodá. (Dal.) ijskih cest Letošnja šolska poročila Slovensko slovstvo Pred voli tvarni v odbor ».Slovenske Matice Mnogovrstne novice. Dopisi Novičar >y Gospodarske stvari. bode dovoljeno popraviti v dotičnem sestavku vl j !• 1 • • C\ » v l • J' greška stavljalca 9 in sicer v Pohvala krompirja po Giilihovem sajenega. se bere: Golega. korenine krompirjeve a pre- točki naj po besedi: se izbriše besedica: „ne u » da ga korenine krompirjeve dosežejo a nobenem jesenskem pridelku se pri nas menda čevljev na dolgo in 12 čevljev na široko" naj v točki namesti: „mora vsak krompir prostora imeti se 5 letos ne bode toliko govorilo, kakor o krompirji. Ta bere : „2 do 2 Va čevlja na dolgo in 2 do 2'/a stari čmerni bolnik je čez veliko let pokazal letos zopet čevlja na široko"; pri drobnejšem krompirji pa za- prijazen obraz tudi onim, ki Gulichovega navoda še do s tuje do n 2 čevlja saksebi" v 4. točki ne poznajo ali ga vsaj še niso sprejeli za svojega. Ako- »aj se besedica „toliko" spremeni v „nekoliko" in se ravno pa je sploh dobra letina za krompir, vendar so here: „ampak nekoliko više". — Na drugi strani pa v pridelki različni. Kteri so ga sadili po svojem prav globoko, pritožujejo se sedaj da ga Je malo in da ampak nekoliko vrsti zgoraj namesti: „na prvi pogled se~člověku dozdeva, da 12 čevljev na dolgo in 12 čevljev na in hudo gnjije; kteri so si dali dopovedati, da je plitvo saditi ga bolje, in so ga tako in bolj redko sadili, da so imeli s čem osipati, ti so ga veliko přidělali, in gnjije široko", naj se bere: čevlja na široko"; — v aških čevljev prostora", naj se bere: ijjitsu » utJiii uaiuau, li su ga, veimu pnueian, iu giijijc uu»uihi y kteri je bolj globoko v zemljo ali morda ravno na štirjaških čevljev prostora > u čevlja na dolgo in 2% da 12 štir- đo 6% vrsti pa: od gnoj přišel. Kdor je to popravil, naj študira sestavek Po Giilichovem nauku sajen, ki so nam ga njem ravna. đrugimi besedami pa bi se reklo : m po Novice" prve priporočale 99 obilosti, đebelosti in suše ne ? pa e vsestransko v oziru bilo y zdravja prav pošten. Ko bi toliko bil bi Še debelejši, sicer pa je dopolnil ščimo druge Sadimo (brez razločka sorte, najrajši pa si privo-najboljšega od kmetijske družbe, ki prekosi vse svojo rast v susi. zarod nastavil. Ko je dež namočil, je izkalil in nov Ker sem prepričan, da o tej zadevi je še sila veliko nevednosti, kajti tujci, vnanji stroški za seme se bogato plaćaj o v prvém letu) celi zdravi krompir (dober je tudi drobán) tako plitvo, da ga deževna ali močvirna voda nikdar Hi hh HH mmttmm ki so" hodili memo za nasipanje, in pri nasipanji (ne: „osipanji") naj y tako redko, da se dobi zadosti prsti jlix^u no v uuiiuoti y J\aj u tu »v^i ^ v jjlć*jli ji y ivi ov JLivuiii JULiv-Li-i v --------i-----J 7--X--------r —J \ 77 ~ - ^ ,J / mojega krompirja po Gulihovem sajenega, so strmeči se med delom krompirjevec razprostuje navzdol čez gledali y kaj neki ta sadež pomeni, zato naj nekoliko grob, da deževje odteka v razore, ne pa po steblih na seme v zemlji. - j i M \ i j Po tem ravnanji ima krompir zadosti rodovitne prsti vrstic dam med svet v spodbudo. Ko sem spomladi pred krompirjevim sajenjem raz-lagal Gulihovo knjižico vpričo lepe množice posest- pod seboj in nad seboj, ter ostane v vlažni zemlji nikov, se je ta nauk vsem zdel tako naraven (kakor Grulih pravi: ,,wie natiirlich!"), da so nekteri že to leto vedno na suhem. Kdor je krompirju tako posteljo preskrbel naj saditi ga po novem, in sedaj se ne kesajo. glas gré po vsej fari, da vprihodnje bodo mirno spava, ako je vse drugo tako dobro opravil. Lovro Mencinger-Golski y vsi sadili celi krompir po Gulihovem. Ne dvomim da bi jih ne bilo še več posnemalo, pa so nekteri imeli že narezane kosčeke, kterim se je škoda zdelo, novega semena drago c rali kupovati. Pri kupovati, ker so ves drugi živež že mo- zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. priliki naj omenim y da sem sadil letos Spisal Rihard Dolenec. trojne sorte domaćega, trojne sorte pa kupljene ga od kmetijske družbe v Ljubljani, vsega pa po Gulihovem, in sicer na petih različnih njivah (Dalje.) y m K Ako se Je že za izrejo dreves najveća povsod in ves se mi je prav dobro obnesel. Krompir strokovnjaška pozornost upotrebovala, in ako se je vsled je debel, bogat in zdrav. Naj lepši in najokusneji je oni tega tudi v resnici naj bolj ši vspeh dosegel, bila bi velikánská brezumnost in škoda, zasajanje kakor tudi vso daljno strežbo nevednim rokam prepustiti, kajti kak drug následek bi pač tako ravpanje imelo, kakor ravno iz semena kmetijske družbe, kteremu se vsakdo kanska brezumnost in škoda, zasajanje kakor tudi vso čudi. in gleda, da bi kterega nesel na svoj dom. J AJJL ^AVVAWj KfJL V> c^, Cv UVOLrl 1± kar • enakoma to državne postave vode ukazalo . 