4. štev.
V Kranju, 23.januvarja 1904.
V. leto
Političen in gospodarski list.
Vabilo na narocbo. za^^^^amos^K!
za pol leta 2 K, za četrt letr 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnin- izvoli poslati upravništvu.
Starološke občinske volitve — kmet ]e govoril.
Dopis. If.
Novoizvoljeni odborniki — pravi »Slovenec* — niso liberalci. Tudi mi potrjujemo, da ti možje niso taki liberalci, kakršne on vedno slika. Pri nas imenujemo pristaše duhovniške stranke <klerikalce», vse nasprotno pa •Slovenec« nazivlje »liberalce*. Kdor ni z menoj, je zoper mene! Novoizvoljeni niso z duhovniki, sicer bi bili volili njihove kandidate.
Dosedanji župan starološke občine je bil — kakor že omenjeno — verni sluga duhovnikov. Zapovedovali so iru in on jih je ubogal neomejeno. Ljudske kmetske koristi so bile odvisne od farovške milosti. Vsled tega mož, ki je bil pri predzadnjih volitvah voljen županom, dobi samo tri glasove in niti v odbor ne pride. Kmetje so se naveličali terorizma in govorili so odločno. Ker so videli, da z župani, ki so pod duhovskim vodstvom, ne morejo shajati, da možje, ki delajo na to, da se polnijo farovške bisage, nikakor ne morejo delati tudi v prid kmetu. Dvema gospodoma se ne more služiti; volk sit in ovca cela to ne more biti! Boljše je še vedno, da visi v dimu farovška bisaga, kakor pa kmetova koža.
Dosedanji župan se ni zavedal svoje službe in časti. Pisarno je imel tri četrt ure oddaljeno od svojega domovanja. Po večjem je reševal vse posle občinski tajnik pod vodstvom okoličanskih duhovnikov. Župan mu je pod-pisaval »en blano razne pole papirja, račune, vabila, itd. Mož je tedaj poprej podpisaval listine, preden je vedel, kaj se bode nanj pisalo. Ni čuda tedaj, da je prišel župan večkrat v zadrego. Navedem naj le slučaj: Občinski tajnik je ogledaval nameravane stavbe, naprave itd. Stavbena dovoljenja je izdajal na podlagi že podpisanih obrazcev. Račune za take oglede je delal sam in dotični dan je bil tudi njegov postranski zaslužek. Najemal sije fijakarja, pripeljal se je v kočiji, dal si je postreči, sploh vedel se je kakor neomejen gospodar. Da so bili taki računi mastni, se razume. Računal je n. pr. za ogled kop-nice 5 kron. Nič ni pomislil, če so bile v eni vasi štiri
kapnice naenkrat za ogledat, računal je vseeno vsakemu 5 kron in tako v par urah zaslužil 20 kron. Nekemu posestniku, ki je delal dve kapnici, je računal za nacnkratni ogled teh kapnic in stavbenega prostora 13*80 kron. Ali je plačal predpisane koleke, ne vem, pač pa bi bilo dobro, da bi novoizvoljeni odbor malo prerešetal tudi te stvari. Ko so vprašali župana, kako more dovoliti to, je odgovoril: «To ima tajnik čez!»
Navesti bi vedel še marsikaj, kar kmetom ni bilo po volji, toda ti so potrpeli, ker so trpeti vajeni. Upali so na boljše čase, in ti boljši časi upamo, da so napočili. Kmetje so sedaj gospodarji starološke občine, kmetje bodo pa tudi vedeli skrbeti, da njihovi težko prisluženi krajcarji ne bodo več redili blagoslovljenih trebuhov.
Ti pa, starološki občinski odbor, stopaj z napredno zastavo, katero si sebi častno izvojeval, ponosno naprej, ne oziraje se na desno in levo, in pomni, da le v pravičnosti je obstanek, v svobodi napredek in v odločnosti zmaga. Živel napredni odbor starološke občine!
_ Starološki kmet.
Napake naše lesne trgovine.
Da je naš narod tako malo razvit in samostojen, temu med drugimi ni mala krivda ta, ker je njegova trgovina že od davnaj večinoma v tujih rokah. Kakor je razdeljeno njega ozemlje v mnogo pokrajin, še bolj je raztresena moč njegovih življev, to je pridelkov, kateri teko na vse strani iz njega v — tuje žepe. Ves blagostan od nas, nam pa ostane le samo revščina. In kdo je temu največ kriv? V precejšnji meri mi sami!
Poglejmo natančneje! Vprašajmo ponosnega Gorenjca, kam oddaja on svoje lesno blago ? Odgovoril bode, da, kar ga je mogoče spraviti k Savi ali železnici ondi, to vse gre na Hrvatsko, oziroma Srbsko, katera pot je menda za naše lesotržtvo še najboljša. Cene so primeroma visoke in še precej stanovitne so bile do zadnjega časa, dokler se tudi ondi niso pojavile razne homatije. Po novih železnicah in parnih pHa^i jelo se je izdelovati in dobivati lesno blago iz gornje .Ogrske in Galicije, katero je napravilo našemu blagu kmalu jako občutljivo konkurenco. To so hitro čutili naši «iiosarji», vozeči les v prej znana jim pristanišča, v Oseku, Belem gradu, Pančevi, Lom-Palanki i. t d. Kmalu je živahnost one trgovine otrpnila in le posamezniki so še, kateri se še upajo z blagom na to daljno pot.
Toda ta napaka ni nastala slučajno, kakor morebitna iznajdba kakega zlatega rudnika, temveč prevzetje trgovine ob Donavi, to je bil očividno že prej dobro preračunjen načrt židovstva na Ogrskem. Njemu so se jele cediti sline
po monopolu trgovine na jugu, zato je začelo spočetka s konkurenco z omenjenim gališkim blagom, dokler ni večinoma dosegla svojega namena. Da ji gre to tako naglo po sreči, je vzrok tudi to, ker ji gre ogrska vlada povsod na roko, bodi si pri železnicah z raznimi olajšavami, pri nakupu novih «planin* za posekanje, pri stav-Ijanju novih železnic i. t. d. Še lani se je culo, da je neki Žid kupil v Bosni neko velikansko pogorje, kjer bode stavil več parnih pil (žag), da se bode v ta namen na ono stran gradila nova železnica, katera bode blago izvažala na obdonavske trge in tam delala konkurenco. Tako se je poročalo celo v sovražnih nemških listih in vse križem se je Čudilo, je-li res naša vlada slepa, da posameznim «izvoljencem* na ljubo in tako obširni trgovini na kvar daje take koncesije.
Iz imenovanih okolščin je razvidno, da ne more uspevati trgovina naših Gorenjcev, Savinjčanov in bližnjih rojakov na imenovano stran. Da bi imeli varstva in znanje preko teh homalij doli v Srbijo, Bolgarijo, do Črnega morja, zato smo pa žalibog preslabi, oziroma v ondotnih krajih premalo znani.
