Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE U-Z ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike Ptuj, september 2019 Ferdinand Humski UB pištola Pištola, ki je namenjena za nanaša­nje zunanje in notranje zašcite na podnožja vozil. Na pištolo se s spodnje strani pritrdi kartuša, v kateri je zašcitni premaz. Kratica UB pri tem po­meni Unterbodenschutz (zašcita podnožja). UB pištola se uporablja pri 3 -6 bar na razdalji ~30 cm. Nastavitev šobe na UB pištoli: približno 1,5 do 2 zavrtitvi šobe. V odvisnosti od nastavitve šobe dobimo fini, srednje grobi ali grobi nanos zašcitnega premaza. Debelina nanosa zašcitnega premaza naj znaša nekje okrog 0,5 mm. Prim. Zašcitni premaz. Ubirati se Eden drugemu se prilegati: zobniki se morajo pravilno ubirati. Ubirnica -krivulja, ki jo sestavljajo ubirne tocke zobnikov. Ucenje Pridobivanje novih znanj. Udarna žilavost. Dinamicni mehanski preizkusi. Udarni žig (številke, crke ... ) Glej Žig, Patrica, Vtiskovanje. Udarno kladivo Glej Drsno kladivo. UF Kratica za umetno maso -duroplast. Kemijsko je UF secninska smola -aminoplast, aminoplast pa je tudi MF (melaminska smola). UF je polikondenzat, ki nastane v reakciji med secnino in formaldehidom, MF pa nastane v reak­ciji med melaminom in formaldehidom. LASTNOSTI: Fizikalne lastnosti splošne: prozorna, odporna proti svetlobi, brez vonja, gostota 1 ,5 -2,0 kg/dm3; toplotne: v utrjenem stanju so netaljivi, tempera­tura uporabe do 80 ° C; mehanske: toga, trda in krhka smola. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): prešanje, brizgalno prešanje, brizganje, vecslojno prešanje. popravila: lepljenje, odvzemanje, se da obarvati. Kemicne lastnosti:navzemanje vode je odvisno od polnila obstojen v vodi, proti slabim kislinam in lugom, organskih topilih, oljih, mašcobah, benci­nu, alkoholih; v utrjenem stanju je UF netopna, fiziološko: ne sme priti v stik z živili. RAZVRSTITEV: komercialno je plasticna masa, tehnološko je duroplast -prostorsko ozko zamrežena masa za oblikovanje. VRSTE: uporabljajo se tudi zlitine razlicnih smol. UPORABA: • UF: predvsem topla in hladna lepila (tudi za vezanje ivernih, MDF in HDF plošc), tudi laki na osnovi umetnih mas, gumbi itd. • MF: vtikaci, stikala, grla svetilk, razdelilne kape MF RAZDELILNA UF KAPA GUMBI Ugotavljanje stanja Glej Pregled. UHF Glej Radijski valovi. Ang. Ultra high frequen­cy. Velikost oddajnih in sprejemnih anten je odvis­na od velikosti radijskih valov. UHF antena je bodicasta in kratka. UHF se široko uporablja pri dvosmernih radijskih sistemih in pri brezžicnih Stran 2 telefonih, ki nimajo velikih razdalj med oddajniki in sprejemniki. Sin. decimetrski valovi. Ujem Skladnost med merama dveh sestavlje­nih strojnih elementov (npr. luknja in cep). Sin. prileg. Enemu kosu ne moremo predpisati ujema, tem­vec le toleranco. Zato ujeme predpisujemo NA SESTAVNIH RISBAH. Ujeme lahko ugotavljamo na DVA NACINA: a) IZMERJENE UJE ME ugotavljamo tako, da naj­prej izmerimo luknjo in cep, nato pa izracunamo zracnost. Od izracunane zracnosti je odvisna vrsta ujema. Dobimo lahko dva rezultata: • ohlap ali • nadmera b) UJE ME NA TEHNIŠKIH RISBAH ugotavljamo iz podanih toleranc. Najprej izracunamo najvec­jo in najmanjšo zracnost,na osnovi tega pa do­locimo ujem. Možni so trije rezultati: • ohlapni ujem • prehodni ujem ali • tesni ujem Podrobneje glej Ujem -vrste in Zracnost. Združena strojna dela imata na risbi enako imen­sko mero in razlicni toleranci. Vsaj eden od se­stavljenih strojnih elementov (luknja ali cep) mora imeti doloceno tolerancno polje H ali h in glede na to locimo: -sistem enotne luknje in -sistem enotnega cepa Podrobneje glej Ujem -sistemi ujemov. Zaradi obsežnosti je tema razdeljena še na gesla: • Nadmera • Ohlap • Ujem -PREDNOSTNI OHLAPNI • Ujem -PREDNOSTNI PREHODNI • Ujem -PREDNOSTNI TESNI • Ujem -sistemi ujemov • Ujem -vrste • Zracnost NACINI ZAPISA UJEMOV NA RISBAH: Po tolerancnem sistemu ISO zapišemo ujem na risbi tako, da za imensko mero zapišemo: • najprej toleranco luknje • nato sledi poševna crta • poševni crti sledi toleranca cepa Primer:. 20H7/n6 Toleranco luknje lahko napišemo tudi zgoraj, tole­ranco cepa pa spodaj, npr. . 20 .l, glej risbi: &20 H7/n6 &20 H7 n6 Ce želimo, lahko na risbi zraven mer podamo tudi odstopke. Poleg kotiranja ujema pa na risbi v tabelo zapiše­mo tudi vrednosti za najvecjo in najmanjšo zrac­nost Dd: max in Ddmin Prikazan nacin zapisa ujemov na risbah, ki ujeme povezuje z oznacevanjem toleranc notranjihin zu­nanjih mer,omogoca: hitro in ucinkovito kontrolo sestavnih delov • izdelovanje zahtevnih strojnih elementov v veli­ kih serijah, kar seveda mocno znižuje stroške Ujem -PREDNOSTNI OHLAPNI Zelo velik ohlap: zagotovljena gibljivost obeh de­lov. Primeri uporabe:drsna vodila in ležišca grobih strojev, ležišca dolgih gredi pri dvigalih in trans­misijah, ležišca delov, izpostavljenih velikim tem­peraturnim spremembam, drsni ležaji z mastjo. 1. C11/h9, D10/h9, E9/h9, C11/h11, D10/h11. 2. H8/d9, H8/e8 (bati in cilindri), H9/c11, H11 /a11, H11/c11, A11/h11. 3. H6/g5, H8/c9, H9/d10, H9/e9, H11/b11, D9/h8, E8/h8, B9/h8, C9/h8, D9/h8, E8/h8, B11 /h11. Opazen do bogat ohlap, ki omogoca brezhibno mazanje. Oba dela sta med seboj dobro gibljiva. Primeri uporabe:za dva ali veckrat vležajene gre­di, bate in cilindre, vležajenje zobniških crpalk, vo­dila ventilov v vodilnih pušah, vecina drsnih ležišc in vodil, drsni ležaji, drsne mufe. 1. H8/f7 (bati/cilindri), H7/f6, F8/h6, F8/h8, F8/h9 3. H8/f8, H9/f8, F7/h6, F7/h8. Majhen ohlap. gibljivost možna. Primeri uporabe: drsna ležišca in vodila orodnih strojev, na gredi pomicni zobniki in sklopke, kakovostni ležaji za vretena ipd. 1. / 2. H7/g6, G7/h6 3. G6/h5 Zelo majhen ohlap. zveza se lahko sestavi, gibljivost z roko možna pri mazanih površinah in se lahko pomakne tudi po vecjih dolžinah gredi. Primeri uporabe:centrirne površine -sklopke, plo­šce , kolesa; pokrovi reduktorjev, na gredi pomicni ali zamenljivi zobniki orodnih strojev, tesnilni obroci, vzvodi, klinasta ležišca, vodila, pinola v konjicku, frezalo v frezalnem trnu ipd. 1. H8/h9, H11/h9, H7/h6, H8/h8. 2. H9/h11, H11/h11, H11/h9. 3. H6/h5, H9/h8, H12/h12, H9/h9, H9/h11, H12/h12, H13/h13. Ujem -PREDNOSTNI PREHODNI Zelo majhen ohlap ali nadmera. Sestavljanje in razstavljanje zveze z lesenim kla­divom, gibljivost z roko ali rahlimi udarci. Primeri uporabe:vrvenice, jermenice, rocna kolesa, me­njalna kolesa in zobniki, sedeži kotalnih ležajev, puše za pogosto demontažo, bat na batnico ipd. 1. / 2. H6/j6, H7/j6 3. H6/j5, J6/h5, J7 /h6 Sestavljanje in razstavljanje zveze s kladivom, gibljivost z rahlimi udarci. Primeri uporabe:vrveni­ce, zobniki in sklopke, rocice, kotalni ležaji, zatici, rocna kolesa, notranji obroci kotalnih ležajev za srednje obremenitve, zavorni koluti ipd. 1. / 2. H6/k6, H7/k6 3. H7/f6, K6/h5, K7/h6 Montaža in demontaža z vecjim pritiskom, npr. z rocno prešo. Gibljivost zveze je še možna z rahli­mi udarci, potrebno je razmisliti o zašciti proti medsebojnem zasuku. Primeri uporabe:vrvenice, ležajne puše, zobniška kolesa, polži in sklopke, ki Stran 3 Ferdinand Humski jih redko demontiramo, sestavni deli delovnih stro­jev, ki se morajo zamenjati brez poškodb (zobniki, / Ddmin : +O, 105 / +0,020 • vzporednike (zemljepisno širino) na vsakih 10° . jermenice, sklopke, cilindricni zatici, prilagodni vijaki). 1. H7/n6 2. N7/h6 3. H6/m5, H7/m6, M6/h5, M7/h6, N7/h6 Ujem -PREDNOSTNI TESNI Sestavljanje je v vseh treh primerih možno samos stiskalnico oziroma s segrevanjem luknje / hla­jenjem cepa. Zveze ni potrebno dodatno varovatiproti medsebojnemu zasuku. Znatna nadmera, primeri uporabe:venci zobni­kov, puše kotalnih ležajev, bandaže koles tirnih vozil, oljni obroci, cepi ipd. 1. H7/r6 3. R7/h6, H6/n5, H6/p5, H6/r5, H7/p6, N6/h5, P6/h5, R6/h5, P7/h6, R7/h6 Vecja nadmera. primeri uporabe:venci koles, pe­sta ventilatorjev, sklopke na koncih gredi. 1. / 2. H7/s6 3. S7/h6 Zelo velika nadmera. krcni nased. Primeri upo­rabe:trdno nasajena pesta zobnikov, jermenic, tekalnih koles in vztrajnikov, cepi, sklopke, puše ipd. 1. H8/u8, H8/x8. 2. U8/h9 3. H7/u6, H7/x6, H7/z6, U6/h5, X7/h6, Z8/h8, Z7/h6. Sin. prileg. Prim. Ohlap, Nadmera, Toleranca, Zracnost. Ujem -sistemi ujemov Po SIST ISO 286 locimo dva med seboj enakovredna sistema ujemov: a) SISTEM ENOTNE LUKNJE: notranja mera (luknja) ima tolerancno polje H. OHLAPNI TESNI UJEM UJEM Obe zracnosti sta pozitivni (ohlap), torej je pred­ pisan ohlapni ujem. Ujem -vrste Z merjenjem koncnih izdelkov ugo­tavljamo OHLAP ali NADMERO. Na tehniških risbah pa locimo tri vrste ujemov: 1. OHLAPNI UJEM. Tako Ddmaks kot tudi Ddmin sta pozitivni (oboje je ohlap O). Med izdelanimastrojnima deloma, ki jima predpišemo ohlapniujem, lahko nastane samo ohlap. Primer uporabe ohlapnega ujema: predpiše­mo ga npr. strojnemu delu, ki se giblje na sorni­ku. Tudi tecaji na vratih imajo ohlapni ujem. 2. PREHODNI ali VMESNI UJEM. Ddmaks > O, Ddmin < O. Med izdelanima strojnima deloma, ki jima predpišemo prehodni ujem, lahko nastane ohlap ali nadmera. Primer uporabe prehodnega ujema: orodjarski zatic za natancno pozicioniranje sestavnihdelov orodja. 3. TESNI UJEM. Tako Ddmaks kot tudi Ddmin sta negativni (nadmera NA). Med izdelanima stroj­nima deloma, ki jima predpišemo tesni ujem,lahko nastane samo nadmera. Primer uporabe tesnega ujema: vgradnja ko­talnih ležajev (prim. Montaža in demontaža ko­talnih ležajev), valjasti zatic na šuko vtikacu, tu­di glavo kladiva nasadimo na rocaj z nadmero. Ce imata luknja in cep enako tolerancno stopnjo (obe številki sta enaki, npr. G6/h6), tedaj lahko vrste ujemov locimo že po crkah, ki oznacujejo lego tolerancnega polja: OHLAPNI UJEM: H/a ... h A ... H/h PREHODNI UJEM: H.s ... m JS ... M/h TESNI UJEM: H/n ... zc N ... ZC/h Da bomo uporabljali standardna orodja za izdela­ vo strojnih delov, obstajajo PREDNOSTNI UJEMI po ISO priporocilih. Najprej izberemo 1. PREDNOSTNO STOPNJO, ce tega ni pa 2. in 3. prednostno stopnjo. Nekoliko natancnejši opis prednostnih ujemov po prednostnih stopnjah najdemo po geslih: • Ujemi -prednostni ohlapni • Ujemi -prednostni prehodni • Ujemi -prednostni tesniŠtevilke s piko (1., 2., 3.) oznacujejo prednostno stopnjo, dodane so tudi opombe za podrocja uporabe strojnih delov. Ukazne datoteke Glej Batch datoteke. Uklon Ukrivljenje vitkega elementa (npr. stebra) zaradi delovanja tlacnih sil v smeri njegove osi.Uklon povzroca normalne napetosti, oznaka o°K­Ce pride do uklona v elasticnem podrocju, izracu­namo uklonsko napetost po Eulerjevi enacbi: F n2·E crK AK = ---V = FK ..... kriticna uklonska sila [N] E ..... modul elasticnosti gradiva [MPa] A ..... prerez nosilca [mm2] 1c ..... vitkost nosilca [/] a -1c= i Dobili smo 18 x 18 = 324 polj (FI ELDS), ki jih oz­nacimo z AA (levi in spodnji) do RR (desni zgoraj).Prva crka oznacuje stolpec, druga pa vrstico. SQUARES:Vsako polje FIELDS je razdeljeno na 1 O x 1 O kvadratov (SQUARES), velikosti 2° po dolžini in 1 ° po po širini. Levi spodnji kvadrat je oznacen z 00, desni zgornji pa z 99. Prva številkaoznacuje stolpec, druga pa vrstico. SUBSQUARES:Vsak kvadrat SQUARES se razdeli na 24 x 24 = 576 malih kvadratov, vsak od njih je velikosti 5 minut po dolžini in 2,5 minut po širini. Oznaceni so z AA do XX. Primer zapisa UL: JN76FB. ULF Glej Radijski valovi. Ulitek Izdelek, narejen z ulivanjem staljene snoviv forme. Sin. odlitek. Ultra-Latinska predpona, ki pomeni nad, cez,vec, bolj, onstran. Npr. ultravijolicno valovanje,ultrazvok itd. Ultrapas Glej Laminatna plošca. Ultravijolicno valovanje Elektromagnetno valo­vanje UV, ki ima frekvenco nad frekvenco vidnesvetlobe, valovna dolžina pa je torej krajša: bližnje UV obmocje (valovna dolžina 380-200 nm) in ekstremnoUV obmocje (200-1 O nm). Pri preuce­vanju vpliva UV valovanja na okolje in zdravje cloveka se pogosto obmocje razdeli na obmocje UV-A(380-315 nm), imenovano tudi dolgovalov­no obmocje ali »crna svetloba«, UV-B(315-280nm), imenovano tudi srednjevalovno obmocje, ter UV-C(280-1 O nm), imenovano kratkovalovno ali»baktericidno« obmocje. Ultrazvocna kontrola Neporušitvena metoda(defektoskopija) za detekcijo razpok, pogostouporabna za kontrolo zvarov, za ultrazvocno kon­trolo osi itd. Obstajata dve metodi: a) Impulzno-odbojnametoda. Ultrazvok se širi od svojega izvora skozi material. Ko naleti na na­pako, se zvok delno odbije in vrne v aparat, kito zabeleži. Iz casa,ki ga je zvok porabil za pot od aparata do napake in nazaj do aparata, lahko sklepamo na globino napake.Iz inten­zitete odbojapa sklepamo na velikost napake. b) Resonancna metoda.Merimo zvok po izstopu iz materiala. Intenziteta ujetega zvoka je merilo za homogenost materiala oz. za napake v tem delu materiala. / Ddmin : +0,008 / -0,033 a -prosta uklonska dolžina nosilca, ki je Najvecja zracnost je pozitivna (ohlap), najmanj­odvisna od nacina vpetja palice [m]: ša pa je negativna (nadmera). Gre torej za fil§.: • pri dvostransko clenkasto vpeti palici a = hodni ujem. • pri dvostransko togo vpeti palici a = 1/2 b)SISTEM ENOTNEGA CEPA: zunanja mera • pri enostransko togo vpeti palici a = 2·1 (cep) ima tolerancno polje h. • pri enostransko clenkasto in enostransko togo 1 OHLAPNI PREHODNI TESNI UJEM UJEM UJEM Cep „h" Primer zapisa ujema na risbi: 27 F8/h9 vpeti palici a = .[2-1 i -najmanjši vztrajnostni moment preseka palice Ukrivljenje Glej Krivljenje. UKV Ultra kratki val, VHF. Glej FM. UL Univerzalni lokator, sestavljen iz 6 znakov: 1. Dveh crk, ki oznacujeta velika polja (FIELDS). 2. Dveh številk za kvadrate (SQUARES). 3. Dveh crk za male kvadrate (SUBSQUARES). FIELDS:Zamislimo si, da zemljino površino razvi­jemo in projiciramo na ravno plošco tako, da dobi­mo pravokotnik. Vanj vrišemo: • poldnevnike (zemlj. dolžino) na vsakih 20° in Ferdinand Humski V tekocini nastajajo mikroskopsko majhni mehurc­ki. Ko ti mehurcki zadanejo površino predmeta, nastane implozija, ki sprošca energijo. Ta energija locuje necistoce (prah, umazanijo, mašcobe, pig­mente, rjo, alge, glive, bakterije, apno, saje, vosek ipd.) od površine obdelovanca. Ker so mehurcki zelo majhni, lahko prodrejo v razpoke, luknje, pore, perforacije in neravne povr­šine, ki jih je težko doseci pri rocnem cišlenju. Primerni materiali za cišcenje v ultrazvocnih cistil­nikih: kovine, plastike, stekla, keramika, guma. Ultrazvok Neslišni zvok s frekvenco, ki je višja od zgornje meje slišnega obmocja: od 20-103 s-1 do 106 s-1 in vec. Izviri ultrazvoka izkorišcajo pie­zoelektricnost ali magnetostrikcijo in jih vzbujamo z visokofrekvencnim elektricnim tokom. Uporaba: za iskanje napak v kovinskih in drugih telesih, merjenje hitrosti zvoka, v medicini, v sonarju itd. Ultrazvocna obdelava: glej Obdelava z ultrazvokom. Prim. Varjenje z ultrazvokom, Preiskava zvarov. Umerjanje Ugotavljanje pogreška instrumentov oz. mer, priprav, orodij. Zajema lahko tudi uravna­vanje tocnosti delovanja teh priprav. Umerjanje orodij je še posebej pomembno npr. pri CNC stro­jih. Sin. odmerjanje, prednastavljanje. Prim. Kalib­riranje. Umetna svila Glej Viskoza. Umetne mase Umetno pridobljene snovi organ­skega izvora. V pogovornem jeziku jih pogosto i­menujemo tudi plasticne mase (plastika): • zaradi tujih izrazov: nem. Plastik, ang. plastic • zato, ker se vecina umetnih mas ob obremenitvi plasticno deformira (ostane v svoji novi obliki) Plasticne mase so torej tista podmnožica umetnih mas, ki jo lahko plasticno preoblikujemo. Glavne surovine za proizvodnjo umetnih mas so nafta, zemeljski plin in premog. Postopek: • Nafta, plin ali premog) se najprej rafinirajo (pre­cistijo), da iz njih pridobimo uporabne derivate. Primer: v rafinerijah pridobimo iz surove nafte petrolej (derivat). • Iz derivatov izlocimo ogljikovodike (monomere). • Tako pridobljenim monomerom dodajamo razlic­ne kemikalije, sproži se kemicna reakcija (QQ.)i: merizacija)in dobimo umetne mase z razlicnimi lastnostmi. Polizdelki iz umetnih mas so: prah, zrnca (granu­ le), folije, bloki, profili, vlakna in smole. Umetne mase so kemicno gledano zelo dolge molekule (makromolekule) -sinteticni polimeri. Praviloma niso biološko razgradljjive, pri gorenju pa nastajajo strupeni plini. Najvec umetnih mas se porabi za embalažo ~40%, sledi gradbena industrija ~20%, avtomobil­ska industrija ~10%, elektricne naprave ~6%, go­spodinjstvo ~4%, kmetijstvo ~3%, za ostale na­mene pa porabimo ~17% umetnih mas. Prim. Polimeri, Homopolimeri, Kopolimeri, Mono­meri. Sin. polimerni materiali. Zaradi obsežnosti je tematika umetnih mas raz­deljena po naslednjih geslih: • Kode za recikliranje • Umetne mase -delitev • Umetne mase -imena • Umetne mase -mehanske zveze • Umetne mase -obdelave • Umetne mase -oblikovanje • Umetne mase -popravila • Umetne mase -prednosti in slabosti • Umetne mase -prekrivanje • Umetne mase -prepoznavanje Stran 4 • Umetne mase v avtomobilizmu Podatke o posameznih umetnih materialih najde­mo po kraticah -kitajskih kodah. LPM vsebuje tudi gesla s kemijskimi, z lastniškimi in s trivialnimi imeni, vendar ta gesla samo preusmerjajo na kra­tice po kitajskih kodah. Umetne mase -delitev DELITEV UMETNIH MAS: a) KOMERCIALNA delitev, pri kateri je pomemb­no, kako se umetne mase uporabijo: • plasticne mase so polimerne surovine, ki so namenjene za oblikovanje; v to skupino spa­dajo tudi reakcijske smole • kemijska vlakna so zelo tanka vlakna, dob­ljena s predenjem iz taline • gume so z vulkaniziranjem zamreženi elastic­ni materiali • umetne smole so polimeri, ki se uporabljajo kot veziva, lepila, surovine za lake itd. Vse pomembnejše postajajo tudi umetne mase za vozila, glej Umetne mase v avtomobilizmu. b) TEHNOLOŠKA delitev, pri kateri je pomemben nacin predelave: • PLASTI termoplasti, ki jih lahko regeneriramo: 2 3 linearne(1 ), razvejane(2) ali delno kristalne molekule(3) duroplasti, ki jih ne regeneriramo duroplasti so gosto zamreženipolimeri • ELASTOMERI, ki so raztegljivi in se izdeluje­jo iz naravnih in sinteticnih kavcukov elastomeri so ohlapno zamreženipolimeri • SILIKONI, ki zajemajo tudi olja in masti, podrobneje glej SI -umetne mase Seveda pa so umetne mase lahko tudi kompo­ziti -gradivo, sestavljeno iz dveh ali vec vrst raz­licnih umetnih mas. c) KEMICNA delitev -mednarodni standardi dolo­cajo kratice na osnovi poimenovanja umetnih mas po IUPAC nomenklaturi: • EN ISO 1043-1 • ISO 1629 za kavcuk • ISO 2076 za vlakna Preglednica najpomembnejših umetnih mas, najprej po tehnološki delitvi in nato po abeced­nem redu kratic, s slovenskim nazivom, s ko­mercialnim nazivom v oklepaju in z nacinom oblikovanja (p -oblikovanje plastike z vlivanjem in hlajenjem, v -izdelava vlaken): Termoplasti: -ABS (p) akrilnitril-butadien-stirol (Cycolac, Ugikral, Editer, Lastiflex, Lustran, Novodur, Ronfalin, Saxerol, Terluran, Urtal, Okisan) -ASA (p) akrilester-stirol-akrilnitril -bitumen (p) -HDPE (p) High Density PE -LDPE (p) Low Density PE -PA (pv) poliamidi (Nylon, Perlon, Kevlar) -PAN (v) poliakrili oz. poliakrilonitrili (tudi neka­ tera karbonska vlakna) -PC (p) polikarbonati (Lexan, Makrolon) -PE (p) polieten oziroma polietilen (Hostalen, Lupolen, Vestolen) -PEN Polietilen naftalat (družina poliestrov) -PET oz. PES (pv) polietilen tereftalat (nasiceni poliestri) -PMMA (p) polimetilmetakrilat (pleksi steklo, akrilno steklo -akrili, para steklo) -PO poliolefini -POM polioksimetilen (poliacetal, Delrin, Hosta form) -PP oz. PPN (pv) polipropileni (Vestolen) -PPE oziroma PPO (p) modificiran polieter (Europlex, Vestoran) -PS (p) polistireni -PTFE politetrafluoretilen (Teflon, Turcon, Gore-Tex) -PVA polivinil alkohol / acetat -PVC (p) polivinilkloridi (Vestolit, Vinnolit) -SB (p) stirol-butadien -SF sinteticna vlakna (Aramid, Kevlar) -VF, NVF vulkanfiber Duroplasti: -cianoakrilati (sekundna lepila) -EP epoksidna smola -MF melaminska smola, aminoplast -PF fenolna smola (bakelit) -PUR (v) oziroma PU zamreženi poliuretani -UF secninska smola, aminoplast -UP nenasicena poliestrska smola Elastomeri: -CR (Neopren) -EPDM guma (Buna) -EVA oz. PEVA -NBR nitrilna guma -NR naravni kavcuk -polyurea -SBR butadienstiren -SI silikoni -TPE (TPR) termoplasticni elastomeri Kompoziti iz umetnih mas:oznacujemo jih tako, da navedemo vsaj kratice osnovnih sestavin (npr. PP-EPDM, PPE/PS itd.), lahko pa tudi še delež posameznih sestavin in obliko povezave, glej v nadaljevanju PP-GM-20. Nekatere vrste kompozitov iz umetnih mas ima­jo posebne kratice: GFK (nem.: Glasfaserver­starkter Kunststoff), GRP (ang.: glass-fibre rein­forced plastic), SMC (ang. Sheet Molding Com­pounds), MDF, HDF (mediapan) ipd. Karbonska vlakna so tudi kompoziti iz umetnih mas in se s kraticami oznacujejo kot CFK, CFRP, KFK, Carbon ali Karbon. d) Razvrstitev po KOLICINSKI PROIZVODNJI: -PE (p) polieten je po kolicinski proizvodnji na prvem mestu -predvsem zaradi nizke cene, fiziološke neoporecnosti in vsestranske uporabnosti. ~30% od vseh umetnih mas se izdela iz PE, od tega ~18% iz LOPE in ~12% iz HDPE. -PP se predvsem zaradi fiziološke neoporec­nosti na široko uporablja v prehrambeni in farmacevtski industriji, skoraj 20% vseh izdel­kov iz umetnih mas. -PVC se široko uporablja v gradbeništvu ter pri izdelkih za dom in za oblacila ~10% vseh izdelkov iz umetnih mas. -PUR se veliko uporablja v gradbeništvu in avtomobilski industriji, ~ 7 5% -PET so predvsem plastenke, ~7 4% -PS je zelo primeren za plasticne kozarce, jedilni pribor, izolacijo stavb ipd., ~6 7% -sledijo ABS, PA, PC, PMMA, itd. e) Razvrstitev po kodah za recikliranje, glej Kode za recikliranje. Umetne mase -imena Nacini poimenovanja umetnih mas: 1. Lastniška oz. komercialna ali trgovska ime­na: obstaja lastnik, ki je zašcitil intelektualno lastnino (praviloma z znamko). To ime je obe­nem tudi zašcitni znak proizvajalca za doloceno umetno maso. Pišemo ga z veliko zacetnico in z znakom® ob imenu. Npr. Styropor ®. 