23. (Dalje.) de odpeljujej in d vračaj po njih bregovji hoditi, privažati in odvažati, potem razkladati in pripravljati gradivo proti temu, da se jim mm^m mm a " "i ~mm * m Hl'!' 65.. plača primerno odškodovanje, ki se določi po ako niso dolžni tega pripuščati brezplačno (zastonj). pravah za odpeljevanje vode veljá Stavitelju more, ako to lastnik bregovja nasvetuje i se Je v 15 m 14 17 y 17. do 19. potem v staviti politiška gosposka primeren obrok (brišt) zastran napeljevanja kterem mora delo dokončati in gradivo odpraviti. y po- V 31. Ako je treba, hitro kaj napraviti da hi- ► t/X» JV> ti U Hiti V U U j' 1 Cl Y 1LJL y \JLCL OU Ili' Za vse varstvene in uravnovalne vodne poma odvrne velika nevarnost, ktera preti od udrtih stavbě (gradbe) na javnih vodah, kterih ne izpeljujé bregov in od predrtih jezov ali od povodenj, imajo so- država, se mora, predno se začnejo delati, dobiti dovo- sedne občine na zahtevanje politiške gosposke, ali Če litev dotične politiške gosposke. Te do volitve je za take ta nima sedeža v kraji nevarnosti, na zahtevanje ob- stavbe na privatnih vodah tedaj treba, če imajo te činskega predstojnika tistega kraja, ki je v nevarnosti stavbě kak vpliv na tuje pravice ali na lastnost ali višino vode v javnem vodovji. ték to dolžnost, da kolikor je^ treba pomagajo proti primernemu odškodovanj u. Ce se za tako pomoč tirja od- Bregovi, jezovi, struge in vodnjaki, kakor škodovanje, naj nje vrednost politiška gosposka v de tudi naprave pri in v tekočih vodah se morajo vsled narjih ustanovi in ustanovljeni znesek naj se razdeli po 24. 413. obč. drž. zak. tako narejati in vzdrževati, da ne delajo škode tujim pravicam, in kolikor je mogoče, odvračajo povodnji. (§§. 2. in 6.) 25. Vodotoke in umetne vodovode vzdrževati in trebiti, kakor tudi naprave za vodno rabo sploh v do- razmeri na občine, kterim se je pomagalo. (Dalje prihodnjič.) Solske stvari. brem stanu ohranovati, so dolžni lastniki teh naprav, Ako se če niso drugi v to pravnoveljavno zavezani, ne more izvedeti, kdo je lastnik, imajo to dolžnost tište , ako se ne najde osebe ktere napravo vzivajo m sicer C. kako drugo pravno veljavno merilo za razdelitev teh dolžnosti, se delé po vžitku. 26. Narediti in vzdrževati priprave in stavbě, dva znanstvena spisa: Letosnja solska poročila, realna in visa gimnazija v Rudoljovem {Novem mestu). Poročilo te gimnazije priobčuje v nemškem jeziku potem izpeljevati naredbe v varstvo bregov, zemljišč poslopij, cest, železnic in druzih naprav, ob rekah y vo- von Rudolfswerť die geologischen Verháltnisse ť spisal dr. A. Bohm y m yy J. w* Schneidewin's und Ad. ScholPs Standpunkte in der Frage ďah in potocih zoper vodno škodljivost ali odvraćanje iiber die Motive und den Plan der Soflokeischen Tra že storjene škode, vse to zadeva najprej tistega, ki je lastnik v nevarnosti stoječih ali poškodovanih posestev godien jih Je , spisal L. Kunstek. iz reda sv. FranČiška. in naprav, ako ne veže druzih oseb kaka posebna prav- četku leta bilo 130, konec leta pa samo 107 noveljavna dolžnost. — xxix u let ziaiiciiicfcijciijd» bc^a vai" iijimi t/u uiu vcuuc v ^ *j m vaijc iu u i^cuiuov , j-lc* voaa stva nastopi za tujo last kaka nevarnost, morajo za- razred pride toraj en Nemec, ko bi bili enakomerno Ako iz zanemarjenja tega var- njimi 98 Slovencev ; y Med 23 učitelji bilo Učencev je v žarne d vsak Hrvatje in 8 Nemcev na mudniki vsakakor ali sami izpeljati potrebna varstvena razdeljeni, tako pa sta bila v 2. in 3. razredu po dva delà na stroške tistih, od kterih se ima odvraćati ne- v in ni bilo nobeneea. In če me kdo ------------, —___ —----- . jl. w .XX „XXV, __—__«— vpraša, . varnost, ali pa morajo dopustiti, da ta delà izpeljejo kterem jeziku so se podučevali učenci, odvrnem mu, v drugi, ter morajo po besedah §§. 