Odlagamo torej zopet rajši bližje, kjer so se ustanovile že mnoge nove tvrdke. Žalibog, da mnoge izmed teh niso popolno zanesljive, kar je večjega, je pa vse v židovskih rokah. Tako nas je v nekaj desetletjih objel židovski vpliv popolnoma in spravil našo lesno trgovino v svojo malho.
Toda to še ni vse! Ne samo, da zunaj naših mej gospodari žid v trgovini, utaboril se je celo med nami. Mnogim so znani takozvani »ptujski sejmi* za les, namreč ob Jurjevem, Ožbaltovem in Katarininem. Ti sejmi so že stari in so ob svojem času lepo uspevali. Tjakaj so pripeljali na »flosih* ali vagonih naši rojaki ob Dravi iz Koroške in Pohorja raznovrstnega lesnega blaga, pa kaj prijateljsko tržili z brati Dolinci. Blago se je oddajalo iz prve roke kmeta naravnost v roko drugega kmeta. Večkrat se je godilo to tudi z menjavo pridelkov. Razume se lahko, da je bila ta kupčija najbolj naravna in poštena, v zadovoljnost obeh.
Toda tega ne more trpeti židovska zavist. Da za-preči ta preveč domači sejem, posadi se v sredi njega — žid, kateri s svojo prirojeno lokavostjo vjame kmalu ka-
PODLISTEK.
Vesela sprava med liberalnim in klerikalnim sosedom na sveti večer.
IV. Konec . . .
<To je kratka zgodovina mojega nenadnega izpre-obrnjenja. Zdaj pa h koncu mojega nocojšnjega nastopa v tej hiši! Marijanica, daj mi sem svojega „Domoljubau. da ga položim tu na mizo, in ti, Štefan, položi zraven njega svojega „Rodoljuba"!»
Štefan nekoliko začuden pogleda Bukovnika, potem pa molče poišče »Rodoljuba* na polici ter ga položi na mizo zraven že tam ležečega »Domoljuba*, a Bukovnik nadaljuje s prejšnjim glasom, kazajoč z roko na omenjena lista: »Glejte, tu sta skupaj dva najhujša papirnata nasprotnika, vendar ležita mirno in tiho drug poleg drugega, kajti papir je brezčuten in potrpežljiv in morejo naši znani špekulantni hujskači, ki dražijo in razdvajajo miroljubne poštene ljudi le zaradi svojega dobička, pisati nanj, kar hočejo in tudi take hudobne ali pa neumne reči, katerih bi si ne dal niti najzanikernejši dolgouhljež kar tako naložiti na svojo kosmato kožo. Zatorej je vselej še pomisliti z lastno glavo in razumom, ako je res vse tako, kar se kje piše v takih listih, in pomisliti je tudi to, kdo piše, in če se dejanja piscev vjemajo z onim, kar pišejo in svetujejo drugim. Ako bi se naši kmetje vedno tako ravnali v pci ličnih zadevah, pa bi se mi kmetje, ki imamo
lino v vse polno v svoje mreže, dokler jih ne oskubi vsaj v toliko, da mu morajo biti skoraj vsi poslušni. Zlasti ob času, kadar zbog slabe letine nimajo Dolinci denarja, ali če se blaga na sejem pripelje v izobilju, takrat je za žida pšenica v cvetju. Po slepi ceni odkupi poljubno blago, v zavesti, da mu nihče ne more konkurirati, v ostalem pa opazuje, kako hirajoča trgovina med sejmovalci medli, na kar »iz usmiljenja* še morda osvobodi kakega Gorjanca nadležnega bremena.
V prvo so oškodovani le ti, ker so s stroški preobloženi spravili blago na trg in oddati morali po slepi ceni, v drugo pa še bolj prebivalci na okolu, kateri hodijo razun sejmov kupovat skozi celo leto blago k — židu. Znano je, da boljše blago ta odpošlje v daljne kraje, domačini se morajo zadovoljiti za visoko ceno z ostanki.
Ali temu ni pomagati? Upamo, da je, vendar je k temu treba malo drugačne podjetnosti, kakor pa se kaže v Ptuju in njega okolici. Ondotni kmetje so namreč kaj plahi in nezaupljivi, da si ne upajo začeti le male akcije. Ako bi se jih združilo več v nekako zvezo, katere namen bi bil, nakupiti ob sejmih več blaga in to shraniti v lastno skladišče, imeli bi zase, pa tudi za oddajo sosedom za celo leto dosti poštenega blaga. Sprva bi bila to konkurenca proti židu, ali ko bi se enkrat naprava ukore-ninila, delala bi v obilni meri za ljudski blagor.
V teh kratkih besedah smo si ogledali le nekoliko razmere naše lesne trgovine proti jugu ali vzhodu. Upamo, ko dobimo še več podatkov o tej stroki tudi na drugih črtah, da bomo mogli poročati in razjasniti še marsikaj, kar je bilo še od nekdaj in je glede trgovine tako rado zakrito. Resnico na dan, da izve ubogo ljudstvo, kam se pretaka in kje se zvrača breme njegovih žuljev!
Po »Dom.*
V Kranju, 23. janurarja. Kranjsko ustavo verno veleposestvo — v nevarnosti. Praška »Politik* je te dni prinesla iz Ljubljane dopis, v katerem pravi, da se je v zadnjem času zlasti od slovensko-katoliške strani pokupilo več graščin, kar utegne zelo resno postati za nemško ustavoverno veleposestvo v tej kuriji. Nemško veleposestvo ima sedaj v deželnem zboru deset mandatov; če bi prišlo le do kakega kom-
vsi iste naloge, potrebe in zahteve, ne dali vsakemu političnemu sleparju zapeljati in voditi za nos ter bi se med seboj ne prepirali in ne pobijali v največjo škodo svojega stanu, a na korist brezvestnih kmečkih izkoriščevalcev. To nesrečo smo v zadnjem času britko občutili tudi v naši občini in kdo je kriv te nesreče, to je nam vsem znano.
Sicer moram nocoj tukaj v svojo sramoto očitno priznati, da sem tudi jaz mnogo pripomogel, da se je pri nas vnel tako hud strankarski boj, ali jaz sem opravljal to hudičevo delo, kakor ti je znano, le zaradi tega, ker sem v svoji dosedanji neizkušenosti in poštenosti mislil, da delam s tem res za ljudem koristno in Bogu dopadljivo stvar. Bog, ki je videl moj dober in pošten namen, pa mi je razkril črne hudobne nakane mojih zapeljivcev ter mi pokazal s tem, da nisem na pravem potu in obenem obvaroval tudi mene samega groznega usodnega udarca, ki mi je pretil v tem, da bi skoro dobil v hišo za zeta — velikega klerikalnega lumpa. Zato hočem Bogu biti vedno hvaležen in bom odslej marljivo popravljal svoje dosedanje politične napake. Ob vsaki priliki bom odslej neustrašeno svaril nevedno kmečko ljudstvo pred klerikalnimi zapeljivci in sleparji in dajal jim bom tudi z lastnimi dejanji dober izgled, pa naj bi bil moj sorodnik sam škof ali pa papež!