2. Nelastniška imena: ni lastnika, ki bi imel pravi­co drugim omejevati proizvodnjo ali prodajo umetnih mas s takim imenom. Nelastniška imena so lahko: • Kemijska imena, ki omogocajo popolno kemij­ sko prepoznavo umetne mase. Obicajno so kemijska imena zahtevna, pa tudi proizvajalci jih neradi navajajo (samo, ce jih v to prisilijo predpisi) -zato jih uporabljamo le redko, ce gre npr. za enostavna in krajša imena. • Poimenovanje po standardih,npr. ISO 11469, glej Umetne mase -prepoznavanje • Crkovne kratice z velikimi crkami (kitajska ko­da za recikliranje, ki je v bistvu kratica kemij­skega imena, npr. PP, PVC itd.) se najbolj pogosto uporabljajo,podrobneje glej geslo Kode za recikliranje • Trivialna (vsebinsko prazna) imena so imena, ki so se udomacila brez intelektualne zašcite ali pa je intelektualna zašcita potekla. Npr.: pleksi steklo (slovenski prevod lastniškega imena Plexiglas), steklolit (slovenski "prevod" iz ang. Glass Textolite) itd. Umetne mase -mehanske zveze Umetne mase med seboj mehansko povezujemo predvsem pre­ko zaskocnih, navojnih, kovicnih, vskocnih zvez in spenjalnih zvez s stiskanjem. Umetne mase -obdelave Postopke obdelave umetnih mas delimo na mehansko obdelavo, toplotno obdelavo in !ill.§.. UMETNE MASE -OBDELAVE r·-·-·-·-·-·-·-·-·-·-·-·-·-·-··-·-·-·-·-·-· .. 1 1 Kov ANJE 1 i riviEHAiii.fKA·------!fo-Pioi.:. LITJE! !OBDELAVA iOBDELAVA ! 1 :------------------1 ----------------------_ .. 1 POPRAVILA 1 i -------------------------------------------i Mehanske obdelave umetnih mas: žaganje, vrta­nje, brušenje, poliranje, upogibanje, vecenje, spa­janje, vijacenje, metoda kopiranja z rezkanjem itd. Toplotna obdelava in litje umetnih mas v proizvod­nji sta združena v geslu Umetne mase -obliko­vanje. Popravila umetnih mas pa so opisana pod geslom Umetne mase -popravila. Umetne mase -oblikovanje Umetne mase Q@: vilama oblikujemo brez odrezovanja.Koncne iz­delke dobimo iz: -tekocih surovin -plasticno predelanih snovi (prah, zrnje -granu- lat, smole) -polizdelkov (folije, palice, profili, plošce itd) Najpomembnejši OBLIKOVALNI POSTOPKI, gesla s podrobnostmi so modra: 1. Stiskanje s polimerizacijo (prešanje ali vulka­nizacija v formah, glej tudi geslo Gumarstvo) 2. Termicno oblikovanje (stiskanje, vakuum, glo­boki vlek, varjenje z ultrazvokom -blistering) 3. lztiskavanje (ekstrudiranje) 4. Napihovanje v kalup 5. Plasticno preoblikovanje, npr. valjanje, vlecenje 6. Ulivanje (litje): • tlacno litje • Brizganje v forme • Rotacijsko ulivanje votlih izdelkov 7. Sintranje 8. Zašcita s prevlekami iz umetnih snovi 9. Laminiranje s poliestrsko smolo Umetne mase -oznacevanje Glej Umetne mase -prepoznavanje. Umetne mase -popravila Postopki POPRAVIL UMETNIH MAS so naslednji: 1. Termicno preoblikovanje termoplastov (upogi­banje) je uporabno tudi pri serijskem delu. 2. Kitanje,velja za praske do 1 mm globine, glej geslo Kitanje umetnih mas. Prevelike debeline kitanja vodijo do napetostnih razpok. 3. Varjenje,glej geslo Varjenje umetnih mas. 4. Lepljenje,glej geslo Lepljenje umetnih mas. 5. Laminiranje,glej gesli Rocno laminiranje in La­miniranje s poliestrsko smolo (uporabno tako za popravila kot tudi za proizvodno delo. 6. Prekrivanje in tesnenje,glej geslo Umetne ma-se -prekrivanje in tesnenje. 7. Impregniranje. Nekateri od zgoraj navedenih postopkov se seve­da lahko uporabljajo tudi za tehnologijo predelave Stran 5 umetnih mas, npr. varjenje, lepljenje itd. Umetne mase -prednosti in slabosti Prednosti umetnih mas pred ostalimi materiali: • majhna gostota 0,9 do 2,2 kg/m3 • enostavno preoblikovanje,predvsem za masov­no proizvodnjo brez dodatne obdelave • odpornost proti koroziji,obstojne so proti kisli­nam in lugom, imajo dobre erozijske lastnosti • ne prevajajo elektricnega toka, so elektricni izo­latorji (visok specificni odpor, visoka prebojna trdnost, dielektricnost) • ker so slabi prevodniki toplote,jih v penastem stanju uporabljamo za toplotne izolatorje • so dobri zvocni izolatorji • dobra kakovost površine (gladkost) pomeni eno­stavnejše vzdrževanje cistoce, obenem pa pra­viloma ni potrebno barvanje -na enostaven na­cin lahko namrec obarvamo mase • po potrebi se z lahkoto barvajo • obstojni so na staranje,ne sprhnijo in ne vsebu­ jejo veliko mikroorganizmov Pomembnejše slabosti umetnih mas: • slabše mehanske lastnosti,kar seveda ne velja za vse plasticne mase • možni problemi zaradi razlicnih toplotnih raztez­kov med jeklenimi deli in umetnimi masami (še posebej pri dolgih predmetih) • nizka toplotna obstojnost (temperatura omehca­nja 60 -300 ° C), velika toplotna razteznost • zelo hitro se nabijejo s staticno elektriko • stabilnost dimenzij s casom pada • popravila plasticnih mas so praviloma težje iz­vedljiva ali celo neizvedljiva • plasticne mase z ekstremno dobrimi lastnostmi so še zelo drage • s plasticnimi masami bolj obremenjujemo okolje kakor z naravnimi materiali Umetne mase -prekrivanje in tesnenje Po­membna tehnologija pri tako rekoc vseh uporabah -od domacih bazenov do mnogih vej industrije. Umetne mase -prepoznavanje Natancno raz­poznavanje umetnih mas je pogosto zelo težko ali celo nemogoce, saj je na trgu vse vec kompozitov (mešanic umetnih mas). Zakaj je identifikacija umetnih mas sploh QQ: trebna? Obicajno zato, ker preverjamo možnosti: a) Popravil predmetov iz umetnih mas. Za te na­mene pogosto zadostuje že dodelitev k termo­plastom, duroplastom ali elastomerom. b) Izdelovanja predmetov iz umetnih mas. V tem primeru je že potrebno umetno maso dolociti dokaj natancno. c) Recikliranja umetnih mas. Najvecji problem je sortiranje odpadnih umetnih mas, pri tem nam pomagajo kode za recikliranje. NACINI PREPOZNAVANJA umetnih mas: A Izkustveno: • glede na uporabo (za kakšen namen oz. pred­met je bila umetna masa uporabljena) • organolepticno (vid, otip, vonj, okus, sluh); predvsem opazujemo izgled, barvo, stopnjo prozornosti, gladkost itd. • s približnim preizkušanjem (težkanje, prepogi­banje, stiskanje, odbijanje od tal, subjektivna ocena toplotne prevodnosti itd.) B Z identifikacijo oznak izdelkov iz umetnih mas. Za oznacevanje umetnih mas se najpogosteje uporablja standard ISO 11469, oznaka pa je vtisnjena na vgradnem delu. Primer: PP-GM-20 PP ... kratica za bazicni polimer: polipropilen G ... polnilo: steklo (Glas) M ... oblika polnila: pletenina (Malte) 20 ... delež polnila: 20% Umetne mase lahko identificiramo tudi po kodah za recikliranje. C S pomocjo razlicnih metod preizkušanja: • dolocanje gostote (DIN 53479) • obnašanje pri gorenju,glej Zažigalni preizkus • varilni preizkus, glej istoimensko geslo • preizkus mehanskih lastnosti (predvsem trdo­te po Shore A), pri tem je pomembna tempe­ratura steklastega prehoda T 9 (prehod iz trde- Ferdinand Humski ga v elasticno trdno stanje) • preizkus termicnih lastnosti(predvsem zmeh­ cišce po Vicat-u) • ocena kemicne obstojnosti (obnašanje v or­ ganskih topilih) • poskus z varjenjem:neznani termoplast vari­mo z vec varilnimi žicami iz znanih materialov, išcemo žico z najboljšim oprijemom • poskus s plamenom in vonjem:zažgemo maj­hen košcek umetne mase, analizira se pla­men in vonj pri gorenju, v pomoc so tabele Prim. Polimeri, Predelava plasticnih mas, Prevle­ke iz umetnih snovi, Tesnilo. Umetne mase v avtomobilizmu V gradnji karoserij so najpogostejše umetne mase nasled­nje: ABS, ASA, EPOM, PP-EPDM, PP-GF, PUR in SMC (GFK). Umetne smole Glej Duroplasti. Unicode Standard za kodiranje znakov v racu­nalništvu. Zagotavlja natanko eno število za en znak (npr. crke, locila itd.), ne glede na: • uporabljeno programsko opremo, • jezik, • vrsto racunalnika (platformo). Krovna organizacija, zadolžena za razvoj in koor­dinacijo standarda je Unicode Consortium. Za za­pis znaka uporablja od enega do štiri bajte, kar naj bi zadošcalo za zapis vecine svetovnih jezikov, vkljucno z japonšcino in s kitajšcino. Unimer Glej Multimeter. Unipolaren Ki ima eden sam pol. Npr. ~ni tran­zistor (glej Tranzistorji -unipolarni, sin. FET tran­zistor), ~ni koracni motor itd. Univerzalni elektromotor Posebna izvedba elektromotorjev na enosmerni tok. Narejen je ta­ko, da deluje tako na enosmerni kakor tudi na enofazni izmenicni tok. Ko ga prikljucimo na iz­menicni tok, se smeri napetosti na vzbujalnem in rotorskem navitju spreminjata istocasno (sinhro­no)in zato motor ohranja smer vrtenja. Poglejmo si to prebrisano elektricno vezavo, ki je predhodnica izuma asinhronega elektromotorja: AC ,-..., IZMENICNA ALI DC =-=-= ENOSMERNA NAPETOST Elektricni tok povzroca magnetno polje tako na statorju (vzbujalno navitje) kakor tudi na rotorju. Rotorska navitja so serijska in povezujejo sosed­nje segmente komutatorja: TRENUTEK 1 TRENUTEK 2 TRENUTEK 3 Spodnja risba prikazuje delovanje univerzalnega motorja, ce ga prikljucimo izmenicno napetost: • med prvo polovico periode se vzbudi takšno magnetno polje, da se rotor zavrti v desno Ferdinand Humski Stran 6 • med drugo polovico periode se vsa magnetna polja obrnejo in rotor se sper zavrti v desno Ce prikljucimo enosmerno napetost, je delovanje enako kot pri prvi ali drugi polovici periode, odvis­no od tega, kam prikljucimo + in kam -. Univerzalni motorji so zelo uporabni v gospodinj­stvu, še posebej pri malih gospodinjskih aparatih: sesalnikih, rocnih vrtalnih strojih, ventilatorjih itd. VPENJALNA VZBUJALNO GLAVA VENTILATOR NAVITJE KRTACKA ZOBNIKI IZ UMETNIH MAS Nekateri univerzalni motorji pa so namenjeni za prikljucitev na enosmerni elektricni tok, npr. elek­tromotor zaganjalnika.Glede na svojo maso do­segajo univerzalni motorji visoke vrtilne momente, vrtilna hitrost pa je odvisna od obremenitve. Univerzalni vpenjalni stolp Glej Vpenjanje obdelovanca, ki se ne vrti. UNP Glej Gospodinjski plin in Avtoplin. UP Nenasicena poliestrska smola, duroplast, ang. Unsaturated Polyester. Trgovska imena: Al­polit, Polylite. LASTNOSTI: Fizikalne lastnosti UP je se veliko uporablja zara­di odlicne kombinacije dobrih izolirnih, mehanskih in termicnih lastnosti splošne: neobarvan je sko­raj prozoren, gostota 1, 17 -1 ,26 kg/dm3; s stekle­nimi vlakni 1,6-2, 1 kg/dm3; toplotne: gornja tem­peratura uporabe 100-180°C; mehanske: natez­na trdnost ~30 N/mm2. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): hlad­no utrjevanje (pri sobni temperaturi, dodajanje trdilca in ravnih prepreg), toplo utrjevanje pri 80 do 120°C, vlivanje, brizganje, nabrizgavanje vlaken, hladno in toplo preša nje, centrifugalni postopekza proizvodnjo rotacijskih teles, vlecenje profilov (poltruzija). popravila: lepljenje, privijanje, odvze­ manje, spajanje. Kemicne lastnosti: obicajno niso samougasljivi, majhno navzemanje vode, obstojen v vodi, v vod­ nih raztopinah soli, razredcenih kislinah (razen v žvepleni kislini), delno v razredcenih bazah, kuril­ nem olju, bencinu, alkoholnih pijacah; neobsto­ jg_n v koncentriranih kislinah in bazah, kloriranih ogljikovodikih, alkoholih, organskih topilih, ben­ zolu, toluolu, acetonu, vroci vodi, fiziološko: sa­ mo nekateri tipi so fiziološko nenevarni. RAZVRSTITEV komercialno je plasticna masa, tehnološko je zamreženi duroplast, kemicno je nenasicena poliesterska smola. PRIDO BIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: UP je rezultat kondenzacijske polimerizacije med alko­holi in dikarboksilnimi kislinami. Rri tem nastajajo nenasiceni poliestri, ki jih lahko še dodatno za­mrežimo, npr. s stirenom. VRSTE: razlicne vrste UP se med seboj razlikuje­jo po strukturi poliestra, stopnji zamreženja, tipu in kolicini sredstva za ojacanje (obicajno so to stek­lena vlakna) ter postopku predelave. UPORABA: • poliestrski UP kit(.Poliestrski kit) je najbolj po­gosto uporabljan kit v avtolicarstvu; • reakcijski laki,ki se strjujejo zaradi kemicne reakcije • lepila • preobleke kovinskih delov (avtomobili, letala) • zašcitni površinski film laminatov (še posebej kot kompozit SMC, GFK, GRP) za gospodinjstva, za popravila avtokaroserij (. Laminiranje s poli­estrsko smolo, . Kitanje vboklin), odbijace av- tomobilov, kontejnerje, celade, dele kamionov, spalnih prikolic, rezervoarji, jadrnice, tapete • elektrotehnika: zalivanje elektricnih in elektron­skih elementov, tuljave, stikala, grla svetilk, deli za vžig pri avtomobilu, parabolne antene • gradbeništvo: valovite plošce, kalupi za serijsko proizvodnjo (vlivanje betonskih izdelkov -cvetlic­nih korit ipd.. Laminiranje s poliestrsko smolo), profili za balkone, fasadne plošce, plavalne ba­zene, strešne konstrukcije • gospodinjstvo: okrasni izdelki, maske Uparjalni tlak Absolutni tlak, pri katerem se zac­ne kapljevina uparjati -npr.: • uparjalni tlak vode pri kavitaciji znaša 0,7 bar ali manj pri sobni temperaturi, • uparjalni tlak butana znaša 2,8 bar pri 30°C itd. Visok uparjalni tlak pri sobni temperaturi imajo snovi ki zlahka izhlapevajo.Take snovi je še po­sebej pomembno razkriti pri lakih in lakiranju. Sin. tlak uparjanja, nasiceni (ravnotežni) parni tlak. Prim. Izparevanje, VOC. Razi. parni tlak. Uparjalnik Glej Izparilnik. Uparjanje Glej Izparevanje. Update V racunalništvu: posodobitev, npr. ~ operacijskega sistema Windows. Upgrade Nadgraditev. Pogosto uporabljena be­seda pri programski opremi. Takšen software ne moremo samostojno namestiti na napravo, ki te vrste programske opreme še nima namešcene. Lahko samo nadgradimo neko prejšnjo verzijo programske opreme. Upload Kopiranje podatkov iz svojega na nek drug racunalnik, npr. kopiranje HTML datotek na spletni strežnik (od koder bodo drugi uporabniki odjemali pripravljene spletne strani). Sin. oddaja­ . (prenos na), nalaganje datotek odjemalcem, hitrost gor. Upload speed -bitna hitrost v smeri nalaganja. Ant.: download. Podrobneje glej Bitna hitrost. Upogib Obremenitev, ki povzroca, da se pred­met s površino prereza A pod vplivom sile F upog­ne oz. tako deformira, da se na eni strani razteg­ne (NATEG, predznak+), na drugi strani pa skrci (TLAK, predznak -). Tako nateg kot tudi tlak pov­zrocata normalne napetosti, oznaka cr. Deformacija, ki je posledica upogibne obreme­nitve, se imenuje poves. Spodnja risba prikazuje primer, vpetega nosilca, ki ga na koncu obremenimo s silo F: 1/ z -----+ .,p. !<"'" v-rfZ- Ni=, Nosilec se pod vplivom sile upogne (deformira). Pri tem se plasti nad osjo nosilca raztegnejo, pod osjo pa skrcijo. Deformacije so posledica: nateznih(+) napetosti, ki so najvecje (+crmaxl na zgornjem delu nosilca in tlacnih (-) napetosti, ki so najvecje (-crmaxl na spodnjem delu nosilca a .JFt:i:1 ' A·-(J UPOGIBNICA '---'H Upognjena os nosilca je upogibnica. Prerez se pod obremenitvijo zasuce za kot a, središce za­suka pa se nahaja na upogibnici in je nanjo pra­vokotno. To središce zasuka imenujemo nevtral­na os. Na nevtralni osi se prerez nosilca ni niti raztegnil in niti skrcil -pravimo, da so na nevtralni osi normalne napetosti enake O: h + G max A, A2 -,­T, __l<_. A3 POZOR: razlicne literature dolocajo koordinatni sistem na razlicne nacine. Tako je nevtralna os ponekod oznacena tudi kot y ali z os. Pomembno je, da nas to ne zmede, ko išcemo podatke po tabelah. Za vsak obremenitveni primer je potreb­no znati najti os nosilca in nevtralno os, ne glede na izbran koordinatni sistem. Plasti nad nevtralno osjo se raztegujejo, natezna napetost pa je vecja pri vecji oddaljenosti od nev­tralne osi. Maksimalna natezna napetost +crmax se nahaja na robu nosilca na oddaljenosti e1 od nev­tralne osi. Na spodnji strani prereza pa se plasti krcijo, tlac­na napetost je vecja na vecji oddaljenosti od nev­tralne osi. Maksimalna tlacna napetost -crmax se nahaja na spodnjem robu nosilca na oddaljenosti e2 od nevtralne osi. Za poljubno plast na razdalji y od nevtralne osi velja razmerje (zaradi podobnih trikotnikov): ....:!...._ J_ = crmax e1 za plasti nad nevtralno osjo in -cr y -crmax = e2 za plasti pod nevtralno osjo = = Predpostavimo e1 e2 e in izrazimo cr;: Y1 Y2 Yn G1 = Gmax· -G2 = Gmax· -Gn = Gmax· e e , e Notranji moment sile okoli tocke T povzrocajo os­ne sile N, ki so zgoraj natezne in spodaj tlacne, obojne pa povzrocajo moment v isto smer -zato pri tlaku ne pišemo vec negativnega predznaka: n M = _LM; = N1·Y1+ N1·Y1 + ... + Nn·Yn 1 = 1 Namesto N; lahko pišemo cr;·A;: = M cr1·A1·Y1 + cr2·A2·Y2 + + crn·An·Yn ··· Namesto cr; lahko vstavimo crmax !.i. e in dobimo: Oziroma krajše: cr n M = .· LA· 2 e i = 1 'Y, n 2 Izraz 1x = ;.1 A;· Y; imenujemo aksialni vztrajnost­ni moment okrog nevtralne osi x. lx Ulomek Wx = e pa imenujemo odpornostni moment okrog nevtralne osi x. Pri tem je prerez simetricen glede na nevtralno os e e1 e2. Ce = = simetrije ni, pa imamo dva odpornostna momenta: Odpornostni moment okrog vodoravne nevtralne osi x oznacujemo kar s crko W. Ce uporabimo to oznako, tedaj izgleda zgornja enacba tako: Gmax M M= -­oziroma = Gmax W W M ..... upogibni moment [Nm], ki ga povzroci sila F; pogosto ga oznacujemo tudi z M, M, uumaxM1 (ang. flexion -upogib), M1max W ..... odpornostni moment prereza A [m3]; ce ni simetrije, tedaj vstavimo najmanjši (najbolj neugoden) odpornostni moment prereza obicajno imenujemo upogibna napetost in jo oznacujemo z oznako cru ali cr1 (f je kratica za flexion, kar je angleška beseda za upogib). Upogibna napetost ne sme presegati dopustne upogibne napetosti cr1 dop: crmax M = Gmax W S: Gf dop Kako dolocimo dopustno upogibno napetost cr1dop: 1. Za elasto-plasticne materiale velja, da cr1 dop NE SME PRESEGATI obmocja ELASTICNIH DEFORMACIJ.Dopustna upogibna napetost je odvisna od vrste obremenitve: • obicajno preracunavamo mirno obremenitev in je cr1 dop enaka crI dop • pri utripni obremenitvi je cr1 dop enaka crII dop • pri izmenicni obrem. pa je cr1 dop enaka crIII dop, Podatke (tudi za jeklo) dobimo iz tabel. Nikar ne zamenjamo cr1 dop s trajno dinamicno upogibno trdnostjo cr01, ki je meja za porušitev materiala, torej nimamo nobene varnosti! 2. Za krhke materiale velja: Gf dop = RrJ(1,6 ... 2,0) Rm ... trdnost materiala POVES PRI UPOGIBU izracunamo iz enacb, ki so odvisne od obremenitvenega primera. Prim. Napetost, Obremenitev. Upogibanje Povzrocanje, da nek predmet dobi polkrožno, krivo obliko. Pri tem so zunanja vlakna obremenjena na nateg, notranja na tlak, meja med upogibom in tlakom pa je nevtralno podrocje: NEVTRALNO PODROCJE ­ il · , NEVTRALNA VLAKNA PREOBLIKOVAN PREREZ SKRAJŠANA VLAKNA Upogibanje je eden od najbolj razširjenih postop­kov za plasticno preoblikovanje plocevine, valja­nih in vlecenih profilov ter cevi. Podrobnejša teh­nološka navodila in naprave opisujeta gesli: • Upogibanje cevi • Upogibanje plocevine Pri upogibanju nastopijo v materialu: -trajne deformacije.ki se jim pridruži še -elasticna deformacija,ki se kaže v tem, da se predmet po preoblikovanju zopet delno poravna Zaradi elasticne deformacije moramo obdelovan­ce upogniti nekoliko bolj kot je želeni koncni upo­gib po razbremenitvi: Iz risbe je razvidno, da je potrebno pri upogibanju za 90 ° plocevino "prevec" upogniti za približno 5 ° . Pri ostalih kotih pa uporabljamo spodnjo tabelo, ki prikazuje, da je kot izravnavanja odvisen kota upogibanja, materiala plocevine ter razmerja r/s: Stran 7 16 14 12 g 2.......10 c::i.. ·c Cll 8 Cll > Cll 6 > 4 2 o -2 O 2 4 6 8 10 12 14 r/s Dolocanje kota zravnavanja jeklene plocevine r -notranji upogibni polmer v mm s -debelina plocevine v mm Notranjavlakna se v smeri glavne deformacije na­krcijo(pravokotno na to smer se širijo),medtem ko se zunanjavlakna v smeri upognjenih trakov raztezajoin hkrati ožijo.Sin. krivljenje. Upogibne naprave delimo po nacinu delovanjana: 1. Naprave za upogibanje plocevine na vpenjalni mizi (na letvi). 2. Naprave za krivljenje in ravnanje plocevine, cevi in profilov. 3. Naprave za žlebljenje, robljenjein zgibanje. Za posamicno in serijsko proizvodnjo se uporab­ljajo univerzalna orodja in stroji,medtem ko za množicno proizvodnjo uporabljamo specialna orodjaza upogibanje. DOLOCANJE RAZVITE DOLŽINE upognjenega obdelovanca iz plocevine: Deformacijepri upogibanju so neenakomerne,za­to razvita dolžina upognjenega predmeta ni enaka dolžini srednjega vlakna. Najprej moramo izracu­nati korigirane polmere: s R =r+x·­ x 2 Rx -korigirani polmer za izracunanje dolžine [mm] r -notranjiupogibni polmer [mm] s -debelina plocevine [mm] x -korekturni faktor [/] Korekturni faktorje odvisen samo od razmerja r/s. Nekatere vrednosti za korekturni faktor x, ki velja­jo za vse vrste materiala,so zbrane v tabeli: ris 5 3 2 1 ,2 0,8 0,5 X 1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 Ko so korigirani polmeri izracunani, lahko izracu­namo še dolžino surovca: a·n L=El+ER .