41. in 42. k stroškom da izvzemši kršćanski nauk in slovenščino, je od veó pripomagati. to vpraŠanje, kajti če je le kje kakov Nemec, morajo 27. Pri zemljiščih, ki so se opustila in nimajo se, da se njemu (!!) ne žali narodnost, vsi Slovenci JJ* —' ■ • JL II j Ivi OV VJ J^J UQ tllCv AU JL* JLU-iCiJ VJ O^Jf UCb OU JLL J J-Ul 14. • J AAv UUtLL UCilVUUV^V j ▼ ^xv t vxawa gospodarja, je varstvene in uravnovalne družbe dolž- učiti po nemški. Kaj pa v razredih, v kterih ni bilo % 300 Nemca ? No ^ CHIW » - XW, Y l^u xiav/x kov učni jezik biti nemški »5 v teh mora pa še iz bolj tehtnih vzro ker KOV U U lil jeZilJk. Ulil 11CJ-U01S.1 , JXCl je V Cil Vlčil IC XUUgUUCj «CIVUWWWI » v^ a va v/tvuiu , xjc* WUgfti ICO J.V Cl 11 C- da tudi v tak razred od kod sapa prinese kakega Nemea ! tenih"! Ali ni bridko to, da so med Slovenci še celó Novomeška gimnazija pod vodstvom gosp. Zindlerja nekteri duhovni taki, ki so zavzeti onih brezbožnih šol- sijajno" nemškutari. Zeló čudno se tedaj učna osnova skih postav, ki smo jih dobili pod Giskrovim minister- vendar mogoče služba Božja niizključena tako, kakor v deželah„im Reichsrath vertretenih" za Boga! res „vertre- vjema z ministerskim ukazom od 8. oktobra, ki ga po- stvom?! ročilo na 43. strani navaja z besedami : „womit die Slo x 11CAt T.L/» ou axil liM) T WJMI • p y venisirung der Lehranstalt eingeleitet wird." Prih o dnj leto bodo vseučilišča malo malo poslušateljev dobila iz Novomeške gimnazije, kajti VII. razred šteje le 4 kam je neki ušlo 7 učencev, ker jih je v začetku leta bilo 11? Ogled po domovini. Potovanje na Véliki Zvon (Grossglockner) Spisal France Kađilnik. jyLetnik c. k. realne gimnazije v Kranji za 1872. leto.11 To je naslov čisto slovenskega poročila, kteremu je prof. M. Žolgar spisal zanimiv sestavek o „različ- ) (Konec.) Po starodavni navadi je jel vodnik moj, vrli Pich moliti v zahvalo Vsegamogočnemu za srečno pre nosti v slovenskem ljudskem jeziku", in sicer v pisavi stale težave in nevarnosti. Meni med molitvij ozir samoglasnikov in soglasnikov; o različni izreki sa- moglasnikov in soglasnikov. Učilo Je u či telj e v 76 učencev, kterih je do konca leta ostalo 69, in sicer 67 Slovencev in 2 Nemca., )) Program kr. vise gimnazije na Reciu tem programu nahajamo pred vsem tehten spis našega rojaka Iv. Župana pod naslovom: » kritici u obče, a o historičkoj napose". Solske vesti ka-žejo 12 učiteljev za obligatne predmete in vanredne. a učencev konec leta 162. za iz- )) Izvestje kr. gimnazija Varaždinskoga a pričenja uena matematična obravnava prof. Fr. Fol-prechta pod naslovom: „Novi način reševanja jednaČ- bah drugoga, tretjega i četvrtoga stupnja Uči- teljev v viši tej gimnaziji, kterej ravnatelj je naš čestiti roják g. Franjo Bradaška, bilo je 13 (med njimi Va lj avec), učencev naš cenjeni pesnik gosp. Matija konec leta pa 229, in sicer 222 katolikov, 6 grško-iz- točnih in 1 izraelit. Učni jezik je bil narodni (hrva-ški) : nemški jezik se je učil kot predpisan predmet v in razredu po 3 ure na teden, v ostalih razredih tako uri. Liberalizem germanski ni segel tukaj po daleč, da bi bil pahnil službo Božjo iz V se gimnazije ; kajti vsak dan pred šolo je „mladež pribivala svetoj misi iz-uzam neko vreme stroge zime". ? , Izvestje o kr. velikoj gimnaziji (sester or azrednoj) u T)^ X» i Požegi Tudi to izvestje kinči znanstveni, jako zanimivi in podučni spis enega naših rojakov — gospođa Josipa Stareta, ki se vrne v domačijo, in sicer na Novome- Spisu je naslov: „Filosofija historije ško gimnazijo. * Srčno bi želeli, da bi nam podal gosp. profesor tega svojega sestavka pre vod slovenski. Učilo Je 11 uči- teljev, CU J V, T ^ 1 VU1U ^UllUV XVIX» in sicer 108 katoličanov, 12 grško-iztočnih in a učencev je v razredih konec leta bilo 126 ? ízrae- litov. Tudi tu se je podučevalo v národovém (hrvaškem) jeziku; nemški jezik je bil obligaten predmet tako, kakor8 v Varaždinu. In tudi to izvestje kaže, da gimnazij hrvaških ni oblízala kultura nemška, ktera ne pozná službe Božje v šolah. Crka F. tega programa razpravlja „službo Božjo solzé selj v očéh igraj o Ko odkrit v tem sloves nem trenutku klobuk v rokah držim Ju^m wtumau xviuwun. v lunwii uimui ? ZapaZim , urt jo mali moj barometerček na klobuku 11 stopinj gorkote da je m la^uiavija „oiu.