iussig ; ASSICUF La tua pi è assi IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI wteiione curata Via Carlo Alberto, 3 Tel. 0432.732112-e-mail: assicurazioi /assicurazioni -Cividale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 7 (1656) Čedad, četrtek, 18. februarja 2010 Minoranze linguistiche e dialetti Tutelare tutti per non tutelare nessuno La crisi del sistema Italia si può leggere in molti modi. Uno di questi è l’abnorme dimensione del sistema di leggi e norme dovuta ad una stratificazione progressiva. Le leggi in pratica non muoiono mai. Allo stato attuale, si legge nella relazione del sotto-segretario Pajno ad un’audizione in Parlamento nel dicembre del 2007, nessuno è in grado di dire quante siano le leggi oggi vigenti. Si fanno delle stime che però oscillano da 20 mila a 150 mila. E solo l’ampiezza di questa oscillazione la dice lunga. Una tale ipertrofia legislativa pone un problema serio di coerenza delle norme, crea difficoltà agli operatori della giustizia, lascia spazio all’interpretazione e alla discrezionalità, incrementa la burocrazia ed è molto onerosa per i cittadini e le imprese. Oltre al numero delle norme, che continuano a moltiplicarsi, c’è anche la questione della loro qualità che negli ultimi anni sembra scadere progressivamente. Prendiamo il caso della normativa relativa alla tutela e promozione delle minoranze linguistiche e negli ultimi mesi anche dei dialetti. La Regione Piemonte nell’aprile dell’anno scorso ha varato una legge per la “Tutela, valorizzazione e promozione del patrimonio linguistico del Piemonte”. Di che cosa si tratti lo spiega nel primo articolo in cui si richiama agli articoli 3, 6 e 9 della Costituzione e dove si impegna a tutelare e valorizzare “la lingua piemontese, l’originale patrimonio culturale e linguistico del Piemonte, nonché quello delle minoranza occitana, franco-provenzale, francese e walser promuovendone la conoscenza”. Sono necessarie a questo punto due premesse, (jn) segue a pagina 5 Posebna slovensko-italijanska komisija prejšnji teden Manjšinski projekt Jezik-Lingua odobren Prijateljstvo in sodelovanje med slovensko in italijansko manjšino se utrjuje tudi v obliki skupnih evropskih projektov. V teh dneh je posebna slovensko-italijanska komisija odo-brila manjšinski projekt Jezik-Lingua, ki so ga skupaj predstavile krovne organizacije obeh manjšin. Projekt predstavlja pomembno pridobitev za obe narodni skupnosti, saj bo namenjen utrjevanju in promociji manjšinskih jezikov. pesci'' BENEČIJA V SKUPNEM SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU K05ARID2Q10 v petek, 26.02 ob 18.00 v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju V soboto, 27.02 ob 18.00 v dvorani Doma Andreja Manfrede v nedeljo, 28.02 ob 18.00 v Kulturnem domu Kobarid Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je ob novici, daje projekt dobil podporo posebne komisije, pisal slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu Boštjanu Žekšu in izrekel zahvalo Republiki Sloveniji za veliko pomoč in skrb, ki jo je vložila v podporo medmanjšinske-mu projektu. “Skrb za jezik je primarnega pomena za vsako manjšino in to velja še posebej za Slovence v Benečiji, kjer bodo odslej z večjim optimizmom uresničevali projekt večnamenskega kulturnega središča v Špetru Slovenov. Odobreni projekt obenem nudi priložnost manjšinama, da nadaljujeta na poti prepričanega sodelovanja. SKGZ je mnenja, da samo s takšnim, pozitivnim pristopom bomo kot manjšina postali protagonisti v obmejnem večjezičnem in večkulturnem prostoru.” beri na strani 5 Errinpr sr.nvFrjfHrr rr/r.Trjmvr FFGF7GF Vjjudn dno vabliem na prireditve / mesecu kulture O o N Q < cQ O Vabijo Vas: Kulturno društvo Stol Breginj Občina Kobarid Fundacija Poti miru v Posočju JSKD Ol Tolmin Institut za slovensko kulturo Špeter AutoControllo 2 LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! Va'»' Groupama i IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI I I Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. I 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) I Večnamenski odlok in vprašanje manjšine Kot so časopisi obširno poročali, je italijanski senat odobril večnamenski odlok (milleproroghe) z zaupnico (28. po vrsti). To pomeni, da se je želela vlada obvarovati pred lastno večino, kjer bi očitno lahko kdo “na skrivaj” miniral kak člen odloka. V omenjenem odloku pa ni bilo milijona več za slovensko manjšino v Italiji. Senatorka Tamara Blaži-na je vložila več popravkov v zvezi z omenjenim milijonom za delovanje slovenske manjšine, vendar brez rezultatov. Očitno niso zalegli niti pritiski iz Slovenije in dane obljube s strani italijanskih vladnih predstavnikov. Milijon za Slovence se zdi nepremostljiva gora. Manjšine so sploh problem. Pri vladi naj bi sedaj sledil manjšinskim problematikam podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Manti-ca, ki naj bi nadomestil Nit-to Palmo, podtajnika v notranjem ministrstvu. Premik ima nek pomen, (ma) beri na strani 4 Cancellato il servizio trasporto per chi frequenta a S. Pietro Pulfero, scuola a rischio chiusura ed il Comune ‘richiama’ i bambini È una scelta politica, quella dell’amministrazione comunale di Pulfero che ha deciso di non rinnovare il servizio di trasporto scolastico per i bambini residenti nel comune ma che frequentano le scuole di S. Pietro al Na-tisone. Una scelta che riguarda uno dei due plessi scolastici delle Valli - l’altro è Savogna - a rischio, considerati i numeri: in questo anno scolastico la scuola dell’infanzia di Pulfero conta 17 iscritti, 6 quelli alla primaria, mentre a Savogna tra asilo e primaria ci sono appena 13 bambini. (m.o.) segue a pagina 4 BENClKJ KVLTVRNI DN6VI INCONTN CULTURALI DELLA BENECIA na temo/sul tema ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia ŠPETER / S. PIETRO AL NATISONE _ Občinska dvorana I sala consiliare ma četrtek / giovedì 25.02.2010 ob / alle 18.30 Il ventennio fascista - V času fašizma Šola pod fašizmom (La scuola sotto il fascismo), dokumentarno-igrani film RTV Slovenija / film-documentario della RTV Slovenia Presentazione di / predstavitev Jadran Sterle, scenarist filma / sceneggiatore del film Istruzione ed educazione nel ventennio fascista - Stato, chiesa, società civile/Izobraževanje in vzgoja v času fašizma - Država, cerkev, civilna družba Faustino Nazzi, storico / zgodovinar Inštitut za slovensko kulturo _ Istituto per la cultura slovena r Slovenski kulturni center v Špetru petek, 19. februarja, ob 19.00 predstavitev pesniške zbirke Alda Klodiča DUHUORAN LUNA O pesniški zbirki bosta spregovorili Irena Popov-Novak, Univerza v Ljubljani in Lucia Gazzino, pesnica in prevajalka Pesmi bodo predstavili mladi Beneškega gledališča in Davide Klodič Kulturno društvo Ivan Trinko An lietošnji Pust je že za nami. Zdel sem nam je tokrat manj vesel in razposajen. Po naših dolinah pa ga šele “živi- mo” po starih običajih. Tako je bilo v nedeljo v Ruoncu (Podbonesec) an v Se-dliščah (Bardo), beri na straneh 6 in 7 ljubezan, DUHUOR AN LUNA Pustovanje v duhu večstoletne tradicije Četrtek, 18. februarja 2010 2 Srečanje slovenskih upraviteljev z deželnim svetnikom SSk Gabrovcem v Špetru Kaj pripravlja Dežela namesto ukinjenih gorskih skupnosti? V slovenskem kulturnem centru v Špetru je bilo v četrtek, 18. februarja, dobro obiskano srečanje slovenskih upraviteljev videnske pokrajine z deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem, kije dal pobudo zanj. V svojem uvodnem poročilu je Gabrovec orisal glavne značilnosti najnovejšega delovnega dokumenta o reformi gorskih območij, ki gaje pripravilo deželno odborni-štvo za krajevne avtonomije. »Načrt je jasen: po ukinitvi gorskih skupnosti namerava deželna uprava gorato območje razdeliti na trinajst okrožij, znotraj katerih naj bi se vse zaobjete občine več ali manj obvezno povezale v prav toliko občinskih zvez,« je obrazložil slovenski deželni svetnik in pri tem zlasti izpostavil dejstvo, da je na osnovi dokumenta ustanovitev občinskih zvez le zadnji korak pred z vrha vodeno spojitvijo vseh majhnih občin v povsem nove celote. »Nesprejemljivo je, da postopek ne upošteva dostojanstva krajevnih upraviteljev kot tudi ne zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih posebnosti goratega Nekateri udeleženci srečanja v Špetru območja. Občutek je, da za tem stojijo ambicije sedanjega predsednika Videmske pokrajine, ki bi na račun ukinitve gorskih skupnosti in reorganizacije sistema krajevnih uprav pridobil tako na imovini in finančnih sredstvih kot tudi na upravnih pristojnosti in torej tudi na politični vplivnosti,« je še dejal svetnik Gabrovec. Občine s slovensko prisotnostjo so bile doslej zaobjete v dve gorski skupnosti in preko Briške povezane z goriškim območjem. Tako zasnovana reforma bi to sliko bistveno poslabšala, kar je navzkriž z duhom in črko zaščitnih zakonov. Glede vseh nakazanih vprašanj je skupina slovenskih upraviteljev na deželne oblasti že pred meseci naslovila razčlenjen dokument, na katerega pa ni bilo še nobenega odziva. »Bojim se, da prevladuje pogled tistega dela desnice, ki vztraja, da v Benečiji Slovencev ni - slovenska odsotnost pa ne more proizvajati dokumentov...« je grenko pripomnil deželni svetnik Slovenske skupnosti. Svetnikovemu izvajanju je sledila bogata razprava, v kateri so sodelovali razni občinski upravitelji z občin Špeter, Dreka, Podutana, Grmek, Podbonesec in Bardo. Govor je bil o stvarnih problemih goratih občin, ki jih osrednje deželne oblasti že od nekdaj prezirljivo obravnavajo. Izpostavljena je bila potreba po ohranjanju upravnih modelov, kot so bile doslej gorske skupnosti, ki med drugim omogočajo in spodbujajo črpanje in upravljanje evropskih finančnih sredstev za razvoj območij s posebnimi danostmi. Med sklepi srečanja slovenskih upraviteljev Benečije v Špetru je tudi organizacija razširjenega javnega srečanja, medtem ko bo ožja delovna skupina skupaj z deželnim svetnikom Gabrovcem dopolnila že navedeni dokument, ki ga bodo nato izročili neposredno predsedniku Dežele Renzu Tondu. Naslednje srečanje o načrtovani reformi krajevnih uprav bo na Tržaškem, in sicer danes v Nabrežini, ko bo tekla beseda tudi o zamisli glede ustanovitve Mestne občine Trst z ukinitvijo upravne avtonomije vseh okoliških občin. Sledilo bo podobno srečanje tudi na Goriškem. Pismo iz Rima Stojan Spetič S Pregovor trdi, da šepa, kdor hodi s šepavimi. V Italiji je korupcija zelo nalezljiva bolezen. Saj spominja na primitivne družbe, Iger si pravice in delo pridobival z denarjem ali nasiljem. Na polotoku je še vedno tako. Na Jugu prideta v poštev oba: denar in nasilje. Drugod pa se začenjajo uveljavljati novi (ah če hočete, zelo stari) načini prepričevanja. Denar in ženske. Skoraj bi pozabili malce smešne Berlusconijeve avanture z deklicami na poziv, bodisi v rimski palači Grazioli, kakor v obmorski sardinski vili Certosa ah lepotni farmi nekje v Umbriji. Tudi v tem primeru je šlo za način, s katerim je poslovnež iz Barija skušal pridobiti simpatijo italijanskega premierja in njegovega prijatelja, kije s čvrsto roko vodil si- stem civilne zaščite, Guida Bertolasa. Slednji se je sedaj tudi sam znašel na klopi osumljencev korupcije. Na dan prihajajo sumi, da so pomembni poslovneži z denarjem, namenjenim podjetjem podtajnikovih bližnjih sorodnikov in ženskimi uslugami pridobivali njegovo naklonjenost. Šlo je predvsem za mastne posle v zvezi s preurejanjem otoka Maddalene pri Sardiniji za potrebe vrha osmih najbogatejših držav na svetu. Tuje namreč bilo opuščeno ameriško morsko oporišče, ki so ga spremenili v pravi resort v neokrnjeni prirodi ob morju. A so se v zadnjem trenutku premislili in vrh osmih preselili v Aquilo, ki jo je bil do tal porušil potres. Propagandni učinek je bil velik, Maddalena pa je skoraj končana zaman čakala na goste. Pokurili so nekaj milijard evrov, kar tako. Bertolasu se sedaj trese stolček, prav v trenutku, ko mu je Berlusconi namenjal dve darili: ministrski stolček in privatizacijo civilne zaščite, ki bi postala delniška družba in s tem obšla nevšečne javne kontrole o tem, kako trosi svoj denar. Opozicija zahteva njegov odstop, Berlusconi rohni: »Naj se nihče ne dotika Bertolasa ! « In poudarj a, da so se ga sodniki lotih, kakor vseh, ki dobro delajo in pri tem mislil predvsem sebe. Vendar je nekaj narobe v tej solidarnosti. Bertolasu bi namreč zadostovalo, da ga imenujejo za ministra, pa bi bil imun pred sodnim preganjanjem, kot predvideva norma o zadržanosti premierja in njegovih ministrov, da jim ni treba pred sodnike. Čeprav mu je to obljubil, se premier obotavlja, njegov namestnik Gianni Letta pa zagotavlja, da s privatizacijo civilne zaščite ne bo nič. Skratka, zlata jama, v kateri so hoteh kopah cinični Bertolasovi prijatelji, ne bo več brez kontrole. Če je vse res, kar pravijo, je Bertolaso -po mojem - zagrešil veliko napako, če sije hotel privoščiti to, kar vsi zavidajo Berlusconiju: neomejeno oblast, bogastvo in lepe ženske v dar. Stari Rimljani niso zaman poudarjah, da »quod hcet Jovi non hcet bovi« ! (Naj si vol ne žeh tega, kar si lahko privošči Jupiter). Janševa SDS bolj priljubljena od Pahoijevih SD Po raziskavi Slovenski utrip, bi na parlamentarnih volitvah, če bi te bile ta mesec, slavila Janševa SDS, medtem pa slabih 58% vprašanih ne podpira sedanje vlade. Anketiranci so na vprašanje "Katero stranko bi volih, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?" v slabih 19% primerov odgovorih da SDS, Pahorjeve SD bi volilo 13,7% vprašanih. Na tretje mesto bi se uvrstila Kresalova LDS, in sicer s 6,7% glasov, četrta bi bila Jelinčičeva SNS (6,4%), peti pa s 4,7% DeSUS. Golobičev Zares in Slovenska ljudska stranka ne bi zbrala niti dva odstotka. Vendar pa tukaj velja poudariti, da skoraj petina vpra-šanih ne bi volila nobene stranke, 16,7% jih ni odločena, nekaj več kot sedem odstotkov pa jih na vohšča sploh ne bi šlo. Neopredeljenost je najvišja v srednji generaciji, podpora socialnim demokratom s starostjo narašča, Janševi SDS pa upada. Sedanjo vlado podpira 35 odstotkov tistih, ki so sodelovali v anketi, medtem ko se je skoraj 58% ljudi do vlade opredelilo negativno. Vlado bolj podpirajo ženske, bolj izobraženi in starejši. Naj višjo podporo sicer uživa med upokojenci in zaposlenimi v zasebnem sektorju, najbolj pa ji nasprotujejo tisti brez dohodkov ah z najnižjimi dohodki. Sodelujočim v anketi so zastavili tudi vprašanje, povezano s pozivi na razrešitve ministrov. Imenovani so bili Karl Erjavec (okolje in prostor), France Križanič (finance), Gregor Golobič (univerza) in Borut Miklavčič (zdravstvo), anketiranci pa so morah odločiti, ah je za Slovenijo bolje, da ostane na svojem položaju ah ne. Kar dve tretjini sta menih, da bi bilo bolje, da Golobič odide. Istega mnenja je bilo glede Križaniča 53% vprašanih, glede Erjavca (kije sicer že sam podal odstopno izjavo) pa 48 odstotkov. Na Križaniča seje nanašalo še eno vprašanje. Naj spomnimo, daje minister poklical dekana Ekonomske fakultete zaradi sestave komisije, Id naj bi na fakulteti ocenjevala doktorsko nalogo njegove sodelavke. Slabih 47 odstotkov jih meni, Janez Janša daje Križanič kot minister posegel v samostojnost univerze, 31,3% pa jih je prepričanih, da je Križanič nastopal kot profesor, ki izraža svoje mnenje. Poseben sklop vprašanj seje tokrat nanašal na slovensko identiteto. Za kar četrtino je najpomembnejša osebnost Primož Trubar. Sledijo mu France Prešeren, Rudolf Maister, Tito, Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Janša, Jože Pučnik, Anton Martin Slomšek, Ivan Cankar in France Bučar. Prešerna in Maistra so nadpovprečno pogosto izbrah moški, Tita in Kučana pa ženske. Manj izobraženi in tisti z naj-nižjimi dohodki so nadpovprečno pogosto navedli Tita, bolj izobraženi pa so nadpovprečno pogosto izbrah Trubarja. Najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini je slovenska osamosvojitev, sledijo demokratične volitve leta 1990 in boj generala Maistra za severno mejo. Na četrto mesto po pomembnosti se je uvrstil natis prvih slovenskih knjig v 16. stoletju, mesto za tem pa odpor proti okupatorju med drugo svetovno vojno. Sledita še program Zedinjene Slovenije leta 1848 in vstop v Evropsko unijo leta 2004. Najpogostejši lastnosti Slovencev sta po besedah anketirancev delavnost in solidarnost, tretja (in prva negativna) pa je zavist. Na četrtem mestu je tekmovalnost, na petem pogum, sledijo pa še inovativnost, poštenost, zaprtost, strpnost in odločnost. Delavnost so najpogosteje izbirah starejši, višje izobraženi pa so zelo pogosto menih, da so Slovenci zaprt narod. (r. p.) kratke.si La ministra degli esteri dell’UE Ashton dal premier Pahor La ministra degli esteri dell'Unione Europea Catherine Ashton ha fatto visita lunedì 15 febbraio al premier sloveno Borut Pahor. Tema principale dell’incontro, svoltosi a Brdo vicino a Kranj, la prossima conferenza intemazionale sui Balcani Occidentali in programma a marzo e promossa da Slovenia, Croazia, dalla Commissione e dal Consiglio del-l’UE. Si tratterà della prima riunione dei leader dei paesi dei Balcani Occidentali dopo 18 anni. Sarà rappresentato anche il Kosovo. Attenzione ai venditori di vignette autostradali false La polizia di Koper ha scoperto due falsificatori di vignette autostradali: uno vive ad Ankaran, l’altro è originario di Radovljica vicino a Kranj. Presso l’appartamento di quest’ultimo sono stati ritrovati ben 107 bollini falsi. Nel frattempo sono già sei gli automobilisti fermati dal personale di controllo deha società autostradale Dars con una vignetta falsificata. La multa è uguale a quella per chi ne è sprovvisto. La Dars invita gli utenti ad acquistare le vignette solo nei punti di vendita ufficiali. 60.000 visitatori e 3000 maschere al tradizionale carnevale di Ptuj Aha 50. sfilata di carnevale a Ptuj sono stati battuti tutti i record. Circa 60.000 sono stati i visitatori accorsi domenica 14 febbraio per vedere i “kurenti”. Anche quest'anno sono stati il gruppo più numeroso. Erano infatti ben 650, in totale hanno invece partecipato ad una dehe più grandi manifestazioni etnogra-fiche-culturali slovene circa 100 grappi da Germania, Belgio, Austria, Bulgaria, Serbia, Montenegro, Macedonia e Croazia, composti da più o meno 3000 maschere. Il mercato immobiliare reagisce alla crisi economica Le vendite degli appartamenti in Slovenia sono calate all'inizio dell'anno scorso a causa della crisi economica globale. Nell'ultimo quadrimestre però le cose hanno comminciato a migliorare, soprattutto per quanto riguarda gli appartamenti usati. Il prezzo medio degli appartamenti in Slovenia è di 1.717 euro a metro quadro. Le città più care in questo senso sono risultate Ljubljana (2.466 euro) e Koper (2.285 euro). Nella grotta di Postumia l'unico acquario sotterraneo di protei E stato aperto la settimana scorsa neha grotta di Postumia l'acquario sot-teraneo di protei, unico di questo genere al mondo ed il più grande acquario in Slovenia. È lungo 7 m, largo 2,4 e alto circa 2,5 metri. Il suo volume è di 21,6 metri cubici. È stato riempito con l'acqua deha grotta, habitat naturale dei protei. I visitatori potranno inoltre lasciare un commento nel più grande hbro dehe impressioni al mondo che ambisce ad entrare nel Guinness dei primati. Pesa addirittura 138 kg e misura 2,2 m per 1,6 m. Kultura A Cividale Eni De Luca e Mauro Corona La Biblioteca civica di Cividale organizza per i prossimi giorni due importanti appuntamenti. Venerdì 19 febbraio alle alle 17.30 nella chiesa di Santa Maria dei Battuti, lo scrittore Erri De Luca sarà presente per “Incontro con uno scrittore di passaggio”. Recentemente definito ‘lo scrittore del decennio’ dal critico letterario del Corriere della Sera Giorgio De Rienzo, De Luca è anche poeta e traduttore. Un passato in Lotta Continua, svolse poi numerosi mestieri in Italia e all'estero, come operaio qualificato, camionista, magazziniere, muratore. Durante la guerra in ex-Jugoslavia è stato autista di convogli umanitari destinati alle popolazioni. Ha pubblicato il primo romanzo nel 1989, a quasi qua-rant'anni: ‘Non ora, non qui’, una rievocazione della sua infanzia a Napoli. Sabato 27 febbraio, alle 17.30, presso la chiesa di San Francesco Mauro Corona presenterà il suo ultimo libro ‘Il canto delle Manère’. Modererà l'incontro il vice direttore del TG5 Toni Ca-puozzo. Alpinista e scultore, oltre che scrittore, Corona è nato in Trentino ma dall’infanzia vive nel paese di origine dei genitori, Erto, nella valle del Vajont in provincia di Pordenone. Ha pubblicato tredici libri tra romanzi e raccolte di racconti, nei quali affronta con uno sguardo appassionato e un po' malinconico tematiche come il rapporto dell'uomo con la natura, con le proprie radici e con l'incombente progresso economico e tecnologico. t 2V i» La maestra Adelina alla Beneška galerija Nella Beneška galerija di S. Pietro al Na-tisone verrà inaugurata sabato 6 marzo, alle 17, la mostra fotografica ‘Adele Miani -Maestra Adelina’ organizzata dall’associazione culturale Insieme per Vernasso. Ad essere esposte saranno foto dei primi del ’900. Adele Miani frequentò con profitto le magistrali di S. Pietro, successivamente la scuola Montessori a Bologna, dove si laureò in pedagogia. Nata nel 1902, assieme alla famiglia si ritrovò in mezzo alla tragedia della ritirata di Caporetto, nell’autunno 1917, ed assieme alla madre Margherita ed alla sorella Corinna si rifugiò a Torino presso la famiglia del nonno materno. Finita la Prima guerra mondiale e conseguita la laurea, Adele inizialmente insegnò italiano presso le scuole medie di Plezzo e Tolmino, allora facenti parte del territorio italiano, quindi nelle magistrali di S. Pietro. Esercitò la sua professione sino al pensionamento, negli anni ’60. Rimase nel suo paese natale, non lasciandolo se non per forza maggiore e per brevi periodi, venendo a mancare nel 1996. J Pesem, glasba in prijateljska beseda v Kobaridu V mesecu kulture trije večeri posvečeni ustvarjanju in povezovanju med Posočjem in Benečijo Na Beneških kulturnih dnevih v četrtek tudi dokumentarni film V četartak, 25. februarja, bomo šli nazaj v stare cajte an v našo zgodovino na Beneških kulturnih dnevih, ki jih Inštitut za slovensko kulturo organizira v Spetru. Zadnjikrat smo poslušal, kako je bluo življenje v naših dolinah, ko je paršla v tele kraje kraljevina Italia. Telekrat preskočimo puno liet an se ustavemo v caj-tu fašizma. O tem bo guoriu profesor Faustino Naz-zi. Interesant, zanimiv bo tudi film, ki ga pokažejo, saj je biu posnet tudi v naših dolinah. Na fotografijah vi-demo Fonsa an Renza iz Topoluo-vega, tisti dan, ki so jih posnel. •T«- \Wf r ” 6,1 1/k- i Pod naslovom Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru bodo prihodnji teden v Kobaridu posvetih tri večere kulturnemu delovanju in snovanju Slovencev Videnške pokrajine. Prireditelji treh večerov so kulturno društvo Stol Breginj, Občina Kobarid, Fundacija poti miru v Posočju, JSKD Tolmin in Inštitut za slovensko kulturo iz Spetra. Poudarek bo na skupnih iniciativah Posočja in Benečije včeraj in danes ter na novih načrtih povezovanja in čezmejnega sodelovanja. Prvo srečanje bo v petek, 26. februarja, ob 18. uri, v prostorih Fundacije poti miru v Posočju in bo bolj pesniško obarvano. Ob izidu pesniške zbirke Duhuor an luna bo protagonist večera Aldo Klodič, s katerim se bo pogovarjal Zdravko Likar. Aldo Klodič piše pesmi že štirideset let in marsikatero pesem je napisal za potrebe Sejma beneške piemi na Liesah. Sedaj je izšla njegova prva pesniška zbirka, čeprav so bile njegove pesmi že objavljene v časopisju, pesniških zbirkah ah kaki skromni brošuri. Obiskovalci večera jih bodo poslušali tudi z glasbeno podlago. Večer bosta oplemenitila okteta Bardo iz Terske doline, Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturno športno društvo Rojanski Krpan sta pod geslom POVSEM PESEM združila moči, da bi