-­x 180 L -celotna dolžina surovca [mm] EI -vsota dolžin vseh ravnih delov upognjenca [mm] a·n ERx · ---vsota dolžin vseh upognjenih delov 180 a -upogibni kot [0] Prim. Krivljenje, Zapogibanje, Zgibanje, Žleblje­nje, Robljenje, Tehnološki preizkusi. Upogibanje cevi Cevi upogibamo hladno ali vroce, pri tem pa obstaja nevarnost,da se cev na pregibu splošci: Zaradi tega cevi pred upogibanjem v hladnem napolnimo s suho mivko ali z vijacno vzmetjo in jo Ferdinand Humski na obeh straneh zacepimo s posebnim kitom ali z vzmetnim vložkom. Nato cev upognemo z upogib­no napravo na rocni ali hidravlicni pogon. Premer upogiba pri tem ne sme biti manjši od trikratnega premera cevi: Upogibanje zavornih cevi: Upogibanje ob letvi Glej Upogibanje plocevin -strojno. Upogibanje plocevin Tema, ki jo zaradi obsež­nosti razdelimo po naslednjih geslih: • Upogibanje plocevin -nacrtovanje • Upogibanje plocevin -rocno • Upogibanje plocevin -smer upogibanja • Upogibanje plocevin -strojno Upogibanje plocevin -nacrtovanje Iztegnjena (razvita) dolžina plocevin,upognjenih pod kotom 90 ° , se lahko izracuna ob uporabi tabele, s pomocjo preproste formule: L ... razvita dolžina plocevine 11, 12, 13 ... dolžina delnih ravnih odsekov v ... izravnalna dolžina, dobimo jo iz tabele [mm]: t Upogibni polmer [mm] Debelina plocevine [mm] . 0,4 0,6 0,8 1 1,5 2 2,5 1 1,0 1,3 1,7 1,9 / / / 1,6 1 ,3 1 ,6 1,8 2, 1 2,9 / / 2,5 1 ,6 2,0 2,2 2,4 3,2 4,4 4,8 4 / 2,5 2,8 3,0 3,7 4,5 5,2 V spodnjjem primeru izracunamo L = 126 mm: 60 1 /5/ /3 l2 /4 ·y I o/. / 1, Ne pozabimo primerjati zarisane in upognjene mere: v zgornjem primeru smo zarisali dve vzpo­redni crti z razdaljo ~58 mm; ko smo plocevino upognili, smo dobili kotirano razdaljo 60 mm. Raz­dalji med zarisnima crtama je torej treba na vsaki strani prišteti izravnalno dolžino. Ce imamo vec kakor tri delne ravne odseke, tedaj Ferdinand Humski v formulo vstavimo vec malih I in vec malih v. Upogibanje plocevin -rocno Kako s kladivom fino popravimo kot upogibanja: (7 1. PLOCEVINA SE UPOGNE -' / ,f"-NAVZNOTER 11 1. UDARJANJE OD ZNOTRAJ. 2. PLOCEVINA\ v PLOCEVINO PODLOZIMO Z SE RAZPRE \ / ZUNANJE STRANI. \ 1 \" 1 2. UDA.JANJE OD ZUN_AJ. PLOCEVINO PODLOZIMO Z NOTRANJE STRANI. . V splošnem pa naj velja pravilo: pri preoblikovanju plocevin cim vec uporabljamo stroje in naprave ter cim manj uporabljamo kladivo! Ce pa že upo­rabljamo kladivo, najprej uporabimo leseno kla­divo (npr. za dodatno upogibanje ali ravnanje). Na ta nacin bomo imeli potem manj dela pri nasled­njih obdelavah, npr. pri licenju. Med rocne nacine upogibanja plocevin štejemo tudi upogibanje z uporabo klasicnih orodij (primež, kladivo, vpenjala) ipd. Ce bomo pri tem uporabljali mehkejše pripomocke (les ipd.), bomo olajšali delo pri naslednjih obdelavah: UPOGIBANJE Upogibanje plocevin -smer upogibanja Osnov­no nacelo pri upogibanju plocevin: ce je le možno, upogibamo precno na smer valjanja plocevine (glej spodnje risbe). To je še posebej pomembno pri jeklenih plocevinah debeline nad 3 mm in pri trši plocevini, npr. pri bronasti, cinkovi, medenini itd., sploh ce jih krivimo z ostrimi robovi: SMER VALJANJA rt NAROBE PRAVILNO Na pogled je smer valjanja plocevin zelo težko (vcasih nemogoce) prepoznati, zato je v praksi praviloma ne išcemo. Kadar pa je to posebej pomembno, lahko prepoz­namo smer valjanja plocevin tako: • dovolj je, ce pogledamo, kako je plocevina zvita v svitek ali kako je razrezana: navadno so plo­cevine zvaljane po dolžini (v smeri daljše dimen­zije) in v tej smeri tudi potekajo vlakna • po okujinah (oksidni plasti), barvi ali premazih • preizkusimo material: vzorec plocevine upogiba­mo v obeh smereh za 90° in prej bo razpokala Stran 8 plocevina, ki jo upogibamo v smeri vlaken Upogibanje plocevin -strojno Poznamo dva glavna nacina strojnega upogibanja plocevin: • upogibanje ob letvi (upogibanje z zasukom) in • upogibanje v matrici (v utopu). UPOGIBANJE OB LET VI (z zasukom): OBDELOVANEC fi ZGORNJA STRANICA UPOGIBNA SPODNJA STRANICA STRANICA Debelino plocevine nastavimo z dvema vijakoma na vsaki strani stroja. Nato plocevino stisnemo z rocnim kolesom 1 in upognemo z vzvodom 2: Stroj za upogibanje plocevine PLOCEVINA Prislon lahko uporabimo tudi za naknadno ravna­nje plocevine (ce smo plocevino npr. prevec upog­nili). UPOGIBANJE V MAT RICI (v utopu, v prizmi): Pestic pritisne plocevino v utop: -;=...... UTOP PRIZMA MATRICA U UTOP V UTOP Ce se spremeni polmer ali kot upogibanja, se mo­rata zamenjati tako pestic kot tudi utop: UPOGIBNI PESTIC ' '--..._ UTOP Upogibanje z zasukom Glej Upogibanje plo-cevin -strojno. Upogibna napetost Glej Upogib. Upogibna prizma Glej pojasnilo pod geslom Matrica. Sin. upogibna matrica. Upogibni odpornostni moment Glej Odpor­nostni moment. Upogibni preizkus Mehanski preizkus, ki se uporablja za dolocanje primernosti gradiva za upogibanje. Opravimo ga na strojih za natezni preizkus. Preizkušanec ima okrogel, pravokotni ali kvadrat­ni presek. Položimo ga med 2 podpori in ga v sre­dini obremenimo s silo F. Merilo sposobnosti za upogibanje je kot , pri katerem se pojavi prva a razpoka na zunanji površini preizkušanca oz. je rezultat kot 180°, ce preizkušanec potisnemo med podporami brez pojava razpoke. Ta preizkus je zelo primeren tudi za preizkušanje zvarov. Upogibni stroj Glej gesla Upogibanje cevi, Upogibanje plocevin, Krivljenje. Upogibnica Zaradi upogibne napetosti ukrivlje­na os nosilca. Upogljivost Glej Žilavost. Upor Elektrotehnicni element, ki je namenjen za zmanjševanje elektricnega toka v vezjih,podobno kot npr. ventil zmanjšuje pretok vode pri vodovo­du. Njegova glavna velicina je upornost oz. njena obratna vrednost -prevodnost. Ostali podatki za upore pa so: Najvecje dovoljene izgubne moci P max U · I pri = normalnih pogojih ne smemo preseci, ce ne že­limo povzrociti trajne spremembe upora ali ga celo uniciti. Tipicna lestvica izgubnih moci uporov: 1/16W, 1/8 W, 1/4W, 1/2W, 1 W, 2W, 3W, 5W . .. posebni žicni upori pa lahko tudi do nekaj kW. Temperaturni koeficient upornosti je definiran kot razmerje med relativnim povecanjem uporno­sti in temperaturno razliko: !;.R a = R·!;.T Merska enota je ppm/K ali pa %/K. Napetostni koeficient je definiran podobno kot temperaturni koeficient: !;.R = a R·U Najvecja dopustna napetost je odvisna od naj­vecje dovoljene izgubne moci: U =·R max max . P Pri velikih upornostih lahko pride do unicenja upora (mikropreboj) že pri napetosti, ki je manjša od zgoraj izracunane. Upor -oznacevanje Glej Oznacevanje uporov. Upor -vrste in simboli STANDARDNE upore delimo na: 1. STALNI UPORI, ki se jim nazivna upornost bist­veno ne spreminja. Glede na tehnologijo izde­lave locimo: ogljene (masne) upore od nekaj mQ do vec MQ; so valjaste oblike, najpogosteje iz oglje­nega praška, lahko tudi iz polprevodnika žicne upore iz uporovne žice (konstantan, manganin, evanohm itd.), navite na izolacij­sko telo; imajo ozke tolerance (~0,05%) in vi­soko casovno stabilnost (105/leto) plastne (metal-film) upore, ki se najbolj po­gosto uporabljajo; uporovna plast (oglje, ko­vina ali kovinski oksid) je nanešena na izo­lacijsko telo in spojena z dovodnimi žicami; prednost je veliko uporovno podrocje (od nekaj mQ do vec tisoc MQ, majhne tole­rance, majhen temperaturni koeficient, velika stabilnost in nizka cena; imenujemo jih po materialu uporovne plasti: ogljenoplastni, kovinoplastni in kovinooksidni 2. NASTAVLJIVI UPORI: upori, ki jim po želji spreminjamo vrednost upornosti. Sestavljeni so iz 4 osnovnih delov: uporovna plast, drsnik, os in prikljucni kontakti. Delimo jih na: potenciometre (spremenljivi upori), ki vzdr­žijo veliko število spreminjanj položaja drsni­ka in osi (na oseh so vgrajeni majhni ležaji); logaritemski potenciometer se uporablja za regulacijo jakosti zvoka, linearnipa za na­stavitev toka, napetosti itd trimer potenciometre (nastavljivi upori), ki imajo poenostavljeno konstrukcijo in so na­menjeni za manjše število spreminjanj polo­žaja drsnika ter osi POSEBNE VRSTE uporov: a) Termistorji so upori, ki se jim upornost sprem­inja pod vplivom temperature. To so: • NTC (negativni temperaturni koeficient), ki se jim upornost s porastom temperature zmanjša • PTC (pozitivni temperaturni koeficient), ki se jim upornost s porastom temperature poveca b)Varistorji VDR so upori, ki se jim upornost spreminja glede na prikljuceno napetost. c) Fotoupori LDR, ki se jim upornost spreminja v odvisnosti od osvetlitve. Simboli: upor splošno -----c:: -----ci-------b-­ spremenljivi upor potenciometer trim er varistor termistor Prim. lnduktanca, Kapacitanca, Impedanca, Od­pori tlaka v ceveh in armaturah. Razi. odpor toka. Upor zraka Glej Zracni upor. Upornost Lastnost materiala, da se upira preva­janju elektricnega toka. Definirana je kot razmerje med elektricno napetostjo in tokom: u R=­1 Enota za elektricno upornost je ohm [1 Q = 1 V/ A]. Pri obicajnih uporih velja, da z višanjem tempera­ture upornost narašca. Sin. elektricna upornost, ohmska upornost. Prim. Ohmov zakon, Elektricna prevodnost. Pri izmenicnem toku Obstaja tudi navidezna upornost -impedanca. Specificna upornost p0 je splošna lastnost snovi in nam pove, kolikšna je upornost voda s prere­zom 1 mm2 , ki je dolg 1 m. Enota za spec. upor­nost p0 je [Q mm2/m]. R in p0 povezuje formula: Po · 1 R=­ q 1 -dolžina voda [m] q -površina precnega prereza voda [mm2] Prim. Upor, Oznacevanje uporov. Obremenljivost elektricnih vodnikov -glej geslo Elektricni tok. Uporovno varjenje Oblika varjenja s stiskanjem, pri kateri porabljamo elektricno energijo. Mesto spoja najprej segrejemo do testastega stanja in zatem stisnemo. Pri tej vrsti varjenja izkorišcamo toploto, ki nasta­ja zaradi elektricne upornosti na sticnem mestu dveh plocevin, ki ju stiskata elektrodi -odkritje E. Thomsona 1877. Nastala toplota Q Uoulova toplota) je sorazmerna jakosti toka, upornosti in casu varjenja: Q = 12 -R·t [J] 1 -jakost toka [A] R -upornost [Q] t -cas varjenja [s] Razdelitev toplote pri procesu varjenja je odvisna od celotnega sistema upornosti R: R = R1 + R2 + R3 + R4 + R5 ---- ------<=:J IR1 <=:J IR2 --- <111111111-----<=:J IRJ <=:J IR41 -----..------.---<=:JIRs R1, R5 -upornost med elektrodo in osnovnim materialom (cim manjšaupornost), temperature znašajo 800 -900°C R2, R4 -upornost osnovnega materiala (cim manjšaupornost) R3 -upornost med dvema osnovnima materiala ma, zaželena je cim vecja upornost, temperature lahko znašajo tudi nad 1500°C Posamezne vrste uporovnega varjenja so: l. PREKRIVNO VARJENJE: • tockovno varjenje Stran 9 , , , J ­ 1 ELEKTRICNI 1 UPOR Varjenje poteka z izmenicnim ali enosmernim to­kom, pri visokih jakostih toka (od 3 do 30 kA za jekla, 100 in vec kA za neželezne kovine) in nizkih napetostih (2 do 1 O V). Na opisane nacine lahko varimo jekla, aluminij, baker, bron, volfram itd. Najvecji uporabniki tega varjenja so v predelovalni industriji, proizvodnji av­tomobilov, v letalstvu, elektro industriji ter v grad­beništvu. Upravljalnik Glej Krmilnik. UPS Naprava, ki zagotavlja neprekinjeno oskrbo z elektricno energijo. Uporaba: npr. pri PC-jih, da nenadna redukcija elektricnega toka ne povzroci izgubo pomembnih podatkov ali motenj pri delo­vanju. Ang. Uninterruptible power supply. URL Edinstven naslov v svetovnem spletu, ki ga vpišemo, da bi odprli neko spletno stran, npr.: http://www. rtvslo .si/zabava/glasba Poglejmo zgornji URL natancneje -opazimo, da ga sestavljajo trije zaporedni deli: http:// www.rtvslo.si zabava/glasba •protokol• •ime domene• •mapa/datoteka• Ang. Uniform Resource Locators, dobesedni pre­vod: enolicni krajevnik vira. URL je v bistvu pot do spletnih strani, ki jih želimo videti preko brskalnika. USB Vmesnik za priklop fotoaparatov, predvajal­nikov, pomnilnikov itd. Ang. Universal Serial Bus. Oblike se posodabljajo in tako imamo USB 2.0, USB 3.0 itd. Prim. Konektor. Ferdinand Humski 4 3 TIPA TIP B 54321 54321 MINIA MINI B MICRO A MICRO B USB kljuc Majhen in prirocni zunanji pomnilnik, narejen iz ROM (flash RAM -bliskoviti pomnilnik). Usibor® Trgovska znamka luksemburškega po­djetja ArcelorMittal, ki oznacuje jekla z izjemno vi­soko natezno trdnostjo (tudi preko 1800 N/mm2). Usibor® jekla se uporabljajo v avtomobilski indu­striji npr. za B stebricke in za druge karoserijske sestavne dele, ki morajo biti sposobni prenašati velike obremenitve ob istocasno majhni masi. Postopek izdelave teh jekel se seveda v detajle ne razkrije, poznan pa je približen nacin izdelave jekel z oznako Usi bor® 2000, katerih natezna trd­nost Rm presega 1800 N/mm2. Hladno valjane platine se najprej austenitizirajo v peci (900­9500C), nato pa se na enem samem stroju vroce preoblikujejo in hkrati martenzitno kalijo -preob­likovanje s hkratnim kaljenjem: Za vrtanje v jekla Usibor so potrebni posebni svedri. Prim. Borovo jeklo, BH jekla. USM Urad za standardizacijo in meroslovje. Usmerjevalnik Glej Router. Usmernik Naprava za pretvorbo izmenicnega toka v (pulzirajoci) enosmerni tok. Mehanski usmernik je komutator. Elektricni usmernik ponavadi sestavljajo elek­tronski elementi, ki prepušcajo elektricni tok le v eni smeri. Vrste vezav: a) Polvalna vezava, pri kateri izkoristimo le polovicni val VSTOP: IZMENICNA NAPETOST VSTOP IZSTOP ­ + C\ C\ IZSTOP: ENOSMERNA NAPETOST b) Polnovalna vezava: izkoristimo obe polovici vala izmenicnega toka (glej Graetzov mostic) VSTOP: IZMENICNA NAPETOST IZSTOP: ENOSMERNA NAPETOST Ferdinand Humski Splošni simbol za usmernik (glej Pretvornik): Us merniška dioda Glej Dioda, sin. Polprevodni­ška dioda. Ustvarjalnost Miselni proces, katerega rezultat je nova in ustrezna misel, ki vodi do izvirnih do­sežkov. Je glavno vodilo tehnološkega razvoja. Razi. poustvarjalnost. UTC Koordiniran univerzalni cas, ang. Universal Time Coordinated. Enak je casu nulte casovne enote (GMT) in ga moramo dobro poznati, saj ga obvezno uporabljamo pri pisanju dnevnika radij­ske postaje, QSL kartic, na tekmovanjih itd. Nacini zapisa: ·kot skupina štirih arabskih števil, ki sledijo oznaki 0000 in oznacujejo ure in minute, npr. 0000-2359 ·kot skupina štirih arabskih števil, ki jim sledi oznaka UTC, npr. 1658 UTC · nekateri radioamaterji uporabljajo tudi oznake GMT, UT ali Z, npr. 1025 GMT, 1228 UT, 0015 Z; ceprav je takšno oznacevanje razumljivo, pa vedarle ni priporocljivo Prim. Casovna cona. Utekocinjeni naftni plin Glej Avtoplin. Utop Kovalno z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati, glej risbo -geslo Kovanje. Razžarjen kos jekla se razkuje ali stisne, da pov­sem napolni kalup. Pri utopnem kovanju je obliko­valno orodje praviloma sestavljeno iz dveh delov (zgornji in spodnji), od katerih je eden pritrjen na gibljivem, drugi pa na nepremicnem delu strojne­ga kladiva ali stiskalnice. Obstajajo tudi upogibni utopi (upogibne matrice, prizme), ki se uporabljajo pri upogibanju. Glej risbo pod geslom Matrica. Utopno upogibanje Upogibanje s pomocjo upo­gibnega utopa -upogibne prizme ali upogibne matrice,glej risbo pod geslom Matrica. Utor Zareza, kanal, ozek žleb v strojnem delu. Ponavadi ga izdelamo s postopki odrezavanja (žaganje, struženje itd.). Spodnja risba prikazuje utor za moznik, ki se obicajno izdela z rezkanjem: Utorna gred Gred, ki ima v vzdolžni smeri izde­lane utore, ki so simetricno razvršceni po obodu. Tudi pesto je izdelano s takimi utori, ki ustrezajo profilu gredi. Primer precnega prereza ut. gredi: D T Utorne zveze uporabljamo za prenašanje velikih in sunkovitih obremenitev (dinamicne obremenit­ve), sploh pa v primerih, ko bi za zvezo potrebo­vali vec kakor dva moznika -kar bi gred prevec oslabilo. UTP Mrežni prikljucek, ang. Unshielded Twisted Pair, glej Konektor. Utrditev Lastnost materiala, da postane pri hlad­nem preoblikovanju trši,krhek. Materialu povrne­mo njegove prvotne trdnostne lastnosti z rekristali­zacijskim žarjenjem. Prim. Prekristalizacija, Plasti­cno preoblikovanje, Površinsko utrjevanje. Utrujenost Stanje kovine, materiala, ko zaradi dolgotrajnih, spreminjajocih se obremenitev izgu- Stran 10 bi trdnost. Zaradi utrujenosti lahko pride tudi do obrabe. Prim. Obraba, Površinsko utrjevanje z de­formacijo. Razi. staranje. UV Glej Ultravijolicno valovanje. Uvar Glej Zvar. Uvlek Glej geslo Pnevmaticni cilindri. Uzance Ustaljeni obicaji, navade v poslovnem svetu. VAC Kratica za Voltage in Alternating Current, kar pomeni napetost pri izmenicnem toku. Vakuum Teoreticno: prazen prostor, kjer ni ni­kakršne snovi. V tehniki pa je vakuum omejen prostor, kjer je tlak nižji od atmosferskega, obicaj­no je tlak zelo znižan. Mnogi pomembni tehnološ­ki postopki potekajo v vakuumu. Prim. Tlak. Vakuumska crpalka Naprava, ki ustvarja vaku­um za tehnicne potrebe. Tehnicno gledano vaku­umska crpalka sploh ni crpalka, temvec kompre­sor. Tudi vrste vakuumskih crpalk so podobne kakor pri kompresorjih. Primeri uporabe: termicno oblikovanje umetnih mas (glej istoimensko geslo), proizvodnja žarnic, konzerviranje živil, pakiranje itd. Primer tehnicnih podatkov: absolutni tlak, ki ga dosega (npr. 150 mbar), sesalna zmogljivost (npr. 3,8 m3/h), prikljucna napetost (220/380 V), elek­tricni tok (1,2/0,7 A), moc (npr. O, 18 kW), vrtilna hitrost (npr. 1450 vrt/min) itd. Vakuumska stiskalnica . Termicno oblikovanje. Vakuumski globoki vlek . Termicno oblikovanje Vakuumsko metaliziranje Glej PVD, CVD. Vakuumsko prijemalo Glej Sesalno prijemalo. Valenca Število kemijskih vezi, s katerimi se ele­ment lahko spaja z drugimi elementi v spojine. Izraz je bil uveden v kemijo, še preden so poznali zgradbo atoma. Valenca se vedno navaja brez predznaka in je odvisna od števila valencnih elek­tronov obravnavanega elementa. Za elemente glavnih skupin periodnega sistema velja, da je najvecja možna valenca enaka števi­lu skupine, npr. vodik je najvec enovalenten, du­šik pa najvec petvalenten. Elektroni v reakcijah nastopajo vecinoma v parih. Lahko se lahko zgodi, da nekateri elektronski pari na valencni lupini ne sodelujejo v reakciji: Zato poleg najvišje valence nastopajo pri elemen­tih od IV do VII glavne skupine tudi nižje valence, ki so za mnogokratnik števila 2 manjše od števila skupine, npr.: S ima lahko valenco 6 in 4. Elementi stranskih skupin periodnega sistema lahko imajo valencne elektrone tudi na d orbitali. Pogosto ne dosežejo najvišje valence, ki jo napo­veduje število skupine, vcasih pa jo celo prese­žejo (npr. baker in zlato). Sin. stehiometricna valenca. Prim. Oksidacijsko število, Naboj iona, Koordinacijsko število. Validacija Program dejavnosti, s katerim dokazu­jemo, da je nek proces, postopek ali oprema dal, daje in bo dajal želene in predpisane rezultate, ki so v skladu s predpisanimi specifikacijami. Validen Veljaven. Valj Geometrijsko telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašc. Delovni valj je pnevmaticni ali hidravlicni valj, glej gesla Pnevmaticni cilindri, Enosmerni delovni valj, Dvosmerni delovni valj, Delovni valj -preracun. Valj kot oblika omejitve se lahko uporablja rui na­slednjih geometricnih tolerancah: pravokotnost, oblika valja, popolni tek, premost, soosnost, vzporednost itd. Valjanje Postopek enakomernega stiskanjakovi­ne med dvema valjastimatlacnima ploskvama,ki se vrtita v nasprotnih smereh in je njuna medse­ bojna razdalja manjša od debeline predmeta. S tem postopkom se v svetu preoblikuje 80 do 90% vseh kovin in njihovih zlitin v razlicne polizdelke. Kristalna zrna se podaljšajo v smeri valjanja, kar popravimo z rekristalizacijskim žarjenjem. M2 ­ ..... .. . . . . . . . . }v .. --,----,·-·-·-· -· "'1 t· '" 1 )> >o•+--\ _...>1 >i PRODUKTI VALJANJA: 1. Polizdelki so tiste oblike valjancev, ki so name­njeni izkljucno za nadaljnjo predelavo, npr.: blumi, kvadratne in palicaste gredi, caglji, pla­tine, plošcato jeklo itd. 2. Koncni valjani izdelki: a) Palicasti izdelki z najrazlicnejšimi profili: plocevina, žica in cevi. b) Izdelki z navoji(npr. vijaki), zobnikiitd. Okroglo valjanje: Kovaško precno valjanje: ZGORNJI KLIN ZGORNJI VALJ Kovaško vzdolžno valjanje: ZGORNJI VALJ . SPODNJI VALJ Glede na skupno število delovnih in podpornih valjev locimo duo valjarske stroje, dvojni duo, reverzibilni oz. obracljivi duo, trio valjarski stroj, kvarto valjarski stroj in šestvaljni valjarski stroj. Najpomemb. NACINI VALJANJA NAVOJEV so: a) Valjanje z ravnimi celjustmi. Obe celjusti ima­ta ustrezen profil navoja in se pomikata vzpo­redno ena ob drugi. Med njima je vijak, ki se samo vrti in se aksialno ne premika. Med vrte­njem se lahko valjajo navoji do glave vijaka. =k=-' .J 1.__..-:==A===-=-=.