ćiukj jlj\jcij\j xu pOVe , ua tuui tu jo luia- dež gimnazijska „cele godine osim zimske dobe imala svagdaju misu u sirotištnoj cerkvi". Ne tedaj samo po tem, da v hrvaških gimnazijah vlada narodov jezik v šolah — kakor izvzemši slovenske vlada naravno po vsem svetu, — temuč tudi da tudi tù je mla- kazal. Solnce lep [jalo ? nobenega vetra ni bilo ču- V f titi in nobene meglice videti, kakor daleč so segale oci; okoli in okoli je ohribj lelo svoje niže glavice v nebo mo Na tem stališču čutil sem se za kaj več nego na- Nešto o vadnega člověka. Verjemi mi, dragi čitatelj, da vse * Ravnokar slisimo , da gosp. prof. Starè ne gré v Novo-mesto, ampak v Varazdin? kjer dobi boljo in njemu ugodnejso službo na ondašnji gimnaziji. Vred. tazij niso nič proti velikanskemu ustvarjenj razpeto tukaj leži na ogled člověku ; fan ktero Vrhunec, na kterem sem stal. je najviši kralj mno > deželam, res gim opisati ga spodobno ? _ tako velečasten, da mi besed manjk > Koi podej pod očmi kn rvi ^ *v\ -in /v žé z gornje in sterzenkeese", proti jugu Beneško m ohribj e, juliške pl v temi Monte y Mangart ? Trigl spo dnj drugo ?? Pa- Laško S než nik in maggiore, proti južno-zahodni strani Ka- ravanke, Stol, Storžic, Grintovec, proti vzhodu „Hoch ? von Dachstein", „Watzmann" in Koroški hribj ? proti severu Salcburške, Bavarske in Virtemberške goré, proti v dalj padni ^strani mali m Svaj carski hribj veliki „Venedige u na- ? prej Ka Is, Windischmatrei, Zillerthal, vzhodno-južno „Ortelš padno v podnožji spitze" do Montblanka ali lerj se : Prostora na vrhu Zvonovém je ljudi ? in ker še ta pro store ek visi komaj rečem za naj mi moj plašček (plajd) na sneg pogrne -nj vležem in neizmerni propad pogledam Pich- da y tem hipu mi je Pichler že malo cem se ugrabi, rekoč. „ naprej pomakniti, me Al pri nogah bil, in ko se ho v drag Stojt 7 Pichler kar za noge gospod! Če vam je življenje Na sredi vrha je plehasta skrinjica s pokrovom na dolgi železni palici v sneg in led zabita njo ob iškalci Vélikega Zvona svoja imena na listku (visitkarte) zapisana pokladajo. Bilo jih je kakih svojo přiložil 30; tudi jaz sem Dobro uro smo se tu mudili. Potem se še enkrat ozrem na vse štiri kraje sveta, vzamem za zmiraj slovó od velikana, kterega gotovo ne bom več pohodil. In zdaj v imenu božjem nazaj. Lasje so mi jeli pokonci rasti; Sepl se spravi spred, Pichler zad vrv dobro napnè. Vsi omolknemo. Pri vsakej stopinji sem moral vrv dobro nategniti ; poČasi se plazimo doli po vélikem Zvonu, in čez prelaz in gori na kviško malega Zvona smo prišli ; da sam nisem vedel 7 kako; palce vzemši smo po robu malega srečno dospěli na veliko polje grozovito s snegom obloženo. Hvala Bogu! vrvi sem bil zdaj rešen. Sepl pa naj tudi jaz tik za zdaj sede v sneg ter pravi, v sneg sedem. Ko to storim, prime moje noge 7 njim dene na svoje m sproži, m smuknila sva doli do „Ad- jih - - lersruhe" kakor blisk, Pichler koj za nama. Kar smo 301 četrt ure hodili, za to smo doli ven samo par stopila in doline zalila tako, da so ljudje bežali v hribe. potem si je reka spet današnj o pot pre- gori minut potřebovali. To je bila najprijetnejša in najhi- trejša vožnja celega potovanja. Več drla. časa še Zato Na „Adlersruhe* c zapazim skalo iz spomin, da je Kadilnik tukaj bil barvo na-njo zapišem snega y Ta blizo 11.000 črevljev visoki. napis je svoje edini imé moleti; v "I • z je grozna revsčina mno to okraj no ime v tej olj nato svoje z víš a vi ; Kmalu smo prišli na „Hohenwarte". To UJLJJIUIIU OJLLHwf 1^/11CJ11 JLLM jjiiVUUU TT tAIL tU . XI/ J6 WliMP 1U U1 U^t- UCiia Y UO OV/LU OliOtW IU OIU V OUOIXU gUnfllll^ OlWjl zadnj a huda hoj a ; navpik doli sam gladek led. Pod paz- pa povsod je germanizem zatrl domači slovenski jezik! bila stiskala. Ko sem tudi tukaj na olj nato barvo načeckal, šel sem na desni strani po strmih skalah nazaj in přišel ob eni popoldne v gostilno nazaj. Vodniku mojemu je imé Janez Smol ej. Kmete in druge delavce sem slišal tu slovensko govoriti, sicer duho me primeta ; ?? H err 7 smo se doli tako, da so kramžarji nur Courage!" in kar drcali Sadu druzih etnografičnih študij nisem seboj prinesel. jako peli. Kmalu smo Ob pol dveh me spremi Matija Smolej čez travnike tu sem dobil voznika in ob štirih bili v snegu na ledniku. Piehler sopet naprej je, kakor gori gredé, s palico do „Hohenthurma" ; pinjah sneg sondiral, jaz po njegovih sto- sem bil v Trbižu, od tod pa po železnici ob 83 , na ? Sepl pa tik za menoj. Tù smo gori gredé na BI ej skem jezeru. snegu puščeno svetilnico seboj vzeli in prišli ob 11. uri sopet na kamenje in kršje na „Salmshohe" do „Salms-hutte". Ko nedeljo sem celi dan na jezeru počival ob pol 11. uri pa srečno dospěl v Ljublj ano. 7 zvečer To se ozremo nazaj na „Hohenwarte" in „ 7 dragi čitatelji, je bilo moje potovanje na Vé-Adlers- liki Zvonik. Popisal sem potovanje, da je kažipot ruhe", vidimo, kako je gori burja sneg v zrak nesla, drugim. Sklepam pa ta potopiš s tem-le priporočilom: Veseli bodimo — pravita — da smo že tukaj ; kajti to Kdor ima korajže veliko, naj gré za menoj na Zvonik je