S tem v resnici ljudstvu koristnim in Bogu do-padljivim delom pa pričnem že nocoj in postavim tebe, ljubi sosedov Štefan, ki si bil vseskozi pošten, odkrito-
promisa, tedaj bi na vsak način prišla sedanja večina ob veljavo.
Is delegacij. Proračunski odsek je sprejel poročilo o proračunu zunanjega ministrstva. V poročilu se omenjajo zadnji vladarski obiski, v trozvezi se vidi bistven temelj naše vnanje politike. Poročilo potem razloži ves razvoj mirovnega dela Avstrije in Rusije v Macedoniji, omenja reforme in izjavlja, da spremlja odsek to delo z zaupanjem in željo, da bi uspelo. Odobrava postopanje zunanjega ministstva nasproti Srbiji in o volitvi novega papeža. Poročilo sklepa z izražanjem popolnega zaupanja in hvale napram ministru. Na to je sledila razprava o izrednih vojaških troških.
Z Balkana. Poročila o manjših praskah med vstaši in četami prihajajo vedno pogostejše; zadnji čas se je vršilo več bojev, a turška vlada molči o izidu, kar najboljše dokazuje, da si turške čete niso priborile lavorik. — Grška bi rada začela protislovansko gibanje, naperjeno proti Si bom in Bolgarom. — V zarotniških krogih se pripravljajo, da razvijejo na spomlad aktivno srbsko balkansko politiko. Vrše se tudi že priprave, da nastopijo spomladi srbske čete v Stari Srbiji.
Položaj v vzhodni Aziji. Iz vzhodne Azije prihajajo poročil" iz katerih se lahko sklepa, da nastane skoro vojra. Ruski pomorski častniki in inženerji se prostovoljno zglašajo za odpotovanje na skrajni vztok in ne samo mladi ljudje, nego tudi mnogi starejši, ki imajo svoje rodbine. Govori se samo o sporu z Japonsko in splošno mnenje je, da je treba zaupati samo v lastno moč. Japonska bo odgovorila na rusko noto, a ne z ultimatum.
Tedenske politične vesti. Tržaški občinski svet je razpuščen. — Za namestnika olomuškega nadškofa doktorja Kolina je menda določen nemški kanonik V. Blažek za čas Kohnove odsotnosti, a postane najbrž Kohnov naslednik sploh. Ako se to uresniči, nastal bo pri Cehih vihar. — Nadvojvoda Ferdinand Karol je zasnubil hčer profesorja Czubra, pa so ga drugi pregovorili, da je svoj namen opustil. — Ferdinand vitez Mannlicher, izumitelj puške-repetirke, je umrl v starosti 46 let.
Dopisi.
Iz Radovljice. Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici vabi najuljudncje na plesni venček s tombolo, ki
srčen in pogumen mladenič, in upam, da boš tudi za naprej tak kot mož, za svojega naslednika! Pojutrnjem bo tvoj god in jaz ti že nocoj voščim zanj vse najboljše za ta in oni svet, za vezilo pa ti poklonim svoje najdražje na svetu, dam svojo edino hčerko Marijanico, ki se naj od zdaj naprej do poroke imenuje tvoja nevesta!*
Nepopisno veselje prešine po teh Bukovnikovib besedah vse navzoče, na vseh licih se zablišče solze sladke notranje sreče, obenem pa se začrtajo na obrazih teh srečnih ljudi tudi znaki začudenja in hipne zadrege naj-prisrčnejše blaženosti; le Bukovnik, ki se je že prej pripravil na tak prizor, ne omahne pri tem iz duševne ravnotežnosti, ampak s prejšnjo resnostjo in odločnostjo prime Marijanico za roko ter jo pelje v naročje sladko presenečenemu Štefanu. Mlada zaročenca se strneta v prisrčen poljub in objem, potem pa obvisi Marijanica s povešenim in do ušes zardelim obrazom glasno ihteč in točeč solze radosti na rami ljubljenega Štefana, a ta jo z levico p.ivije k sebi, z desnico pa poišče roko Bukov-nika ter se mu iskreno zahvali za njemu naklonjeno srečo.
Ko se Štefan tako zahvaljuje Bukovniku in mu zatrjuje, da bo vse svoje žive dni njemu izkazoval svojo hvaležnost tudi v dejanjih, približata se tudi Brezovarin njegova žena, kakor brezumna med smehom in veselim jokouj stiskata roki Bukovnika in se mu ne moreta dovolj prisrčno zahvaliti, da jima je napravil na stara leta tako svečanostni in veseli sveti večer!
33
ga priredi v torek, dne 2. februvarja 1904 v hotelu «Bastl». Pri plesu svira slavna domaČa godba na lok. Čisti dohodek je namenjen za nakup nove brizgal ne. Vstopnina nečlanom 40 vin. Gospe in gospice proste. Začetek ob sedmih zvečer. — Redni občni zbor kmetijske podružnice za Radovljico, Lancovo in Predtrg se je vršil dne 17. t. m. V odbor so izvoljeni naslednji gg.: Ivan Korošin, trgovec v Predtrgu, predsednikom ; Janez Prešern, posestnik v Predtrgu, tajnikom; Alojzij Vogelnik, posestnik v Predtrgu, blagajnikom; odbornikom pa: Anton Dolžan, župan in posestnik v Predtrgu, Franc Zupane, posestnik žage in mlina na Lan-covem; Ivan Bulovec, trgovec in posestnik v Radovljici; Anton Dežman, posestnik v Predtrgu; Ivan Fajdiga, trgovec in posestnik v Radovljici, in Ivan Dernič, tesarski mojster v Radovljici. — Po volitvi se je vršila veselica, ki je bila jako dobro obiskana.
IX. redni občni zbor »Gorenjskega Sokola".
Konec ...