=->!l:. ,--­ b) vaIjanje s kolutnimi valjiuporabljamo pred­vsem za navoje vecjih premerov. Koluti z vre­zanim profilom vtisnejo profil navoja. Stran 11 Prednosti valjanih navojev so: povecana trdnost (do 70%), ni zareznih ucinkov(ker vlakna poteka­jo nepretrgano), povecana trdota površine navoja, vecja hitrost izdelavein prihranek materiala. Prim. Difuzijsko žarjenje, Normalizacijsko žarje­nje, rekristalizacijsko žarjenje, Žarjenje na mehko, Žveplo, Mangan. Valjasto vodilo Glej Pinola. Valovanje Širjenje nihanja po snovi ali polju. Del.: transverzalno in longitudinalno valovanje. Vanadij Mehka in težka kovina, ki se da hladno preoblikovati. Simbol V, lat. Vanadium, tališce 1.890°C, gostota 6, 11 kg/dm3 . Uporaqba: za legi­rana in hitrorezna jekla. V poveca jeklu trdnost in trdoto, ne da bi se pri tem zmanjšala razteznost. Obenem izboljša odpornost pri višjih temp. in proti popušcanju ter zveca rezilnost orodij. Ker je V sestavni del pepela, povzroca visokotemper­aturno korozijo, npr. na kurišcu in dimniku -prim. Korozija. Var Glej Zvar. VAr: merska enota za jalovo moc. Varcne žarnice Žarnice z dolgo življenjsko dobo in visoko efektivnostjo, npr. fluorescentne žarnice, LED žarnice, žarnice z magnetno indukcijo itd. Varek Glej Zvar. Varianca Glej Normalna porazdelitev. Sin. Raztros. Variator Priprava, ki spreminja neko velicino, ki dopušca ali prilagaja spremembe neke velicine: ~ hitrosti, napetosti itd. Variirati:spreminjati tako, da se pri tem ne izgubi bistvo. Varikina Glej Belilo. Varilni preizkus Preizkus, s katerim poskušamo prepoznati vrsto umetne mase. Samo termoplasti se dajo variti. Na manj vidnem mestu naredimo z razlicnimi varilnimi žicami preizkus primernosti umetne mase za varjenje. Varilna žica z najbolj­šim oprijemom je najboljši približek umetne mase in jo nato uporabimo za popravljalno varjenje. Variometer Instrument, ki kaže hitrost dviganja ali spušcanja letala. Deluje po nacelu merjenja spremembe zracnega tlaka. Varistor Upor, katerega upornost se zmanjša z narašcanjem napetosti na njegovih sponkah. VDR -voltage dependent resistor. Material: silicijev kar­bid, cinkov oksid. Metaloksidni varistorji so sin­trani iz cinkovega oksida z dodatki. Varistorje uporabljamo predvsem za zašcito razlicnih elektricnih naprav: BREZ -1 6 kV VARISTORJA 1 Varivost Sposobnostmaterialov, da se dajo vari­ti, pri cemer na zvarnem mestu ne spreminjajo bistveno svojih lastnosti. Na varivost odlocilno vplivajo: -postopekvarjenja -vrstaosnovnega in dodajnega materiala -debelinaosnovnega materiala -oblikavarjene konstrukcije -vrstein velikosti obremenitev Vrste varivosti: 1) Globalna ali konstrukcijska varivost: po varje­nju mora material prenesti vse obremenitve, ki jih pri obratovanju oz uporabi izzove celotna konstrukcija.Ni dovolj, da je jeklo ustrezno sa- Ferdinand Humski mo lokalno, na mestu spoja. Pojem globalne varivosti zajema obnašanje materiala (npr. jekla) v konstrukciji: koncentracija napetosti v bližini spoja, v bližini zarez, menjava profilov, vpliv dinamicnih obremenitev, naravno staranje in menjava temperature. 2) Lokalna varivost zajema: a) Operativnovarivost: obnašanje materiala Ue­kla) med varjenjem. Na boljšo ali slabšo ope­rativno varivost vpliva: kemijske reakcije med varjenjem, homogenost / nehomogenost ma­teriala, vsebnost plinskih mehurckov, anor­ganskih necistoc, dvoplastnost, oksidna skor­ja na površini. b) Tehnološkovarivost, ki je dobra,kadar je po­vezana z enostavnim tehnol. postopkom. Slabatehn. varivost pa pomeni, da so potreb­ne dodatne tehnol. operacije za dosego konc­nega uspeha pri varjenju: predgrevanje, stal­na delovna temperatura, žarjenje po varjenju. c) Metalurškovarivost, ki se nanaša na spre­membe strukturnega stanja materiala. Cim manjše so te spremembe, zlasti po hlajenju, tem boljša je metalurška varivost. Odvisna je tudi od kemijske sestave in strukture. Kaljivi materiali pod normalnimi pogoji meta­lurško niso varivi. Npr.: orodno jeklo pod nor­malnimi pogoji ni metalurško variva. Zato ga najprej toplotno obdelamo: predgrejemo oz. varimo pri stalni delovni temp. in poskrbimo za pocasno hlajenje, da postane material metalurško dobro variv. Locimo naslednje stopnje varivosti: garantirano varivost, dobro varivost, pogojno dobro vari­vostin slabo varivost. Za ugotavljanje varivosti rabijo PREIZKUSI: 1. Posredno ugotavljanje varivosti,pri katerih material ni podvržen toplotnim spremembam. 2. Neposredno ugotavljanje varivostiz varjenjem. Med posredno vrsto preizkusov spada: a) Kemicna analizamaterialov. Za dobro varivost imajo jekla do 0,20% C, do 1,6% Mn, do 0,55% Si, do 0,05% S in do 0,05% P. Posebej nezaželena sta: -fosfor,ki povzr. razpoke v hladnemstanju in -žveplo,ki povzroca razpoke v toplemstanju Skupni delež žvepla in fosforja v jeklu ne sme presegati O, 12%, za garantirano varivost pa ne sme presegati 0,07%. Za delno presojo varivo­sti se je razvil pojem ogljikovega ekvivalenta: Mn Cr+Mo+V Cu + Ni C =C+-+----+--­ eq 6 5 15 Jeklo je dobro variva,ce je C< 0,40 eq Jeklo je delno variva,ce je C= 0,40 -0,60 eq Jeklo je slabo variva,ce je C> 0,60 eq Zaradi povišanja Cprihaja do povišanja trdote eq v TVP in zvaru. Zveza med trdoto in Ceq : HVmax = 1200·C-200 eq b) Metalografske preiskavenas seznanjajo o vrsti materiala, homogenosti, vkljuckih, nacinu pre­delave, toplotni obdelavi. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo na obcutljivost materiala za toplotne spremembe. c) Ocenjevanje varivosti na osnovi žilavosti.Pre­izkušamo po predpisih izdelan preizkušanec. Rezultat preizkusa nam daje oceno glede nevarnosti krhkega loma. Neposredno z varjenjem pa ugotavljamo: a) Metalurško varivost:navarjanje in upogibanje ali križni preizkus. Pri tem se ne smejo pojaviti razpoke, žilavost pa ne sme pasti pod pred­pisano mejo. b) Konstrukcijsko varivost:material navarimo in nato obremenjujemo. Ugotavljamo plasticnost TVP-ja oz. pogoje, pri katerih pride do porušitve. c) Pokljivostzvarov in nastanek vodikovih razpok razkrivamo s posebnimi standardiziranimi testi. Prim. TVP, Napake v varu. Varjenje Spajanje dveh delov v nelocljivo zvezo, pri cemer tvorita osnovni material in mesto varje­nja približno enako trdno celoto. Ferdinand Humski Pri varjenju nastali spoj obdrži cim bolj homogene in osnovnemu materialu enakovredne lastnosti. IDEALEN ZVAR bi imel popolnoma enako sesta­vo, zgradbo in lastnosti kot osnovni material. Med seboj varimo enake ali razlicne kovinske materiale, plasticne materiale, keramiko in steklo, tudi kombinacije npr. jeklo-keramika, jeklo-AI itd. NACINI SPAJANJA elementov pri varjenju: a) Talilno varjenje: do povezave pride po strjeva­ni.Y. staljenega materiala v okolici sticnih povr­šin. Uporabimo lahko tudi dodajni material, ki ima približno enako tališce kakor osnovni mate­rial (razi. lota nje). Pri talilnem varjenju se je potrebno zavedati, da okoliški zrak škodljivo vpliva na kvaliteto zvara. Kisik reagira z ogljikom in nastaja CO ali CO2. Zaradi hitrega ohlajanja ostaneta ta dva plina ujeta v zvaru -posledica pa je poroznost zvara. Kisik se z aluminijem veže v aluminijev oksid Al2O3 -necistoca z visokim tališcem, ki zmanjšuje varivost. Zaradi visokih temperatur razpada vodna para H2O na kisik in vodik,ki že v zelo majhnih kolicinah povzroca velike prob­leme pri varjenju jekel in AI: v tekoci kovini se vodik topi, v trdni pa izhaja in zato povzroca poroznost ter razpoke v hladnem. Dušik se spa­ja v nitride (npr. Fe4N), ki zmanjšujejo raztez­ nost materiala in omogocajo širjenje razpok. Škodljivemu vplivu okoliškega zraka se izogne­mo npr. z varjenjem pod zašcitnim plinom. b) Varjenje brez taljenja: do povezave pride zara­di rekristalizacije, ki je posledica plasticne de­formacije ob delovanju mehanske energije (pri­tisk, udarec, trenje). Delitev: hladnoin toplo varjenje s stiskanjem. Prim. Prekristalizacija. VRSTE VARJENJA -pregled postopkov: 1. Varjenje s KEMICNO energijo je talilno varjenje: plamensko varjenje, alumotermicno varjenje. 2. Varjenje z ELEKTRICNO energijo: a) Talilno varjenje je elektricno oblocno varje­nje, ki ga delimo na varjenje z: • odkritim elektricnim oblokom: rocno oblocno varjenje (REO), varj. pod zašcitnim plinom (s taljivo elektrodo: MAG, MIG;z netaljivo elek­trodo: TIG oz. WIG), varj. z ogleno elektrodo, varjenje v atomarnem vodiku, varjenje s plaz­mo,varjenje z elektronskim snopom v vaku­umu • zakritim elektricnim oblokom: varjenje pod letvo, varjenje pod praškom Vpliv polaritete -glej geslo Oblok. Vpliv vmesnega pretvarjanja na višje frek­vence -glej Varjenje z inverterjem. b) Varjenje s stiskanjem je uporovno varjenje, ki ga delimo na prekrovno (tockovno, brada­vicasto in kolutno) ter socelno (socelno var­jenje s pritiskom in obžigalno varjenje) c) Uporovno talilni postopek: varj. pod žlindro 3. Varjenje z MEHANSKO energijo: hladno varje­nje s stiskanjem, toplo varjenje s stiskanjem (kovaško varjenje), varjenje s trenjem, varjenje z ultrazvokom, visokofrekvencno varjenje, eks­plozijsko varjenje. 4. Varjenje Z RAZNIMI VRSTAMI energije: a) Vrste talilnega varjenja: varjenje in rezanje ;:;_ laserjem, varjenje z vrocim zrakom, varjenje z vrocim orodjem, varjenje z elektronskim snopom. b) Varjenje s stiskanjem: livarsko varjenje, difu­ zijsko varjenje. Pri varjenju je treba najprej pomisliti na varnost. Splošne podatke o nevarnostih pri varjenju naj­demo pri posameznih geslih o gradivih, ki jih pri varjenju uporabljamo. Primer: cinkov oksid ZnO je nevaren plin, ki se razvija pri varjenju pocinkane plocevine (geslo Plocevina ali Cink ali Cinkanje). Posebni ukrepi pa so opisani pri vsakem posa­meznem nacinu varjenja. Zelo pomembno je poznati razliko med izrazoma ZVARNI SPOJin ZVAR (glej pojasnilo med isto­imenskima gesloma) ter seveda tudi pravilno uporabljati oba izraza, npr.: vogelni zvarni spoj s Stran 12 kotnim zvarom, vecdelni spoj z I-zvarom itd. Gesli Zvar in Zvarni spoj pojasnjujeta oba pojma in risaje varjencev, geslo Lege varjenja pa opisu­je delovne pozicije, v katerih se zvarni spoj izvaja. Pregled primernosti posameznih varilnih postop­kov za najpomembnejša kovinska gradiva prika­zuje slika 4 iz priloge. Prakticne TEHNIKE plamenskega in oblocnega varjenja (brez upoštevanja vrste zvara) so: • v vodoravni legi (v levo, v desno), • v pokoncni legi !navzdol, navzgor), • na steni (v levo, v desno) in • varjenje nad glavo. Podrobneje poglej geslo Lege varjenja. Varimo lahko od roba in k robu. Posebna tehnika je varjenje pod vodo (glej posebno geslo). Varjenje -elektricno, oblocno Imenujemo ga tudi talilno varjenje. Vir toplote za taljenje dodajne­ga in osnovnega materiala je elektricni oblok, ki gori med konico elektrode in osnovnim materia­lom. V to skupino spada varjenje z: odkritim elektricnim oblokom: · rocno oblocno varjenje (REO) · varjenje pod zašcitnim plinom (MSG): s taljivo elektrodo: MAG, MIG z netaljivo elektrodo: TIG oz. WIG · varjenje z ogleno elektrodo · varjenje v atomarnem vodiku · varjenje s plazmo · varjenje z elektronskim snopom v vakuumu zakritim elektricnim oblokom: · varjenje pod letvo · varjenje pod praškom Za varjenje potrebujemo relativno nizke napetosti in visoke jakosti varilnega toka. Priporocljiva dol­žina elektricnega obloka je enaka premeru gole elektrode ali polovici premera pri posebnih apne­no-bazicnih elektrodah. Glede na vrsto elektricnega toka lahko varimo: 1. Z enosmernim tokom, izvor toka je usmernik, agregat ali inverter. 2. Z izmenicnim tokom, izvor toka: transformator. DRŽALO ELEKTRODE IZVOR TOKA t KABEL ZA ELEKTRODO c:::::::::::J f=;::=.!:.-SPONA VARJENEC 1 KABEL ZA VARJENEC Varjenje in rezanje z laserjem Talilno varjenje, ki kot izvor toplote uporablja z lecami ostro fokusi­ran snop polariziranega valovanja. Za taljenje po­trebna toplota se sprošca v materialu po absorp­ciji laserskih valov. Staljeni material se odpihuje s plini (02, Ar, N2 itd.) pod tlakom ~4 bar. Plini mora­ jo biti zelo cisti, ker umazanija vpliva na žarek. laserski žarek se lahko stopnjuje do 100 m/min. Struktura osnov­nega materiala se ob zvaru ne spremeni, po­membna prednost postopka je tudi natancnost ­omogoca izdelavo izvrtin z izredno majhnim pre­merom ali graviranje, tudi v najtrše materiale. Režemo lahko nerjavno in obicajno jeklo. pri AI in Cu pa je treba biti pazljiv:žarki se lahko usmerijo nazaj v leco, kar lahko vodi do poškodbe! Postopek se najvec uporablja v elektrotehniki, elektroniki in mikrotehniki za varjenje tankih listi­cev, žic, kontaktov ipd. Za laser je znacilno, da ne gre v globino,ker nima mase.Zato se mora material upariti, nekaj pa tudi pretaliti. Vari se do debeline 1 O mm. Varjenje -osebna zašcitna sredstva Pri talilnem varjenju z elektricno energijo: -šcit s predpisanimi stekli -delovna obleka -delovni cevlji z gumijastimi podplati -usnjen predpasnik -usnjene rokavice za prste Za plamensko varjenje glej geslo: Plamensko var­jenje -varnostni ukrepi. Varjenje plasticnih mas. Varjenje umetnih mas. Varjenje pod letvo Vrsta talilnega varjenja z za­kritim elektricnim oblokom. Oplašceno elektrodo položimo na zvarni rob in pokrijemo z bakreno ožlebljeno letvo. Oblok se vžge med elektrodo in varjencem, celotna dolžina zvara se zavari samodejno. Neugodno: potrebne so oplašcene elektrode nenormalnih dolžin. Postopek se uporablja za tanke jeklene plocevine in samo za ravne zvare. V proizvodnji se ni uve­ljavil. Varjenje pod praškom Golo elektrodo v obliki brezkoncne žice dovajamo na varilno mesto, obenem pa se na zvarni rob postopoma nasipa tudi prašek. Prašek se delno raztali in plava na površini žlindre. Na ta nacin pokriva, šciti in obli­kuje teme zvara. Ker elektricni oblok žari pod praškom, se pri varjenju razvija zelo malo dima, pa tudi zašcita oci ni potrebna. Po koncu varjenja se žlindra sama od sebe loci od zvara, nestaljeni prašek pa se lahko ponovno uporabi. kolut • žica Elektricni tokovi so pri tem postopku posebej viso­ki in znašajo od 300 do 2000 A, v posebnih prime­rih celo 5000 A. Tak nacin v arjenja je hitrejši, saj se med postopkom dodaja nekje okrog 45 kg/h dodajnega materiala, kar je precej vec kakor pri klasicnem elektrooblocnem varjenju (~5 kg/h). Zaradi visoke dodane energije je postopek ome­jen predvsem na materiale vecjih debelin in debelejših zvarov. Ta postopek varjenja se najbolj pogosto uporablja za industrijsko varjenje dolgih zvarov, za rocno varjenje se ne uporablja. Pod praškom varimo ogljikova jekla, nizko legirana jekla, nerjavna jekla, zlitine z nikljem. Lahko se uporablja izmenicni tok in tudi enosmerni tok v obeh polaritetah. Slabost postopka je, da je neposredna vidna kon­trola nemogoca. Varjenje pod praškom oznacujemo tudi s kratico EPP (elektroprevodni prašek), ang. kratica pa je SAW (submerged are welding). Varjenje pod vodo Eden od najtežjih nacinov varjenja. Za to tehniko se najpogosteje uporablja oblocno varjenje.Poznamo: a) Mokro podvodno varjenje, pri katerem se uporabljajo posebne vodoodporne "waterproof' elektrode, ki izpolnjujejo AWS E6013 klasifikaci­jo. Celotna elektroda mora biti zelo dobro izoli­rana, da voda ne pride v kontakt s kovinskim delom elektrode. Ce plašc elektrode "spušca" vodo do kovinskega osrednjega dela, tedaj bo tudi del elektricnega toka uhajal v vodo (sploh v morsko vodo) in ne bomo mogli ustvariti zadost­nega obloka za varjenje. Za varjenje pod vodo se uporablja predvsem enosmerni elektricni tok s 300 -400 A, elektro­da ima negativni pol. Tudi za potapljaca obsta­ja tveganje, da doživi elektricni šok. b)Suho podvodno varjenje je varjenje v komori. Varjenje pod zašcitnim plinom Nacini varjenja pod zašcitnim plinom so MIG, MAG, TIG (WIG) in varjenje s plazmo. Varjenje pod žlindro Uporovno-talilni postopek varjenja z elektricno energijo. Podajalni meha­nizem dovaja elektrodo v zvarni žleb navpicno postavljenega varjenca. V zacetku se prižge elek­tricni oblok. Ko se prašek raztali, nastane nad raz­taljeno kovino mocno pregreta in prevodna žlin­dra.Elektroda se tali zaradi joulove toplote, ki se sprošca v žlindri in nato zapolnjuje zvarno špra­njo. Osnovni material se v stiku z raztaljeno žlin­dro nataljuje in nastaja potrebni uvar. Varjenje pod žlindro uporabljamo predvsem pri sestavljanju vecjih sekcij v ladjedelništvu,pri grad­nji posod pod pritiskom,pri gradnji nukleark, v strojni industriji in pri navarjanju tekalnih koles. Problem so veliki strjeni kristali,ki zmanjšujejo žilavost -zato dodajamo kaliali pa materiale po varjenju še toplotno obdelamo. Varjenje -primerjava tehnologij za spajanje Kovicenje -varjenje: Prednosti varjenja:prihranek materiala, ker ni po­trebno prekritje. Vecja je odpornost proti sunko­vitim obremenitvam, krajši je cas izdelave. Slabosti varjenja:dražja je kontrola kakovosti, de­formacije so vecje, pojavljajo se notranje nape­tosti in možnost krhkega loma. Lotanje (spajkanje) -varjenje: Prednosti varjenja: trdnost spajkanih spojev je manjša od varjenih. Slabosti varjenja.Spajkanje je bolj primerno: -pri spojih cevi s tankimi stenami, -pri težko dostopnih spojih, -kadar se moramo izogniti spremembam v struk­ turi materiala, ki jih varjenje povzroci, -pri spajanju materialov, ki so obcutljivi na notra­nje napetosti (npr. karbidne trdi ne). Litje -varjenje (izbira med varjeno konstrukcijo in ulitkom): Prednosti varjene konstrukcije: -niso tako obcutljive na sunkovite obremenitve, zato so lahko stene varjencev tanjše, -pri manjšem številu izdelkov so proizvodni stroš­ ki varjencev manjši. Slabosti varjenih konstrukcij:pri vecjem številu izdelkov se zaradi stroškov odlocimo za ulitke. Kovanje -varjenje: Prednosti odkovkov: -imajo boljši potek vlaken in vecjo žilavost, -struktura materiala je boljša, -pri izdelkih enostavnih oblik se raje odlocimo za kovanje kakor za varjenje. Prednosti varjenih konstrukcij: za varjeno izvedbo se odlocimo pri vecjih in bolj zapletenih tehnicnih Stran 13 izdelkih. Prim. Lotanje, TVP, Varivost, Napake v varu, Pre­iskava zvarov, Zvarni spoj, Zvar, Normalizacijsko žarjenje, Žarjenje za odpravo notranjih napetosti. Varjenje -priprava varjencev Zvar je toliko kva­liteten kolikor je kvalitetna priprava varjenca! Pripravi zvarnega mesta je potrebno posvetiti posebno pozornost, kajti malomarnost se nam mašcuje s težavami med varjenjem in s slabšo kakovostjho zvarov. Priprava varjencev zajema: • priprava žleba (zvarnih robov) • cišcenje • vpenjanje PRIPRAVA ŽLEBA Zvarne robove obdelamo s škarjami, plamenskimi rezalniki, brusilkami, skobeljnimi stroji itd., da na­redimo prostor za zvar. S klešcami ali upogibnimi napravami naredimo privihek. Špranja mora biti enakomerno široka. Lahko jo podložimo z bakre­no letvijo. Med varjenjem leži talina na letvi, a se z njo ne sprime. Tanjših plocevin ni treba posebej pripravljati za varjenje. Zvar na privihu je prikazan pod geslom Zvarni spoj in je primeren za debeline do 2 mm. Plocevini stisnemo tesno skupaj, brez špranje, pri tem pa je pomemben tudi medsebojni položaj: a) Ce ležita plocevini v isti ravnini, privihamo robo­va obeh plocevin. b) Kadar pa stojita plocevini pravokotno druga na drugo, privihamo rob samo eni plocevini. Plocevine do 3 mm debeline socelno varimo samo z ene strani, razdalja S1 0-2 mm. = Do 6 mm debeline varimo plocevine socelno z obeh strani, razdalja S1 2-3 mm. = Plocevine debeline 4 -12 mm na mestu zvara po­ševno obrusimo ali odrežemo(pripravimo ZVARNI ROB oz. zvarni ŽLEB -prostor za zvar), pri tem je razdalja S1 2-3 mm: = Tudi plocevine debeline 8 -20 mm na mestu zvara poševno odrežemo, varimo enostransko s 140 A in elektrodo . 3,25, pri tem je S1 2-3 mm, h 2 = = = -4 mm, a 60°: Žlebove nad 20 mm moramo variti z vec varki. Vsak izdelan varek brusimo in ocistimo posebej! Posebej delele plocevine 12 do 40 mm varimo z obeh strani -X var ali dvojni U var s 130 -180 A in elektrodo . 3,25 -4, 0; S1 = 2-3 mm, h 2 -4 = = mm, a 60°: Kotne zvare lahko varimo pri manjših debelinah brez priprave robov, pri vecjih debelinah (npr. 4 do 12 mm) pa jih pripravimo z ene ali obeh strani, 140 A in elektroda. 