leto 2010 potekalo v znamenju pisanja pesmi. Pesnjenje nameravata spodbuditi z dvema pesniškima natečajema in številnimi spremnimi pobudami, ki jih bo širša javnost sproti odkrivala predvidoma vse do 3. decembra, ko bomo obeležili 210. obletnico rojstva Franceta Prešerna. Zveza in Rojanski Krpan si nadejata, da bi takrat izšel bogat zbornik neobjavljenih in kako- Leto 2010 v znamenju pisanja pesmi vostnih pesmi z dveh natečajev. Prvi natečaj razpisuje Rojanski Krpan. Po lanskem uspehu bo tudi letos rojansko društvo nagradilo najboljše ljubezenske pesmi. Tako kot lani se rok za oddajo neobjavljenih ljubezenskih pesmi izteče na svetovni dan poezije (21. marca). Takoj zatem bo pesmi preučila komisija, ko bo sredi aprila ta končala svoje delo, bo Rojanski Krpan oznanil imena petih nomini- r rančev za glavno nagrado ter petih nominirancev v kategoriji dijakov slovenskih srednjih šol v Italiji. Nagrajevanje bo potekalo na začetku maja na domačiji Ferfolja pri Piščancih nad Rojanom. Slavnostni večer bodo oblikovah razni izvajalci ter naravna kulisa lune in Tržaškega zaliva. Na tem večeru bo sodelovalo tudi občinstvo, ki bo tako kot lani z glasovanjem podelilo nagrado občinstva. Giovedì 25 al Navel si presenta ‘Le parole nascono già sporche’ Giovedì 25 febbraio, alle 21, nella sede del circolo Navel in Foro Giulio Cesare a Cividale sarà presentata la raccolta poetica ‘Le parole nascono già sporche’ di Michele Obit (Edizione Le voci della luna). Si tratterrà di una lettura affiancata ad una conversazione con Francesco Tomada, che del libro ha scritto: “La scrittura di Michele Obit viene dalla pazienza, dal silenzio, dalla sincera esigenza di fissare i versi sulla carta solo quando si sono davvero trovati il tempo ed il modo di farlo.” La pubblicazione sarà successivamente presentata a Trieste (martedì 9 marzo alle 18 nella libreria Knulp) ed a Udine (venerdì 12 marzo alle 18.30 nella libreria Odos). v nediejo-domenica 21.02.2010 ob/alle 17.30 V telovadnici / palestra di Liessa una serata per e con i giovani HRUPNO SREČANJE rumoroso incontro tra giovani band Za nas / per noi: BK EVOLUTION (Beneške vasi) SHAPE (Kozca) WASTED BULLETS (Livek) DSL (Sv. Lienart) Kulturno društvo REČAN ki ima le nekaj mesecev življenja, in Simon Gregorčič iz Kobarida, ki sodi v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Sledilo bo odprtje fotografske razstave Daria Sima-za z motivi iz Benečije. V soboto, 27. februarja, ob 18. uri, bo prizorišče dogajanja dvorana Doma Andreja Manfrede, kjer bodo kulturni delavci iz vsega obmejnega pasu videnske pokrajine predstavili svoje knjižne novosti in izdaje, med nje sodi tudi zgoščenka, kije izšla ob dvajsetletnici moškega zbora Matajur, ki bo na večeru zapel. Glavni poudarek pa bo spet na sodelovanju med Posočjem in Benečijo. V ta okvir sodi tudi nastop gojencev Glasbene šole iz Špetra in Tolmina. Beneški dnevi v Kobaridu se bodo zaključili v nedeljo, ob 18. uri, v kulturnem domu z nastopom Beneškega gledališča. Predstavilo bo igro Kozja koža v priredbi Marine Cernetig in v režiji Marjana Bevka. Drugi natečaj pa bo skupaj s številnimi partnerji razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev v okviru projekta Sledi / Tracce. Tema natečaja bo tokrat prosta, v poštev pa bodo prišle pesmi, napisane v slovenščini, italijanščini ali kateremkoli manjšinskem jeziku. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljala ugledna imena, prav tako imeniten pa bo zaključni večer z nagrajevanjem. Naš domači izik, l’iscrizione al concorso entro il 26 febbraio L’Amministrazione comunale di S. Pietro al Natiso-ne, allo scopo di mantenere, divulgare e valorizzare la lingua parlata nella Slavia friulana (Valli del Natisone - Nediške doline, Valli del Torre - Terske doline, Val Resia - Rezjanska dolina e Val Canale - Kanalska dolina) nelle sue tipiche e peculiari inflessioni linguistiche e territoriali, bandisce il concorso Naš domači izik - La nostra lingua materna. Il concorso dialettale sloveno è solo orale. Vi possono partecipare tutti i cittadini che conoscono il dialetto sloveno o vogliono esprimersi nella lingua locale. Il concorso consiste nella recita, lettura, conversazione o canto di un libero ed originale elaborato di durata non superiore a 5 minuti, espresso nelle tipiche inflessioni linguistiche della Slavia Friulana, con la riproposizione di vocaboli e strutture fraseologiche cadute in disuso. La domanda di partecipazione al concorso dovrà pervenire all’ufficio di segreteria del Comune di S. Pietro al Natisone entro il 26 febbraio 2010 e dovrà contenere: a - l’indicazione del titolo o la descrizione del tema elaborato per il concorso orale; b - le generalità del partecipante (nome e cognome, data e luogo di nascita, residenza, professione, codice fiscale). Per i gruppi costituiti i dati dovranno essere riferiti al gruppo, associazione o ente, con l’indicazione della denominazione, indirizzo e codice fiscale. Per i gruppi non costituiti vanno indicate le generalità di un referente. c - l’impegno a consegnare alla Commissione, dopo l’esposizione orale, la trascrizione scritta del tema proposto, al solo scopo di archivio della manifestazione. d - l’autorizzazione alla registrazione e ripresa della manifestazione nonché il consenso al trattamento dei dati personali. Nell’ambito del concorso vengono istituite 3 sezioni con assegnazione dei seguenti premi: 1A Sezione = fino a 18 anni di età 1° classificato € 300,00, 2° classificato € 150,00; 2a Sezione = oltre 18 anni 1° classificato € 300,00, 2° classificato € 150,00, 3° classificato € 100,00; 3a Sezione = gruppi, cori, scuole, ecc. 1° classificato € 600,00 2° classificato € 300,00, 3° classificato € 100,00. Il concorso si svolgerà presso la sala comunale sabato 13 marzo 2010 alle 17. Per ulteriori informazioni e per richiedere il regolamento del concorso gli interessati possono rivolgersi all’Ufficio Amministrativo del Comune durante l’orario al pubblico (lunedì-martedì-venerdì dalle 10 alle 13 - mercoledì dalle 15 alle 18 - tel. 0432.727272 - interno 2). Aktualno Razgovor s senatorko Tamaro Blažino Večnamenski odlok • v • in vprašanje manjšine s prve strani Zapisali pa smo pogojnik, ker je vlada glede manjšinskih problemov nejasna. Mantica naj bi neuradno večkrat namignil senatorki Blažim, da prejema slovenska manjšina s strani Italije dovolj sredstev in da mora tudi manjšina občutiti primež sedanje krize. Pedagoški namig je tipičen za človeka iz starega Nacionalnega zavezništva, kot je Mantica. Slednji je v bistvu povedal, daje milijon za manjšino politično in ne finančno vprašanje. Senatorka Tamara Blažina nas je v ponedeljek obvestila, da se lahko kaj pozitivnega premakne v poslanski zbornici, kjer bodo sedaj obravnavah dekret milleproroghe. Ne gre le za to, da je v Bruslju sam Berlusconi ponovno obljubil slovenskemu premierju Borutu Pahorju, da bo rešil finančna vprašanja manjšine. Zelo verjetno je, da bo vlada po hitrem postopku, odlok morajo dokončno spremeniti v zakon do 28. februarja, vnesla večji amandma, ki naj bi imel kritje tudi iz prilivov davčnega ščita. Osrednje vprašanje amand-maj a naj bi bilo refinanciranje zakona o tisku. Glede tega je bila vlada doslej nejasna. Novinarji in založniki vseh političnih opcij se srečujejo z veliko krizo časopisov, ki bi bila brez dodatne podpore izjemno huda. Za refinanciranje seje izrecno zavzel sam predsednik poslanske zbornice Fini. Trepetajo pa levi in desni časopisi, med ka- ' Senatorka Tamara Blažina terimi je tudi slovenski Primorski dnevnik. Rezanje podpor bi dodatno prizadelo tudi Novi Matajur. Seveda so slovenski mediji kapljica v morju, vendar so vezani na skupno usodo vseh. Vemo namreč, da veliki in majhni časopisi množično naprošajo za krizno stanje, kar pomeni dopolnilno blagajno, odpuste ali pa predčasne upokojitve. Tako ali drugače bo morala vlada problem rešiti (stanejo tako podpore tovarnam kot predčasno upokojeni delavci). V tem sklopu pa bi lahko vlada med popravke in amandmaje vnesla tudi milijonček za dejavnosti Slovencev. Senatorka Tamara Blažina je predala posle svojim kolegom v poslanski zbornici, ki si bodo prizadevali, da bi prišlo do dodatka manjšini. Ko bi dekret milleproroghe ostal v parlamentu nespremenjen, bi Slovenci prejeli dva udarca: milijon manj za delovanje in krepko vsoto manj za Primorski dnevnik in ostali tisk. V zvezi s slovensko manj- šino je senatorka Tamara Blažina v ponedeljek, 15. februarja, obiskala s sodelavcem Li vijem Semoličem vi-denskega prefekta Iva Sa-lemmeja. Blažina je prefektu predočila vprašanje slovenskega okenca v Čedadu, ki ga predvideva zaščitni zakon za Slovence. Okence v Čedadu je že prestalo iter, ki se je pričel pri paritetnem odboru, zaključil pa v Rimu. V Trstu in Gorici takšno okence že obstaja. Čedajski župan Vuga je izrazil pripravljenost, da ga odprejo tudi v Čedadu. Senatorka Blažina je prosila prefekta, naj pomaga pri uresničitvi okenca in pri sklicanju omizja vseh tistih krajevnih uprav, ki bi se posluževale če-dajskega servisa. Senatorka Blažina je predočila prefektu še druge probleme v zvezi z uresničevanjem zaščitnega zakona v videmski pokrajini. Govor je bil o šolski mreži in o pouku slovenščine, ki naj bi se ne omejila le na Speter, in o pouku slovenščine na italijanski šoli. Nadalje so govorili o gospodarskem razvoju v Videnški pokrajini, ki ga predvideva 21. člen zakona št. 38. ter o drugih nerešenih problemih. (ma) Italijanski gospodarski padec Italijanska vladna politika se v javnosti najraje ukvarja s škandali. Teh ne manjka, saj so italijanski sodniki zelo prizadevni in kmalu najdejo škandal, ki vplete v skurne afere kako vidno osebnost. Ne trdim, da ni pomembno, če se predsednik vlade pozabava z lepimi dekleti, ali če se sorodstvo vodje civilne zaščite druži s podjetniki sumljivega izvora. Dejstvo pa je, da v tem mandatu italijanska vlada ni še dala na dnevni red senata in parlamenta razprave o gospodarski krizi. Glede tega ima Bersani kot tajnik največje opozicijske stranke prav. V časopisju sem zasledil statistični izračun rasti oziroma padca italijanske rasti ali bruto domače proizvodnje (PIL). Študijo je objavil v javnosti strokovni milanski inštitut, ki je glede strokovnosti vreden zaupanja. Če torej pogledamo na trend zadnjih štirih desetletij, se nam bo zdel skoraj 4,9-odstotni padec italijanskega BDP-ja v zadnjem tromesečju leta 2009 “spodrsljaj”. V letih 1970-1980 je italijanski BDP letno rasel za 3,8%, v naslednjem desetletju pa le za 2,41 %. V letih 1990-2000 je bila v povprečju rast BDP-ja še bolj skromna, in sicer le 1.59-odstotna. V desetletju 2000-2010 pa je povprečna rast strmoglavila in znašala le še 0,30 odstotka. Pii tem podatku je tre- ba računati na posledice krize , ki je zajela svet od avgusta leta 2007 dalje. Vsi podatki povzemajo povprečje, saj se je BDP spreminjal iz leto v leto. Manjša gospodarska rast seveda ni nekaj dobrega, saj pomeni v povprečju permanentno obubožanje. K omenjenim podatkom je treba prišteti državni dolg, ki je v Italiji izjemno visok. Osrednja italijanska banka je objavila podatek, da je decembra leta 2009 državni dolg znašal 1.761,1 milijard evrov. Italijo torej zaznamujeta trajni padec rasti in visok državni dolg. Ob teh podatkih je treba upoštevati, da se je v Italiji izrazito povečala razlika med reveži in ljudmi z nizkimi dohodki ter bogatimi, ki imajo vsaj preko 500 tisoč mobilnih sredstev na banki. Ne štejejo se nepremičnine. Nekateri ekonomisti, kot je Stiglitz, zagovarjajo tezo, da bi morali spremeniti kriterije, ki statistično določajo povprečni bruto dohodek na prebivalca. Gre za prazne številke, ki ne povedo nič o razlikah med revežem in milijarderjem. Glede koncentracije bogastva govorijo tudi številke, ki so spremljale Tremontijev davčni ščit. Veliko Italijanov je imelo in ima v tujini veliko denarja in nepremičnin, za katere v Italiji niso plačali davkov. O teh zadevah bi moral italijanski parlament še kako