Nato se oglasi k besedi načelnik brat Evgen Sa-jovic, ki govori nekako takole: Bratje Sokoli! Nisem se odločil Vas nadlegovati samo s kratkim preglednim poročilom, temveč stavil sem si tudi nalogo, objektivno kritizirati, premotrivati celoletno društveno delovanje v celoti, kakor tudi ločenih posameznikov. Polni hvale, zaupanja v boljšo bodočnost našega društva smo končali društveno leto 1903, saj smo zrli v telovadnici polno mladih mož, od katerih smo upali vztrajnosti in navdušenega dela, od katerih smo pričakovali odločne možatosti, stremljenja po napredku in svobodi. Toda, bratje, po kratkih dnevih veselega upa, je prišla doba prevare, polna trpkega razočaranja. Oni, na katere smo zidali vso društveno bodočnost, so pokazali, da niso boljši od drugih ljudi, da so identični z onimi perijodičnimi Sokoli, katerih usta prekipevajo Sokolstva, katerih srce pa je prazno, značaj pa nedosleden, nemožat in mehkužen. Iskali smo vztrajne može, a našli smo samo one moderne prikazni, ki letajo od ciljev do ciljev, ki hlastajo po vsaki novi stvari. In nismo se jokali za njimi. — In tako zremo z mesecem marcem v telovadnici popolnoma druge obraze, in delo se je pričelo znova. — Vendar po tričetrtletnem
Sedaj pa se vrata vnovič odpro in v sobo stopi Janez. Ali to, kar vidi pred seboj, ga tako iznenadi, da kakor okamenel obstoji pri vratih in ne ve, kaj bi rekel. Oče pa mu veselo hiti naproti in mu začne razkladati: «0 Janez, ljubi moj sin Janez, poglej, kako smo srečni: S sosedovimi smo spet prijatelji in Štefan se je zaročil z Marijanico. Ali ni to sreča, velika sreča za našo hišo? Ker pa smo vsi drugi, kar nas je tukaj, tako srečni, bodi srečen tudi ti! Pojdi k Skalarjevim po svojo izvoljenko in tudi njene stariše pripeljaj sem, da se tudi ti še nocoj zaročiš z Metko. Takoj po sv. treh kraljih pa bomo šli delat dve ženitovanski in izročilni pismi in potem bomo skupaj obhajali dve poroki!*
Janeza te nepričakovane radostne novice kar omamijo, in kar bi prej v svoji trdi kmetski naravi nikdar ne bil storil, to stori zdaj, da sam ne ve, kako in kdaj: kakor majhen otrok pade veselemu starčku, svojemu očetu v naročje, se oklene z obema rokama njegovega vratu in se veselja razjoka. Ta novi prizor pa globoko gane tudi Bukovnika, ki ta čas vspodbujen po neki neznani notranji sili kakor kak prorok iz stare zaveze dvigne svojo desnico proti stropu in spregovori z močnim glasom: «Bog je dobrotljiv, Bog je pravičen ter ne pozabi dobrih in poštenih ljudi, ampak jim prej ali slej pošlje srečo in veselje, hudobneže pa pahne v brezno žalosti in sramote! Zatorej čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobrega srca!* —i.
34
delovanju ne upamo trditi, da smo dosegli mnogo, ker tudi v vrstah teh še ni prodrla sokolska misel, niti ne opažamo čuta rednosti ter pogrešamo vztrajnosti. Kratek letni pregled naj nam podaja sliko društvenih poskusov v tem letu. — Vaditeljski zbor šteje koncem leta 9 članov. To so bratje: načelnik Evgen Sajovic, podnačelnik Janko Šavnik, vaditelja Janko Sajovic in Miroslav Ambrožič ter pripravniki: Adolf Depoli, Makso Fock, Makso Sever, Josip Peharec in Ciril Vrančič. Vaditeljski zbor v minulem letu ni imel nobene seje, pač pa mnogo vaditeljskih pogovorov, katerih važnejši sklepi so postali odborovi sklepi. Vaditeljski zbor je priredil z marcem teoretična predavanja, katera so po prvem obisku dvanajstih obetala mnogo, toda tu se je pokazala zopet ona članska malomarnost in brezbrižnost za društveni prospeh in Sokol-stva vobče tako, da sta konečno ostala samo dva, jeden teh brat Miroslav Ambrožič je prebil vaditeljski izpit ter bil imenovan v prihodnji odborovi seji vaditeljem. — Članstvo telovadi kakor poprej trikrat na teden: v ponedeljek, sredo in petek; i. oddelek od 6.—7. ure, II. od
9. —10. ure zvečer. Telovadni obisk ne odgovarja niti malo ne velikemu številu članov, ki bi lahko telovadili. Vrrok moramo iskati v malomarnosti in brezbrižnosti članov, katera si nadeva cesto tudi ime premišljene ko-modnosti. Starejša vrsta, katero smo stavili lani v vzor mlajšim bratom, nam priča letos ravno nasprotno s svojo idealno nerednostjo. Naša mladina, zlasti akademična, pa sploh nima v svoji prazni nadutosti smisla za telovadbo sploh, še manj pa za umevanje sokolske ideje. — Telovadba francoskega boksa je trajala par četrtkov od 9.—10. ure zvečer, a se je vsled malega obiska priklopila redni. — Telovadba sokolskega naraščaja je sicer številno padla, a na kakovosti je pridobila kar največ. Žalibog, da nam vslcd pomanjkanja vaditeljev ni mogoče te telovadbe bolj razširiti. Naraščaj je telovadil v ponedoljek, sredo in petek; šolski naraščaj od 5.—0. ure popoldne; obrtni pa od H.—i), ure zvečer. Ženski oddelek telovadi v torek in četrtek od b.—l. ure zvečer. Večina telovadk bi bila lahko po svoji pridnosti in rednosti v posnemanja vreden izgled marsikomu Sokolu, ki se samo iz komodnosti izogiblje telovadnice. — delo leto je bilo, kar se tiče delavnosti na telovadišču in javnih nastopih, precej ugodno. — Koncem leta šteje društvo 141 članov, izmed teh 4i telovadcev. V celem letu se je telovadilo v 131. urah, povprečni obisk 16. Največji povprečni obisk je bil meseca novembra 20, najmanjši junija 11. Na telovadišču se je menjavalo 02 članov. Društveni naraščaj šbje koncem leta 14, telovadilo seje v 111. urah v povprečnem obisku
10, menjavalo se je celo leto 47 dečkov. Število ženskega oddelka znaša 22, telovadilo se je v 84. urah v povprečnem številu 14. — Peš-izleti članov: v Podbrezje, Medvode, Kamnik, Domžale, Velesovo, Trboje, Preddvor; naraščaja v Šenčur in Žabnico; ženskega oddelka na sv. Jošt. Drugi izleti: v Postojino, Tržič, Cerklje, Selca, Ljubljano. Javne telovadbe: v Medvodah, Postojini, Ve-lesovem, Cerkljah, Tržiču, Kranju, Selcih. — Konečno omenja še II. vsesokolskega sestanka, ki se vrši letos v Ljubljani, ter omenja, da bodo oni člani, ki ne bodo obiskovali redovnih vaj, izključeni od skupnega nastopa.
Preglede v alcem računov se izvolita na to brata Valentin Novak in Ivan Pire.
Med velikanskim navdušenjem se voli z vzklikom kot starosta brat Ciril Pire in vsi prejšnji odborniki. Le namesto odstopivšega brata Ivana Valenčiča se izvoli odbornikom brat Makso Fock.
Tajnik brat Janko Sajovic predlaga, naj se sprejmo nova pravila, katera je odbor že prerešetal in potrebno premenil, in naj se prečitajo kar «en bloc». Predlog se soglasno sprejme.
Ker se na to nihče ne oglasi več k besedi, zaključi starosta oficijelni del občnega zbora, zahvaljujoč se slavnemu čitalniškemu pevskemu zboru in njega pevovodji bratu Vilku Rusu, in otvori prosto zabavo.