3,25, S1 1-2 mm, h 2 -4 = = = mm, a 60°: Ferdinand Humski Ce bi debelejše plocevine varili z obeh strani brez pripravljanja robov, bi ostane med varoma neza­varjena špranja, ki deluje kor zareza.Zato je de­belejše robove bolje obdelati, da nastane zvar cez vso debelino plocevine -takšen zvar je zanesljiv tudi pri dinamicnih obremenitvah. V nekaterih primerih oblike strojnih delov že same po sebi oblikujejo zvarni žleb in zato priprava robov sploh ni potrebna -npr. varjenje dveh cevi, ki sta postavljeni vzdolžno druga k drugi. CIŠCENJE Povišina mora biti tik pred varjenjem kovinsko cista. Oksidirane (rjaste), zamašcene ali pobar­vane površine ne otežujejo le postopka varjenja (vžig obloka itd.) ampak povzrocajo tudi vkljucke v zvaru in razvijanje plinov, ki varilcu škodujejo. Površine torej ocistimo rje in mašcob. VPENJANJE Pred varjenjem postavimo oba varjenca v pravilno medsebojno lego. Nato ju lahko: • takoj zavarimo ali • najprej samo spenjamo in nato zavarimo Varjenca spenjamo tako, da na vec mestih naredi­mo kratke vare. Spenjanje pride v poštev pri posamicni proizvod­nji. V serijski proizvodnji pa uporabljamo posebne vpenjalne priprave,s katerimi na enostaven nacin pritrdimo sestavne dele v natancno medsebojno lego, s pravilno širino špranje itd. Vpenjalne naprave se tudi ne smejo deformirati pod vplivom temperaturnih raztezkov. Varjenje -risanje in oznacevanje zvarov 4 3 5 6 \ n,l(eJ / 111 1 ----1, 2a 2b 1 -kazalna crta 2a -polna referencna crta 2b -crtkana referencna crta 3 -simbol za obliko zvara 4 -podatek o debelini zvara 5 -podatek o dolžini zvara 6 -postopek varjenja: 1 elektricno oblocno varjenje 11 oblocno varjenje brez plinske zašcine 111 oblocno varjenje z opla­šceno elektrodo 12 oblocno varjenje pod praškom 131 varjenje MIG 135 varjenje MAG 141 varjenje TIG 2 uporovno varjenje 21 tockovno varjenje 221 kolutno prekrovno varjenje 23 bradavicasto var­jenje 24 socelno varjenje z obžiganjem 25 socel­no varjenje s stiskenjem 3 plamensko varjenje 311 varjenje s kisikom in acetilenom 4 varjenje v trd­nem stanju s pritiskom 7 drugi postopki varjenja 72 varjenje pod žlindro 74 induktivno varjenje 9 lotanje 91 trdo lotanje 912 trdo plamensko lotanje 916 trdo induktivno lotanje 94 mehko lotanje 942 mehko plamensko lotanje 944 mehko lotanje v kopeli talila Varjenje s plazmo Toploto daje oblok, ki gori: * med netaljivo W elektrodo in ustjem šobe ali * med netaljivo elektrodo in varjencem Na mesto zvara se ves cas dovaja plazma plin (1 -najpogostere Ar) in zašcitni plin (3 -Ar, Ar-H2, Ar­ HTN2 ali NTvoda). Ozek curek plazma plina tece ob elektrodi 4 skozi šobo gorilnika 5, kjer nastane oblok 6. Zašcita šobe 2 skujpaj z zašcitnim plinom 3 varuje gorilnik in oblok. Ferdinand Humski Stran 14 Na ta nacin so zagotovljeni pogoji za povecanje temperature obloka do 30.000° C in zato nastaja v plazemskem gorilniku plazma.Posledica nastan­ka plazme je mocno povecanje gostote toplotne energije. Ob stiku s hladno površino kovine se plazma spremeni v prvotno agregatno stanje. Na ta nacin prenese svojo veliko energijo na varjanec in s tem mocno ogreva osnovni material. Nastaja zvar z znacilno obliko keliha. Oblok prižgemo s pomožnim oblokom,ki gori med W elektrodo in vodno hlajeno bakreno šobo. Ko se z gorilnikom približamo osnovnemu materialu na 4-5 mm, se vžge glavni oblok,pomožni oblok pa ugasne. Uporaba: za varjenje z dodajnim materialom ali brez njega, tudi za rezanje s plazmo. Postopek je bolj ekonomicen in hitrejši kot varjenje v zašciti drugih plinov. Postopek odlikujejo tudi dobre me­hanske lastnosti zvarovin globok uvar.Možno je variti v vseh legah, cišcenje zvara ni potrebno. Možna je avtomatizacija in robotizacija postopka. Varjenje s stiskanjem Glej naslednja gesla: -Hladno varjenje s stiskanjem, -Toplo varjenje s stiskanjem -Varjenje s trenjem in -Uporovno varjenje. Varjenje s trenjem Vrtenje dveh varjencev okrog­lega prereza drugega proti drugemu povzroci tre­nje na sticnih ploskvah. Torna toplota hitro nara­šca, v aksialni smeri pa se ne razširi dalec v var­jenca. Ogretje celnih ploskev je odvisno od torne sile, hitrosti vrtenja in lastnosti materiala, speci­ficnega pritiska, velikosti sticne ploskve in tornega koeficienta. Ko se material ogreje do plasticnega stanja, je treba vrtenje ustaviti in oba varjenca s pritiskom zvariti. Zvar nastane zaradi pritiska na zmehcani sticni ploskvi. Temperatura zvarnega mesta osta­ne nižja od tališca varjencev. Tako dobimo kako­vosten zvar: POGONSKI .----, I STROJ 1 . .---. Prednost postopka je v nižji varilni temperaturi, ogretju na ozko omejenem podrocju ter majhni porabi energije. Varimo lahko tudi raznovrstne materiale,npr. aluminij-jeklo, aluminij-med, alumi­nij-magnezij, aluminij-keramika, baker-jeklo. Ni potreben dodajni material, praški ali zašcitni plini. Postopek je cist in ne kvari ozracja. Varimo lahko le okrogle preseke. Trdnost varjen­cev mora zdržati pritisk po varjenju, vpenjalne na­prave morajo biti zelo mocne. Naprednejša oblika varjenja s trenjem je linearno varjenje s trenjem: Pomiki znašajo ± 1-3 mm, frekvenca 25 -125 Hz, najvecja osna sila pa ne presega 150 kN. Na tak­šen nacin se varijo lopatice na turbino. Obstaja tudi varjenje šivov s trenjem: Uporaba varjenja s trenjem: v serijski proizvodnji. Varjenje umetnih mas Varimo lahko samo ter­moplaste.Postopki: • ekstrudersko varjenje, • plamensko varjenje termoplastov, • varjenje s trenjem, • varjenje umetnih mas s kovinskimi sponkami, • varjenje z laserjem, • varjenje z ultrazvokom, • varjenje z vrocim orodjem, • varjenje z vrocim zrakom, • visokofrekvencno varjenje itd. Varjenje umetnih mas s kovinskimi sponkami Zvito žico nataknemo v elektricni spajkalnik in jo zagrejemo: Ko je žica dovolj vroca, z njo raztalimo termoplast in jo pustimo na neki globini. Nato spajkalnik od­klopimo od žice. Ko se umetna masa ohladi, je tako nastali spoj obicajno dovolj mocen, da vzdrži obremenitve. Po potrebi lahko z vrocim orodjem še dodatno zatesnimo zvarni spoj. Varjenje v atomarnem vodiku V elektricni oblok med dvema volframovima elektrodama dovajamo vodik skozi šobi, v katerih sta vstavljeni elektrodi. Od elektricnega obloka prevzame vodik energijo in molekule H2 razpadejo v atome. Ko se atomi vodika dotaknejo predmeta, se toplota sprosti in atomi vodika se zopet vežejo v molekule. Zašcitna plast vodika obenem preprecuje škodljivi ucinek kisika in dušika iz zraka. Na opisan nacin se na površini predmeta razvije temp. ~ 4.000° C. Postopek se je nekoc uporabljal za varjenje AI in medi ter za varjenje jeklenih plocevin 1 do 80 mm. Danes se uporabljajo mo­dernejši postopki. Varjenje z elektronskim snopom v vakuumu Zelo zgošcen snop elektronov, ki emitira iz katode se giblje z veliko hitrostjo (blizu svetlobne hitrosti) skozi vakuum.Napetosti znašajo od 30 -200 kV. Navitja ustvarjajo magnetno polje, ki fokusirajo (zbirajo) snop elektronov v eno tocko, obenem pa tudi odklonijo na ustrezno mesto na obdelovancu. Ob udarcu s trdno materijo se kineticna energija elektronov spremeni v toploto. Pri tem se kovina upari, nastane zelo ozek in globok pretaljen žleb. . KATODA VAKUMSKA CRPALKA . SNOP ODKLONSKO .NAVITJE OBDELOVANEC Naprave za varjenje z elektronskim snopom v vakuumu so ekstremno drage. Znacilnost postop­ka je velika cistoca zvarov, ki so ekstremno ozki in globoki. Deformacije materiala in zaostale napetosti so nizke, hitrost varjenja je visoka.Po­stopek je primeren tudi za materiale, ki mocno ok­sidirajo, ce jih varimo ob prisotnosti zraka. Možno je tudi zvarjanje kovin ali zlitin z nekovinami. Varjenje z inverterjem Naprave za elektricno varjenje z inverterjem so precej manjše od klasic­nih z enako zmogljivostjo. Manjše dimenzije omo­gocajo varilcu lažje premikanje, obenem pa je vecja tudi energetska ucinkovitost. Klasicne elektro varilne naprave delujejo tako: 1. Varilni transformator spreminja trifazni izme­nicni tok z visoko napetostjo in majhnimi tokovi v trifazni izmenicni tok z nizko napetostjo in visokimi tokovi.Da bi izpolnili ta pogoj, potrebu­jemo transformator z maso 40 kg ali vec. 2. Varilni usmernik nato spremeni trifazni izmenic­ni tok s frekvenco 50 Hz v enosmernega. lnverterske varilne naprave pa uporabljajo IGBT tranzistorje, ki omogocajo visokofrekvencno preki­njanje visokih moci. Delovanje pa je "obratno": 1. Iz trifazne izmenicne napetosti najprej pridobi­mo enosmerno napetost. 2. Enosmerne napetosti ne moremo transformira­ti, lahko pa uporabimo enak princip kot pri vži­galni napravi v vozilih -izkoristimo napetostne sunke. Zato pridobljeno enosmerno napetost "razsekamo" s pomocjo visokofrekvencnega prekinjanja (20 -150 kHz). 3. Za transformiranje "razsekanih" majhnih delc­kov v želeno napetost in tok pa potrebujemo le majhen transformator (~ 3 kg), ki pa vendarle opravlja celotno delo klasicnih transformatorjev. Kljub majhnosti ta transformator omogoca celo boljši nadzor varilnih parametrov. 3 ,--.; -H-m-.... ce želimo, lahko s pomocjo ustreznih elektron­skih naprav tudi na izhodu inverterske varilne naprave ustvarimo izmenicno napetost. Ostale prednosti varjenja z inverterjem: 1. Pri klasicnih varilnih napravah je vsak postopek varjenja zahteval posebno napravo. Z enim in­verterjem pa lahko nastavimo takšen tok, ki ga potrebujemo za katerokoli elektro varjenje: TIG, MIG, MAG, plazma varjenje, rezanje itd. 2. Varilni kabli so krajši,saj je naprava z inverter­jem lažja. Razen tega varilcu ni treba dalec hoditi, da bi na novo nastavil varilni stroj. 3. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi možnost, da enostavno dodamo enoto, ce potrebujemo mocnejšo napravo. Varjenje z laserjem Glej Varjenje in rezanje z laserjem. Varjenje z ogleno elektrodo Elektrode so izde­lane iz grafita ali iz retortnega oglja, stisnjenega v palice s premerom od 5 do 25 mm, dolge pa do 800 mm. Ta nacin je primeren v glavnem za take zvarne spoje, kjer ne dodajamo materiala.Možno pa je dodajati material s posebno kovinsko varilno žico, ki se raztali v nastalem obloku. Danes oglenih elektrod ne uporabljamo vec. Varjenje z ultrazvokom Visokofrekventno me­hansko nihanje osnovnega materiala se spre­minja v toplotno energijo, ki zadostuje za taljenje tanjših varjencev. Amplituda nihanja znaša 20 -40 µm, frekvenca pa 20 -35 kHz. Fizikalno pojasnilo:visokofrekventno mehansko nihanje povzroci trganje vezi med molekulami oziroma med atomi, po prenehanju vibracij pa se vzpostavijo nove vezi. Postopek:oba varjenca stisnemo mocno skupaj, da dosežemo dober spoj in porušimo oksidno ko­žico na obeh ploskvah. Pritisk dosežemo hidrav­licno, pnevmaticno ali z elektromagnetom. Varje­nec leži na togi podlagi, nanj pa pritiska elektroda, ki je prosto vezana z izvorom mehanskega niha­nja. Tako pripravljenemu varjencu dovedemo pre­ko elektrode energijo v obliki ultrazvoka na mesto varjenja, nihanje pa se prenaša na oba varjenca. 1uuuuu Uporaba: po opisanem postopku lahko varimo jeklo, Cu, Co-Zn, AI, Ag in zlitine, Ti, Mg, Au, W in njihove zlitine. Varimo lahko tudi nekovine: plastic­ne mase, keramiko, steklo, tudi v kombinaciji s ko­vino. Ta postopek varjenja se pogosto uporablja za serijsko varjenje plasticne embalaže, tudi pri pakiranju izdelkov z visokimi zahtevami (medicin­ski pripomocki, farmacevtska industrija -npr. tab­lete v mehurcastih ovojih oz. blisterjih). Razi. visokofrekvencno varjenje. Varjenje z vrocim orodjem Postopek varjenja nekaterih umetnih snovi: mehki PVC (~250°C), polietilen PE (200-250°C), polimetakrilat PMMA (350-400°C), poliamid PA (240-280°C). Sin. vroceelementno varjenje. Varjenca je treba najprej dobro ocistiti -tudi povr­šino je treba postrgati, da ocistimo škodljivo oksid­no plast.Nato zagrejemo vroce orodje (kladivasti ali konicasti lotalnik, vroco plošco ipd.). Ocišcena varjenca iz umetne mase pritisnemo na vroco plošco. Ko se na obeh varjencih naredi žmula, sta dovolj zmehcana. Takrat je treba vroce površine obeh varjencev hitro odmakniti in stisniti skupaj. V glavnem obstajata dve tehniki tovrstnega spa­ janja -plosko in klinasto spajanje: -VARILNI ZMU LA,RITISK ,,,,zt --a; CAS ZAGREVANJA 80 s Plosko spajanje VROCE ORODJE ZVARNI SPOJ Klinasto spajanje Opisana postopka se pogosto uporabljata za var­jenje plasticnih cevi in plošc: Stran 15 VROCE ORODJE GRETJE D D Cf ..,. •o-.. i=4rn DOKONCAN ld±bl ZVARNI SPOJ VROCE ORODJE IB ŠA . tja z roko,da preverjamo, ce se je žica zmeh­ FITING cala. Ko je varilna žica testasta, jo s konstantno .O ° silo in pod kotom 90potiskamo v režo oziroma v zvarni žleb. Varilno žico,ki se raztali, ne vle­cemo, temvec jo samosegrevamo in narahlo [ GRETJE CEVI IN FITINGA FITING CEV . DOKONCAN . ZVARNI SPOJ Razpoke pa varimo z vrocim orodjem tako: • najprej raztalimo plastiko okrog razpoke in vanjo potopimo kovinsko (AI) mrežico • z vrocim orodjem poravnamo površino in nato pustimo, da se poškodovani del ohladi • ce plastiko še barvamo, tedaj bo AI mrežica nas­proti pobarvane površine; da barva ne bo poka­la, je potrebno razpoko na strani barvanja še zavariti, najbolje z vrocim zarkom Upogibno varjenje z vrocim orodjem pa je že po­dobno preoblikovanju: Varjenje z vrocim klinom pa se uporablja za varje­nje folij (npr. za ribnike), strešnih lepenk in trakov: TRANSPORTNA VALJA Varjenje z vrocim zrakom Postopek varjenja ne­katerih umetnih snovi. Zrak ogrevamo elektricno ali s plinskim gorilnikom. Puhalka (fen, toplotna pištola) mora omogocati nastavitev temperature izhajajocega vrocega zraka vsaj do 700°C in pre­tok zraka 250 I/min in vec. Moc take naprave znaša od 1600 do celo 3000 W. Varimo samo termoplaste:trdi in mehki PVC (250­3500C), polietilen PE (190-250°C), polimetilmeta­krilat PMMA (pleksi steklo, akrilno steklo -akrili, ° 350-400C in vroc zrak z 0,2 -0,8 bar nadtlaka), poliamid PA (varjenje z N2, 250-350°C). Elektricno varjenje z vrocim zrakom: 1. Najprej dobro prešcetkamo (z žicnato krtaco) in pobrusimo mesto, ki ga bomo varili. Odstraniti moramo ves stari nalic. Robove je potrebno za varjenje pripraviti: obrezati, piliti, poskobljati. Tik pred varjenjem ostrgamo oksidno plast z no­žem, ker površine ne smemo razmašcevati s kemicnimi sredstvi 2. Poznati moramo osnovni material,da bomo do­dajali enak material in da bomo nastavili pravo temperaturo vrocega zraka. Material se mora raztaliti in ne prežgati. Previ­soko temperaturo prepoznamo tudi po vonju: Ferdinand Humski plastika smrdi, ce jo zažgemo. Vedno varimo s tiste strani,na kateri bomo na­našali nalic -torej z zunanje, z vidne strani. Ce bomo varili nasprotno (nevidno) stran, bo nalic na vidni strani morda pokal ali pa bo vidna crta. 3. S fenom grejemo varilno žico in pot pred varil­no žico tako, da s fenom krožimo okrog mesta varjenja. Na ta nacin oba dela (obdelovanec in varilno žico) grejemo hkrati do varilne tempera­ture. Materiala se bosta povezala samo, ce bosta imela vsaj približno enako temperaturo. Varilno žico med varjenjem rahlo vrtimo sem in pritiskamo na razpoko. 4. Hlajenje plastike lahko pospešimo s pihanjem. Ko se plastika strdi, jo dodelamo s strgalom, z vibracijskim brusilnikom ali z licarsko pilo, dok­ler ne dobimo dovolj gladke površine. 5. Varjenje umetnih mas zahteva precej rocnih spretnosti. Ko smo koncali,varilni aparat ohla­dimo: temperaturo nastavimo na stopnjo O, sti­kala za pretok zraka pa ne izklopimo.Pustimo, da aparat nekaj minut deluje -da ne bi prežgali žick v grelniku zraka. VARILNA --­ŽICA Trde termoplaste varimo z eno ali z vec poteza­ mi, kot kovine. Tako varimo cevi, cevne prikljucke, kadi za kisline in luge itd. Varjenje je primerno za debelejše materiale.Hitrost tega nacina varjenja znaša 3-18 m/h. Trdnost zvara mora biti vecja od 60% trdnosti osnovnega materiala, možno pa je doseci celo 90%. Mehke termoplaste varimo z enim samim var­kom, zato je najvecja debelina osnovnega materi­ala 5 mm. Dodajna žica je premehka, da bi jo vtiskovali v zvarni žleb, zato jo v žleb polagamo in nato vtisnemo z valjckom.Tako varimo obloge za pode v stanovanjih in vozilih. Zaradi velikih stroškov se umetne mase vse manj varijo in vse vec lepijo. Nekatere termoplaste (npr. PTFE) je možno variti le teoreticno, v praksi pa se jih vari le redko. Sploh pa se ne morejo med seboj zvariti razlicni termoplasti, ce je eden del amorfen, drugi pa vsaj delno kristalinicen. 6 5 4 1 varilna žica 2 izvor vrocega zraka (varilna pišto­la) 3 vroci zrak 4 smer varjenja 5 gladilna konica 6 zvar 7 pritisna sila 8 nastavek za hitro varjenje Naprava za varjenje z vrocim zrakom se lahko uporabi tudi za odstranjevanje nalepk. Prim. Plamensko varjenje umetnih mas. Varjenje z zašcitnim plinom Nacini varjenja z zašcitnim plinom so MIG, MAG, TIG (WIG) in var­jenje s plazmo. Varnost in avtomobil Razen z varno vožnjo lah­ko vecjo varnost potnikov dosežemo tudi s kon­ Ferdinand Humski strukcijskimi izboljšavami avtomobilov. Glede na vrste konstrukcijskih ukrepov poznamo: • aktivno varnost -preprecevanje nesrec • pasivna varnost -ublažitev posledic nesrece Varnost pri delu Dejavnost, ki zajema: 1. Proucevanje NEVARNOSTI pri delu -ce jih ne poznamo, tedaj ne bomo mogli predpisati in izvajati varnostnih ukrepov. 2. Preventivne VARNOSTNE UKREPE, s katerimi preprecimo delovne nezgode, poklicne bolezni in nevarnosti za zdravje. 3. V okviru nevarnosti za zdravje je treba posebej izpostaviti ukrepe za varovanje okolja. Dejavnost varstva pri delu doloca tudi pravice in dolžnosti tako delodajalca kot tudi delavca v zvezi z varnim in zdravim delom. Snov je QQ.: vezana tudi z zakonodajo, z zdravstvenim in socialnim varstvom ter s problematiko ekologije. Osnovni dokument, ki ureja podrocje varnosti in zdravja pri delu v RS je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Znaki za varstvo pri delu so: • Znaki prepovedi • Opozorilni znaki • Znaki obveznosti • Znaki za elektriko • Požarni znaki • Reševalni znaki • Znaki nevarnosti • Znaki izredne nevarnosti • Znaki nevarnostiGHS • Navodila • Znaki za Q!in • Znaki za gradbišca Varnost pri delu -pravila za varno delo • delo na stroju je dovoljeno samo za to usposob­ljenim in pooblašcenim osebam • pred zacetkom dela s strojem se prepricaj, ali delovanje stroja koga ne ogroža • med obratovanjem je prepovedano cišcenje, mazanje in popravljanje stroja ter pogonskega mehanizma • okolica naj bo vedno urejena in nezaložena. • pri delu nosi tesno prilegajoco se obleko • dolge lase zavaruj s primernim pokrivalom. • pri delu, kjer je nevarnost poškodb oci, uporabl­jaj ustrezno varovalno sredstvo • pri delu na stroju ne nosi kravate in nakita,kot so prstani, verižice in podobno • uporabljaj samo brezhibno orodje • ne odstranjuj varnostnih naprav • takoj prijavi vsako okvaro ali pomanjkljivostna stroju • ob stroju ni prostora za šale in ig@. Varnostna vzmet Strojni element, namenjen zavarovanje zvez. Nepr. šprenta: Varnostni list Dokument, ki vsebuje varnostne podatke o doloceni snovi oziroma kemikaliji. Predstavlja pomembne informacije za osebe, ki prihajajo v stik z doticno snovjo, npr. o nevarnih lastnostih, o ukrepih ob požaru, o nevarnostih za zdravje, o skladišcenju in ravnanju s snovjo ... Varnostni list je predpidan po Zakonu o kemikali­jah in ga mora predložiti vsaka pravna ali fizicna oseba, ki proizvaja nevarno snov. To je javna listi­na, zato je praviloma dostopna tudi na spletu. Umetne mase so materiali, pri katerih so varnost­ni listi še posebej pomembni. Pri nekaterih pokli­cih (npr. avtolicarji) so delavci bolj izpostavljeni nevarnim snovem. Zanje so varnostni listi še po­sebej pomembni. Varnostni ventil Med pnevmatskimi napravami je najpogosteje mišljen: izpustni ventil, ki je tudi obvezni sestavni del tlacne posode. Pri hidravliki -glej Hidravlika -varnostni ventil. Varovalka -elektricna Element, ki VARUJE ELEKTRICNO OMREŽJE pred preobremenitvijo. Varovalka prekine tokokrog, v katerega je vklju­cena, ce je tok skoznjo dovolj dolgo vecji od dolo­cene vrednosti. Prim. Kratki stik. 1 Splošni simbol za varovalko: -----c:2 . Stran 16 Poznamo dve osnovni vrsti varovalk: 1. Talilne varovalke: indikator kvarcni pesek keramika uporovna nitka POR:ABlllK SliBKLO VELIKOSTNI VLOŽBK NAPAJAliJ E t Ena od oblik talilne varovalke je tudi cevna steklena varovalka: Simbol za talilno varovalko: 2. Tokovni odklopniki (avtomatske varovalke)imajo nalogo prekiniti tok, ce je njegova vred­nost vecja kot je na njih zapisano. To je lahko problem pri zagonih motorjev. Motorji namrecpotrebujejo vec toka za zagon kot pozneje za obratovanje. Zato tokovne odklopnike (avto­matske varovalke) delimo v vec skupin: a) Zelo hitre varovalke tipa B se najvec uporab­ljajo. Te varovalke za kratek cas vzdržijo 2-3 kratni imenski tok. b)Zelo pocasne varovalke tipa C in D za kratekcas vzdržijo 5-1 O kraten imenski tok. Simbol tokovnega odklopnika: _____.Y __ Prim. Kitanje, Odklopnik. Varovalka -strojništvo Strojni element, ki šciti pred mehanicnimi preobremenitvami (predvideno prelomno mesto), npr. strižni zatic. Varstvo pri delu Glej Varnost pri delu. Vazelin Poltrden 9.§1 ogljikovodikov (CH). Prido­bivajo ga iz zaostanka pri destilaciji nafte. Sestav­ljata ga tekoca in trdna faza: trdi CH tvorijo ogrod­je gela, tekoci CH pa so v ogrodje vkljuceni. Vazelini se uporabljajo: -za mazanje (samostojno ali z aditivi), na zelo po­ doben nacin kot mazivne masti -v farmaciji: samostojno (varovanje ustnic predizgubo vlage, UV žarki in razpokanjem) ali kotmazilna podlaga za mazila Vbodna žaga Glej Žaganje. Vbrizgavanje goriva Doziranje in razprševanje goriva z mocnim curkom. V osnovi locimo sisteme za vbrizgavanje dizelskega in bencinskega goriva. Vbrizgavanje dizelskega goriva Pri motorjih za gospodarska vozila poznamo naslednje sisteme: • razdelilna vbrizgalna crpalka, nem. Verteiler­einspritzpumpe, kratica VE • vbrizgalna tlacilka za skupni vod -ang. common rail vbrizgalna crpalka, kratica CR • tlacilka s šobo, nem. Pumpe-Dllse-Elemente, kratica POE • visokotlacna tlacilka z vodom in šobo oz. crpal­ka -cev -šoba, nem. Pumpe-Leitung-Dllse, kra­tica POE, glej geslo PLD vbrizgavanje RAZDELILNA SKUPNI VOD VBRIZGALNA COMMON RAIL TLACILKA VBRIZGALNA VE TLACILKA CR TLACILKA VISOKOTLACNA S ŠOBO TLACILKA Z PDE VODOM IN ŠOBO PLD VDC Kratica, ki pri elektriki obicajno pomeni Volts of direct current -volti enosmernega toka. Vdolbina Z ene strani odprt prostor v trdni snovi. Prim. Dolbenje. VDR Voltage-dependent resistor. Glej Varistor. VDSL Glej DSL. Vecnamensko tovorno vozilo Gospodarsko vo­zilo za prevažanje blaga na odprtem zaboju, (npr. kesonu) ali v zaprtem zaboju: iruou:-, Ena od izvedenk je prekucnik (nepr. kiper). Vecpolna shema Elektricna shema, ki jo rišemo veccrtno: za razliko od enopolne sheme nariše­mo pri vecpolni shemi za vsako žilo svojo crto. Na spodnji risbi je narisana tripolna vezalna shema, ki prikazuje enak sistem kot pri geslu Enopolna shema in Fizikalna vezava: ,---1 1 1 1 1 1 L N L 1 1 1---!