spregovoriti! Vlada iz- bira druge argumente. Padec rasti si ekonomisti razlagajo na različne načine. Devalvacija stare lire je bilo npr. učinkovito sredstvo pri izvozu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je podkrepila rast države javna uporaba, ki pa je nakopičila na grbi Italije in Italijanov ogromen dolg. Nato so ošibile izvozno moč konkurenčne vzhodne in azijske države. Dejstvo pa je, da se v Italiji niso razvijali univerzitetni centri z odliko, zaostajala je inovacija, država beleži takoimenovani “beg možganov” in, nenazadnje, smo lahko opazovali izginjanje velikih industrijskih obratov. Če pogledamo italijanski borzni trg, bomo opazili, da so na njem glavni akterji banke, kaka zavarovalnica in še dve ali tri podjetja. Ostalo je drobiž. Zdi se, da se bo tako ali drugače svet počasi izkopal iz velike recesije, ki je po obsegu druga, čeprav drugačna, po letu 1929. Ne bodo pa splavale na površje vse države z istim ritmom in z enako močjo. Zmagal bo, kdor ima trdnejše osnove za tekmovanje na globalnem trgu. Čeprav je Berlusconi neozdravljiv optimist (zakaj pa ne bi bil?), lahko za Italijo pričakujemo počasno rast. Še počasneje pa se bodo izkopavale iz krize tiste številne družine, ki so že pred negativno konjunkturo tuhtale, kako preživeti mesec z razpoložljivimi evri. Bogati bodo imeli več priložnosti, brezposelnost, začasna delovna mesta in nizke plače bodo stalnica za večji del Italijanov. O tem bi morali volilci razmisliti. Naj dodam še en podatek: v štiridesetih letih je leva sredina v Italiji vladala manj kot sedem let. Ostali čas je bila na vladi desna sredina z različnimi imeni, a s skupnimi interesi. Tudi to je v bistvu anomalija. Lettera al giornale “Pulfero, la scuola rischia” Il 10 febbraio si è svolto un incontro tra il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš e la dirigente del comprensorio scolastico Margherita Cencig con i genitori del Comune i cui figli frequentano le scuole primarie statali di Pulfero e San Pietro al Natisone. Il motivo dell’incontro era la preventivata cessazione del servizio di trasporto scolastico per gli alunni residenti a Pulfero ma frequentanti la scuola di San Pietro; un servizio che il Comune, per sua scelta politica, ha offerto per numerosi anni. Purtroppo, all’incontro hanno partecipato solo otto genitori sui 22 invitati. Dopo l’intervento introduttivo del sindaco, che ha chiarito le cause della cessazione del servizio di cui sopra - mancanza di fondi -si è soprattutto discusso dei motivi per i quali tanti bambini di Pulfero vengano iscritti nella scuola di San Pietro al Natisone. È emerso, con ovvietà, che nessuno intende iscrivere il proprio figlio in una scuola dove si rischia di avere UN alunno per ogni classe. Va precisato che nell’anno scolastico in corso gli alunni che fre- quentano la scuola elementare di Pulfero sono CINQUE, con gli evidenti scompensi di-dattico-formativi che necessariamente derivano da tale anomala situazione. Ma cosa ha spinto, in questi anni, tanti genitori a prendere tale decisione? Per quanto mi riguarda, ho preso coscienza del problema solo di recente con l’iscrizione di mia figlia al primo anno dell’asilo, a Pulfero. Dalla discussione non è emersa una motivazione convincente. Qualcuno ha detto che qualche genitore ha deciso così, senza ragioni particolari, di abbandonare Pulfero e privilegiare San Pietro al Natisone e, poi a ruota, come se fosse una moda, anche altri li hanno seguiti. Ma può veramente essere questa la causa reale? O forse, si era, erroneamente, diffuso il convincimento che a San Pietro al Natisone la scuola fosse migliore? Va comunque segnalato che la scuola di Pulfero ha strutture invidiabili, a norma degli ultimi regolamenti, un servizio di trasporto scolastico, una mensa con cuoca a tempo pieno, due maestre che in rapporto al numero di alunni possono adeguatamente seguire i bambini. L’idea mi spaventa, ma non vorrei che alla base di tutto ci fosse l’idea di una certa inferiorità - sia essa culturale, sociale o umana - di Pulfero rispetto al comune vicino, dove si manifesta certamente un maggior dinamismo sociale e culturale. Ma non si può confondere dinamismo con inferiorità. Un po’ come decenni e decenni fa quando si è iniziato a trascurare la parlata locale, considerandola una lingua arretrata e senza futuro, minando le basi stesse del processo di identificazione che deve caratterizzare ogni comunità umana. La scarsa partecipazione dei genitori alla riunione non ha permesso di chiarire i termini esatti di questa disaffezione, almeno che le numerose assenze registrate non siano già una eloquente risposta. Ognuno è libero e rende conto delle proprie scelte solo a se stesso. Non si può forzare nessuno o tacciare come insulsa la scelta di iscrivere il proprio figlio alla scuola di San Pietro al Natisone. Se qualcosa si pote- Parlano i sindaci dalla prima pagina Spiega il sindaco Piergiorgio Domeniš: “Quella di cancellare il servizio trasporto è una scelta, vorremmo che almeno i bambini del primo ciclo della primaria, prima e seconda, rimangano a Pulfero, visto che comunque nella scuola dell’infanzia di iscritti ne abbiamo abbastanza. Perché qualcuno decide di andare a S. Pietro? Una famiglia lo fa e poi trascina anche le altre. Noi vorremmo restassero qui.” A Savogna sul futuro della scuola locale, nonostante i numeri, pare ottimista il sindaco Ma-risa Loszach: “Sembra che la scuola possa tenere, anche perché è a norma, ha una palestra, una sala di proiezione. Ma è soprattutto un servizio che diamo sul territorio, senza, si perderebbe quello che è il tessuto sociale del paese.” (m.o.) va fare per evitare di giungere a questa traumatica decisione, andava fatto anni fa, appena l’esodo ha avuto inizio. Se tutti i bambini in età di frequentare le elementari residenti a Pulfero fossero, oggi, iscritti alle scuole di Pulfero, l’istituzione conterebbe almeno una ventina di alunni e -con un asilo che può vantare ancora buoni numeri - ci sarebbe la concreta prospettiva di un adeguato ricambio. Il 26 c.m. è il termine ultimo per le iscrizioni. Se, per Pulfero, il numero di iscrizioni non sarà sufficiente, la scuola verrà chiusa. E sarà una decisione irreversibile, a meno di un improbabile boom demografico. La chiusura della scuola è un evento drammaticamente determinante nella vita di un piccolo Comune. Costituisce il primo passo verso altre cessazioni e chiusure, definitive. Non varrebbe la pena, prima del verificarsi dell’irreparabile, aprire un dibattito pubblico sulla questione? Senza troppo recriminare sul passato ma, superando i deleteri steccati esistenti, concentrarsi sul futuro nel dare spazio ad una costruttiva immaginazione. Mirko Clavora Presidente Associazione genitori, Pulfero Sì, vale la pena aprire un dibattito, senza preclusioni ma anche senza reticenze. La scuola pubblica, statale, nelle Valli del Natisone non è strutturata in un comprensorio scolastico bensì in due Istituti comprensivi, mio con lingua di insegnamento italiana e uno con lingua d'insegnamento bilingue sloveno-italiano, con due dirigetiti scolastici e con due offerte educative diverse. La scuola bilingue è frequentata da 12 bambini di Pulfero (dalla scuola dell'infanzia alla media inferiore) perché evidentemente i genitori hanno optato per un modello educativo bilingue. Detto questo, il dibattito sull'intero assetto del sistema scolastico nelle valli del Natisone sarebbe non solo utile ma anche necessario. E non da oggi. Non si può però limitare di volta in volta al singolo comune in difficoltà. Gli amministratori, i dirigenti scolastici e gli orgrnii collegiali dovrebbero sedersi attorno ad un tavolo per ridisegnare tutto il sistema, dalle scuole dell'infanzia al liceo linguistico, anche con una diversa articolazione territoriale e valutando la possibilità di avviare un servizio che non c'è, come il nido, nell'ottica di offrire qualcosa di più e meglio ai ragazzi e alle famiglie, non solo per evitare qualche chiusura, (jn) Aktualno novi matajur Četrtek, 18. februarja 2010 5 Jutri, petek, 19. februrja, ob 20. uri, bo v gostilni “Alla Posta” v Hlodiču redni letni občni zbor videnske Kmečke zveze, na katerem bodo člani tudi izvolili nov odbor. Večjih sprememb v vodstvu Kmečke zveze naj ne bi bilo, nam je povedal njen pokrajinski tajnik Stefano Predan, čeprav bodo o tem seveda odločali člani. “Verjetno pa bomo imeli v odboru končno tudi kako žensko.” Kako bi ocenili delovanje Kmečke zveze v minulem letu? “Za nas je bilo to neke vrste prehodno leto, skrbeli smo predvsem za redno delovanje. Kljub temu pa smo dosegli nekaj pomembnih rezultatov in tudi število članov je spet naraslo. Sicer rast ni taka kot v prvih letih našega delovanja, smo pa lahko vseeno zadovoljni. Vsi mladi, ki bi se radi posvetili kmetijstvu, se takoj obrnejo na nas, kar je zelo pozitivno. Veliko zanimanja je bilo tudi za naš drugi tečaj o splošnem kmetijstvu, ki smo ga priredili v Spetru. Obiskuje ga 12 tečajnikov, kar je bilo maksimalno možno število, vpisalo pa seje še več mladih.” Katere vaše uspehe bi posebej omenili? “Kar 95% prošenj v zvezi z investicijami na kmetijah, ki smo jih predstavili Deželi FJK, je dobilo pozitiven odgovor, tako da bodo naši člani s časom končno dobili prispevke, ki jih potrebujejo. To je za nas velik uspeh, saj smo na ta način pomagali svojim članom, obenem pa dokazali svojo strokovnost in profesionalnost, kar nam bo verjetno pomagalo razširiti naše področje delovanja tudi izven Nadiških in Terskih dolin. Že lani smo navezali prve stike v Čedadu, Prapotnem in Tavorjani, mislim pa, da bomo lahko letos svojo dejavnost okrepili. Zato pa bo Tajnik Stefano Predan o delovanju in načrtih videnske Kmečke zveze “Veliko pričakujemo od štirih evropskih projektov Interreg” verjetno potrebna tudi določena reorganizacija znotraj same Kmečke zveze. Omenil bi še projekta za razvoj gozdarstva in kmetijstva, ki smo ju pripravili v sodelovanju z Gorsko skupnostjo Ter Nadiža Brda. Sprejeta sta bila v okviru deželnega programa za razvoj podeželja, njuna uresničitev pa bo koristila številnim našim članom. Pri tem bi izpostavil ključno vlogo Gorske skupnosti, za katero upamo, da bo lahko še ohranila svojo strukturo in nam pomagala. Če bi njene funkcije prevzele Občine, bi bilo zanje to prevelik zalogaj, Pokrajina pa je preveč oddaljena od našega teritorija oziroma od naših potreb.” Kakšni pa so načrti za leto 2010? “Konec minulega leta smo sodelovali pri pripravi štirih načrtov Interreg Italija - Slovenija, za katere upamo, da bodo sprejeti. Za nas je najbolj pomemben projekt Prostor kostanja 2, katerega nosilec je Gorska skupnost in predvideva investicijo za 1,5 milijona evrov. Gre v bistvu za nadaljevanje pilotnega projekta, ki smo ga že izvedli v Jr. \ Predsednik Luca Manig in tajnik Stefano Predan na lanskem občnem zboru v Bardu Srednjem, oziroma za njegovo širitev na celotno Be- nečijo, Terske doline in Brda. Tod naj bi tekla neke Con la Kmečka zveza in visita alla fiera ‘Progetto fuoco’ La Kmečka zveza - Associazione Agricoltori e il Cipa.at FVG organizzano una visita guidata a ‘Progetto Fuoco’, la mostra biennale di impianti ed attrezzature per la produzione di calore ed energia dalla combustione di legno, che si terrà a Verona sabato 27 febbraio. Il programma prevede la partenza da S. Pietro al Natisone alle 6.30 e da Cividale alle 6.45, l’arrivo a Verona e la visita alla fiera dalle 10, alle 16 la partenza da Verona, alle 18 la cena presso un agriturismo a Castelfranco Veneto, alle 22 ritorno a S. Pietro al Natisone. Per le prenotazioni (lunedì-sabato dalle 8.30 alle 12.30: Kmečka zveza-Associazione Agricoltori, via Manzoni, 31 Cividale, tel./fax 0432 703119, e-mail: kz.cedad@libero.it. vrste kostanjeva pot, ki bi povezovala kostanj in vino. Omenil bi še načrt, pri katerem je naš partner Občina Čedad, ki predvideva obnovitev čedajske klavnice, in sodelovanje s klavnico v Tolminu. Skupaj s Triglavskim narodnim