Pri prosti zabavi so se vršili med udarjanjem tam-burašev in petjem čitalniškega pevskega zbora govori. Brat starosta napije tamburašicam in celemu tambura-škemu zboru. Brat tajnik napije bratu Juriju Depoliju
kot dirigentu tamburaškega zbora. In z veselim navdušenjem v še lepši razvoj društva so se člani razšli v pozni uri. _
Novičar.
Ma Gorenjskem.
Vabilo na naroČbo. Današnjo Številko smo poslali samo onim, ki so plačali naročnino.
Osebne vesti. Dosedanji postajenačelnik na Jesenicah, Wieser, strasten nemški nacijonalec, je prestavljen na Štajersko, na njegovo mesto je prišel Slovenec Zupane iz Ljubljane. — Prestavljen je gozdni višji komisar g. Olokar Bouček iz Radovljice v Šibenik (Dalmacija) in na njegovo mesto pride gozdno-nadzorstveni komisar I. razreda g. Oton Paul iz Šibenika.
Ljubezen do svojega bližnjega ni doma pri škofjeloškem župniku Šinkovcu. On zna sicer prav imenitno govoriti o katoliški ljubezni do svojega bližnjega, v praksi j pa kaže, da je pri njemu, kakor tudi pri drugih duhovnih j bratih denar njih ljubezen. Drvar 0*redkar v Škofji Loki je nenadoma umrl vsled notranje poškodbe. Zapustil ni nobenega premoženja. Gospodar, pri katerem je stanoval, mu je napravil sam brezplačno mrtvaško rakev. Osredkar je zapustil na rokah pohabljeno vdovo. Ta je šla k župniku Šinkovcu povedat, da ji je mož umrl, naj bi ga pokopali in mu zvonili. Župnik Šinkovec pa je rekel: «Ali imate denar? Drugače ne pokopljem. Če nimate, pa pojdite prosit okrog ljudi.» Vdova je res skušala «dober* svet in naprosila 4 gld., katere je prinesla Šinkovcu. On je vzel denar. Sedaj šele je zvonilo siromaku z dvema zvonovoma kakor otroku. Na pokopališče pa so ga mogli nesti brez spremstva duhovnika, šele potem na pokopališču je prišel duhovnik in v največji naglici opravil nagrobne molitve. Zares lep božji namestnik! Le za denar vse delajo. Potem pa ta rejeni gospod Šinkovec hodi po shodih pridigovat o enaki in splošni volilni pravici, ko še po smrti ljudi deli v neenake. Kdor je revež, ga niti ne pokopljejo z duhovnom, če pa je bogat, pa mu vse mogoče ceremonije opravljajo po smrti. Toda vedite, da pojdejo siromaki ravno tako v nebeško kraljestvo, kakor bogatini, čeravno revežem nočete brez denarja zvoniti in jih pokopati. In kadar bodete zopet pridigovali o ljubezni do bližnjega, bodemo spominjajoč se na slučaj Osredkarja, rekli: Krščanska ljubezen do bližnjega pa taka!
Iz selške občine. Znameniti »katoliški* župan gospod France Demšar s Češnjice izkuša na vse načine oprati sebe, da vleče za svoje «delo» 500 K. Pa ne boš, France! Pri prejšnjem županu je bilo ravno toliko dela, kakor ga je sedaj, toda on je vse izdeloval brez tajnika. Sedanji klerikalni župan pa ima tajnika, kateremu plačuje občina 000 (reci šeststo kron). Na ta način bode Čočo-vega Franceta županovanje veljalo občino v eni županski dobi celih 1800 reci: osemnajst-sto kron več kakor poprej. Tako se godi taki občini, kjer imajo katoličani vodstvo v rokah. Nad vse smešno je, ko se g. župan izgovarja glede občinskih potov, da se bodo popravljala. O tem nihče ne ve v občini, kakor on sam. Resnica pa je, da tako slabih potov v Ljušo in Bukovščico pod prejšnjim županstvom ni bilo. Le, odkar ima Čočov France popravljanje v rokah, so pota taka, da si pri belem dnevu lahko klerikalec ali liberalec zlomi nogo. Pot v Sevnico je zadnja povodenj močno poškodovala. Ta pot je občinska. Mogli pa so jo popraviti drugi, občina ni dala prav ničesar. Kaj pomaga to, če je, kakor sam pravi, župan pregledal pot. In za podporo na deželni odbor je prosil? Čudno je, da klerikalni gospod župan ne ve, da deželni odbor ne bode dal nobenih podpor, dokler bodo razgrajali tam klerikalci in v prvi vrsti nezmotljivi dr. Krek in dr. Šu-šteršič. Ta vrli katoliški župan tudi ni še dosedaj storil nobenega koraka, da bi se Sora regulirala in da bi ne bila vedno nevarnost, da na Bukovškem polju odnese Sora še to zemljo, kar jo dosedaj ni. Temu županu ni mar, da bi preskrbel za nekatere kraje živino-in meso-oglednike. Ni mu mar, da bi most čez Soro pri Ševljah
dal popraviti tako, da bi ne bilo nevarno, ako hodijo otroci čezenj. Ni mu mar za to, da bi na Bukovščici naredil red, da bi se ne godilo v župnišču tako pohujšanje. Tisto postavo, ki govori o pohujšanju v občini, bi rad porabil proti kakemu liberalcu, pa jo ne more. Ne boš, France in drugi! Ako gospodu županu ni znano, kaj se godi na Bukovščici (ne Bukovici!!), povpraša naj Kocjana, občinskega odbornika od tam. Sicer je drugih takih zadev še več, toda počakati hočemo, da se izdere najprej iz očesa to bruno. Tako najde g. župan tukaj naštetih mnogo stvari, katere naj uredi, saj ima za to 500 kron plače. Opusti pa naj zabavljanje proti poštenim ljudem, naj ne pošilja v družbi drugih klerikalcev sramotilnih razglednic, naj ne deluje proti temu, da bi se razširila selška dvorazrednica in ustanovila ekskurendna šola v Podlonku, svojega tajnika naj pouči, da ne bode pri uiadnih poslih in na cesti javno agitiral proti drugim trgovcem in gostilničarjem. Ako bode g. župan opustil vse slabo in pri-vzel dobro, bode sčasoma (če mu prezgodaj ne poteče doba) postal svetla zvezda klerikalnih županov in sam dr. Žlindra, klerikalni bog, bode imel dopadajenje nad njim. Selški občan.