--­ 1 1 L ___ I Vecslojno reparaturno površinko lakiranje Glej gesli Površinski lak, Površinsko lakiranje. Veitchev diagram Digram, ki služi za pregledno predstavitev in za poenostavitev logicnih funkcij. leta 1952 si ga je zamislil Edward W. Veitch, leta 1953 pa ga je še razvil Maurice Karnaugh. VK diagram je sestavljen iz kvadratkov, ki jih je skupaj 2" (n -število vhodnih spremenljivk). Vsak kvadratek predstavlja konjunktivno (IN) poveza­vo vhodnih spremenljivk. Postopek uporabe Veichevega diagrama: 1. Najprej funkcijo razdelimo na konjunktivne (IN) celote, med katerimi se nahajajo samo disjunk­tivne (ALI) funkcije. 2. Za vsako konjunktivno celoto vnesemo eno ali vec enic v VK diagram. 3. Ko smo funkcijo vnesli v VK diagram, jo poenostavimo. To naredimo tako, da združuje­mo po eno, dve, štiri ali osem enic v skupine, dokler ne zajamemo vseh enic. Nato skupine izrazimo kot konjunktivno povezane vhodne spremenljivke, pri cemer se spremenljivke, ki se pojavljajo v konjugirani obliki, iznicijo. KV diagram za dve, tri in štiri spremenljivke: AA AAAA .EE.l 1111 C C C C A A A A B D B D B D B D C C C C Razporeditev spremenljivke C (v spodnjem delu KV diagramov) bi lahko bila tudi drugacna, npr.: cccc Na enak nacin lahko spremenimo tudi razporedi­tev spremenljivke D (desni del KV diagrama). Primer 1 -minimiziraj podano logicno funkcijo: Y=ABC + ABC + ABC + ABC l. II. III. IV. Celoten izraz smo razdelili na 4 konjunktivne celo­te, ki smo jih poimenovali z rimskimi številkami. Vnesemo enice v KV diagram: Ko smo vnesli enice, jih poskušamo združevati. Združujemo lahko po 4 ali po 2 enici -po 3 pa jih ne moremo združevati. Enice lahko združimo tudi, ce ležijo ob robu Veitchevega diagrama -takšen primer prikazuje rdeca crta a. Modra crta b oz­nacuje "normalno" združevanje enic. Opazili smo, da lahko isto enico obkrožimo veckrat. Zelena cr­ta c pa oznacuje primer enice, ki je ne moremo združiti z nobeno drugo enico. Nazadnje samo še zapišemo rezultat: y = BC + AC + ABC a b c Pod rezultatom so z malimi crkami a, b in c ozna­cene nove konjunktivne celote, ki so enako ozna­cene tudi v zgornjem Veitchevem diagramu. Primer 2 zajema 4 spremenljivke: X= ABCD + ABCD + ABCD + ABCD l. II. III. IV. Stran 17 III. A A A A B D B D II. B 1 1 B C C C IV. C Nazadnje le še poenostavimo celoten izraz: X= BO Sin. Karnaughov, KV, VK, KVS ali K diagram. Vek Daljša casovna doba. Vektor Kolicina, dolocena z velikostjo in smerjo. Npr. sila, hitrost, pospešek, navor itd. Prim. Skalar. Vektorska slika Slika, ki je sestavljena iz krivulj. Vsaka od krivulj ima definirano: -zacetno tocko -koncno tocko -enacbo (funkcijo), s pomocjo katere se lahko iz­ racuna katerakoli vmesna vrednost krivulje Vektorske slike so lahko 2D ali 3D. Primerjava med bitno in vektorsko sliko: BITNA SLIKA VEKTORSKA SL IKA Pri povecevanju se kvaliteta vektorske slike oh­ranja -za razliko od bitne slike. Poznamo vec razlicnih formatov vektorske gra­fike: SVG, PDF itd. Prim. Raster. Velb Obok, iz nem. das Gewolbe. Veleprodajna cena Prodajna cena brez malo­prodajne marže. Kratica VPC. Prim. Cena. Velicina Vsaka fizikalna spremenljivka, ki: • je sestavni del neke enacbe, • se lahko izmeri ali izracuna iz drugih velicin. Npr.: dolžina, cas, kot, sila, temperatura itd. Razi. kolicina, konstanta. Ljubezen ni velicina, ker je ne moremo niti izmeri­ti in niti izracunati. Omara ni velicina, ker je ne mo­remo kot spremenljivko vstaviti v enacbo. Tudi volt [V] ni velicina, ker se ne spreminja -je le merska enota za elektricno napetost, ki pa je velicina. Pri vsaki velicini je POTREBNO POZNATI: 1. Naziv oz. besede, ki jo opisujejo. Vcasih iste besede oznacujejo razlicne velicine, npr. nape­tost (elektricna ~ in mehanska ~ v trdni snovi). 2. Oznako, ki jo oznacuje. Npr. F -oznaka za silo. V razlicnih literaturah so lahko oznake za enake velicine razlicne (npr. energija: E in W). 3. Mersko enoto, ki jo uporabljamo za to velicino; ce obstaja nevarnost zamenjave z oznako veli­cine, jo pišemo v oglatem oklepaju. Primer: • m -oznaka za maso (velicna) in tudi • m -oznaka merske enote (meter), npr. 100 m; ce pa pojasnjujemo neko velicino, uporabimo oglati oklepaj: s [m] -pot vstavljamo v metrih 4. Velicinsko enacbo, ki jo povezuje z drugimi velicinami (njena odvisnost od drugih velicin). 5. Vsako velicinsko enacbo moramo vedno ra­zumeti v celoti. To pomeni, da moramo poznati podatke tudi za vse ostale povezovalne veli­cine iz enacbe: besede, oznake, merske enote in vcasih tudi enacbe, po katerih so te velicine definirane. Primer: hitrost in povezane velicine beseda oznaka merska enota enacba hitrost v [m/s] s= v·t pot s [m] cas t [s] Ferdinand Humski Razen velicinskih poznamo tudi izkustvene oz. eksperimentalne(glej Empiricne) enacbe. VRSTE VELICIN: a) Glede na izbrani sistem: -velicine stanja -prehodne velicine b)Glede na medsebojno odvisnost: -odvisne velicine -neodvisne velicine c) Glede na nacin dolocanja velicine: -izmerjene velicine -izracunane velicine d) Glede na velikost in smer: -vektorji -skalarji Velicine stanja Fizikalne vrednosti, s katerimi opisujemo stanje sistema: gostota, masa, notranja energija, entalpija, entropija itd. Nekatere velicine stanja lahko merimo, druge pa iz merljivih velicin izracunamo. Velicine stanja ne obravnavajo prehajanja iz ene­ga v drugo stanje. Npr.: toplota in delo nista velici­ni stanja. Prim. Prehodne velicine. Termicne velicine stanja nekega homogenega si­stema so p_ (tlak), y_ (specificni volumen) in I (tem­peratura). Notranje stanje takšnega sistema je doloceno z navedbo dveh velicin, tretja velicina pa je funkcija prvih dveh. Velicinska enacba Glej Enacba. Velikost brusnega zrna Glej Zrnatost. Velikost tolerancnega polja Razlika med naj­vecjo in najmanjšo mejno mero. Pri posrednem nacinu zapisovanja toleranc jo enacimo s tole­rancno stopnjo, glej geslo Toleranca. Venec Del kolesa, ki leži na obodu in je vedno tanjši od pesta. Pesto in venec veže plošca. Ventil Naprava za reguliranje pretoka tekocin in plinov. Sin. zapiralo, zaklopka. Npr.: • redukcijski~: ki na odjemni strani omogoca stal­no enak, znižan tlak plina, pare; npr. pri plamen­skem varjenju -zmanjšuje tlak plinov iz jeklenk • tlacni ~: skozi katerega izteka tekocina iz crpal­ke, plin iz batnega kompresorja itd.; odpre se pod vplivom povišanega tlaka • sesalni ~: odpre se pod zaradi nastalega podtla­ka ali pa se odpre v casu sesalnega takta (npr. pri motorju z notranjim zgorevanjem) • izpušni ~: odpre se v casu izpušnega takta, npr. pri motorju z notranjim zgorevanjem • varnostni izpustni ~: ki se avtomaticno odpre, ko tlak tekocine, plina prevec naraste • zapirni ~: pipe (sedežni, poševnosedežni in kro­gelni ventili) in zasuni • krogelni ~: konstrukcijska izvedba (s preluknjano kroglo) Skupine ventilov pri pnevmatiki in hidravliki: • glede na smer in funkcijo: potni, tlacni, sesalni • nadzor fluida na izstopu iz ventila: zaporni + to­kovni ventili, regulator tlaka (reducirni ventil) • nadzor fluida na vstopu v ventil: varnostni, izpustni, omejevanli ventil • spreminjanje velicin brez nadzora fluida: navad­ni zapirni ventili • sestavi ventilov: casovni pnevmaticni ~, casovni ~ za zakasnitev signala, casovni~ za skrajšanje signala Možni nacini delovanja ventilckov na kolesu: ! VENTILCEK ZAPRT VENllLCEK ODPRT . VENTILC ODPRT t VENTILCEK ZAPRT Ventil parkirne in pomožne (rocne) zavore Sestavni del zracnih zavor. Naloge: • upravlja parkirno in pomožno zavorno napravo s pomocjo vzmetnih akumulatorjev • omogoca preverjanje delovanja parkirne zavore Položaj med vožnjo:v vzmetnem akumulatorju so Ferdinand Humski vzmetni zbiralniki napolnjeni s stisnjenim zrakom. Vzmeti so napete, vzmetni akumulator je priprav­ljen na delovanje nožne zavore. Položaj parkirne zavore: vzmetni zbiralniki in kr­milni vodi do krmilnega ventila prikolice so od­zraceni. Parkirna zavora in zavora v priklopniku so aktivirane. Položaj preverjanja: v vzmetnih akumulatorjih se odzracijo vmesni zbiralniki in zadnjo prema bi morala zavirati. rek krmilnega ventila prikolice so sprošcene tudi zavore na prikolici. Pri teh pogojih mora biti celotno vozilo skupaj s prikolico sposob­no parkiranja brez zdrsa na klancu z 12% nak­lonom. SIMBOL .. Ventil za izpust kondenzata.lzlocevalnik vlage. Ventil za omejitev tlaka Glej Hidravlika -varnost­ni ventil. Ventil za znižanje tlaka Glej Hidravlika -ventil za znižanje tlaka. Ventilator Naprava za zracenje, mešanje, men­javanje zraka: za velike kolicinezraka in majhen prirast tlaka.Lat. ventilare: povzrocanje vetra. Uporabljajo se za zracenje prostorov, za hlajenje naprav (motorjev, elektronskih vezij, hladilnih re­ber), za ogrevanje (pri ogrevalnih napravah: pre­nos toplote z vsiljeno konvekcijo) in za pogon vozil na zracni blazini. Del.: a) Aksialni ventilatorji porivajo zrak vzporedno z gredjo, na kateri se vrtijo lopatice. Stropni,sobni ventilator, racunalniški ventilator itd.: Stran 18 SEDEŽNI DRSNIŠKI LASTNOSTI VENTILOV SEDEŽNIH DRSNIŠKIH zapiranje tesno lekažni pretok necistoce neobcutljivost obcutljivost izdelava draga enostavna pot aktiviranja kratka dolga Poznamo tudi drsniške ventile s plošcatim vrt­ljivim drsnikom. Najpogosteje se aktivirajo nož­no ali rocno in imajo tri stanja (3/3 ali 4/3): Q; :, ,. !) ·....l. 3 ,O, 3,!J, sestavimo nekoliko drugacen ventilski otok. Ventilski otoki so lahko samo pnevmaticni ali elek­tropnevmaticni (vsebujejo tudi solenoide). Vedno združujejo enake porabnike -porabnike z ena­kim notranjim premerom cevi. Na ventilskem otoku je seveda premalo prostora, da bi nanj pritrdili še tablico z vsemi simboli, ki ponazarjajo delovanje ventilskega otoka. Name­sto simbolov so ventilski otoki opremljeni s kratki­mi oznakami proizvajalcev -npr. s crkami M, N itd. V svojih katalogih nato proizvajalci razkrivajo pomen posamezne kratice (M, N itd.) s simboli in besedami. Venturijeva cev -tehnika Venturijevo cev naj­pogosteje uporabljamo za ustvarjanje podtlaka (vakuuma): DOTOK FLUIDA ZARADI PODTLAKA s...-J.,..--_____ ­ -.-.-. -. --:)1,, FLUIDA 1/7'--.. --:)1,,----+ fau6rlx3 ,,,r { ....., PODTLAK NASTAJA NA TEM OBMOCJU Simbol venturijeve cevi v pnevmaticni shemi: 1 dovod stisnjenega zraka (P -pressure) 2 izpust iz Venturieve cevi (R -relief) 3 vakuumski (sesalni) prikljucek (V -vacuum), na katerega se lahko prikljuci prisesek, ki se lahko uporabi npr. za dviganje bremen Prim. Venturijeva cev -teorija. Venturijeva cev -teorija Zožena cev, s katero lahko merimo hitrost fluida v cevi preko zmanj­šanega tlaka v ožini: 51 ---+-v-------. V;-­ p. Takšen nacin omogocaustavitev cilindra v vmes­ b) Radialni ventilatorji imajo rotor, ki s svojim vr­nem položaju. P1 tenjem povzroca, da zrak vstopa vzporednozPosebna konstrukcijska izvedba je tudi posredno gredjo, nato pa ga izpihujev smeri, ki je P..@.: aktiviranje z nadtlakom -podrobnosti glej pod vokalna(radialna) na gred. Radialni ventilatorjigeslom Potni ventili ali Magnetni ventil. se uporabljajo, kjer:Ventilski blok Vec ventilov, ki so združeni na • potrebujemo majhne pretoke in visoke tlakeenem mestu, oskrba s stisnjenim izrakom ali s • potrebujemo samo lokalne pretoke zrakahidravlicnim oljem pa je lahko locena za vsak ven­ • kjer imamo na razpolago malo prostoratil posebej. Sin. krmilni blok, blok ventilov. Primeri uporabe: pihalo za liste dreves, sušilnikVentilski otok Pnevmatika: skupek vec potnih za lase, sesalnik, elektricni grelnik (kalorifer),ventilov na enem mestu. Sin. blok ventilov, ven­ biti tok v cevi laminaren. Pogoj za uporabo Ventourijeve cevi je, da mora tilski blok, krmilni blok. Pri hidravliki: hidravlicni grelnik za avtomobildki prostor itd. Sin. centrifu­galni ventilator. krmilni blok. Prim. Taktna veriga, Razvod. Prednost ventilskega otoka je v tem, da lahko ima CENTRALNO OSKRBO s stisnjenim zrakom in po potrebi tudi z elektriko. To pomeni, da eden sam prikljucek zagotavlja oskrbo vseh potnih ven­tilov na ventilskem otoku -s tem prihranimo veliko cevi, prikljuckov, prostora in seveda tudi denarja: Razliko tlakov lahko izracunamo, ce na kapljevin­skem manometru (U cev) izmerimo višino h: = P1 -P2 Pt"g·h p1 ... gostota tekocine v kapljevinskem manometru Ce je tok stacionaren, fluid pa ni prevec stisljiv in viskozen, lahko zapišemo Bernoullijevo enacbo: P ·v 2 P ·v 2 P1 + -'-1 = P2 + ....L...1.. 2 2 pri cemer je Pz gostota fluida (zraka). Enacbo lah­ko preuredimo in dobimo: P ·v 2 P ·v 2 = P1-P2 ....L...1.._ -'--1 (1) 2 2 Sedaj pa uporabimo še kontinuitetno enacbo,ki povezuje hitrosti v1 in v2: zraka oziroma prirast tlaka. Ventili -konstrukcijske izvedbe V osnovi razli­ Ce predpostavimo, da je gostota fluida konstant­sih jih imenujemo tudi vretenske) ventile: kujemo sedežne (levo) in drsniške (desno, vca­ na (nestisljiv fluid), dobimo preprosto povezavo med v1 in v2: = (3) v2 v1·SiS2 Vstavimo v enacbo (1 ), uredimo in dobimo: Kot je razvidno iz risbe, so ventilski otoki sestav­ 1 s. ljeni iz modulov -na zgornji risbi jih je 6, vzpo­= 2 P1 -P2 -·p ·(--1)·V1 (4) redne crte so stiki med njimi. Takšen nacin grad­2 ' s. nje omogoca, da ventilske otoke razstavimo, jim Ugotovimo, da je v enacbi (4) edina neznanka dodamo ali odvzamemo module in nato ponovno hitrost v1. Lahko jo izrazimo in izracunamo iz poz­ nanih ali izmerjenih velicin. Na ta nacin lahko izracunavamo hitrosti letala itd. V primeru, da imamo opravka s stisljivim flui­dom, pa moramo poznati odvisnost gostote od tlaka. V tem primeru bomo namesto enacbe (3) dobili neko drugo povezavo med v1 in v2, pa tudi enacba (4) bo spremenjena. Vendar, koncni sklep je enak: na osnovi izmerjene višine h je možno izracunati hitrost v 1. Prim. Venturijeva cev -tehnika. Verižna izomerija Nacin poimenovanja posameznih verižnih izome­rov pojasnjujejo naslednji izrazi: · NOS, razvejene aciklicne spojine, · NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami, · NOS, spojine z razvejenimi stranskimi verigami · NOS, nasicene polici klicne spojine Prim. Izomerija. Verižnik Verižno kolo pri verižnem gonilu, npr. pri biciklu (kolesu): Sin. verižni boben (navijati verigo na~). Verižno dvigalo . Škripcevje: diferenc. škripec. Verižno kotiranje Glej Kotiranje -nacini (vzpo­redno, zaporedno). Vermikularna litina Litina, ki je po sestavi QQ: dobna sivi litini z dodatkom magnezija.Med litjem se v. l. cepi s titanom,zato se grafit izloca v obliki majhnih vozlovin crvickov. Vermikularna litina. ima lastnosti sive (po livnosti) in nodularne litine (žilavost). Dobro prenaša spre­membo temperatur, dobro se odrezuje, tudi duši vibracije, odporna je proti obrabi. Uporaba: za bloke motorjev, tudi za velike ladijske motorje. Vezalna shema Shema, ki prikazuje: a) Podroben prikaz vezja elektricnih, pnevmatic­nih, hidravlicnih ipd. naprav s pomocjo simbolov ali znakov. Vezalna shema pri tem NE UPO­ŠTEVA dejanske oblike in razporeditve se­stavnih delov, pa tudi fizicnih povezav med se­stavnimi deli ne prikazuje direktno. Je v bistvu abstraktna predstavitev funkcij in delovanja naprav. Namenjena je pravilnemu povezova­ni.Y. posameznih komponent med seboj. Vezalna shema je popolna shema -obsega vse elemente, vse povezave med njimi in zato daje podrobno predstavo o delovanju napra­ve. Za razumevanje delovanja sistema pa je bolj primerna fizikalna vezava. Prikljucki so obicajno oštevilceni, da lahko kontroliramo, ali je naprava pravilno povezana. Vezalno shemo lahko rišemo ENOCRTNO (enopolna shema, glej istoimensko geslo) ali VECCRTNO (vecpolna shema). Sin. vezalni nacrt,tokovna shema, krmilna she­ma: pnevmaticna, elektricna, hidravlicna ~ itd. Nedopustno: stikalni nacrt. Prim. Nacrt ožice­nja. b) Povezavo in zaporedje logicnih operacij za ne­ko napravo. Logicna vezalna shema zajema vhodne signale, logicne funkcije (ki se v konk­retnih napravah nato nadomestijo s krmilnimi elementi) in izhodne signale.Delovnih kompo­nent ne prikazuje, lahko pa jo dopolnimo z iz­javnostno tabelo. Namenjena je predvsem: -prepoznavanju/ ugotavljanju logicnega nacina delovanja neke naprave, -nacrtovanju in optimiranju v primeru, ko se še nismo odlocili za vrsto naprave. Sin. vezalni nacrt, stikalni nacrt. Vezalni nacrt Glej Vezalna shema. Vezana plošca Plošca, izdelana iz vec slojev Stran 19 med seboj lepljenih furnirjev razlicnih debelin in razlicnih drevesnih vrst, lepljenih z razlicnimi lepili (PF fenolna, MF melaminska in UF secninsko-for­maldehidna lepila) pri temperaturi 140 ° C in tlaku ~20 bar. Razlicna sestava po drevesni vrsti oz. nji­hova kombinacija pomeni razlicno uporabo posa­mezne vezane plošce -razlicne mehanske last­nosti, razlicne barvne strukture. Vezano gradivo Glej Kompozit. Vezava Strojniško in elektrotehniško: simbolicni prikaz vezja oz. nacin spojitve elektricnih, pnev­maticnih, hidravlicnih itd. elementov. Npr. zapo­redna, vzporedna itd. vezava. Prim. Shema. Vezivna trdnost Natezna trdnost lepila, ki je od­visna od kemijske sestave lepila, od vezi med molekulami oziroma med funkcionalnimi skupina­mi (kohezijske sile). Vezivo Gradivo, ki po lakiranju in sušenju tvori plast laka.Pri tem se barvni pigmenti povežejo med seboj s smolami. S pomocjo mehcalcev se zniža temperatura taljenja smol in se lahko tvori plast laka že pri nižjih temperaturah. Prim. Lak. Vezje Skupek elektricnih, mehanskih ali elektron­skih elementov s pripadajocimi povezavami. Npr. pnevmaticno, elektricno, hidravlicno itd. vezje. Prim. Inštalacija. INTEGRIRANO vezje: skupina elektronskih vezij na majhni plošcici iz polprevodnega materiala (obicajno silicij), ki s svojimi elementi predstavlja nerazdružljivo celoto -za razliko od tiskanega vezja, pri katerem lahko posamezne elemente iz­locimo ali zamenjamo. Majhno integrirano vezje lahko vsebuje vec milijonov tranzistorjev ali drugih elektronskih komponent na mm2. Ang. integrated circuit. Sin. cip, prim. Flip-flop. TISKANO vezje: vezje, pri katerem so žicne po­vezave med elementi nadomešcene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja. Ang. printed circuit board(PCB). Elektronski ele­menti so namešceni na plošcah, ki so narejene g dveh osnovnih materialov: a) PODLAGA je izolacijski material, najpogosteje iz pertinaksa ali vitroplasta. b) Prevodna BAKRENA POVRŠINA ima debelino 30 do 70 µm. Lahko je nanešena samo z ene strani (enostransko tiskano vezje)ali z obeh strani podlage (dvostransko tiskano vezje). ,a ::,r _____ 01 1 .rrl.u fit.Mll„ 1:­ · ,;:··1a1 ··1111 :i,i.:J Vezni element Strojni element, ki veže dva ali vec delov med seboj, npr. clenek, fiting, kovica, moznik, mufa, napenjalka, objemka, obojka, prik­lopna krogla, prižema, razcepka, sornik, vijak, vodilo, vreteno, vskocnik, vzmetna sponka, zagozda, zatic itd. Prim. Spajanje. VF Glej Vulkanfiber. VGA Ang. Video Graphics Array, trovrsticni 15 iglicni (pinski) video konektor, ki se uporablja pri racunalniških monitorjih in razlicnih video karticah: o Obstajajo tudi VGA razdelilniki, ki razdelijo signal npr. na monitor in na projektor. Pasivni VGA razdelilniki razdelijo dovolj mocen signal na dva manj mocna signala, kar lahko vpli­va npr. na tresenje monitorske slike. Aktivni VGA razdelilniki "dodajajo" moc oslabljenim signalom, zato se te nepravilnosti pri njih ne dogajajo. Ferdinand Humski Prim. DVI, Konektor. VHF Ang. Very high frequency. Glej Radijski valo­vi, UKV. Uporaba: za FM radijske postaje, televi­zijske oddaje, za premicne kopenske postaje (pr­va pomoc, poslovanje, vojska), za pomorske ko­munikacije, za nadzor in navigacijo zracnega pro­meta. Sin. metrski valovi. VHO Glej HSC. Vibracijski brusilnik Rocno vodeni stroj za bru­šenje površin, ki deluje na ta nacin, da se na vib­racijsko brusilno plošco pritrdi brusni papir. Pri tem celotna brusna plošca z brusnim papirjem vred le za nekaj milimetrov krožno vibrira, ne da bi se pri tem spremenila usmerjenost brusnega pa­pirja proti obdelovancu -za razliko od ekscentric­nega brusilnika, pri katerem se celotna brusna plošca z brusnim papirjem vred vrti okrog ekscen­tricnega središca. MAJHNJI KROŽNI POMIKI CELOTNEGA BRUSNEGA PAPIRJA IN VRACANJE V ISTO ZACETNO TOCKO Kako je izdelana vibracijska brusilna plošca, pojasnjuje spodnja risba: 1 -brusna plošca 2 -ekscentricni pogon 3 -gumi­jasti ležaj Elektromotor se glede na brusno plošco 1 vrti eks­centricno. Ukrivljena gred EM je vležajena v pri­kljucku 2, zato se na brusno plošco 1 ne prenaša navor, ampak samo pomiki. Brusna plošca 1 je z gumijastimi ležaji 3 pritrjena na držaj brusilnika, zato se ustvarjajo samo majhni krožni pomiki -vsaka tocka na brusni plošci se po vsakem vrtlja­ju vrne na svoje izhodišce. Brusni papir, ki ga pritrdimo na vibracijsko brusil­no plošco, praviloma ni okrogle, temvec je pra­vokotne ali trikotne oblike. Pritrdimo ga s sponka­mi (vpenjalne vzmeti) ali s pritrdilnim ježkom: Pomembni tehnicni podatki za vibracijski brusilnik: velikost papirja (brusne ploskve), frekvenca vibra­cij (npr. 11000 min-1), moc (npr. 200 W), ekscen­tricnost (npr. 2 mm, 5 mm) itd. Prednosti dela z vibracijskim brusilnikom: z njim lahko brusimo tudi v kotih, dober je tudi nadzor pri brušenju zunanjih kotov, uporabimo lahko brusni papir brez ježkov (ki je cenejši). Slabosti: brušenje traja dalj casa kakor pri ekscentricnem brusilniku. Vibrirati Tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji. Vic-Predpona za 1,2,3-položajni izomer aro­matskih spojin (kadar imamo tri enake sub­stituente ), kratica za vicinalni. Pnv. NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami. Vidia Glej gesli Karbidne trdine in Volfram. Be­seda izvira iz nemšcine: wie Diamant, kar pomeni kot diamant (s tem je mišljena trdota). Vihanje Upogibanje ob robu, navznoter ali navz­ven: Ferdinand Humski LESENO KLADIVO KLADIVO ZA .RIVLJENJE ­ CJW mm Vijac Orodje za privijanje in odvijanje vijakov. Nepr. izvijac, šraufenciger. Prim. Orodja za mon­tažo vijacnih zvez. Vijaci imajo razlicne nastavke, ki jih izbiramo gle­de na obliko nastavka za orodje na glavi vijaka -glej geslo Vijak, nastavek za orodje. Vijacna zveza Razstavljiva zveza strojnih delov, ki se uporablja predvsem za spajanje, tesnenje, napenjanje, merjenje in prenos gibanja. Osnovna elementa vijacne zveze sta vijak in matica, pogo­sto pa uporabljamo še dodatne elemente: podlož­ke, vzmeti itd. Vrste vijacnih zvez: -nosilne: brez prednapetjaali s prednapetjem -prilagodne, za centriranje spajanih delov; izve­ dene so brez prednapetja ali s prednapetjem; prilagodni vijaki dobro prenašajo tudi strižne obremenitve -gibalne, ki spreminjajo krožno gibanje v premo­crtno in obratno: vijacne dvigalke, vijacna vrete­na obdelav. strojev in primežev itd.; z njimi dose­gamo velike osne sile pri malih obodnih silah -tesnilne, za zapiranje vstopnih in izstopnih odprtin pri gonilih, drsnih ležjih, rezervoarjih itd. -nastavljive, za nastavljanje naprav in regulacijo ventilov -merilne, za merjenje dolžin, npr. vijacno merilo Prim. Matica, Vijak, Vijak -zavarovanje proti odvi­janju. Vijacne vzmeti So v praksi najbolj razširjene vzmeti. V osebnih vozilih se uporabljajo kot tlacne vzmeti: . f:'?i; .; . . 