jako nevarno popotnikom. Vodnika mi rečeta, da po navadi se tukaj jé » VUUiňLOi mi XCV/CtCl, KA.OI |JU AJLCtYOiUJl OCž tU-AVOJ J Vv j P IJ e , 7 kJUlVUlOi UČIJC „ Y CUIVI. ZJVUU1H . U díl jJU OCJJJL VCSt in počiva; al meni ni bilo mar za vse to; slabega sem sem srečno priromal sopet v ravnino. Na zdravje! obljubim mu, da se ne bode kèsal. Diplomo pravega Sokola" daje „Veliki Zvonik". Jaz pa sem vesel, da se čutil v prsih 7 do kolen moker, od treh zjutraj do 7 sem komaj čakal, da smo od- enajstih zmirom v snegu, rinili. Hitro smo šli doli in prišli ob 1 uri popoldne nazaj v „Leiterhiitte", kjer sem kmalu vlegel se na mrvo k počitku. Ob štirih smo vstali in šli po isti poti 7. uri zvečer v „Sveto kri" nazaj m srečno prišli ob iz Ljubljane in še druge prijatelje v hiši. Dobra juhica me okrepčá in ko plaćam vodníku Piehler ju 10 gld., S ep Inu pa 8 gold, (tarifa je po koj koncu. y 111^1 CIV tU I Oževansko (Ossiacher), Vrbsko (Werther) in Blatsko (Faaker) jezero. 1348. leta 25. januarija se je po potresu pol hriba na desno zvrnilo in 16 vaší zasulo, reko Zilo zaprlo; voda brez odteka je po celi dolini nazaj Soberju nazaj. Tù najdem gosp. profesorja Skubica j tisu V s Slovensko slovstvo. Hart ingerjevili kmetijskih tahelj v ličnem barvo-in 16. tablo je na priporočilo dr. Jan. Bleiweisa loven ski jezik přestavil ne davno umrli Zalok v tabli Ljublj pnik je ime „ jenje in cepljenje sadj Sadj u eleg itd adj orodj Lep podob kaž ej sa- ii j u octuje* y u vij Zci to delo y obiranj* gosenice in metulje sadnemu drevju škod > poslovenil J Pop 7 ki ga je zložil baron Bab in Zal lep vse 7 table m/KĚKKĚÉĚĚĚ/ĚJ^mimĚBĚĚK vedeti treba, da vedó z vsemi 4 sadními zvrstami kar je mladim , razlaga po stranéh te tudi starim) sadjerejcem je, s péško (črešnjami in jagodo ci (jabelki in hruškami), s slivami), z lup k 7 to m z 16 tabli (orehi in lešniki) (ribezem in maljnicami) umno ravnati. lauu je iuicž „ Doblhoff, poslovenil J ime Raba živme 7 podob kaž ej složil H. baron Zalokar. Tudi tù lepe mlečne posode in mnogovrstno orodj 7 kako se surovo maslo in sir delà itd., tudi različne volovske vprege so narisane. Pop pa razpravlj živme za mleko, za meso, za vožnjo, za gnoj rabo itd. Cena vsaki tabli, lično malani, s slovenskim som vred je zalogi Ant gold Te in se drug popi v Hartingerja na Dunaj table se dobivaj Našim ljudskim šolam in sploh kmetijski mladini do- ste ti tabli kaj ugodni, zato ju živo priporočamo z stavkom, da ste posled telí gosp. J delo marljivega našega pisa kar j a. Pred volitvami odbor m Slovenske Matice ki 77 tej volitvi Narod" je v 170. listu mnogo prostora posvětil prvi vrsti naznanja odbornike 7 kteri Matičnih pravilih letos iz odbora stopij po 7 93 kandidate 7 v tretji pa one 7 ki so zadnj ič nas veto vale po dr. Bleiw imenu odseka mnogih Matičarj huduje nad „Novicami", jih 7) v drugi Novice" in dr. Cost Potem pa se » Nar v u da niso povedale kterih odbornikov se volij o novi odborniki 7 # ? mest se bolj se zarad tega grozi nad g. dr. Co sto, da tudi on tega ni storil v „Vabilu" na občni zbor. Poslednjič se čudi, da so „Novice" izpustile mnogozaslužneg * dr. VoS nj ak in drug Star pregovor pravi, đa „lastaa hvala" smrdí. ff ji v 303 Ker je ta „Narodov" článek namenjen častitim Ma brez sile priporočati 11 odbornikov, ktere naj volijo tičarjem, kar se tiče oglasa in delovanja posamnih do- v prihodnjem zboru; celó abotno je pa o „strahu* i sedanjih Matičnih odbornikov, zato je treba na očitanj „zvijac" dati nekoliko odgo „Novic" govoriti j da so izpustilô dr. Vos nj a ka in znano m oj ih t uauu je dalju, ua |o v o v yj J au. jljloiv uat jJiav |j<*> iu buui jjitjoujci avšik* uiiu \j\xv\jkjj prid (vsaj v oklicu „narodne vsaj ima vsak Matičar v rokah imenik odbornikov in zgodilo ; zakaj dr. Vošnjak ni sprožil te točke? da ie v °J m Prav za prav pa je to tudi prejšnja leta bilo odveč tiskarnice" v 129. listu 1871. leta vabi ..Slov. Nar." pri vsakem imenu stoji številka z opombo, ki kaže leto 7 delničarje tako-le: „podvzetje je denarno, bi Vřže VSleđ kedaj je bil izvolj en v odbor ; štiri leta potem menda navađnih skušenj najmanj svoje gotove obresti, sčasom lahko vsaki prišteje, da izvé, kedaj ima po pravilih od- V 1 1 ■ ^ 1 { { \ 1*1* • • 1 111 • 1 1 se dobiceku) na vse zoper Mat tisk kriplj pisaril 7 délai glas oval stopiti ta ali ta. 7 ki bi bila narodnemu na to zavodu Matičnemu na veliko korist. Pripoveduj se vala ; da Da so se naši volilci pozorni storili mnogi ne volijo