Hepotrjena konfiskacija. Kakor smo vedeli že naprej, državno pravdništvo ni potrdilo konfiskacije predzadnjega »Gorenjca* radi nedolžnega dopisa o sv. duhu, katerega je snedla mačka. Zaplenjeni dopis slove tako-le:
Is Škofje Loke. Po naključju mi je prišla številka nekega nemškega časnika od 2G. aprila minulega leta v roke. Med raznovrstnimi novicami sem čital tudi sledečo dogodbico: «V Lizabonu v cerkvi Penafiel se je obhajala kakor je tam v letu večkrat navada, neka slavnost. Duhovnik čuden Človek, je sklenil ljudstvo v svoji svetosti fanatizirati, zategadelj je nameraval med pridigo po cer-kveniku črez altar spustiti belega goloba, kateri naj bi predstavljal svetega duha. V to svrho naroči cerkveniku vse potrebno. Cerkveno opravilo se prične. Duhovnik na prižnici obrača oči in vzdiguje roki proti obokanemu cerkvenemu svodu ter da cerkveniku na podstrešju zgovorjeno znamenje. Toda nič. Znamenje se ponavlja. Prestrašen pogleda cerkovnik skozi luknjo oboka ter zakliče: O, senor cura! Oprostite, ravno sedaj-le je sv. duha mačka snedla.» Homerjevi smeh ljudstva je potem sledil. Z lahkim srcem sem odložil Časnik, prijel za pero in zapisal te-le vrstice. Nekaj kakor skala težkega se je odvalilo od mojega srca — menil sem dosedaj vedno, da je enaka nezgoda zadela samo nas Loiane. Zato je vedno več liberalcev in od tistega časa sem tudi jaz. Vsi vemo zakaj. Presrečen sem, da mačka ni samo pri nas sv. duha snedla, ampak — per moj dun - tud' še drugod.
Kapelan Pengov — to je tisti, ki ima <mašino za piske delat» — si kot koklja ni stekel posebnih lavorik (od umetno izleženih piščancev so pri življenju baje samo še trije). Vsled lega neuspeha je zapustil narodno-gospo-darsko polje in vrgel se je v naročje politiki. Začel je pa zganjati politiko na najprimernejšem kraju, kot katehet namreč v šoli pri ljudskošolskih učenkah. Prejšnji teden je svaril deklice pred liberalnim časopisjem, pred »Narodom > in »Gorenjcem» in opozoril na ta način otroke, da so doma povpraševali po vzrokih in jeli stikati po prepovedanem sadu, včeraj se je pa znosil nad »Sokolom> in se zadri zlasti v žensko telovadbo, češ, dale nepoštene deklice hodijo telovadit. V onem razredu, kjer je 1'engov prodajal svoje neslane impertinence, je tudi več učenk — in to iz najboljših meščanskih rodovin, — ki z dovoljenjem starišev in pod nadzorstvom pohajajo žensko telovadbo v sokolski telovadnici. Pengov ve to prav dobro, a kljub temu se je osmelilo to predrzno kaplane imenovati dotične deklice — nepoštene! Bržčas misli ta čudni svetnik iz kranjskega farovža, da se po telovadnicah gode take reči, kakor po farovžih in v Marijinih družbah, kjer se pod krinko pobožnosli vrše čestokrat največje svinjarije. Stroga disciplina ter uzorni red v telovadnici, bodisi pri moški ali ženski telovadbi, bi bila ravno Pengovu strašno potrebna. Ker je še mlad, bi se morda kaj naučil, če druzega ne, pa saj malo dostojnosti in takta. Iznova priporočamo šolski oblasti tega kateheta - politika. Ce pa šolska oblast noče ali ne
35
more ničesar ukreniti in res že vsak kapelan sme v šoli kozolce preobračati, no, potem bodo pa stariši ze sami umeli braniti svoje otroke pred takimi in jednakimi nesramnimi napadi, če nc v cerkvi, pa saj v šoli. Prihodnjič pa pride »pedagog* Hjbašek na vrsto!
Napeljava električne razsvetljave na Primskovem. Na željo nekaterih se je odločil g. Ivan Pintar prositi c. kr. glavarstvo v Kranju, da se mu dovoli napeljati električno razsvetljavo na Primskovo, Gorenje in Rupo. Za razsvetljavo cerkve na Primskovem hoče dati elektriko brezplačno, ravno tako za razsvetljavo po vasi eno veliko obločnico, ki bi gorela od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj, to pa le proti temu, da se vaščani poprej, kakor bo komisijonatni ogled, mirno dogovore, kam naj se postavijo koli in pa da se od strani vaščanov sploh g. Pintarju ne bodo delale nikake zapreke. Svetilka, 18 sveč močna, računala se bo le 14 kron, slabejša seveda primeroma manj.
Plesni venček rokodelskih pomočnikov v Kranju se vrši v nedeljo, dne 24. januvarja 1904 ob 8. uri zvečer v prostorih »Slov. bralnega društva* in »Gorenjskega Sokola*. Vstopnina 60 vin. za osebo, 1*60 K za družino. Čisti prebitek je namenjen revnim rokodelskim pomočnikom. Pri plesu svira kranjska meščanska godba. K obilni udeležbi uljudno vabi pripravljalni odbor.
Občni zbor slovenskega bralnega društva v Kranju bode v nedeljo dne 24. t. ob poldveh popoldne v društvenih prostorih. V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor ob dveh popoldne pri vsakem številu navzočih članov. Vspored: 1.) Nagovor predsednika, 2.) Poročilo tajnika, 3.) Poročilo blagajnika, 4.) Volitev novega odbora, 5.) Slučajnosti in nasveti. Po občnem zboru vrši se žrebanje časopisov. Želeti je mnogobrojne udeležbe. Odbor.
Iz selške doline. Ne vemo sicer, ali je župnik TomaŽ Rožnik med tistimi, ki izkazujejo ljubezen do bližnjega na ta način, da pošiljajo sramotilne razglednice in blatijo po lažnivem »Slovencu* razne neljube jim osebe, vendar bi mu kot dobri Kristijani svetovali, da bi župnik dosegel pri svoji sosedi, ki je menda prav intimna v farovžu in jako huda klerikalka, da bi ta njegova soseda vzela nazaj svojega moža, od katerega je sedaj ločena. Ljudska govorica ve pač marsikaj posedati o njeni preteklosti. Njen mož mora sedaj živeti v največji revščini, čeprav je vse lepo premoženje njegovo. Ta katoliška junakinja je znala izposlovati, da je njen mož prišel pod kuratelo. Možu se sedaj slabo godi in mu tudi manjka najpotrebnejšega za hrano in obleko. Ona se seveda imenitno hrani in oblači. In vse to gleda preč. g. župnik ravnodušno, morda pa še vsled tega, ker je ta žena postala Marijin otrok in ravnotako tudi njene hčere. — »Slovenec*, če se ne motimo župan Čoč, naj nikogar ne pita z lažnivim kljukcem, kajti lažnive kljukce ima sam na vesti, saj se je na Vaše lažnive dopise že večkrat prav temeljito posvetilo in Vas postavilo na laž. Glede lova se nikar ne opravičujte, temveč bodite dosledni, ako ste možje. Vam je pač dober vsakdo, čeprav ste pred nekaj časom na dotičnika metali blato. Ker vemo, da se nekaj kuha za kulisami, zahtevamo, da se lov odda dražbenim potom in tudi s tem smo zadovoljni, ako lov dobi na dražbi g. A. Novak, saj je bil on tudi pri prejšnjem konzorciju našega lova. Pred nekaj časom niste hvalili g. Novaka. Odkod ta izpre-memba? Ali se še spominjate, kaj ste že vse pisali v »Slovenski List* zoper može v Železnikih? Da, da, taki ste in tako se obračate kakor petelin na strehi. To ste junaki!