1s . . OBICAJNA SODCKASTA STOŽCASTA TAJLIRANA VIJACNA VZMET VZMET VZMET (V PASU OPRIJETA) VZMET OBOJESTRANSKO SPREMENLJIVA DEBELINA ŽICE Vzmet miniblok je zvita v obliki dvojnega stožca (na zgornji risbi spodaj desno). Prednost takega nacina zvijanja žice je v tem, da se pri vzmetenju vzmetni navoji ne morejo medsebojno dotikati, ker se navoji prilegajo drug v drugega. To omogoca manjšo višino vzmeti pri enako dolgi vzmetni poti. Vijacnica Krivulja, ki nastane, ce se ravnina pra­vokotnega trikotnika ovije okrog pokoncnega valja. Podrobneje -glej geslo Navoj. Vijacno gonilo Gonilo, katerega gonilni del ima obliko vijacnice. Vrtilno gibanje lahko spreminja v krožno gibanje (npr. polžasto gonilo) ali pa v pre­mocrtno gibanje (npr. primež ipd.). VIUA.CHO ---. .. .__ . GOHIL:O \ I.. Prim. Mehanizem (vijacni mehanizem), Gibalni Stran 20 vijak, Linearni pogon, Primež, Vreteno (kroglicno navojno vreteno). Vijacno merilo Priprava za merjenje zelo majh­nih dolžin. Locljivost vijacnega merila je praviloma 0,01 mm. Sin. drobnomer. Nepr. mikrometer. Nacin merjenja z vijacnim merilom (glej risbo): • merjenec vstavimo med merni ploskvi • najprej privijamo ragljico s hitrim pogonom, dok­ler se merilo ne prilega k merjencu -takrat sliši­mo, da ragljica preskoci • ce menimo, da je vijacno merilo potrebno še priviti, tedaj jto storimo s privijanjem bobnica -vendar pozor: bobnic ne smemo prisiliti! • ko se merilo pravilno prilega merjencu, zateg­nemo zavoro in izvlecemo merjenec • sedaj je vijacno merilo pripravljeno za razbiranje Kako dolocimo izmerjeno vrednost: 1. Na liniji odbiranja rezultata meritve najprej raz­beremo cele milimetre (razbrek milimetrov). 2. Na drugi strani linije odbiranja rezultata meritve razberemo še polovicke milimetrov. 3. Na bobnicu razberemo stotinke milimetra. Izmerjena vrednost je nato seštevek vseh treh razbirkov: 1. + 2. + 3. · 1z1M1ER,J ENO: 5 .. 5 + 0 .. 33 = 5 .. 83 0 .. 33 Prim. Pasameter. Vijak Strojni element za razstavljive trdne ali pre­micne zveze, ki ga v splošnem sestavlja: -glava,ki je lahko na enem koncu ali v sredini -valjasto steblo brez navoja -valjasto steblo z navojem (glej geslo Navoj), -dodatki:prirobek, koncina itd. PRIROBEK NAVOJ STEBLO KONCINA GLAVA Zaradi obsežnosti je tema razdeljena še na gesla: • Risanje navojev in vijacnih zvez • Vijak in matica -kakovosti izdelave • Vijak -moment privijanja • Vijak -oznacevanje • Vijak -samozapornost • Vijak -trdnostni preracun nosilnih zvez • Vijak -trdnostni razredi • Vijak -zavarovanje proti odvijanju Ladijski in letalski vijak -glej geslo Propeler. VRSTE VIJAKOV po uporabi: pritrdilni, prila­godni (ima razširjeno steblo in obdelano na tole­ranco k6; namenjen je za centriranje, tocno nale­ganje strojnih delov in za prenašanje strižne obre­menitve). gibalni (vijaki za prenos gibanja -vre­teno), tesnilni, vijaki za nastavljanje, merilni, napenjalni, lesni, vijaki za plocevino (samorez­ni, knipingi), kolesni vijaki itd. &..±O : Pritrdilni vijak Pritrdilni (skoznji) vijak Prilagodni vijak Stojni vijak Vijak z valjasto glavo Stran 21 Ferdinand Humski R3 S:12,5 µm. Tolerance navojev vijakov: 6e, 6g, 6h; navoji matic: 6H, 6G. Uporaba: strojništvo, 8(˝)@ . @ gradbeništvo. 3. Razred C (groba kakovost izdelave): predpisa­ 1 2 3 4 5 na je le hrapavost površin navoja R3 S:12,5 µm. +-f1++ O(i)@@@ Tol. navojev vijakov: 8g; navoji matic: 7H. Meh. lastnosti (trdnost, žilavost, meja tecenja) niso predpisane. Uporaba: gradbeništvo, strojništvo. 1 6 7 8 9 10 1 Prim. Navoji -tolerance, Ujemi. Vijak -moment privijanja Nikoli ni vseeno, s kakšnim momentom sile privijemo vijak. @@E)(i)@ Kaj se zgodi, ce vijak pritegnemo premocno: 11 12 13 14 15 • lahko se zlomi vijak ali podlaga • lahko imamo probleme pri odvijanju vijaka l: Plocevinasti (samorezni) vijak -kniping (l) <1 EB ® O 17 18 1'9 20 1 zareza, prva oblika, orodje je plošcati vijac, prednost je enostavno orodje in cenenost 2. križna zareza, Phillips, križni vijac s 75° nag­njenimi robovi v smeri osi; delavca prisili v vrte­Ce pa vijak premalo pritegnemo: • se lahko vijak sam od sebe odvije • zaradi slabega tesnenja lahko celotna naprava deluje nepravilno ali premalo ucinkovito Pravilen moment privijanja vedno predpiše proiz­vajalec naprave, npr.: proizvajalec motorja z no­tranjim zgorevanjem bo predpisal pravilni moment pritegovanja glave motorja. Vzdrževalec najde po­ nje okoli središca vijaka, zato ne unici zareze, Temeljni vijak se uporablja. za pritrditev strojnih trebne podatke v delavniškem prirocniku. vendar zahteva vecji moment kot 1; standard­sklopov na betonske temelje. Imajo steblo poseb­ ne oblike, ki preprecuje, da bi se vijak iztrgal iz betona. Privarilni vijak je bradavicasto privarjen na tanko ne oznake, velikosti PH1, PH2, PH3 Ne glede na to obstaja tudi PREGLEDNICA pripo­ . Pozidriv,križni vijaci so drugacni kot pri 2, ima­rocenih (približnih) momentov privijanja vija­ jo kot 45° kot v smeri osi; standardne oznake, kov. Momenti privijanja so odvisni od velikosti velikosti PZ1, PZ2, PZ3 vijakain od trdnostnega razreda vijakov [Nm]: kvadrat,orodje je kljuc ali vijac 4.6 5.8 8.8 10.9 12.9 plocevino. Je pogosto uporaben, še posebej na avtomobilskih karoserijah. §. Robertson,notranji kvadrat; tako vijac kot tudi M 4 1 2 3 4 5 kvadratna luknja se zožata, kar omogoca lažje M 5 2 5 6 8 10 natikanje; standardne oznake, velikosti 00, O, M 6 4 6 10 14 17 Vtisni vijak se vtisne na tanko ali debelejšo plo­ cevino. Natakne se na izvrtano luknjo in nato preša. 1, 2, 3 M 8 10 16 25 34 40 šestkotnik, orodje je kljuc ali vijac, omogoca M 10 20 33 48 68 81 Vstavni vijak se vstavi npr. v plastiko. §. Lesni vijaki so standardizirani po DIN 95, 96 in 97. boljše delo od 4 na mestih, ki dovoljujejo le M 12 34 56 84 118 142 manjše zavrtitve M 14 52 86 132 186 226 Z notranji šestkotnik -inbus, zahteva posebno M 16 81 135 206 289 348 obliko kljuca, ang. Allen M 18 108 181 284 397 475 l!. varnostni inbus M 20 162 255 402 569 677 . torx, zagotavlja manjšo obrabo, nizke sticne M 22 208 343 539 765 912 sile in prenos navora brez zdrsa; standardne M 24 265 451 696 981 1177 oznake, velikosti T8, T1 O, T15, T20, T25 in T30 M 27 392 628 1030 1471 1765 PRIVARILNI VIJAK ZA TANJŠE PLOCEVINE u ZA DEBELEJŠE PLOCEVINE GLAVE VIJAKOV so standardizirane: • 1: šestroba glava • 2: štiriroba, valjasta ali stožcasta glava: od šte­vilke 3 naprej so vse glave v tlorisu okrogle • 3: ugrezna (vgreznjena) glava je uporabna v pri­merih, ko na površini niso zaželene izbokline • 4: polokrogla ali lecasta glava ina vec oblik -valj s posnetim zunanjim robom, valj z zaokroženim robom, okrogla glava in gobasta glava • 5: lecasta ugrezna glava Vijaki brez glave so: -zaticni vijak, ki je v bistvu zatic z navojem, -stebelni vijak, ki ima v sredini steblo, na obeh straneh pa navojni cep; uvijamo ga v strojni del, v slepo izvrtino z navojem, -stojni vijak je trajno uvit stebelni vijak. Nacin privijanja in vrsta uporabljenega orodja sta odvisni od tistega dela vijaka, ki pride v stik z orodjem (vijacem, kljucem itd.) -to je NASTAVEK ZA ORODJE (ang. screw drive, nem. Antriebsfor­men). Poglejmo nekatere vrste nastavkov: 10 varnostni torx 11 trokrilni utor,uporaba na elektronskih napravah 12 štirikrilni torq,za zveze, obcutljive na navor 13 kacje oko,spanner, preprecuje zamenjavo, na­pacno zavijanje 14 trojni notranji kvadrat,za visoke navore 15 polydrive,za visoke navore in zanesljivost, npr. zavore 16 one-way,lahko ga obracamo le v eni smeri -na eni strani je oster rob, na drugi pa se ugrez­nina polagoma dviguje; uporaben npr. za tabli­ce avtomobilov in kjer je odstranjevanje nepri­merno 17 trikotnik,notranji ali zunanji, za preprecevanje dostopa do vsebine naprave, npr. igrace, elek­tro omare, vodovodni hidranti 18 križ,kot orodje se uporablja plošcati vijac: ce se ena zareza unici, se lahko uporablja druga 19 Frearson,vijaci imajo v primerjavi s Philipso­vimi bolj strmi in zaokrožen 75° kot, kar omo­goca odvijanje tudi Philipsa 20 Pentagon, zahteva poseben vijac, primerna oblika za vodne rezervoarje, plinske naprave in elektriko Krilati vijak ima krila na glavi in s tem omogoca rocni pogon. Kadar so vijaki razporejeni krožnosimetricno (npr. vijaki za pritrjevanje koles), jih je potrebno priviti enakomerno, da delujejo kot eden. ce vijake pritegnemo neenakomerno, lahko bolj obre­ menjeni vijaki popokajo. Nepr. šrauf. Prim. Navoj, Spajanje, Navojni zatic. Vijak in matica -kakovosti izdelave 1. Razred A (fina kakovost izdelave): hrapavost vseh površin Ra s: 12,5 µm, le bocne površine glave vijaka in matice R3 S:50 µm. Tolerance na­vojev vijakov: 4h, 3k, 3p, 4h; navoji matic: 5H, 4H. Uporaba: v finomehaniki in merilni tehniki. 2. Razred B (srednja kakovost izdelave, sin. svetli vijaki): predpisana je le hrapavost površin navo­ja, stebla ter naležnih površin vijakov in matic M 30 539 883 1422 1961 2354 Zgornje tabele se seveda ne smemo slepo drža­ti, saj je treba upoštevati tudi podlago. Primer: aluminijasta platišca zategujemo z drugacnim mo­mentom sile kakor jeklena platišca. Kolesni vijaki so ponavadi M12 ali M14, približni momenti privijanja pa so: M12x1 25 90-120 Nm, M12x1 5 100-150 Nm, M14x1 5 110-180 Nm in M14x2 O 200 Nm. Namesto merske enote Nm v delavnicah pogosto uporabljajo besedo "kila" oz. "kg", kar v žargonu pomeni 1 O Nm. Izhaja iz nekdanje merske enote kpm -kilopond meter, skrajšano "kila". Torej, ce mojster rece: "Zategni vijak z 20 kilami!", to pomeni 200 Nm. Prim. Navor, Moment sile, Moment kljuc. Vijak -oznacevanje Zaporedje oznak: Naziv vijak, matica, podložka itd. Standard DIN, ISO, EN Kvaliteta 4.6, 5.8, 6.8, 8.8, 10.9, 12.9 Dimenzija premer, korak in dolžina navoja Površinska zašcita Fe -brez zašcite Br -brunirano A2F -belo cinkano tTn -vroce cinkano Primer oznake: Vijak DIN 933 8.8 M12 x 2,5 x 50 A2F Vijak -samozapornost Ko privijemo vijak, nanj deluje: a) Pritisk na vijacnico, ki poskuša vijak odvijati. b) Sila trenja,ki sili vijak, da vztraja v svojem polo­žaju. Ferdinand Humski FpN je sila privijanja / odvijanja vijaka, Fv je osna sila v vijaku, FR pa je rezultanta normalne sile FN in sile trenja med navoji Frn. Ce ne bi bilo trenja (idealno stanje), bi pri privija­ nju vijaka razmerje sil na navoju izgledalo tako: Privijanje ob upoštevanju trenja: PRIVIJANJE a Razmerje sil pri odvijanju: ODVIJANJE Preverimo še možnost samodejnega odvijanja vi­jaka! V tem primeru ni sile privijanja, torej FpN= 0: SAMODEJNO ODVIJANJE Dokler vijak miruje, imamo silo lepenja FLEP, ki jo poenostavljeno obracunamo kot drsno trenje: "' FLEP Frn Vodoravno komponento sile trenja izrazimo tako: Frnx (FN·tg p)·cosa = Nasproti vodoravni komponenti sile trenja deluje samo še vodoravna komponenta normalne sile: FNx FN·sina. = Vijak bo vztrajal v zvezi le, ce bo vodoravna kom­ponenta trenja vecja od vodoravne komponente normalne sile: (FN·tgp)·cosa . FN·sina Rešitev zgornje neenacbe je pogoj, ki zagotavlja, da bo vijak sam od sebe vztrajal v zvezi (pogoj za samozapornost vijaka): as; p a -kot vzpona navoja [0] p -torni kot [0] Koeficient trenja je znan iz izkušenj in je odvisen od stanja površin navojev vijaka in matice: za mazanavretena in vijake: µ O, 1 do 0,2 = za nemazanavretena in vijake: µ = 0,2 Praviloma izberemo najbolj neugoden µ O, 1. Ob = upoštevanju povezav med µ in p (glej geslo Tre­nje) lahko izracunamo p in tudi maksimalni nag­ibni kot vzpona vijaka (kot vijacnice) amax = 5° 42'. Za metrske navoje s trikotnim profilom pod kotom 60° so razmere za doseganje samoza- Stran 22 parnosti navoja še ugodnejše, nastal je standard­ni kot vzpona v obmocju a = 3,6° (M4) ... 1,8 ° (M60). Vijak -tolerance, ujemi Glej gesli Vijak in mati­ca -kakovost izdelave in Navoji -tolerance, ujemi. Vijak -trdnostni preracun nosilnih zvez Za mehanske napetosti v vijaku velja enacba: = Fv cr --:c cr dop A Ce poznamo obremenitev in dopustno napetost vijaka, lahko dolocimo prerez in iz tega premer vijaka,tako pri normalni kot pri precni obremenitvi: F ___::!_ A "c?. Gdop A ... izracunani prerez [mm2], s pomocjo katere­ga dolocimo potrebno velikost vijaka -za vijake z metrskim navojem izbiramo med naslednjimi podatki: M4 7,75 8,78 M5 12,69 14,2 M6 17,89 20,1 MS 32,84 36,6 M10 52,3 58,0 M12 76,25 84,3 M16 144, 1 157 M20 225,2 245 M24 324,3 353 M30 519,0 561 M36 759,3 817 M42 1045 1121 M48 1377 1473 M56 1905 2030 Prva številkaza oznako standarda vijaka je prerez jedra vijaka A3 [mm2], ki se izracuna iz premera jedra navoja d3 [mm]. Izracunani prerez A bomo pri dinamicno obremenjenih vijakih primerjali z A3. Druga številkaza oznako standarda vijaka je nosilni prerez stebla vijaka AN [mm2], ki se izracuna iz nosilnega premera navoja dN (d2 + d3)/2 [mm]. A bomo primerjali z AN = pri staticno obremenjenih vijakih. Fv ... najvecja osna obremenitev vijaka [N] Fv FD pri vijakih brez prednapetja = Fv "' 1,5-FD pri staticno osno obremenjenih in predpisano prednapetih vijakih Fv "' 2,5-FD pri dinamicno osno obreme­njenih prednapetih vijakih Fv ss 8·F5 pri precno obremenjenih prednapetih vijakih FD ... osna delovna obremenitev vijaka [N] F5 ... precna obremenitev vijaka [N] crdop ... dopustna normalna napetost [N/mm2], pri normalnih obremenitvah vstavimo crndop : crndop 0,8·Re privijanje brez obremenitve = = crndop 0,7·Re privijanje pod obremenitvijo pri precnih obremenitvah pa vstavimo .dop Re ... najmanjša meja plasticnosti gradiva vijaka [N/mm2], odvisna je od trdnostnega razreda vijaka, vcasih uporabljamo tudi oznako R po,2 Prednapete vijacne zveze Vijacne zveze praviloma predobremenimo zato, ker ne želimo, da bi se vijacna zveza zrahljala: 5 = TT · 2r--- Sila F1 povzroca moment, katerega posledica je natezna sila Fp -sila prednapetja. Scasoma vseeno lahko pride do usedanjavijacne zveze, predvsem zaradi izravnavanja neravnin na naležnih površnah.Zaradi usedanja se zmanjša sila prednapetja, vijacna zveza se zato zrahlja, to pa je seveda nezaželeno. Zrahljanje vijacne zveze preprecimo z dovolj veli­ko montažno silo prednapetjaF, vijacne zveze p pa lahko še dodatno varujemo proti odvijanju, glej geslo Vijak -zavarovanje proti odvijanju. Deformacijski diagram neobremenjene pred­napete vijacne zveze: +F SKRCEK +Al -F 1 -karakteristika vijaka 2 -karakteristika podlage (spajanih delov) Raztezek vijaka ni enak posedanju podlage: +til -F Lilv -raztezek vijaka, Lilp -skrcek podlage Vijak -trdnostni razredi V strojegradnji so vija­ki skoraj izkljucno izdelani iz jekel razlicnih kva­litet. Vijaki iz barvnih kovin in umetnih snovi se uporabljajo predvsem pri nizko obremenjenih vijacnih zvezah ali pri zvezah, kjer obstaja velika nevarnost korozije. Trdnostni razredi jeklenih vijakov se oznacujejo s številkami, pri tem razlikujemo 1 O razredov: 3.6 4.6 4.8 5.6 6.8 8.8 9.8 10.9 in 12.9. Vijaki so izdelani iz konstrukcijskih jekel, od razre­da 8.8 naprej so poboljšani in kaljeni, razred 12.9 pa je izdelan iz legiranega jekla. Splošna oznaka X.V pomeni naslednje: X= Rm 100 Rm ···minimalna natezna trdnost [MPaoz. N/mm2] Re Y= 10-­ Rm Re ... minim. napetost tecenja [M Pa oz. N/mm2], lahko bi uporabili tudi oznako R po,2 Primer 1 -vijak s podatki: = = Rm 600 N/mm2 in Re 480 N/mm2 ima oznako trdnostnega razreda 6.8 Kadar preverjamo ustreznost izbranega trdnost­ nega razreda,se poslužujemo obratnih formul: Rm 100-X [N/mm2] = = Re Rm·Y/1 O [N/mm2] Primer 2 -pri vijaku z oznako trdnostnega razreda materiala 4.6 ugotovimo X 4 in Y 6, nato pa = = = = izracunamo Rm 400 N/mm2 in Re 240 N/mm2. Ce pa dolocamo trdnostni razred vijaka na osnovi izracunane dopustne napetosti, obrnemo formule: -najprej iz dopustne napetosti dolocimo Re -nato izberemo X in s tem dolocimo Rm -nazadnje izracunamo še Y Primer 3 -izracunali smo, da je najmanjša dopust­ na normalna napetost enaka crndop 250 N/mm2. = Privijali bomo brez obremenitve, zato velja crndop = 0,8·R e in R e = 1,25 ·crndop = 312,5 N/mm2 Predpostavimo X= 4 in torej Rm = 400 N/mm2 Izracunamo Y = 7,8 in ga zaokrožimo na 8 Rezultat: izberemo trdnostni razred vijaka 4.8 Posameznemu trdnostnemu razredu vijaka ust­rezajo tudi ustrezni trdnostni razredi matice,ki je enak številki X. Primer:Trdnostnemu razredu vija­ka 4.6 ustreza matica s trdnostnim razredom 4. Vijak -zavarovanje proti odvijanju Standardni navoji vijacnih zvez so praviloma samozaporni. Pri mirujoci obremenitvi je zato trenje med navo­jem matice in vijaka dovolj veliko, da se zveza ne more zrahljati in odviti. Kljub temu se lahko zaradi dodatnih obremeni­tev, tresljajev in podobnih motenj pojavijo dina­micne obremenitve,matica popusti in se odvije. O varovanju vijacnih zvez proti odvijanju je potreb­no razmišljati predvsem v primerih: • ko se konstrukcija GIBLJE (vozila, žerjavi), kar povzroca neugodne dinamicne obremenitve • kadar pricakujemo dodatne DINAMICNE obre­menitve • pri vijacnih zvezah z ohlapnim ujemom je ver­jetnost odvijanja seveda vecja (glej geslo Navoji -standardizacija) Zrahljanje zveze preprecimo z varovalnimi ele­menti, poznamo 3 nacine varovanja proti odvitju: 1. Mehanicna varovanja, ki preprecujejo odvitje matice: -zavarovanje z žico .,.., ___ ,........