dr. Raz lag-a, zahte- Y Cl/l Ct JG X ^OUIVJCI y J\aj ti YOA UI Ugl O VJ Will Y Y VlllUULIl * seku enoglasno sprejeti, za dr. Raz lag a bila je • V • resnica kajti vsi drugi so bili v volilnem od- tudi Mat ali je res ali 7 to ne brig da je mnogo slogo podiral neprijaznih spisov dal tiskati v „Narod" in manj šina. sede da bobnat jo je našel. Znane so njegove be Da bi mi hoteli o „zvijačah u govoriti, kako so se m OUUU • VJLCh mU U U ua t 1 O VJ 1UL VJ X a" in od tod mu je ostal „Narodovi" mandatari od hiše do hiše lovili Matičarje priimek „velikega bobnarja". Na Štajarskem je izbobnal na limanice, imeli bi marsikaj svetu povedati (in če ter je přišel „bobnat" na Kranjsko. Kedar umrje, mora se mu kot znamenje teh njegovih zaslug „veliki boben" faktum, in nepristranski bralci jih menda ne bodo 7 bo treba, bodemo tudi); za zdaj naj povemo en sam položiti na grob njegov aslugah ki jih za Mat imajo kandidatj v zahtevali še več. Vprašamo le gospode lovce: ali je pošteno to, da se komu veleva podpisati volilni list ki mu „Narodu" nasvetovani, ne bomo govorili, ker jih ne po- mrtvega uda? ali pa za živega nepricujocega znamo in sicer nikomur nočemo kratiti privatne njegove nobene pooblastnice ni dal ? In to se je zgodilo ! ! časti, le o gosp. Jurčiču hoćemo povedati, da došlé In ljudjé, ki tako ravnaj o, drznejo se o „zvijačah" niti spisa niti solda ni dal Matici, došlé 16 ni njcřJLL U. VI ^l^pcil XI LIO LX Ci Voljet YO^a y y JL1 dli VJVJLVJ Y ćfc JLlOlO V C tdl ij W JEVV/11 V/ VJ 11 VJ V JLJ je 7 hotel M iz od pravno hišo itd. Asocijacija idéj pripelje mislečega m Praprotnik Da po vsem tem „Novice" ne morejo priporočati dich!" dr. Vošnjaka, vsak lahko sprevidi, kdor ne sodi pripustile g. dr. Pogačarja, mislile člověka nehoté do tega, da kompoziterju „Narodovih" kandidatov po Schillerju kliče: „ Spiegelberg, ich kenne str ansko Da tem v s t r e č i prečastitemu prostu samemu, kajti celó so s mal je pa pri oni odborovi seji, Dopisi je vdeleževal odborovih in zborovih sej Matič er je ter ie tudi kot dělnič šlo za tisk ? bil Rikola pri Trstu sept pošlednjem listu a n pomagal nJeJ i/uui j\ui uciuiuai „jj^oiX. i tično pokopat; prav njegov tisk 77 77 apel „requiescat in pace!" Narodov" poročevalec dr. Cost Soče" se dopisnik iz Rokola huduje nad tukajšnjim da je na slavoloku pri plesišču postavil Je m oČita imajo odstopiti po pravilih 77 Novi camť í . županom laški napis prihodnj 7 77 leto Rocho" in izrazuje lovenskeg naj bi župan s v. jačo v tem, da niso imenovani odborniki 7 ki Nap svetnika na mestu za katoličana globoko v srce žalil Roka pripravil je vsakeg kedaj m postenega b neki so Na kt straní so to svet iz obravnav Matičnih za tisk ijlo sodi Novicam" kot kristijani svetnike s plesom častili? delajo Tako so dělali in vwAMT nu? xuatioiiiu zjc* tio aai uiv/ifi « y x. i uvi u et lxa r^vj t e as niku ni bilo za drugo mar, kot svojim prijateljem 77 7 še pogani, ki svojim malikom^ ples ljevanja na čast napravljajo m druga e tržaški časnik Operajo", kteremu pač nobeden ne more podtikati 303 klerikalnosti (že imé njegovo kaže, čigav organ da je) pravili iviviiaaiuvobi ^ůu luiv JUJt5UTU Aa/iU , vi^av uigau ua je^ a r ni, iu se je v svojem poslednjem listu nad tem katoliški veri zanemarjena in vredili nočno stražo ki je ravno tù po vse Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 13. septembra.) sveta se je za Po predlogu c. kr. deželnega šolskega in katol. čutljeju razžaljivim napisom spodtikal in oštro grajal grdo navado ob slovesnosti kakega svetnika, plese ali tako imenovane šagre napravljati. Zatoraj pa mi zidanje šole vVrabčah v proračun normalnega šol skega zaklada za leto 1873. postavila podpora s 500 gold. da se v se Rikolski katoličani protestujemo zoper to, kedaj imé sv. Roka na slavoloke pri plesišči postavi. Ce pa zunana tišči kak napis, naj ga naredi Bahu, 50 gold. Veneri itd. Vsaka stvar na svojem mestu! Rokolčan v imenu vec druzih. Gorićab nad Kranjem 12. sept. F. Gr. — Ves svet 25. septembra t. 1. nj ego vemu zboru oba oddelka de- za šolskega učitelja v Polici pa podpora napravi dobre vozne ceste do železnične postaje na Trati se bode prihodnjemu deželnemu zboru poročalo. — Na prošnjo učitelj skega društva se bode ta o naši gorenski vasici molči, dasiravno bi se o nj ej želnega muzeja odprla. Vsled dopisa c. k. deželne dosto zanimivega dalo govoriti, posebno o napredku vlade o izpeljavi državne postave od 27. juiija sadjerejskem in umném obdelovanji poljá. 