K6ze na Hmsici se med ondotnim delavstvom ne razširjajo. Sedaj ni nihče več umrl. V zdravniški oskrbi so še trije bolniki.
Mrtvega so našli na Jesenicah dne 16. t. m. 55 let starega delavca Franca Tomazina v njegovem stanovanju. Pil je rad sladki jeruš.
Zgorel je dne 19. januvarja v gornjih Domžalah Sladkanov mlin. Zgorel je tudi eden mlinskih hlapcev. Žalostne smrti hlapčeve je krivo žganje.
Kmetijska podružnica v Gorjah ima svoj redni občni zbor dne 24. t. m. ob štirih popoldne v posojilnični dvorani z običajnim dnevnim redom.
?6
Mehemed Riždi Pasa Širvani Zadc ibn Kasim ibn Ali ibn Abul ibn Ibrahim Murad ibn Abdala cs Sadok el Koleraba, veliki vezir njega največjega Veličanstva turškega sultana vrača se, kakor smo poizvedeli, ravno 13. februvarja skozi Saharo od obiska slavnega derviša Dželaledin Beirami Hadži Humi ilin Nakšbendi Hadži Aisavija ibn Žlindraši el Gofla, kateri se je tudi pridružil njegovi karavani. S seboj pelje najljubši del svojega izbranega harema z mnogoštevilnimi strežaji. Karavano pa spremljajo kot čuvaji Beduini in par turških vojakov na velblodih. Kot neizogiben človek nadleguje karavano s svojimi pristnimi in najcenejšimi stvarmi Ibrahim Karami ibn Sitnosti el Butica. V oazi Karira našla je karavana mvlorda Konskafighorsta s strežajem in dresirano opico Fatimo, ob okostju preminole kamele v obližju oaze Ma-rele pa slavnega profesorja dr. Drekobrbca, ne daleč od tam pa Ribn-Džana ibn Žlica el Rešetuli. Vsa ta karavana potuje proti Kairi ter se pri tem tudi pomudi 13, prih. m. v Kranju v Sokolovi »Sahari».
Plesni venček tukajšnjega vojaškega veteranskega društva se je v vsakem oziru prav dobro obnesel. So-kolska telovadnica je bila prav ukusno in primerno ozalj-šana. Pohvaliti je kranjsko godbo, ki je ves čas prav marljivo in vztrajno svirala v splošno zadovoljnost. Udeležba je bila ogromna. Med udeleženci smo opazili tudi več tukajšnjih odličnih mož. Odbor nas prosi objaviti, da se društvo najtopleje zahvaljuje za preplačila vsem p. n. darovalcem.
Is Škofje Loke. Plesni venček, katerega je priredilo škofjeloško gasilno društvo preteklo nedeljo v prostorih »pri Kroni», je nad vse pričakovanje v vsakem oziru iz* borno vspel. Toliko ljubih gostov, domačih kakor tudi tujih, še nismo opazili nobeno leto na tem običajnem plesuem venčku. Vidi se, da ima društvo mnogo prijateljev in požrtvovalnih dobrotnikov. Bodi jim srčna hvala! Pri plesu je svirala vojaška godba 27. pešpolka iz Ljubljane kaj marljivo in vstrajno. Plesalcev je kar mrgolelo. Getvorke je plesalo po 30 parov. O polnoči, med počitkom, se je pričelo srečkanje. Nad 80 dobitkov je bilo razdeljenih, med njimi nekaj dokaj dragocenih in krasnih. Občinstvo se je ves čas prav dobro zabavalo in vsak prisotnik se je o veselici jako laskavo izrazil. — Gasilno društvo, katero uživa malone pri vseh slojih našega prebivalstva odkrite simpatije, si je v svesti, da hodi pravo pot. Z vestnim izpolnjevanjem svojih prostovoljno prevzetih dolžnosti hoče nadalje delovati ne oziraje se na desno in na levo po geslu: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč! Nekaternikom pa, kateri nimajo pojma o vzvišeni nalogi človekoljubja, ki bi radi s svojo fanatično zlob-nostjo razrušili že 28 let obstoječi mir in red v društvu — bodi izrečeno zaničevanje.
Med postajo Dovje in Hrusica blizu stražnice št. 29 je minuli četrtek zadela kap do mrtvega brzojavnega mojstra državne železnice na progi Ljubljana-Trbiž, Jos. Fruhvvirta. Prepeljali so ga potem v Ljubljano.
Na Jesenicah je umrl dne 18. t. m. praktični zdravnik in posestnik g. Franc Ks. Papež v starosti 80 let.
Predpustne veselice. Narodna čitalnica v Kranju priredi v ponedeljek, dne 1. februvarja 1904 v svojih prostorih predpustno veselico z naslednjim sporedom: Novo! 1.) »Putifarjeva žena». Burka v enem dejanju, ki se vrši pri tkalcu v nekem večjem mestu. 2.) Ples. Sodeluje tukajšnja meščanska godba. Vstopnina za člane prosta. Nečlani plačajo 1 K za osebo. Začetek točno ob poldevetih zvečer. — Uradništvo c. kr. železniške postaje v Podnartu priredi v soboto dne 30. januvarja 1904 v gostilni gospoda župana Pogačnika plesni venček, na katerega se uljudno vabi. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. — Telovadno društvo »Sokol* v Tržiču napravi — kakor že zadnjič omenjeno — svojo prvo predpustno zabavo. Igrala se bo namesto veseloigra »Moja zvezda> veseloigra »V spanju«. Pri plesu svira kranjska meščanska godba. — Kmetijska podružnica v Mošnjah priredi veselico v nedeljo, dne 24. januvarja 1.1. v prostorih g. J. Finžgarja na Brezjah. Spored: 1.) Predavanje družbenega ravnatelja g. Gustava Pirca glede ustanovitve mlekarne. 2.) Srečkanje, petje, prosta zabava. Pri veselici
svira radovljiška godba. Začetek ob 4. uri popoldne. — Bralno društvo »Triglav> v Radovljici napravi v nedeljo, dne 7. februvarja t. 1. v gostilni »pri lectarju» maškeradno veselico in šaljivo pošto. Vstopnina 50 vinarjev. Pri veselici svira radovljiška mestna godba. Začetek ob 7. uri zvečer. — Plesna veselica se vrši v nedeljo, dne 31. januvarja t. 1. v prostorih Jakoba Vogelnika (pri Koku) v Predtrgu. Začetek ob G. uri zvečer.  Vstop prost.