parkom, Parkom furlanskih Dolomitov, Kmetijskim gozdarskim zavodom iz Nove Gorice in Parkom dei Colli Euganei v okolici Padove pa smo pripravili načrt za vzdrževanje travnikov in pašnikov na goratih območjih. Nadejamo si, da bodo vsi naši projekti Interreg sprejeti, če bodo odobreni, pa bomo verjetno potrebovali tudi novo oseb- je. Čakamo tudi razpis Gorske skupnosti, ki zadeva razdelitev 150.000 evrov kmetom na podlagi člena 21 državnega zakona 38, ki zadeva gospodarski razvoj slovenske narodne skupnosti na Videnskem. Nadaljevali bomo tudi z izvajanjem kmetijskega proizvodnega načrta v občini Ti-pana, ki zadeva neizkoriščena ozemlja v okolici Plestišč. S tem v zvezi čakamo na nov deželni zakon o zapuščenih površinah, da bi ugotovili, če bi lahko podoben načrt pripravili tudi v sodelovanju z občinskimi upravami v Nadiških dolinah.” Doslej ste naštevali svetle točke vašega delovanja. Kje pa so težave? “Dežela še vedno s prevelikim zamikom izplačuje odobrene prispevke. Kmetje morajo čakati tudi dve leti ali več, kar je nesprejemljivo, saj se v tako dolgem obdobju lahko marsikaj spremeni in tudi možnosti za investiranje so lahko manjše ali jih celo ni. Čakalna doba ne bi smela preseči šestih mesecev. Težave pa so tudi v zvezi s prispevki za kmečke turizme. Mladi, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, bi radi v glavnem odprli tudi svoj kmečki turizem, za kar je na splošno potrebno precej denarja. Gorska skupnost pa trenutno še vedno ni financirala niti prošenj, ki smo jih vložili leta 2005 (gre za investicije v višini 2,5 milijona evrov). Zato bo verjetno trajalo enako dolgo, da bodo vzete v poštev nove prošnje. O razvoju turizma in kmetijstva se povsod precej govori, za Nadiške doline bi bilo to še bolj pomembno, a brez finančne pomoči javnih uprav se stvari ne bodo izboljšale. Očitno pa zaenkrat to ne sodi med prioritete, kar se mi zdi zelo žalostno.” (T.G.) Tutelare tutti per non tutelare nessuno segue dalla prima Perché la distinzione tra politica culturale e linguistica è necessaria se si vuole evitare la Babele. In applicazione dell’articolo 6 della Costituzione (La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche), il legislatore nazionale nel 1999 ha definito nella legge 482, non senza un lungo confronto e dopo una discussione approfondita, quali sono le minoranze linguistiche storiche in Italia. Sono 12 e per il Piemonte si tratta di francese, franco-provenzale, occitano e walser (popolazioni germaniche). Altro e diverso è il discorso del piemontese e di tutti gli altri dialetti italiani. Non che questi non abbiano diritto, in quanto patrimonio culturale e linguistico di un determinato territorio, a delle forme specifiche di protezione e valorizzazione tramite attività di ricerca e catalogazione, promozione di attività culturali, editoriali e di sostegno alla produzione letteraria ed artistica. Lo prevede la Costituzione (articolo 9) laddove promuove lo sviluppo della cultura e la tutela del patrimonio storico ed artistico della nazione. Ed è giusto quindi che le Regioni legiferino, ognuna per la sua comunità. La regione Piemonte però è andata oltre ed ha di fatto equiparato tutte le espressioni linguistiche, richiamandosi alla 482. E quindi prevede, per esempio, l’introduzione del piemontese accanto alla lingua italiana nei propri uffici, ma anche l’insegnamento del piemontese a scuola. Il Consiglio dei ministri, su proposta del ministro Raffaele Fitto, ha impugnato la legge perchè attribuisce al dialetto piemontese “il valore di lingua”, al fine di parificarla alle lingue minoritarie della regione e conferirle il medesimo tipo di tutela. La Consulta non si è ancora pro-nuciata. Si può dire che più o meno sulla stessa strada si è mossa anche la Re- gione Friuli Venezia Giulia. Pochi giorni fa ha approvato all’unanimità (per il sollievo, forse, di limitare “il danno”, ma vedremo che non è così) una legge per la “Valorizzazione dei dialetti di origine veneta parlati nella regione Friuli Venezia Giulia”. In questo caso, più accorta-mente, si fa riferimento solo all’articolo 9 della Costituzione. Ma nella tipologia degli interventi, oltre a citare studi, ricerche, attività culturali e spettacolo, senz’altro meritorie, il legislatore regionale prevede interventi anche nel settore della comunicazione, dell’istruzione, della toponomastica e cartellonistica. Come nella legge 482. Senza peraltro definire in alcun modo l’ambito di applicazione della legge che per quanto riguarda gli sloveni ha bloccato l’applicazione della legge di tutela per sei ( ! ) anni. Naturalmente una legge per essere applicata deve avere una copertura finanziaria. Per l’attuazione della sua legge, il Piemonte aveva stanziato per il primo anno 2 milioni di euro. La Regione FVG è invece rimasta sul vago, ha indicato solo il capitolo di bilancio ed istituito il Fondo regionale per la valorizzazione dei dialetti di origine veneta che per ora è vuoto. Del resto tutto il settore della cultura ha subito tagli vistosi. Inoltre, senza pietà e vergogna, a Roma e in Regione sono stati tagliati i fondi per la minoranza slovena e quella friulana, che sono motivo e fondamento della specialità regionale e delle conseguenti dotazioni finanziarie aggiuntive rispetto alle regioni a statuto ordinario. Ma non è finita qui. Tre consiglieri del Pdl hanno nuovamente presentato un disegno di legge per la tutela dei dialetti sloveni che loro definiscono natisoniano, po nasem e resiano. Si tratta di un’altra storia, ma il succo è: tuteliamo tutti per non tutelare nessuno, (jn) Projekt Jezik sprejet s prve strani Rudi Pavšič je predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niku Tenceju posredoval zadovoljstvo in zahvalo za prizadevanje, ki sta ga v projekt Jezik vložila ravnatelj SDGZ Andrej Šik in vodja Euroservisa Erik Švab. Projekt Jezik v bistvu nadaljuje desetletno sodelovanje obeh manjšin v prizadevanju za razvoj in promocijo slovenskega in italijanskega jezika. Prvenstveno bo skrbel za utrjevanje, poznavanja in razvoj jezika kot sredstva za sporazumevanje in boljše čezmejno sodelovanje slovenske in italijanske manjšine in bo v veliko oporo dejavnosti Centra za slovenski jezik v Špetru. Četrtek, 18. februarja 2010 Lietos Sedliščeni so prestavili komedijo »Qvintus Rufus«. Iz čanpne: Giordano Molaro, Giordano Micottis, Giancarlo Dian Renato Micottis Zbralo se je polno judi, ki so se liepo smejali an poveseli. Med njimi še sindik Guido Marchio! tou Sedliščah Se litos Terska dolina se je srietla po navadi tou Sedliščah za Pust, ki ga organizira Center za kulturne raziskave Barda. Predsednica Centra Luisa Cher je premiala Giordana nu Valeria Micottisa, ki že od polno liet se potrudita za narediti sedliške pustne »parti« Barjeni so mieli tej gost »Berluskona« in tri liepe »esco rt« Iz čanpne: Maura Marchiol, Lisa Toscani, Igor Cerno, Giada Molaro Prisotna so bla tou Sedliščah še visoka imena zgodovine: iz čanpne Marco Polo (Mara Cerno), Cristoforo Colombo in Španska kraljica (Denis Pascolo in Lisa Toscani), Dante Alighieri (Igor Cerno), Lucrezia Borgia (Lucia Micottis), Cleopatra (Flavio Cerno), Galileo Galilei (Dian Giancarlo), Raffaello (Maurizio Mizza), Giulio Cesare (Renato Micottis), Annibaie (Dino Micottis), Socrate (Giordano Micottis), Attila (Giordano Molaro) Paršla je iz Belgija še skupina veselih mašker, ki je sinjè več poveselila in popestrila pustno popoldne. Barski komun se je lani pobratil s komunom Fleurus. Sedliški Pust je zatuo postal liepo mednarodno srečanje Sedliščeni so inšenali proces pred Sedliško Republiko (Marcellina Micottis) pruoti Attili (Giordano Molaro), ki je bil ujet od sedliških legionarjev Renato Micottis, Maurizio Mizza, Luca Sanna. Tribunal je prepoznal njeà riehe, zake je naredil veliko »kazina« z ženami Terske doline Četrtek, 18. februarja 2010 Anjulac an zluodi, pustje an druge maškere so razveselile tel zadnji tiedan pusta Ruonac: tuole pride ree vse tiste majhane vasice v podbunieškim kamunu, kjer je šele zelo živa bogata tradicija pusta. Prehodil smo kupe z njim an kos njih laufanja v soboto zjutra, ko so paršli do zadnjega konca ceste, do Skubine, an potlé se varnil dol. Ustavjal so se par hišah, kjer so jim ljudje ponujal za jest an za pit. Je ries, vasi so skor zapuščene, pa če bi manjkalo še tisto veseje, ki ga parnese pust, bi bluo še slaviš V Ruoncu sta osrednja lika (personaggi centrali) pusta anjulac an zluodi, ki ju spremljajo pustje v tisti tipični oblieki pune barv Martedì 9 febbraio si è tenuta a Udine, nel salone del Consiglio di Palazzo Belgrado, la tavola rotonda dal titolo “La tutela della lingua friulana e l’Europa. Comparazione con le altre esperienze”. Dopo i saluti, il Presidente della Provincia di Udine on. Fontanini ha denunciato lo scarso impegno della Regione nella tutela della lingua friulana, sebbene la specialità della stessa trovi oggi giustificazione proprio nella presenza delle minoranze linguistiche. E necessario, ha ribadito il Presidente, che il friulano entri nelle scuole affinché la minoranza continui a vivere sul territorio. L’on. Baracetti del Comitato per l’autonomia ed il rilancio del Friuli ha posto l’accento sulla necessità di fornire strumenti di autogoverno al Friuli Venezia Giulia, portando avanti il progetto di creare due realtà istituzionali: una che rag-gruppi le province del Friuli, l’altra per Trieste. Queste due realtà, ha detto Baracetti, dovrebbero agire di comune accordo per risolvere questioni d’interesse comune ed essere dotate dei poteri necessari per intervenire autonomamente sul territorio di competenza. Secondo Baracetti, l’azione di queste istituzioni sarebbe molto più efficace in tutti i campi, anche in quello linguistico. Il prof. Aureli Argemì, catalano e portavoce del CIEMEN (Centre Internacional Escarré per les Mino-ries Etniques i les Nacions) ha presentato la realtà catalana, spiegando che la piena state presentate le esperienze di tutela delle minoranze in Francia, in Slovenia e Croazia. La tavola rotonda si è conclusa con gli interventi di Wiliam Cisilino, di Fe-liciano Medeot e di Luca Pe-resson che hanno illustrato lo stato dei lavori in materia di tutela della lingua friulana. Si è sottolineato che molto si è fatto affinché il friulano sia utilizzato come lingua di uso quotidiano nelle amministrazioni, nelle istituzioni, nella tecnologia. Tuttavia, data la scarsità di fondi, sarà necessario in fu- V izložbi lekarne dr. Franca Fornasara v središču Čedada je ob Državnem dnevu zbiranja zdravil, v soboto, 13. februarja, visel ob italijanskem tudi slovenski plakat. Če-dajski lekarnar, pisatelj in publicist je s to pobudo želel izkazati pozornost do slovenskih kupcev, ki v Čedad prihajajo iz Nadi-ških in Terskih dolin ter iz Posočja in obenem poudariti večjezičnost mesta, ki je od nekdaj glavno mesto Slovencev Benečije. SE POCutiS DOBRO ' Stopi v lekarno in podari zdravilo tistemu, ki ga res potrebuje. Intervento del segretario provinciale del PD Shaurli ‘Stucchevole la polemica fra Fontanini e Molinaro’ “Stucchevole la polemica fra Fontanini e Molinaro sul friulano e le altre lingue minoritarie”, ha affermato il consigliere provinciale e segretario provinciale del PD Cristiano Shaurli. Pobuda Pokrajine Trst in SSG za dijake Na odru poročilo zgodovinske komisije “Perché la maggioranza di centro-destra, tutta, è inefficiente e sta smantellando quanto di buono fatto dal centro-sinistra.” Il presidente-segretario leghista, prosegue Shaurli, attacca gli altri per nascondere le proprie contraddizioni e responsabilità politiche. Mentre si spargono chiacchiere e demagogia sulla stampa, la maggioranza regionale sostenuta dalla Lega Nord ha messo silenziosamente in atto un pesante ridimensionamento delle politiche linguistiche per il friulano. Ridurre tutto ad un’accusa di inefficienza all’Assessore Molinaro è comodo e riduttivo, sottolinea. “Tutti, tranne forse Fontanini, ricorderanno la posizione di Tondo