1871. e primerjamo sedanji stan tega z onim pred 5 leti, moramo juiija t. zastran oskrbovanja odgonstva (šuba), ktero je od očitno priznati y da ti v1xxxxx ^icu 1cu, -lll^j. CAtLJ-1 \J juiija. t. io provizoricno občinam izročeno, oo uuuc marljivi kmetovalci o sadjereji předložil prihodnjemu deželnemu zboru nacrt deželne C. kr. deželna vlada je vsled minister bode naši in okmetijstvu sploh lepo napredujejo. Vrti zasajeni so postave, z mnogovrstnim žlahnim sadjem ter se od leta do leta skega ukaza od 13. avgusta t. 1. deželnemu odboru na- tudi širijo in lepšajo. Posebno rado in hitro rodi pri znanila, da se naprava slovenske pravdoznanske aka- nas češpljevo drevje, kterega je po naših grobljah ve- demije v Ljubljani ne dovoli; o predlogu za vpeljavo liko zasaj enega in izvrstno lep sad donaša # žali- bog XXX wuotiiw o«*«. vxuxxc* oc*. ) xw ^aax- slovenskega učnega jezika na kranjskih g i m nada sušilnice (paštbe) so za sadje v našem kraji zijah pa je odgovorila, da se je vpeljal po ukazu od y oktobra 1871. v nižih razredih vseh srednjih šol vse premajhne in vecidel slabo napravljene. **) Cešplje so obrodile letos v zavetji in blizo pohištev nenavadno na Kranjskem slovenski učni jezik za poskušnjo deloma tako bogato, da se drevju veje razkrehavajo in lomijo; brez izjemka, deloma v paralelkah, ter da se je vže z tudi hruške so še precej rodile, le jabelno drevje kte- rega prav polni so vrti naših Gorencev, ni letos obro- presnuje dilo. ÉM H I HÉ H MUAI ■ HÉ I ukazom od 30. septembra 1870. leta zapovedalo da se niža v naši dobra y Letina da takošne stari možje ne gimnazija v Kranji v realni gimnazij s okolici je, hvala Bogu, letos tako slovenskim učnim jezikom; z ukazom od 13. decembra kterej so čbelice veliko sladkega medů nabrale, je polna pomniio. ídú naorí Ajda y na ko brinje in obeta bogato žetvo, raste in debelo koréni. leta 1871. se je pa določba zastran sprejema učencev realki v Ljubljani v nemško ali slovensko para na viši Tudi sirovina lepo lelko prepustila starišem in oskrbnikom dotičnih učencev. (Iz deželnega Šolskega sveta.) Ukaz c. kr. mmi- Novomesto. (Očitna zahvala.) Za zdatno podporo sterstva nauka naznanja, da preparandija ženska 400 gold., ktero so Njih Veličanstvo presvitli cesar v ima biti 41etna, moška pa do 1874. 1. še ostane 31etna, razdelitev med najpotrebnejše pogorelce v vasi Zalog — nasvetovana sta bila c. k. ministerstvu učitelja za iz Svojega pokloniti blagovolili, se Njih Veličanstvu v žensko preparandijo za matematično-prirodopisne in pa jezikovo-zgodovinske predmete, in pa učiteljica za vadnico te preparandije; imenu pogorelcev očitna zahvala izrekuje. C. k. okrajni glavar: Ekel r. Kamnika 14. sept Prihodnjo nedeljo to je dovolilo se je da se naprava ljudske šole v spodnji Šiški, štofa v Grašekovo hišo na Sutni, slovesno odprla. kteri je zagotovljena zdatna podpora, je bila neobhodno 22. t. m. se bo čitalnica, ktera^se je preselila od Kri- razpustijo vsi krajni šolski sveti okraja Crnomelj skega ; Program besedi je: govor y petje y yy Capek", d) ples. Vse rodoljube vabi odbor, ki se tudi zahvaljuje ob enem Krištofovi hiši, za dobro postrežbo in za vse drugo! zlasti Trzina. Pri volitvi županij skega starešinstva vesela igra potrebna spoznana; — za zidanje šole v Vrabčah se je iz normalnega šolskega zaklada dovolilo 500 gold. ( V po sleduji seji deželne komisije za povzdigo konjereje) je bilo po natančnem prevdarku sklenjeno gospej mami ? da gledé na to, ker gorenska stran Radolškega okraja za občino Trzinsko 16. dne u. m. je bil za župana ima toliko kobil kakor noben drag okraj in je zato prejšnji čas 14 cesarskih žebcev ondi bilo nastavljenih izvoljen posestnik Janez L o ž a r, za županijska sveto- valca pa posestnika Jernej Dimic in France Narobe. nad Vipave letih pripetil tukaj sept, že v (Predrzni rop) se je po drugo. Kdor je po to val V ze v Radolškem okraji dobijo žebce težkega Pinc-gavskega plemena sledeči gospodarji : France V u h e r ar Janez Slivnik v v Rečici (žebca z imenom yy Selo") ) skozi vipavsko dolino, zagledal je lahko na levo doli spodnjih Gorjah (žebca z imenom „Gorjanec u od Loga v bregu malo nad vasjo Dolenje malo podruž- Kršišnik iz Žerovnice (žebca z imenom „Storžič") y Andrej y nico Planinske fare. Pri tej cerkvici sta bila pred 5 v Kranjskem okraji: Janez Simnovec iz Praprotne leti še dva stara dobra zvona čez cent in čez dva pred leti odnesli so neko noč > Pa tuji potepuhi v prvo y v Kamniškem Škoficu iz Imovice se je