Drobiž z Gorenjskega. Prostovoljno gasilno društvo v Školji Loki je dobilo dovoljenje za srečkanje z 2500 srečkami. — Minulo nedeljo je bil na Breznici in v okolici silen vihar, ki je napravil precej škode. Na kolodvoru v Žirovnici je vrgel ob tla gospodično poštno upraviteljico in kmetskega fanta Jožefa Revo iz Most. Slednji je na hrbtu in glavi lahko poškodovan. Vihar je pometal več opeke s streh. — Dopolnilna volitev iz tretje volilne skupine za od merjenje osebne dohodarine v radovljiškem okraju, ki se je vršila due 23. decembra 1903, je vsled odloka finančnega ravnateljstva razveljavljena. Nova volitev se vrši dne 1. februvarja t. 1.
Domača knjižnica.
Knjige »Slovenske Šolske Matice* za leto 1903 so izšl^ te dni. Društveniki dobe letos po svojih poverjenikih naslednje knjige: 1. Pedagoški Letopis, III. zvezek. 2. Realna knjižnica, I. del, 3. snopič. 3. Učne slike k Ijudskošolskim berilom. 4. Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. Vseh članov šteje »Matica* 1396, od lani se je torej pomnožilo število za 104. Z ozirom na njen veievažen pomen rečemo samo to: Naj ne bo učitelja in ne učiteljice, zlasti pa ne šole, ki bi ne bila član te za ljudsko šolstvo tolikanj potrebne družbe.
Tedenski sejem v Kranju dne 18. t. m.
Prignalo seje 180 glav goveje živine, 9 telet, 90 prašičev, — ovac, — koz, 37 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8—, prosa K 7—, ovsa K 6*25, rži K 6*50, ajde K 7-50, ječmena K 6-—, fižol ribničan K10'—, koks K11*—, mandalon K 9*—.
Učenca
sprejme takoj Viljem Požgaj, knjigovez v Kranju.
Tomaževo žlindro
znamka »Zvezda", katero je kot najboljše gnojilo svetovnoznano, priporoča
posestniHotn traVttiKoV in njiV
po najnižji ceni trgovina z železnino in špecerijskim blagom
»MERKUR" Peter Majdič
Kranj.
15-1
R. LANG, LJubljana (KolizeJ)
tovarna za modrooe na peraaa in posteljno opravo, aalog« pohištva,
priporoča vsake Trate
Mdrocev. posteljne ulooe, zrcal, podot otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, Kanape, divai) i« sobno opravo 94—88
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami polije ustonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
Naročajte si preža ni mi vo knjigo
gahovi mizarji in Iliri.
Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi za zloglasnega Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brušen.
Kdor si hoče razširili svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tu M našega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pri založniku 10-2
L. Schwentnerju v Iajubljani.
Cena broš. 3 K, po pošti 3 K 20 h.
3
I
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-ometno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpno križe, Štedilnike i t. d. 125-34
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
i*
17-34
37
§iina$fo peci, $teditnifae>) kanje
z>& 4opeJi, kakot tudi kifc, va&e, in
dvuy& c^tinastc izdelke v   v$c(\  (>atva(x,  ttpežne  in cen« ptipotoca ptva in največja
tovarna
G. Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
•troje za obdelovanje lesa. Francis -turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin-za konjsko silo in uro.
© 1©
62-45
I Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „MS1tJnnt" peter jKajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce,
kakor pljuge, lemeža,
vile, železne brane, moti-ke, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne
Žage, pile, ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-boiinej, trsje za obijanje
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči,
Rotttais- in Portland-cement, traVerze, stare, železnice $toe
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago, t Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
QT;CT a QT OT.Ol cT oTql Q
38
Zahtevajte Gorenjca
po
gostilnah in kavarnah! Prodajo se
popolne izdaje: Goetheja, Schillerja inLessin-§a, skupaj 63 snopiče v v 32. zvezkih. Vsi zvezki so broširani in skoro novi. Sknpna cena 18 kron.
Naslov pove uredništvo »Gorenjca«. 8—3
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi
&fe živinski prašek
iz lekarne F»ioooli ,pri Angelju', Xvjubljan.a
Dunajska cesta. En zavoj »/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in drur.ih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199—15
V najem se odda
imetje gf. Ad. Kreutzberger:
1. Mlin, moderno urejen na Količevem, v katerem se zmelje na leto okroglo 150 vagonov žita, poleg tega je
še kašarija in zemljišče.
2. Kavarna, prodajalna z magacini in stanovanja
16—1 v Kranju.
Več se izve pri g. Ivanu Cofu v Kranju.
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s 13-1
Šakalovimi brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S L počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišč« vseh gasilnih predmetov, brizgalnlc, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
E SlttifF, IPIP
v Kranju
priporoča svoja izborno zalogo
ur, zlatnine
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 650. 140-31
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Loterijska srečka dne 16. januirja t. 1.
Gradec:      76     58     89       7 80
Posamezne številke „Gorenjeatt
prodajajo po 10 vin. v
Škof j i Loki gospod M. Žig on, trafika na glavnem trgu;
Radovljici gospod Oton Homann, glavna trafika;
Javo miku gospod Štefan P odpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici gospod M. Grobotek, trgovec.
Naznanjam
-da so pri meni na novo izšle dvoje masne bukvioe
Matere božje: «Slava Marije* in <Marija, naše veselje» s silno lepimi molitvami in debelim tiskom in se dobe različno vezane. Gene so od 40 kr. do 2 gld. Dalje se dobi«Proračun ■ funtov na kilograme. Priporočam se tudi za vezanje knjig. Postregel bodem vsakemu z dobrim delom in nižjimi cenami kakor vsak drugi. Kupujem tudi vsakovrstne stare knjige.
222-9 Pavel Bizjak v Kranju št. 118
zraven velikega vodnjaka.
izvolite si ogledati v Špitaliki ulici it S
moj novo urejen, bogato založen euknen oddelek,
broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
no 35 B. Miklauc.
~~ i,$kr«t."
Jedini slovenski humoristično ■ satirični tednik, ki prinaša izključno 11-2 originalne slike.
Izhaja v Trsta vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 K, za pol leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 vin. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
Slav. šolskim vodstvom
39
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem W. Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Doktor pl. Trnkócy-jev
Kranjci rcdilni      za pražile
je dobil v Londona Parim, in Rimu 1903 najvišje odlikovanje
Gratid Prix!_
Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih.  Ta redilna moka se meša med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo.
1 zavojček po 50 vin. se dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnkoczv, LJubljana
"(Kranjsko).
Uradno poverilo.
Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 Blerj« in S vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra edentisoedevetatoena.
(Notarski petat.)
Ivan Plantan, c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušajo en zavojček redil nega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko poiro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Jooip Engliooh
železniški nadziratelj.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
144-30
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča tvoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie iidaja k vsakemu irebanja.
Polnovplačani akcijski i    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuiuje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložite knjižice proti ugodnim obrestitn. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
SHladiJcc fina
odpre s 1. februarjem 1904
i Kranju
Jstrsta VtaarsHa zadruga
katera poslale že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet bode v hiši Franca Knralta.
Kdor želi imeti zdravo in dobro vino, naj pride in poskusi ter se sam osvedoči o tem.
Cene bodo primerne!
14—1
1
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1*60. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peutvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.