in campagna elettorale sul friulano ridotto a “lingua del foco- lare” e la forte opposizione di FI, AN e anche UDC nei confronti della nuova legge di tutela approvata nel 2007 dal centrosinistra. D’altra parte anche la 482/99 e la precedente legge regionale, la 15/96, le dobbiamo a sensibilità che provengono dalle stesse forze politiche che sono sempre state avversate dagli attuali alleati della Lega.” Dopo aver denunciato i tagli operate dalla Regione alle risorse per l’università di Udine e la formazione, per la scuola, per l’Arlef, le trasmissioni radio e tv e la mancata definizione dei regolamenti attuativi della legge regionale, il segretario provinciale del PD esprime preoccupazione anche per l’operatività del Servizio identità linguistiche e corregionali all’estero privo da mesi del dirigente. Insomma, dichiara Cristiano Sharli, oltre le dichiarazioni il nulla, conclude, mentre la “Lega sostiene questa maggioranza, la stessa che a Roma continua a tagliare i fondi per la 482 e che in Regione sta smantellando le politiche linguistiche. Sarebbe ora che chi governa invece dello scaricabarile si assumesse le proprie responsabilità.” Slovensko stalno gledališče v Trstu in Pokrajina Trst sta predstavila skupni gledališki projekt, ki je namenjen učencem višjih srednjih šol tržaške pokrajine kot spodbuda k razmišljanju o zgodo-vinsko-kulturnih vprašanjih lokalne večkulturnosti. SSG je bila zaupana postavitev enodejanke, ki jo je Pokrajina naročila z namenom, da bi tudi preko gledališkega sredstva promovirala poznavanje zgodovinskih dogodkov polpretekle zgodovine. Avtor in režiser predstave je Tržačan Franco Però, kije o tej predstavi napisal: “Kakšno obliko naj bi dali okviru tako delikatne tematike, da se nekoliko izognemo težavnosti, površnosti ali dolgočasnosti, tem stalno perečim nevarnostim? Morda tako, da na oder postavimo Milio in Vale; prva je kuharica gostilne v tržaški četrti, druga pa je njena mlada pomočnica. Milia pozna Poročilo mešane zgodovinske komisije, saj je dokument postal neke vrste obsesija njenega moža, ki ji je besedilo stalno prebiral, o njem razpravljal in se zanj vnemal. Vale je študentka, ki dela v gostilni, da bi si plačala univerzitetne stroške, in pripravlja izpit iz zgodovine: izpitni program pa je dokaj skladen s tematiko. Milia upodablja slovenski pogled na dogajanje, Vale pa italijanskega. V jedilnici zgodovinarji kosijo in naprej razpravljajo, v kuhinji pa junakinji, med eno in drugo jedjo, na novo načenjata tematike, katerih se dotika Poročilo, in se mestoma z ironijo, ponekod pa z vehemenco soočata, oziroma poskušata razumeti pogled druge.« Protagonistki zgodovinske in kulturne konfrontacije na odru Male dvorane SSG bosta igralki Tatjana Turco (Milia) in Lara Komar (Vale). V pričakovanju slovenskih ponovitev, bodo prve večerne predstave v izvirnem tržaškem narečju v torek, 23. februarja, v četrtek, 25. februarja, in v nedeljo, 28. februarja ob 20.30, v Mali dvorani SSG. Ambito distrettuale del Cividalese, sostegno alle famiglie L’ambito Distrettuale del Cividalese ha avviato un percorso finalizzato al sostegno delle famiglie che assistono familiari non autosufficienti attraverso l’attivazione di: - un gruppo di auto-mutuo aiuto rivolto a familiari che assistono persone affette da demenza, realizzato con la collaborazione dell’Associazione Alzheimer Udine, che si ritrova ogni giovedì alle ore 20.00; - un gruppo di sostegno rivolto a familiari che assistono persone anziane o disabili, il quale prevede due incontri al mese nella giornata di mercoledì alle ore 19.00 a partire dalla fine del mese di febbraio Entrambi i gruppi prevedono la presenza di una psicoioga in qualità di facilitatore e si ritrovano presso la sede dell’Ambito Distrettuale - p.tta Chiarot-tini 5 - secondo piano. Chi fosse interessato a ricevere maggiori informazioni o a partecipare ai gruppi può contattare l’Ufficio di Piano dell’Ambito dal lunedì al venerdì, dalle ore 8.00 alle ore 14.00 - 0432/710325. La tavola rotonda nella sede della Provincia di Udine Tutela del friulano ed Europa, ma Saro pensa al po-nasem tutela della lingua catalana è stata conquistata grazie alla volontà popolare. I cambiamenti, ha detto Argemì, li fa la gente, non le istituzioni. I catalani, ha concluso il professore, vogliono esprimersi nella propria lingua, per loro questo non è solo un diritto, è un dovere. Successivamente sono turo concentrare le risorse su due principali obiettivi: la scuola e progetti di qualità. Alla tavola rotonda era stato invitato anche l’on. Ferruccio Saro affinché illu- strasse la sua proposta al Parlamento della tutela del resiano. Tuttavia, per impegni istituzionali, non ha potuto presenziare. Sono state perciò distribuite alcune co- pie della sua proposta di “modifica all’articolo 2 della legge 15 dicembre 1999, n. 482 in materia di tutela delle minoranze linguistiche”. Nelle motivazioni alla proposta di modifica si leggono cose sconcertanti, dettate da un bieco e ottuso nazionalismo. Si legge, per esempio: “Le comunità linguistiche di origine slava presenti nelle Valli del Natisone, del Torre e di Resia, in Provincia di Udine e parlanti le lingue locali denominate natisoniano, po-nasem e resiano, si trovano ingiustamente prive (rectius prive) di qualsiasi tutela e per di più forzata-mente classificate (rectius classificate) “minoranza linguistica slovena”, pur non riconoscendosi in essa”. Sarebbe il caso che l’on. Saro aprisse qualche libro, ma soprattutto che si leggesse un po’ meglio la legge 482/1999. I dialetti che si parlano nelle Valli del Natisone, del Torre e di Resia, sono sloveni. E questione assodata. La legge 482/1999 tutela i dialetti alla stessa stregua della lingua letteraria. La proposta di Saro, se concretizzata, sarebbe un bel danno per le nostre comunità: le isolerebbe, rendendole ancora più deboli. Per di più è noto (vedi Vicario) che lo sviluppo di politiche linguistiche su comunità troppo piccole risulta operazione complessa e difficilmente coronata da successo. Tradotto: morte per il ‘resiano’, ‘natisoniano’ e ‘tor-riano’. Considerato poi che Saro è un convinto friulanista, si preoccupi piuttosto di fare una modifica di questo genere alla 482/1999 e all’art. 2, comma 1, della legge 15 dicembre 1999, n. 482: che si aggiunga tra le lingue da tutelare quella denominata “cjargnel”. (ic) Slovenski plakat v čedajski lekarni Alcuni dei relatori alla tavola rotonda svoltasi a Udine — Kronaka------------------------------ A Vemasso festa in famiglia per i 36 anni e gli 11 mesi! Il giorno di San Valentino torta per nonni e nipotino Četrtek, 18. februarja 2010 A Vernasso domenica 14 febbraio hanno festeggiato il loro trentaseiesimo anno di vita in comune Ernesta Pi-natto e Silvano Cantoni. Quale modo migliore per festeggiare anche san Valentino, la festa degli innamorati?! Da quel freddo e "lontano” giovedì 14 febbraio del 1974, molte cose sono cambiate per Ernesta e Silvano: la nascita di Alessandra, il suo matrimonio e l’arrivo del piccolo Oscar che tra meno di un mese spegnerà la prima candelina. Nell’occasione gli "sposini” sono stati festeggiati dalla figlia Alessandra, dal genero Giacomo, dal piccolo Oscar, da Silvana e Paolo, che fece anche da testimone nel giorno del lo- r L Križuova pot v lieški fari V lieški an kožiški fari se že parpravjajo na Veliko nuoč. Vsaki petak, ob osmi zvičer, se ušafa-jo v adni vasi za kupe zmolit an prehodit an kos Križuove poti. Začnejo tel petak tle, 19. februarja, v Puoštake. V petak, 26., se dobijo v Sevci, 5. marca v Petamielu, 12. v Platcu, v četartak, 18. marca, na Zverincu, v petak, 19., se-njam svetega Juožefa, na Liesah, v petak, 26., pa v Malim Garmiku. 1 Planinska družina Benečije 18. OBČNI ZBOR assemblea generale sobota, 27. februarja, ob 19. uri v Spetru, Al belvedere * pozdravi - poročila / saluti - relazioni * kulturni program - programma culturale Vpisovanje na vičerjo / iscrizioni cena (18 € odrasli, 6 € otroci) do srede 24. / entro mercoledì 24: Daniela 0432/714303 - 0432/731190 - Flavia 0432/727631 (v večernih urah). Bo možno obnoviti članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko - Sarà possibile rinnovare l’iscrizione o iscriversi alla Planinska KREDARICA 2.514 m TRIGLAV 2.864 m sobota, 20. - nedelja, 21. februarja Zimski vzpon Odg. Pavel 348 2299255 - Boris 0481 81965 ❖ ❖ ❖ TEČAJ SMUČANJA CORSO Dl SCI Kanin, 7. /14. / 21. / 28.03.2010 Predvpis / preiscrizione: do 20. februarja - Potrditev vpisa / conferma iscrizione: do 20. februarja. ❖ ❖ ❖ TELOVADBA PALESTRA V Speter, od srede 10. februaija Info in vpisovanje: Flavia 0432/727631 v večernih urah - Daniela 0432/714303 v večernih urah BENEŠKE KRIŽANKE HORIZONTAL - Naravno I - Smo ga praznoval 6. ženarja v Čedade. 10 - Žvinca, ki po navadi se nastave v lase. II - So jo kopal beneški rudarji v Belgiji. 12 - Eden na kratkim. 13 - Sudi, ki so tekli v Jugoslaviji. 14 - Kadar an boksar gre na tla. 15 - V briškoli vaja edanajst. 17 - Teče pod muostam. 18 -Torin na avtu. 20 - Beneški lovci. 22 - Adna ku Wilma Gojč al Patty Pravo. 24 - Motiv... brez konca. 25 - Nota za akordat. 26 - Te parvi tri od kemika Arrhenius. 27 - Se... adan, ki pride na sviet. 28 - Takuo se začne... pisat. 29 - An tard driev, ki daje drenjule. 30 - Zadnji konac... Marjute. 31 - Paršli so, kadar je bluo previč pozno. 33 - Je jau Putin, kadar se je oženu. 34 - Malga na varhu planega briega. 35 - Kralj, ki je biu v Rime. 36 - Dreški kamun jih ima puno majhanih. 37 - Te parvi kos gobe babe. 38 - Arjavina, “rugin”... v Kobaride. 40 - Na palke, na ... 41 - Tiste, ki vsi želijo namest uojske. 42 - Izdielat karbon uon z miniere. 43 - Te vsakdanji so ga služil emigranti po sviete. (Guidac) VERTIKAL - Navpično 1 - Glavno miesto, kjer so se rodili glasbeniki Strauss. 2 - Anica Šimanova (zač.). 3 - Te narbuj znani so... Arabi. 4 - Drugo ime od rudarju. 5 - Možje močni an vesoki. 6 - So znane Stara an Kranjska. 7 - Te parve dvie v slovarje. 8 - Ime od komika Teocoli. 9 - Adan na kratkim. 14 - Je... sestra od pletenice. 16 - Solitudin. 18-Čaj. 19 - Vas v podbunieškim kamunu. 21 - Adan, ki utegava ramoniko. 22 - Ampak na kratkim. 23 - Garjupa koranina, jo kličejo tud hren. 25 - Tisti Svet je tud kamun v Benečiji. 27 - Minatori. 28 - Znani ruski časopis. 29 - Darila, ki jih nose “Babbo Natale”. 31 - Perinca Lahova (zač.). 32 - Jih uozejo za sabo jagarji. 34 - Dvie... od pet. 35 - Plava porit. 37 - Je... ankrat, takuo se začnejo pravce. 39 - Jovanka Zanetova (zač.). 40 - Oh... se zaueče priet, ku se skoče. 41 - Mister na kratkim. NOVI MATAJUR NAROČNINA 2010 Abbonamento ITALIJA....................... 35 evrov EVROPA........................ 40 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto) 65 evrov Cajtj e do 28. februarja 2010 Četrtek, 18. februarja 2010 Risultati Prossimo turno 1. Categoria 1. Categoria Risanese - Valnatisone 0:2 Valnatisone - Santamaria Juniores Juniores Valnatisone - Tarcentina 3:2 Prog&T - Valnatisone Allievi Allievi Valnatisone - Brugnera 2:0 Bearzi - Valnatisone Moimacco - Manzanese 3:2 Muggia - Moimacco Giovanissimi Giovanissimi Bearzi - Moimacco 2:3 Moimacco - Triestina Graph.Tavagnacco/B - Valnatisone 1:4 Valnatisone - Serenissima Tolmezzo Carnia - Moimacco 5:0 Moimacco - Spilimbergo Amatori Amatori Pizzeria Le Valli - Carpacco 2:0 Warriors - Pizzeria Le Valli (21/02) Cicconicco Villalta - Sos Putiferio 3:3 Sos Putiferio - Extrem (20/02) Savognese - Chiasiellis 2:0 Turkey Pub - Savognese (20/02) Montegnacco - Poi. Valnatisone 3:3 Poi. Valnatisone - Friulclean (20/02) Calcetto Calcetto Copia & Incolla - Paradiso golosi 3:3 Paradiso golosi - Diavoli volanti (22/02) Artegna - Merenderos 9:11 Merenderos - Engaged in show biz (22/02) Essiccatoio Dorbolò - Artegna 16:2 Essiccatoio Dorbolò - Paulin/Tex Grill (24/02) Classifiche 1. Categoria Valnatisone 40; Reanese 39; Caporiacco 38; Lavarian Mortean 32; Tarcentina 31; Bujese29; Risanese, Pagnacco, Riviera 27; Ancona 26; Torreanese, Cassacco, Santamaria, Paviese 23; Rive d'Arcano 19; Moraro 6. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra 35; OI3* 33; Forum Julii 30; Valnatisone* 29; Serenissima 28; Riviera 26; Reanese, Arteniese 22; Chiavris* 19; S. Gottardo, Tarcentina 14; Venzone 10; Prog&T* 6; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 42; Sacilese, Donatello 38; Mug-gia 31 ; Manzanese 30; Tolmezzo 29; Futuro Giovani, Sangiorgina* 24; Moimacco, Nuova Sandanielese 21;Trieste calcio 19; Cormonese 10; Pro Romans 9; I Falchi 1. Allievi (Regionali - Girone B) S. Luigi 41; Ancona 40; Brugnera 37; Por- V Sport denone 36; S. Giovanni 34; Valnatisone 31 ; Bearzi 23; Union '91* 22; Virtus Corno 21 ; Pro Gorizia 16; Sesto Bagnarola 12; Pro Cer-vignano 8; OI3, Fiume Veneto Bannia* 7. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 51 ; S. Luigi 48; Moimacco 39;Vene-to Bannia 37; Sanvitese 36; Bearzi 30; Azza-nese 29; Virtus Corno* 21; Union ‘91*, Ma-niago, San Canzian 20*; Opicina 16; Mon-falcone* 12; Rangers 4; Pro Romans 1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 36*; Lib. Atl. Rizzi 26; Esperia ‘97,Centro Sedia 25; S. Gottardo, Serenissima 24; Forum Julii 23; Valnatisone*16; Buttrio* 8; Chiavris* 7; Reanese/A 6; Fortissimi 1. Giovanissimi (Sperimentali - Gir. C) Ancona 27; Pagnacco 26; Tolmezzo 25; Bearzi 22; Virtus Corno* 21; Nuova Sandanielese* 15; Rangers*, Spilimbergo* 7; Moimacco 6; S. Gottardo -1. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Pizzeria Le Valli* 17; Latteria Tricesimo 16; Extrem 15; Carpacco 14; Sos Putiferio, Warriors 13; Amaranto 12; Ciconicco Vil-lalta* 10; Anni ‘80*, Carr. Tarando 9; Tramonti* 7; Bar Al Gambero Amaro 6. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Beivars, Turkey Pub 19; Chiasiellis*, Dinamo Korda, Campeglio 16; Pizzeria Moby Dick 14; Savognese 13; Adorgnano 10; Trattoria da Raffaele 8; Sammardenchia 6; Il Gabbiano, Pizzeria al sole due Tarcento* 2. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Poi. Valnatisone, OverGunners 19; Friulclean 16; Tuttomeccanica 14; Orzano 11 ; Racchiuso 10; Montegnacco*, Collettivo Savio 9; Pinga-longalong 6; Enoteca Sandi 5; Paura&Delirio a Collosomano 2. Le classifiche amatori sono aggiornate al turno precedente. * Una partita in meno. La formazione amatoriale di Savogna raggiunta allo scadere con un calcio di rigore inesistente concesso al Cicconicco Sos Putiferio, la beffa arriva nel finale La Valnatisone mantiene la guida della classifica - Sudato successo degli Juniores Un week-end da incorniciare, quello appena trascorso, per le nostre squadre calcistiche. In Prima categoria la Valnatisone ha conquistato il successo sul campo di Risano con il più classico dei risultati, il 2-0. La squadra valligiana ha approffittato degli errori difensivi degli avversari andando a segno due volte rispettivamente con Gabriele Miano e Luca Montina. I tre punti ottenuti confermano la formazione sanpietrina in testa alla graduatoria. Sudato successo degli Juniores della Valnatisone sulla Tarcentina. In vantaggio di tre lunghezze, all'inizio della ripresa grazie alla doppietta di Lorenzo Michelut-ti ed alla rete di Manuel Pri-mosig, i ragazzi guidati da Pietro Dorigo hanno rischiato di essere raggiunti dagli ospiti. Negli Allievi regionali vittoriosa la squadra di Moimacco, che ha superato la Manzanese. Nell'altro girone prose- gue il buon momento della Valnatisone che, dopo avere frenato la corsa dell'Ancona, ha fatto di meglio superando la seconda della classe, il Brugnera. La rivincita dei ragazzi di Luca Michelutto, sconfitti all'andata, si è concretizzata grazie alle due reti messe a segno da Marco Sittaro, che ha trasformato un calcio di rigore, e Federico Cedarmas. Nel campionato Giovanissimi regionale il Moimacco, grazie alla doppietta di Marco Zufferli ed al gol di Lorenzo Luciano, ha espugnato il campo del Bearzi insediandosi al terzo posto in classifica. Buon allenamento dei provinciali sul campo di Adegliacco contro la formazione femminile di Tava-gnacco. Unica nota stonata la sconfitta degli sperimentali rimediata a Tolmezzo. Nella Prima categoria amatoriale del Friuli collinare, dopo il forzato riposo a causa della impraticabilità del campo ad Udine, è ri- tornata in campo la Pizzeria Le Valli che ha regolato il Carpacco. Nella prima mezz'ora di gioco i ragazzi di mister Ca-iati hanno premuto sull'acceleratore confezionando tre nitide occasioni da rete con Daniele Rucchin, Panebianco e Oviszach. In seguito Daniele Rucchin è riuscito finalmente a sbloccare il risultato. Nel secondo tempo sono stati gli avversari a condurre il gioco, sfiorando in due occasioni il pari. Pas- sati indenni i pericoli, i padroni di casa hanno raddoppiato grazie ad Alessio Va-leriani. Un calcio di rigore inesistente concesso ai padroni di casa allo scadere ha tolto la vittoria alla Sos Putiferio di Savogna sul campo di Ciconicco. La formazione di Walter Petricig ha condotto la gara grazie alle reti di Luca Mottes, Alessandro Ber-gnach e Patrick Chiuch prima della beffa finale. In Seconda categoria ri- Carlo Cudicio degli Juniores e Federico Cedarmas degli Allievi della Valnatisone torna alla vittoria la Savognese che, grazie ad un spettacolare pallombella opera di Stefano Gosgnach ed alla rete di Daniele Medves, ha regolato il Chiasiellis. Concludiamo con la Terza categoria segnalando il pareggio esterno della Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale a Montegnacco. Per i ducali i tre centri portano la firma di Giuseppe Susca, Enrico Bait e Giorgio Del Ben. Paolo Caffi Si è disputata domenica 14 febbraio a Godo di Ge-mona la quarta prova di corsa campestre del CSI, 13. cross di San Valentino organizzata dalla Gemonatletica. Amatori femminile, trionfo del Gs Natisone Ancora una volta va registrata la supremazia del Gruppo sportivo Natisone di Cividale che si è imposto nella classifica a squadre racimolando 692 punti, men- tre il Gsa Pulfero ha ottenuto la tredicesima piazza. Nel trofeo Carlevaris per categorie maschili ai podisti ducali è andato il terzo posto, decimi i pulferesi. Primi invece i cividalesi nel torneo femminile comitato provinciale CSI, mentre nel trofeo comitato regionale CSI riservato ai maschi quarto posto del Gs Natisone e sesto del Gsa Pulfero. Da segnalare il trionfo delle atlete cividalesi nelle categorie Amatori B e la vittoria nella gara Veterane. Riportiamo i piazzamenti ottenuti dagli atleti che gareggiano per le due società locali entro il quinto posto. Esordienti femminile: 2) Federica Iuri, 5) Anna Cleber; Ragazze: 3) Francesca Ga-riup, 5) Emmanuella Cavallaro; Ragazzi: 4) Giacomo Mulloni; Junior femminile: 4) Giorgia Spollero; Amatori femminile/A: 3) Michela Ara; Amatori femminile/B: 1) Federica Qualizza, 2) Oriana Drosghig, 3) Miche-la Tonerò, 4) Gabriella Rodante, 5) Laura Nobile; Veterani femminile: 1) Eliana Tomasetig; Junior maschile: Gabriele Snidare; Amatori maschile/A: 5) Alessandro Leban (Gsa Pulfero); Amatori maschile/B: 5) Guido Costaperaria. Con tre turni di anticipo il Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone ha vinto matematicamente il proprio girone del campionato Uisp. Le prossime due partite serviranno ai ragazzi del presidente Aldo Martinig a mantenersi in forma in attesa della seconda fase del campionato. Riportiamo di seguito le classifiche aggiornate all'ultimo turno dei campionati di calcetto. Campionato amatori Uisp - Girone A: Paradiso dei golosi 25; Santa Maria 19; Diavoli volanti 18; Simpri Kei da Moreale 15; Boca Ju-niors Risano 12; Pizzeria da Raffaele, Reai Feletto 11; Copia & Incolla 8; Folgore 4. Girone B : Engaged in show biz 27; Pilutti's Pub 17; La Viarte, Me-renderos 16; Santa Klaus @ Nevelandia*, Artegna 12; Zomeais 11; Città di Carlino 9; Casomai Spazio Notturno 5. Campionato amatori Friuli colhnare - Girone C: Essiccatoio Dorbolò, Fagagna, Pizzeria Al Baffo 6; Paulin/Tex Grill 5; Pura Vida Cafè, Pi-trans Bicinicco, Artegna, Dlf Cervignano, Cdu calcio 2; DLF Energia & Natura 1; Pizzeria Cantina fredda, Rivignane-se 0. zo Nella seconda fase del campionato di volley denominato Coppa Friuh, bella impresa della formazione Under 14 della Pohsportiva San Leonardo che ha iniziato nel migliore dei modi la sua nuova avventura. Le ragazze del presidente Ettore Crudi hanno conseguito una preziosa vittoria per 3:1 (25:15, 25:12, 26:28, 25:22) in trasferta a Tarcento. La manifestazione proseguirà venerdì 19 febbraio, alle 18.30, nella palestra di Merso di Sopra dove saliranno le regazze del Basiliano Low West volley. Questa la classifica del girone I: Poi. San Leonardo 3; Libertas Orvi 2; Pu.Ma.Coop. Pulizie manut. 1; CSI Tarcento, Futura Palmanova, Basiliano Low West volley 0. 'AN7ČNA •VOLAH ìMliliiiiL\UTr/nTrrm fui Il 11 11017111 III 111. EGLSNKA SPORT PO SLOVENSKO -AVToMOBI UZEM- STREHA VOZA/I VAKWSTNI PAS ŠTEVILKA ©Moler Kronaka Buohloni našim te mladim Na stuojta nas kregat če šele seda, ki tudi Pust je šu mimo, publikamo fotografije od božičnih jaslic! Je za-mudu parnest fotografije tisti, ki nam jih je biu oblju-bu! Jih pa publikamo zve-stuo, zak s telimi fotografijami imamo parložnost zahvalit an pohvalit te mlade od lieške fare, ki so se potrudil za nastavt jaslice, an otroke le iz tele fare, ki s pomočjo Sabine Cernoia, kijih tudi uči lotrino, so napravli pa podobe za poluožt notar. Je biu an liep božični Šenk za vse farane! GRMEK Topoluove - Mestre Žalostna oblietinca V saboto, 20. februarja, bo že lieto dni, odkar nas je zapustu Carlo Cintilini. Carlo je biu “furešt”, saj je biu paršu tle h nam zavoj o die-la, biu je financar, kar v naši vasi je bla šele kasarna. Za-poznu je Anito Bajentovo, sta se zaljubila an poročila. Takuo Carlo je ratu “naš”. An on se je ču “naš” do konca, tudi kar je šu živet z družino v Marghero. Nimar so se vsi zvestuo an pogostu vračal v Topoluove, an v britofu gor zad za vasjo Carlo počiva venčni mier. V petak 26. februarja, ob 18. uri, zmolemo za anj par sveti maši, ki bo v cierkvi tle v vasi. “II tempo non cancella il grande vuoto che hai lasciato. Con l’amore di sempre continui a vivere nei nostri cuori. Tua moglie Anita, i tuoi figli Claudio e Orietta, il nipote Marco, i parenti e tutti quelli che ti hanno voluto bene Venerdì 26 febbraio, alle novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI ore 18 pregheremo per te durante la santa messa nella chiesa di Topolò. SREDNJE Gniduca- Čedad Untarla je Mana Bergnach Po dugi boliezni je zapustila tel sviet Maria Bergnach, uduova Qualizza. Imiela je 69 liet. Maria se je rodila v Gni-duci. Kupe z nje možam, ki se je klicu Pierino Qualizza - Petar po domače, sta puno liet daržala znano gostilno du Cedade, Ai buoni amici. Ne zastonj seje takuo klicala, saj dol so hodil ljudje naših dolin, pa tudi Lahi, saj so viedli, de Maria an Petar niesta bla samuo oštierja, pač pa prava parjatelja za vse. Petar nas je zapustu se-temberja lanskega lieta, seda še ona. V veliki žalosti je zapustila sina Paola, Monico, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v sriedo 10. februarja popudan v Cedade. Gniduca - Belgija Zbuogam Natalia h Iz Belgije nam je paršlo pismo za nam poviedat, de v tisti deželi je na 10. dičem-berja umarla Natalia Bergnach. Rodila se je v Gniduci na 12. novemberja lieta 1926. Nje tata je biu Mateužinu iz tele vasi. Nje mož je biu tudi iz srienjskega kamuna, Elio Borgù taz Ravnega. Oženila sta se an rodila se jim je parva čičica, Elide. Tle doma nie bluo diela, takuo tudi Elio je šu na vizito, de bi ga vzel za iti dielat v Belgijo. Biu je dobrega zdravja, takuo so ga sparjel an lieta 1954 je šu kopat karbon v belgijske mine. Adno lieto potle je poklicu gor h sebe Nataljo an njih čičico. Gorè se jim je rodiu njih puobič Giordano. Družina je živie-la med miesta Namur an Charleroi. Lieta so šle napri, oženila sta se tudi Elide an Giordano, imiela sta vsak adno čečo, Fabienne an Lauro. Malo cajta od tega tudi Fabienne