namesti zbolelega manjšega, ki so ga popred v kosove razbili na mesti, vi«,x mu6 ^ xxxx^xx^xxx . ~ letos v noči med 26. in 27. avgustom pa zopet druzega, „Gorenec'4 se je pa vzel v cesarsko žebčarijo v Selo Police (žebca z imenom „Atlant") okraj i : Gorenca" dal drug žebec z imenom „Vtikť Žebec y da Većega, J\1 ou ca mul liai Ilicom xdítKfíií iu uuucou* jdc u^uxavi^ xxx jjubcm uí ugaui ua* - xmaw jv> «w zdaj roparjev še niso zasačili. Tako je zdaj cerkvica ta vsem skupaj 19 Pincgavskih žebcev v 17 krajih ki so ga tudi na mestu razbili in odnesli. Do se ozdravi, in potem drugam dá. Tako je dozdaj v o brez zvonov kot turška minareta. To sem naznanil za renskega. Zadnjič kupljeni ^^x, wv, tega del, da bi sem ter tje bolj pazili, kjer so slabo so tako lepi, da bodo kaj veseli gospodarji, ki imajo žebci posebno pa trije, vtrjeni zvonovi, da bi si odvrnili škodo. xu^aj ui auuuo xx^^a, «v i«o»umi zmodrilo ljudi, da bi bili po prvem slučaji druzega s jih prav skrbno gleštajo in ne prenapnó v plemstvu. Tukaj ni kobile za leme. Treba bo da lastniki teh žebcev tem odvrnili, ko bi bili zvon utrdili ali pa zvonik po- Gospod dr. P oki u kar se je kot zastopnik To je istina po tem, kar smo sami videli. Dajte svojim rojakom spodbuđo, da si napravijo susilnice, ki jih družba kmetijska po navodu g. Dolenca priporoča in s podobami razjasnuje v 2. zvezku svojih Naznanil" leta 1870. kjer so se v Gospod Kranjske dežele v soboto podal v Pešt pondeljek začele obravnave delegacij. dr. Costa je v nedeljo šel za teden dni v Benetke. Franc vitez Gariboldi, dozdaj c. kr. okrajni Vřed. sodnik v Vipavi ? m Zhuber y dozdaj v Novem V A 304 mestu, prideta za c. kr. svétnika k deželni sodniji v Lj ubij ano. nice na tanko presodil in vse v najlepšem redu našel. Vseh stroškov (posebno mnogo stanejo ti s ko- velj a C. k. vojno ministerstvo na Dunaji je vsled po- vine, pohištvo itd.) je do konca meseca avgusta t. nadvojvode Leopolda častitega našega rojaka 28.000 gld., kar je malo v primeri z osnovalnimi stroški Viktora Kranjca y v 2.| polku na obrtniško razstavo v Moskvo poslalo. Ker je pri drugih zavaro valnicah. Pri narodnem zavarovalnem društvu so znesli 72,000 gold.; pri „Ankerju se jJUlJVU JHOi u U1 lJiiOttu x * \j » a.ixuoiv»v; ^/uoitwut JAVI jv vuuovtu «v '-«wv ^v*«« j .f* * u ov je * imenovani gospod mnogo zanimivega gradiva nabral, 12. letu plačal ostanek teh stroškov s 40.000 gold.: i___3 _ i__i______J • ^ — cka nnn . <\C\C\__u v bode, kakor radostni slišimo, svoje potovanje v Moskvo in Petrograd nam obširno popisal. Evropi 151.000 gold. (Vprašanje o „Matičnih" zadevah.) Zadnje No- pn „riazi" D4.UUU gola.; pn „ Osnovalni stroški do preselitve osnovalnega odbora \ Lj ubij ano (meseca februarija t. ki znašajo 6685 gld. vice" so nam odprle oči, da smo v naglici premoteni so se dvakrat pretresli in vsaka revizija je podala to, podpisali ponuđeni nam volilni list za Matične odbor- da se pri teh stroških kaj znamenitega brez krivice od- nike po nasvetu „Slov. Naroda". Kaj nam je storiti biti ne dá. Služba pravnega svetovalca se je o tej zadevi, ker hočemo, da bi bili izvoljeni kandi- odpravila. — Zastran glavnega tajnika se ni dolo- datj e yy Novični"? Več Matičarjev. y Odgovor vrednistva. Ljubljanski Matičarji tako v naglici premoteni, v „Novicah" nasvetovane cujejo na tem listu svoj prejšnji podpis. možé čilo nič, ker je težko prav sposobnega člověka dobiti ter oni, ki bi za to bili, pretrde pogodbe stavljajo. službo so se vzeli: občno spoštovani gosp. France J o c o uxv1 a if. 1u div^všl Kadilnik kot denarničar z 1000 gold, na leto; gosp. ter ob enem prekli- Stanic kot knjigovodja (Buchhalter) in korespondent y ravno volij o še enkrat, in sicer z 2000 gold. y m Drenik, dozdaj glavni agent Pe- (.Za volitev 11 odbornikov Matice slovenske) na- štanske zavaro valne družbe v Ljubljani, kot načelnik svetujejo „Novice" še enkrat svojim prijatlom sledeče oddelka za zavarovanje proti ognju z 1800 gold. Sled- gospode: P o k 1 u k a r j a izmed v Ljubljani stanovajočih: dr. Jož. banke y dr. Razí aga y rej ega y dr. Strbenca dr. V on či no y mana y Fr. Kosar ja 1 kj ol , } jl v cluw ji izmed v nan jih: Ivana Tomšiča y njič je definitivno postavljen za glavnega ravnatelja pl. Treuenstein, kteremu vsi ravnatelji, , moža opazovati, častno spri- Fr. S o vana sta- ki so imeli dovolj prilike če vanje dajejo, da je v bankinih zadevah skoz in skoz M. Her- izvedenec. Letne plače mu je odločene 3000 gold. JJk. U 3 d 1 i