seje oženila an je imiela adno čičico, ki se kliče Sarah, takuo Natalia je ratala tudi bižnona. Bla je zlo vesela za tuole, škoda, de telo veseje ga nie mu uživat nje mož Elio, ki nas je zapustu februarja lieta 1996. Natalia je mierno živiela v objemu nje družine an v mieru je zapustila tel sviet. V žalost je pustila nje otroke, navuode an prana-vuodo, sestro Lidio, brata Elia an njih družine. Zbuogam Natalia, v mieru počivajte v tisti zemlji, ki vas je lepuo sparjela. Vemo pa, de nieste maj pozabila na vaš duom an de ste želiela pozdravit vse tiste ljudi, ki so tle doma an ki so vas poznal. II 10 dicembre scorso ci ha lasciati Natalia Bergnach, della famiglia Mateužinova di Gnidovizza. Sposata con Elio Borgu di Raune, nel 1955 raggiunse con la loro piccola Elide il marito emigrato in Belgio per lavorare nelle miniere. In Belgio è nato il secondogenito Giordano. Sposatisi tutti e due, hanno reso nonni i genitori con la nascita di Fabienne e Laura. Poco tempo fa si è sposata anche Fabienne, diventando mamma a sua volta di una bella bambina che si chiama Sarah, rendendo così Natalia bisnonna. Natalia era felicissima di essere nonna e anche bisnonna, peccato che non abbia po-tutto condividere questa gioia con il marito Elio, che ci ha lasciati nel febbraio del 1996. Natalia invece se ne è andata per sempre il 10 dicembre 2009 lasciando nel dolore i figli, le nipoti, la pronipote, la sorella Lidia ed il fratello Elio con le loro famiglie. Natalia non ha mai dimenticato il suo paese e la gente che qui viveva ed era suo desiderio salutare tutti. La famiglia desidera farlo anche attraverso le pagine del Novi Matajur. SOVODNJE Jelina - Bergamo V spomin Anne Iellina Na 15. februarja je bluo dvie lieta, odkar nas je same pustila naša draga Anna lei-lina. Imiela je 73 liet, saj se je rodila na 18. luja 1935. Bla je Zmajova po domače iz Jelin. nesso, zete Paola an Emanuela, navuode Emanuela, Gabrielna an Nausicao, vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Kravarju v saboto 13. februarja popudan. PODBONESEC Kau 14.12.2009-14.2.2010 Tudi nji ji nie bluo dano živiet tle doma, saj je muor-la iti dielat po sviete, v Žvi-cero. Gore se je oženila an šla živet v Bergamo. V tistim mieste je bluo nje življenje, pa nje sarce je bluo ostalo tle doma. Manjku an-krat na lieto je pošpegala darmi an šla pozdravjat vso žlahto an parj atelje. Vsi sojo imiel radi an vsi so bli veseli jo videt. Ona nie na obed-nega pozabila an za vsakega je ušafala cajt za ga iti gledat. Sla je tudi na britof an zmolila za tiste, ki so pred njo zapustili tel sviet. Na nje pogrebu, ki je biu v Bergamu, se je zbralo puno ljudi, puno jih je šlo an tle od nje duoma, bla je vsa nje velika družina, sestre, brat, kunjadi an vsi navuodi, ki jih je tle doma imiela. Z veliko ljubeznijo se na njo spominjajo mož Bernardo, sinuovi Patrizio an Marsel, sestre, brat, kunjada Maria iz Premarjaga, navuodi an vsi tisti, ki so jo imiel radi. SVET LENART Dolienjane Žalostna novica V videmskem špitale je umaru naš vasnjan Adriano Terlicher. Dopunu je biu 67 liet. Imeu je še adnega bra-tra, ki se kliče Giuseppe. V žalost je zapustu njega, navuode, pranavuode. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v sriedo 10. februarja popudan v Kozci. Hum Smart še mladega moža V teli mikani vasici, ki stoji glih pod Kravarjam, jočejo za smart še mladega moža, tata an nona. Zapustu nas je Pasquale Dugaro. Imeu je 64 liet. Pasquale je biu oženjen z Ado Štiefovo iz Černeč an v teli vasi je puno liet živeu tudi on, potle družina se je preselila v kraj, ki mu pravejo Hum, glih tam pod Kravarjam. Z njega smartjo je Pasquale v veliki žalosti pustu ženo Ado, hčere Sereno an Va- Tri miesce od tega nas je zapustila naša draga Maria Guion, poročena Battistig. Na 18. ženarja lietos bi bla dopunla 79 liet. Za njo jočejo mož Livio, sinuova Dario an Renzo, hčere Beatrice, Annamaria an Gabriella, navuodi Gianluca, Andrea, Elisa, Monique, Valentina, Fabio an Davide, pranavuoda Giulia. Tri miesce po nje smarti publikamo nje fotografijo v spomin vsiem tistim, ki so jo poznali an imiel radi. ŠPETER Ažla Pogreb v vasi V sriedo 11. februarja smo se zbrali v naši cierkvi za pogreb adne naše va-snjanke. Klicala se je Fanni Venturini, uduova Venturini. Imiela je 80 liet. Za njo jočejo hči Viviana, zet Giuliano, navuodi Manuela, Roberto, Cristina an Marco. PRAPOTNO Kodermaci 31.01.2002-31.01.2010 Osan liet od tega nas je zapustu Luciano Velliscig. Luciano se je rodiu par Kodermacih. Živeu je v kraju Corno di Rosazzo. Z ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo žena Gina, sin Marco, sestre Lucia an Lidia, kunjadi, navuodi an vsa druga žlahta. A otto anni dalla scomparsa di Luciano Velliscig di Codromaz, lo ricordano con amore la moglie Gina, il figlio Marco, le sorelle Lucia e Lidia, cognati, nipoti e parenti tutti. “Tajšan, ki je oča, tajšan je sin,” pravi an pregovor, an vič ku kajšan krat smo vidli, deje pru takuo. Tudi tela pravca nam prave tuole. Oča Stanko je biu zlo buožac an za preživiet je ukradu vse, kar je ušafu: salame, kakuoša, zajce an tudi kajšno zla-tinjo, če mu je paršla pod ruoke, takuo de va-snjani so ga klical “Stanko tatič”. An dan se je oženu an devet miescu potle njega žena je začela uekat: - Pokličita hitro babico (levatrice), ker otrok ima silo se rodit! Malo cajta potle babica je imiela že tu na-ruočeh adnega liepega puobčja, ki je joku na vso muoč, ku vsi otroc, kar se rode. Ničku za-griel so no štanjado vode, napravli brisauke an ga začel umivat. Pa kadar so mu tiel umit to pravo peščico, mu jo nieso mogli odpriet, ker je tišču na vso muoč za-parte parstace. Samuo potle, ki otročič je za-spau, počaso počaso so mu jo mogli odpriet an notar so ušafali... rinko od babice (levatrice)! ★ ★ ★ Na sodišču: - Povejte mi zaki, kadar ste oropu (svaligiato) tisto znano draguljarno, zlatarno, ste za-grabu samuo sude an ste pustu vso zlatinjo? - Nu, nu, gospuod sodnik, na stuojte me začet kregat tudi vi za- vojo tistega! Že moja žena mi na da meru od tistega dneva! ★ ★ ★ Dva tatova sta šla v gostilno an se usedinla za mizo: - Ki vzamema? - je poprašu te parvi. - Kamu? - je jau te drugi - Če sma sama tle notar! ★ ★ ★ An mož je šu se spo-viedat. - Povejmi toje griehe! - mu je kuazu famoštar tu spovednici. - Sem ukradu tri salame - je poviedu ponižano mož. Famoštar ga je nom-lalo pokregu an mu še parporočiu, de muore spoštovat tudi te sedmo zapoved. - Seda zmoleš grivin-go an za pokuoro pa tri očenaše, adnega za vsak salam, ki si ga ukradu. Mož se je pokleknu, zmolu je po tiho grivin-go an poprašu: - Gaspuod famoštar, če za vsak salam muo-rem zmolit an očenaš, jih zmolem drijoman pet, ker v tisti klieti sta obiešena še dva! “Tata an mama sta mi šenkala sestro!” “C/ao, se kličem Fabio an san vam teu poviedat, de je paršta moja sestrica! Se kliče Jennifer, takuo, ki sma tiela ist an muoj tata. Preimak je Terlicher, glih ku muoj. Rodila se je na 1. novemberja. Puno krat san vprašu mamo an tata, naj mi šenkajo adnega bratra at sestro. Takuo je šlo, de na koncu so mi šenkali Jennifer. Je pru liepa, an tudi zlo pridna. Vsi pravejo, de mi je zio podobna an če niemamo kompanjane oči an lase. Pa tudi ona uonja “po mami", ku isti Jo varjem zio zvestuo an na videm ure, de rata nomalo buj velika, de bomo kupe igral. Vsi moji parjatelji, nona, strici an tete so pru veseli, de tela zvezdica je paršla med nas an vsi jo imajo puno, puno radi. Naša mama Daniela Bottussi iz Priešnjega an tata Damiano Kurteliču iz Jagnjeda želijo skuoze Novi Matajur zahvalit vse tiste, ki so se kupe z njim veselili, kar je paršla Jennifer. Ciao vsiem!” Fabio, kuo si lepuo napisu! Ma al vieš, de tudi kar si se ti rodiu, so bli vsi puno puno veseli, ku seda, ki je paršla Jennifer. Sta pru srečna, an vsi vam želmo, de v vašim življenju bota nimar imiela tarkaj ljubezni, ku jo imata seda I A/. * v “Na 14. ženarja je paršu naš Denis!” Kar Elena an Massimiliano sta čakala njih parvega otroka, sta kot vsi tisti, ki so v telim stanu, vebierala ime. “Massimiliano, kuo bo- mo klical našega otroka?”, je vprašala Elena... on ji je od-guarju: “Če bo čičica, se bo klicala Marička, če bo puo-bič pa Tonca...” Na 14. ženarja pa je paršu Denis! Liep, frišan an močan puobič, saj je pezu 3.615 gramu. Puobič že vie, kako je življenje gor po Špietre, saj tata an mama ga pru zvestuo uozeta okuole, ču je tudi, ka-kuo lepuo piejejo tisti od Matajurja, kjer pieje tudi njega tata Massimiliano. Paš al pieje an on tan doma? Denis ima none v Ažli, ki so Giorgio Cernoia an Donatella Iussig. Tle živi tudi bižnona Teresa Gariup, ki jo vsi poznajo ku Titina an je taz Škratovega. V San Giovanni so noni Remo Trinco, kije iz Trinka v dreškem ka-munu, an Luigia Mariotto. Za oznant, de Denis se je rodiu, je njega stric napravu an nastavu no veliko štorkljo, čikonjo. Nie ki, kar v družino pride otrok, od ve-seja “znoriejejo” vsi! Denis, srečno življenje! Letizia, “že” 18 liet imaš?!? VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA V četrtek bo na vreme pri nas vplivala zmerna atlantska fronta; v petek pa nas bo dosegla bolj izrazita vremenska motnja, pred njo bodo zapihali vlažni južni vetrovi. V soboto bo nad severnim Jadranom nastal ciklon. OBETI V soboto bo še vedno pretežno oblačno z zmernimi padavinami na zahodu in močnejšimi na vzhodu. Snežna meja bo na 500 m nadmorske višine. Ob obali bo pihala močna burja. V nedeljo naj bi se vreme izboljšalo. M* * 00 vv 00 * ooo 000 000 Četrtek, 18. februarja Na celotnem deželnem območju bo prevladovalo oblačno vreme; na zahodu se bodo pojavljale rahle lokalne padavine, na vzhodu bo dežja več. Snežilo bo le v hribih nad 1000-1200 m. V notranjih predelih Alp bo vreme lepše, zlasti naTrbiškem. Proti večeru bo po nižinah in ob morju možna megla. Petek, 19. februarja Po vsej deželi bo oblačno. V nižinskem pasu in ob morju se bodo pojavljale kar obilne padavine. Snežilo bo le nad 1000-1200m nadmorske višine.V Alpah bodo padavine močne, v Predalpah pa obilne. Manj padavin bo naTrbiškem in na Tržaškem ozemlju. Ob obali bo pihal okrepljen jugovzhodnik. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 4/7 7/9 Najnižja temperatura (°C) 5/7 7/9 Najvišja temperatura (°C) 9/12 10/12 Najvišja temperatura (°C) 9/12 11/13 Srednja temperatura na 1000 m: 3°C Srednja temperatura na 1000 m: 3°C Srednja temperatura na 2000 m: -3°C Srednja temperatura na 2000 m: -2°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. - . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i “Čast Bogu še ankrat san ratala nona! V družini... Letizia! ... “È nata una bambina! Na vieš mama, kuo j' liepa... je vsa čarna, je moja čičica, pru moja!” ... Tele besiede so ble na muzika za me, jih je muoj sin pieu mene!.... Bod zdrava an liepa, bod za tojo mamo Graziel-lo za tojga tata Pierluigija an za vse nas, kar toje veselo ime nam prav: Letizia!” Takuo je napisala Michelina Lukco-va glih 18 liet od tega, na 6. februarja 1992, kar se je rodila liepa čičica, ki jo videta na fotografiji. Tisti dan so se veselili v Tarstu, od kjer je nje mama Graziella an kjer živijo vsi kupe, v Sauod-nji, kjer se je rodiu nje tata Pierluigi Qualizza - Buinu po domače an kjer imajo puno žlahte an parjatelju, pa tudi po drugih vaseh Nediških dolin an v Varese, kjer živijo nona Michelina, tete, strici, kužini.... An glih 18 liet potle, draga Letizia, ti še ankrat vsi želijo srečo, zdravje, ljubezan v življenju! Bodi nimar takuo liepa, pametna, pridna an nasmejana! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. JUNIJA 2010 Iz Čedada v Videm: 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** IzVidmavČedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinjerji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 19. DO 25. FEBRUARJA Čedad (Fornasaro) 0432 731264 - Sriednje 724131 Ukve 0428 60395 - Rezija 0433 53004 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 21. FEBRUARJA Agip Čedad (na poti pruoti Vidnu)