--­ ,,,---/ .... -,.r­ -posebej oblikovana varovalna podložka z enim priviham (steblo vijaka ima utor) ali z dvema privihoma (desno) 2. Torna varovanja. ki povecujejo tlakmed navo­jem vijaka in matice: -vzmetnaali nazobcana podložka Stran 23 -samovarovalna matica s plasticnim vložkom OBROC liZ POLIAMIDA -seveda je možnosti še veliko 3. Varovanje s kemicnimi sredstvi (nacelo šib­kega lepljenja): anaerobna lepila(delovati zac­nejo v brezzracnem prostoru), lepljive oblogein lepljivi trakovi: Vilica Priprava iz rocaja in rogljev (štrlecih delov, podaljškov), ki je namenjena za nabadanje Uedil­no orodje), držanje -dvigovanje (vilicar) ali vode­nje (precno vodilo pri obesah avtomobila -roka, glej geslo Roka). Vilicar Transportno sredstvo za dviganje in pre­našanje bremen z vilicami. Prim. Transport. Vilicast prikljucek Glej Konektor. Vinkel Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Winkel), kar pomeni kotnik. Virtualen Navidezen, pa vendarle možen (takšen, kot v resnici). Ang. virtual: resnicen, stvaren. Viskoza Regenerirano celulozno vlakno, umetna svila. Izdeluje se iz vrste razlicnih rastlin (soja, bambus, sladkorni trs itd.), ki se jim dodajajo ke­mikalije (NaOH, CS2, H2SO4). Viskozimeter Naprava za merjenje viskoznosti po Ostwaldu: Ferdinand Humski S SESANJEM POTEGNEMO FLUID DO ZACETNEGA POLOŽAJA ZACETNI POLOŽAJ KONCNI POLOŽAJ PODROCJE zog:.. SEKUNDE. Za avtolake se najpogosteje uporablja merjenje viskoznosti z lijakom, po DIN 53211: Lijak s 100 cm3 prostornine ima na spodnjem kon­cu 4 mm veliko izstopno odprtino. Med merjenjem viskoznosti iztocno odprtino zapremo s prstom in lijak do roba napolnimo z lakom. Potem odmak­nemo prst in s štoparico merimo cas praznjenja, dokler se ne zacnejo tvoriti kapljice. Merjenje mo­ra potekati pri temperaturi laka 20 ° C, ker se po­datki o viskoznosti navajajo za to temperaturo. V praksi se caša potopi v lak in hitro potegne iz nje­ga, s štoparico pa se izmeri cas iztekanja. Proizvajalci navajajo podatek za viskoznost zraven simbola ustreznega piktograma, glej geslo Piktogrami za licarska gradiva, številka piktogra­ma 9. Primer za navajanje viskoznosti: • 37 s ...... 45 s/1SO 4mm/20 ° C Namesto DIN je danes veljaven ISO postopek z nekoliko drugacnimi lijaki. Merilni rezultati DIN in ISO niso enaki, ceprav so enaki premeri izstopnih odprtin. Proizvajalci lakov zato v tehnicnih opom­nikih navajajo najveckrat oba podatka, ISO in DIN. Viskoznost -definicija Odpor tekocine proti pretakanju, notranje trenje tekocin. Tekocina z višjo viskoznostjo se težje pretaka. Sin. tekocnost, pretocnost, židkost. Razliko viskoznost -gostota najlažje pojasnimo s poskusom -primerjamo vodo in olje: Primer 1 -ce vodo in olje vlijemo v isti kozarec, tedaj olje plava na vodi. QJi§_ ima torej manjšo go­stoto kakor voda. Primer 2 -olje pocasneje odteka iz kozarca kakor voda. Torej ima olje vecjo viskoznost kakor voda. Viskoznost -merske enote Predpostavimo, da sta dve trdni telesi z vzporednima ravninama medsebojno loceni s plastjo tekocine debeline h. Na ploskev A delujemo s silo F1: A h Ferdinand Humski Definicija dinamicne viskoznosti izhaja iz enacbe: F1 v == .11·h A ... strižna napetost [N/mm2] v ... hitrost tekocine [m/s] na razdalji h [m] od mirujoce površine, A ... površina [m2] 11 ... dinamicna viskoznost [Pa-s] Ulomku v/h pravimo tudi strižna hitrost, merska enota [s-1]. Izracunamo še kinematicno viskoznost: 11 = v- p Merska enota za dinamicno viskoznost 11 je Pa-s, stara enota je centipoaz (1 cP = 10-3 Pa ·s). Mer­ska enota za kinematicno viskoznost v je 1 m2/s. Pogosto se uporablja tudi enota 1 mm2/s, ki je obenem tudi enaka stari enoti 1 cSt (centistoks). Orientacijske vrednosti kinematicnih viskoznosti nekaterih fluidov pri 20° c v [mm2Is]: zrak 15,7; voda 1,01; olje za mazanje 15,0; Indeks viskoznosti (lll.) je empiricno in brezdi­menzijsko število, ki izraža odvisnost viskoznosti od temperature. Izracuna se na osnovi: • merjenja kine maticne viskoznosti pri 40 in 100° • uporabe posebnih tabel Višja vrednost IVpomeni manjšo odvisnostvis­koznosti od temperature in obratno. Izhodišcno olje ima indeks 100. Vecgradacijska in sinteticna olja imajo IV~ 150, vecina mineralnih olj pa okoli 100. Englerjeve stopinje [0E] so definirane kot raz­merje med casom iztekanja 200 ml olja pri neki temperaturi T (obicajno T = 20°C) in casom izteka­nja 200 ml destilirane vode iz predpisane posode. 1 °E pomeni enako viskoznost kot pri vodi. Primer: redko mineralno olje z 2 -5°E pri T= 20° c je pri­merno za naoljevanje v pnevmaticnem omrežju. (j> 106 B Gradacija viskoznosti SAE: 1. Oznaka s crko W (Winter) predpisuje: • najvecjo dinamicno viskoznost [mPa ·s] pri niz­kih temperaturah • temperaturo [°C], pri kateri viskoznost ne pre­sega 60 Pa ·s (mejna temperatura crpanja) • najmanjšo kinematicno viskoznost [mm2Is] pri 100° c 2. Oznaka brez crke W pa predpisuje: • najmanjšo kinematicno viskoznost [mm2/s oz. cSt] pri 1 00°C • HTHS viskoznost pri 150°C SAE 1 0Wpomeni: najvec 7.000 mPa·s pri -25°C, mejna temperatu­ra crpanja je -30°C, najmanj 4, 1 mm2/s pri 100°C, SAE 40pa pomeni: najmanj 12,5 mm2/s pri 100°C, pri HTHS pa naj­manj 2,9 mm2Is S povecanjem temperature viskoznost olja posto­poma pada. Gradacijaje celotna krivulja:odvis­nost viskoznosti od temperature. Na spodnjem diagramu vidimo dve monogradni olji -SAE 40 in SAE 1 0W: Stran 24 -20 100 T [° C] Ce olje pri nizkih temperaturah izpolnjuje zahteve po viskoznosti s crko W, pri visokih temperaturah pa zahteve po viskoznosti brez crke W, tedaj je to vecgradacijsko(multigradno, vecstopenjsko) olje, na diagramu vidimo oznako SAE 1 0W-40. Viskoznost lakov Posebej pomembna lastnost lakov, od katere je v veliki meri odvisna kvaliteta lakiranja. Prim. Viskozimeter. Na viskoznost lahko vplivamo z dodatkom razred­cila in s temperaturo. Prevelika ali premajhna vis­koznost je lahko vzrok za napake pri lakiranju: • Premajhna viskoznost. Lak je prevec razred­cen. To povzroca pretanke sloje laka in slabo po­krivanje. Nevarnost odtekanja kapljic je velika. • Prevelika viskoznost. Lak se premalo razredci. To povzroca napake v postopku lakiranja, npr. površina je podobna pomarancni lupini, ker se kapljice slabo razlivajo. Da bi se težko tekoci lak dobro razpršil, potrebujemo povecan tlak brizga­n@, hkrati z njim pa se povecajo izgube laka (overspray). Visokofrekvencno varjenje Nastavitev za var­jenje lahko primerjamo s kondenzatorjem, v kate­rega je vložen dielektrik, npr. varjenec iz plasticne mase. Zaradi visokofrekvencnega elektricnega polja pride do nihajna dipolov. To nihanje se spreminja v toploto. Vec toplote se razvije pri višji frekvenci. Obicajno varimo s frekvenco 27, 12 MHz in z valov­no dolžino 11 m. Varimo le termoplaste (PVC in PA), ki kažejo dielektricne izgube tan o > 0,01. PE, PP in PS ne moremo variti zaradi prenizkih vrednosti za tan o (pod 0,01 ). Razi. varjenje z ultrazvokom. Visokotlacne cevi Obicajno so s tem izrazom mi­šljene hidravlicne cevi. Razdelimo jih na 2 nivoja: • visokotlacne cevi do 200 bar • visokotlacne cevi do 700 bar Prim. Hidravlicni vodi. Visokotlacne cevi pri dizelskih motorjih z notranjim zgorevanjem povezujejo visokotlacno tlacilko s šobo v zgorevalnem prostoru -vzdržijo tudi tlake 2000 bar in vec! Visokotlacne crpalke Crpalke s crpalno višino nad 50 m. Prim. Crpalke. Višinomer Glej Altimeter. Višinski zarisovalnik Pokoncni ali vzporedni crtalnik, glej geslo Zarisovanje. Višinsko merilo Del vzporednega crtalnika, glej geslo Zarisovanje. Vitallium Glej Molibden. Vitel Rocna ali motorna priprava, s katero se kaj navija, vlece oz. dviguje. Sestavni deli: PQiJQD....?; zavoro, eno-ali vecstopenjsko zobniško gonilo z bobnomin ogrodje.Prim. Transport (dvigala). Elektrovitel: Vitkost Glej Uklon. Vitraž Glej Steklo. Vitroplast Izolacijski material, narejen iz stek­lenih nitk in epoksidne smole, kratica FR4. Jeze­lene barve, bolj ali manj prozoren. Uporablja se kot podlaga (plošce) za tiskana vezja. Ima odlicne mehanske karakteristike in je odporen na povi­šano temperaturo. Sin. steklolit. Prim. Pertinaks. Vizualne preiskave zvarov Neporušna preiska­va zvara, ki izkorišca elektromagnetno valovanje svetlobe v vidnem podrocju. Glavni senzor pri tak­šnih preiskavah je cloveško oko. VK diagram Glej Veitchev diagram. Vklopno število V pnevmaticnem sistemu: število vklopov kompresorja na uro, merska enota [1 /h], obicajno znaša od 1 O do 20 vklopov na uro. Vecje kot je vklopno število, manjšo tlacno poso­do potrebujemo. Prim. Tlacna posoda. Vlacilec Vozilo za vleko prikolic oz. vozil brez lastnega pogona. Prim. Transport. Nepr. Šleper. 1 ;c,.-0 trt - Vlagomer Merilnik vlažnosti: higrometerali psih­rometer.Prim. Vlažnost. Vlaknasta struktura Struktura, ki nastane pri preoblikovanju zaradi plasticne deformacije mate­riala. Zrna se zaradi plasticne deformacije razteg­ . v smeri preoblikovanja. Ugodna vlaknasta struktura ima nedvomno najboljše mehanske last­nosti, npr. kovana kolenasta gred je kvalitetnejša od ulite ali stružene. Prim. Deformacija kovin. Vlaknena plošca Glej MDF, HDF. Vlakno Podolgovat, tanek delec snovi kot sesta­vina prediva, niti, tkanine, rastline, živalskega, clo­veškega telesa ali materiala z vlaknasto strukturo. Prim. Deformacija kovin. VLAN Navidezno omrežje, ang. Virtual Local Area Networks. Vlažnost Vsebina vlage v zraku: X = mv lm, [kg/kg] x ... vlažnost zraka [kg/kg] mv ... masa vodne pare [kg] m, ... masa suhega zraka [kg] Spomnimo se še na Daltonov zakon: P = Pz + p' p ... skupni tlak vlažnega zraka [kPa] Pz ... delni tlak suhega zraka [k Pa] p' ... delni tlak vodne pare [kPa] Relativna vlažnost ep[%] je razmerje: ep= p'/p5 [brez dimenzij ali v%] Ps ... nasiceni parni tlak, tocka rosišca [k Pa] V Sloveniji se ep giblje nekje med 65 in 90%. Ce upoštevamo še plinsko enacbo in podatke za zrak kot mešanico 80% N2 in 20% 02, dobimo: X= 0,622-p'/(p -p') in X5 = 0,622-psf(p -Ps) X5 ... vlažnost zraka v tocki rosišca [kg/kg] Vlažnost zraka merimo s higrometriin psihrometri. Prim. Mollierov diagram. Vlecenje Postopek plasticnega preoblikovanja, pri katerem obdelujemo material tako, da ga hlad­nega potegnemo skozi eno ali vec odprtin, imeno­vanih vlecne matrice oz. votlice. Vrste vlecenja: 1. Vlecenje PROFILOV (žic, palic, profilov in cevi): VLECNA MATRICA (VOTLICA) VSTOPNI STOŽEC VALJASTO VODILO IZSTOPNI VLECNI STOŽEC STOŽEC 2. Vlecenje plocevine V VOTLA TELESA: a Globoki vlek: postopek preoblikovanja ravnih plošcatih surovcev (rondel, platin) v poljubno oblikovana, na eni strani odprta votla telesa (posode, lonci, karoserijski izdelki itd.). Glej gesla Globoki vlek, Hidromehanicni globoki vlek, IHU ter risbo orodja pod geslom Matrica. bVlecenje s tanjšanjem stene: tehnologija, iz­delave votlih teles, ki morajo imeti dno debe­lejše od sten. Postopek je podoben globoke­mu vleku, le da plocevino vlecemo še skozi dodatne vlecne (stanjševalne) obroce, ki stanj­šajo debelino stene vlecenca. c Potisno oblikovanje, oblikovno stiskanje ozi­roma vlecenje cez formo: rondelo vpnemo na stroj, podoben stružnici. Nato s posebnim trnom ali kolutom potiskamo plocevino proti šabloni, dokler ne dobi njene oblike. Postopek je primeren za manjše serije in za oblike, ki se z globokim vlekom sploh ne dajo izdelati. 1 -PRITRDITEV NA STROJ 2-MATRICA 3 -PRITI SNI VALJ 4 -PRECNI POMIK PODPORE. 5 -VZDOLŽNI POMIK PODPORE 6, -POLOŽAJ RONDELE 7 -VPENJALO S -CENTRIRNA KONICA dVlecno oblikovanje (vlek z raztezanjem) se uporablja predvsem pri izdelavi vecjih karose­rijskih delov in pri manjših serijah. Plocevino vpnemo v posebne celjusti, ki naj­prej napnejo plocevino do plasticnega obmoc­ja. Nato hidravlicno krmiljen pestic pritisnemo v plocevino, obenem pa se vpenjalne celjusti prilagodijo -usmerijo se tako, da se plocevina cim bolj prilagodi površini pestica. Na ta nacin se plasticno preoblikovana plocevina pravilno "uleže" na površino pestica in prevzame nje­govo obliko: PLOCEVINA Stran 25 Vlecna matrica Glej Votlica. Vlecni drog Drog, ki pri frezalnih strojih povezu­je orodje in pinolo(preko strocnice ali vpenjalnega trna). Privijanje: zunanji ali notr. navoj. Slika: geslo Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Vlecni trn Glej Pestic. Vlecno brušenje Glej Honanje. Vlecno kladivo Glej Drsno kladivo. Vlecno oblikovanje Glej pojasnilo pod geslom Vlecenje. Vlecno vozilo Motorno vozilo, ki je namenjeno in opremljeno samo za vleko polpriklopnikov, pri­kolic ali orodij. Vlek z raztezanjem Glej pojasnilo pod geslom Vlecenje. VLF Zelo dolgi valovi, glej Radijski valovi. Vmesni ujem Glej Prehodni ujem. Vmesnik Prikljucek,ki omogoca izmenjavo po­datkov med racunalniškimi enotami, npr. med si­stemsko enoto in tiskalnikom. Locimo: a) Zaporedni (serijski) vmesniki, ki pošiljajo bite enega za drugim, zaporedno. Prejemnik združi doloceno število bitov v znak (byte). Najbolj pogosta standardizirana serijska vmesnika sta V 24 in RS 232. b)Vzporedni (paralelni) vmesniki pošiljajo bite po po vec vodih hkrati in so zato hitrejši. Standardi­zirana paralelna vmesnika sta Centronics in SCSI (Small Computer Systems lnterface). Sin. interface, port (serial, paralel), prim. Konektor. Razi.: Racunalniško vodilo (ki povezuje komponente,ne enote). Programski vmesnik (application programming interface API) pa je komplet programske opreme (baze podatkov, knjižnice, protokoli, racunalniški programi itd.), ki ima namen poenostaviti neko uporabo. API se uporabljajo ob vsakem napredku tehnologije, ko je potrebno star sistem povezati z novejšim. Npr. HTML editor. VN Glej Elektricno omrežje. Vnetišce Temperatura, pri kateri se dolocena snov vname, pricne zgorevati s plamenom. Razi. Plamenišce. VOC Kratica s podrocja lakiranja in lakov, ki po­meni hlapna organska spojina (slovensko HOS), ang. volatile organic compounds. Nekatere snovi, ki so oznacene s kratico VOC, so: • nevarne za clovekovo zdravje (ucinki so pred­vsem dolgorocni, le v manjši meri so akutni) ali • škodljive za okolje. Primer: bencin, toluen, ksilen, stiren, terpentin, formaldehid izhlapevajo iz barve že pri -19 ° C. VOC vrednost podaja delež hlapljivih sestavin (brez vode) v laku v gramih na liter laka [g/1]. Cim vecja je vrednost VOC, toliko bolj nevaren je lak. Na plocevinkah z laki opazimo tudi oznake low VOC, VOC free ipd. -s tem proizvajalci opozarja­jo na izpolnjevanje zakonskih predpisov in da pri sušenju ni potrebno dodatno prezracevanje. Z zakonskimi predpisi (direktivami) pa se omejuje: • vsebnost VOC v uporabljenih tekocinah • delež hlapljivih sestavin na delovnem mestu. Za varno delo torej ni dovolj le uporaba pravega laka, temvec tudi uporaba ustreznega delovnega okolja (ustrezne lakirne kabine, pravilne brizgalne pištole itd.), ki zagotavlja, da se ne razvija prevec Ferdinand Humski škodljivih hlapov. Direktive se razlikujejo po drža­vah, Europa pa seveda ima skupno direktivo. Vod 1. Vodnik in drugi sestavni deli za prenos elektric­ne energijeali telekomunikacijskih signalov. Prim. Oznacevanje vodov, Obremenljivost elek­tricnih vodnikov -glej geslo Elektricni tok. 2. Cevin drugi sestavni deli za prevajanje tekocin, plinov(pnevmaticni, hidravlicni vod). V tem pri­meru locimo delovne vode (polna crta, za aktivi­ranje delovnih komponent, npr. valjev) in krmil­ne vode (crtkana crta, za krmiljenje, npr. potnih, dvotlacnih in izmenicnih nepovratnih ventilov). Podrobneje glej Cevi za pnevmaticno omrežje. Simboli: glej geslo Vodnik. Vodik Element s simbolom H, vrstno število 1. Najbolj razširjen element v vesolju, na Zemlji pa šele na devetem mestu. Fizikalne lastnosti:plin brez barve, vonja in okusa, sestavljajo ga dvoatomne molekule H2, gostota 0,09 g/dm3 , vrelišce -252,87 ° C. Kemijske lastnosti:molekularni vodik H2 ni zelo reaktiven, atomarni H (ki nastane npr. pri visoki temperaturi) pa je bistveno reaktivnejši. Uporaba:za sintezo amonijaka, za avtogeno var­jenje in rezanje, kot gorivo za raketne motorje. Vse vec je poskusov za uporabo vodika kot gori­va v motorjih. Vodikov peroksid H2O2 je mocan oksidant in se veliko uporablja za beljenje usnja, tudi kot oksi­dacijsko sredstvo v gorivih za raketne motorje. Vodikov polclen Po dogovoru osnova za mer­jenje standardnih elektricnih potencialov elektrod iz razlicnih materialov po redoks vrsti. Elektricni potencial vodikovega polclena znaša E0 = O V: 2H3O+(aq) + 2e-tt H2(g) + 2H2O(I) Vodikov polclen je platinasta plošcica, ki je potop­ljena v raztopino kisline s koncentracijo oksonije­vih ionov 1 mol/L in jo obliva vodik pri tlaku 101,3 kPa. Polclene iz ostalih materialov (npr. Zn, Cu itd.) nato povežemo z vodikovim polclenom v galvanski clen in izmerimo dobljeno napetost, ki lahko kaže v + (Cu) ali v -(Zn): H,(g) 1 a1111 ---+L . + tt(aq) -------.-Cu2.(aq) IM) IM Izmerjene rezultate za razlicne materiale zabele­žimo in na ta nacin dobimo redoks vrsto -glej istoimensko geslo. Vodikova vez Elektrostaticen privlak med elek­tropozitivnim vodikovim atomom in neveznimi elektronskimi pari elektronegativnega atoma (F, O, N). V anorganskih spojinah jo najdemo pri vodi, amoniaku in vodikovem fluoridu. V organskih spo­jinah je prisotna predvsem pri mnogih kisikovih in dušikovih spojinah. Posledica vodikove vezi so visoka vrelišca in vecja topnost teh spojin v vodi. Vodila za premocrtno gibanje Znacilni elementi obdelovalnih strojev, od katerih je odvisna kvalite­ta stroja.Pri veliko mehatronskih sistemih je zah­ Ferdinand Humski tevano, da se delni sistemi premocrtno gibajo v ozko dolocenih mejahin z visoko natancnostjo. Za vzdrževanje vodil je potrebno poznavanje geo­metricnih toleranc, ustreznega nacina kontrole, mazanja in natancnih obdelovalnih postopkov. Prim. Strganje. Del.: a) DRSNA vodila so sestavljena iz DRSNIKA (gi­bajoci del) in PODSTAVKA (del, po katerem se giblje drsnik). V osnovi so drsna vodila: • valjasta(okrogla), ki jih pogosto imenujemo tudi pinole • prizmaticna(trikotna, V-vodila), • plošcatain • klinasta. Te osnovne oblike redkokdaj uporabljamo samo­stojno. Vecinoma jih med seboj kombiniramo: DRžALNI LETVI Plošcato vodilo PLOŠCATO VODILO V-VODILO Kombinirano vodilo NASTAVNA LETEV Vodilo v obliki lastovicjega repa Trenje zmanjšujemo z oblogamiiz umetnih snovi (npr. s teflonom) ali s hidrostaticnim mazanjem: PLAST IZ UMETNE SNOVI Obložene vodilne tirnice Hidrostaticno mazanje Hidrostaticna vodila se uporabljajo tam, kjer želimo imeti gibanje drsnika brez trenja in s tem brez obrabe. V drsnik so vgrajeni bazeni, v Stran 26 katere dovaja crpalka olje pod velikim tlakom, da se drsnik dvigne in olje izteka. Ker je med drsnikom in podstavkom vedno olje, ni kovinskega dotika in nobene obrabe. S hidrostaticnimi vodili je mogoce doseci izred­ no natancno pozicioniranje, tudi togost vodil je velika. Zaradi visoke cene pa se v praksi redko uporabljajo. b) KOTALNA vodila, ki za premocrtno gibanje uporabljajo kot kotalne elemente kroglice(pri manjših obremenitvah), iglice(pri vecjih obre­menitvah) itd. Vodilni kotnik Višinsko nastavljivo ravnilo, s pomocjo katerega se ugotavljajo poškodbe karo­serije. Montira se na ravnalno mizo in vodi k tocno doloceni merilni tocki karoserije. Locimo enodelne in vecdelne vodilne kotnike. ENODELNI VODILNI KOTNIK VODILNI KOTNIK Enodelni vodilni kotniki prevzamejo težo vozila in tudi sile med ravnanjem karoserije. Med ravna­njem in varjenjem lahko ostanejo montirani in omogocajo stalno kontrolo mer. Že izravnane ka­roserijske dele fiksirajo in med ravnanjem drugih delov preprecujejo njihov premik. Na novo vstav­ljene in zvarjene dele karoserije držijo varno v nji­hovi legi. Za vsako vozilo potrebujemo poseben stavek vodilnih kotnikov. Vecdelni vodilni kotniki so sestavljeni iz: • osnovnih enot,ki so privite na ravnalno mizo in so za vse tipe avtomobilov enake; • konic,ki so razlicne za posamezne tipe vozil in so nataknjene na osnovno enoto z zatici. Sin. ravnalni kotnik. Vodilo 1. Del naprave, stroja, orodja, po katerem se kaj premika,drsi v doloceni smeri. Npr. ~ za vrv. Glej Vodila za premocrtno gibanje. 2. Priprava za vodenje (premo, v krogu ali v krivu­lji), krmilo (npr. pri biciklu). Tudi priprava, ki. nekemu drugemu sestavnemu delu želeno smer (npr. roka -spodnje precno vodilo pri obe­sah vozila). Npr. vodilo za raztegljivo mizo: 2. V racunalništvu je povezava za prenos podat­ kov.Glej Racunalniško vodilo. Vodna osnova Besedna zveza, ki jo uporablja­mo predvsem pri barvah in lakih. Pomeni, da je osnovno topilo voda -takšni premazi (barve, laki itd.) se topijo v vodi, ne topijo pa se v organskih topilih. Nasprotje: nitrocelulozna osnova. Premaze na vodni osnovi topimo z vodo (barve v avtolicarstvu topimo z destilirano vodo), tudi redci­lo je voda, tudi cistilna sredstva so lahko na vodni osnovi. Prim. Osnova. Vendar: premaze na vodni osnovi ne smemo ci­stiti z vodo, ker jih bomo razmazali!!! Cistimo jih z organskimi cistili, npr. s cistili na nitro osnovi, s silikonskimi cistili itd. Vodna tehtnica Priprava, s katero preverimo vodoravnost ali navpicnost dane površine. Npr.: prozorna cev, napolnjena z vodo. Prim. Hidrosta­ticni tlak, Ravnalo. Razi. libela. VODN1A JEHJNICA _: ,_ . .... -[',' ---­ . -: ..,-.-'.-i:..'<{___ -/ ' .'.! 1./ . . . ' -•• . -' ' ­ • L r' ' .--•., .")i Vodni kamen Kalcijev karbonat CaCO3, ki se izloca pri segrevanju trde vode. Prim. Kotlovec. Vodni lak Lak, ki ga lahko mešamo (redcimo) z vodo, ki predstavlja tudi najvecji delež topila: pri prozornem laku je delež vode do 80%, organske­ga topila pa je približno 10%. Pri polnilu in bazic­nem laku se organsko topilo nadomesti z vodo. Vezivo v vodnem laku je umetna smola. Po nanosu laka na površino karoserije voda in organsko topilo v sušilnih napravah popolnoma izhlapita. Nastane tesna plast laka, odporna proti vodi in kemikalijam.Ko je vodni lak strjen, ga je veliko težje odstraniti kakor topilne lake. Strjene topilne lake lahko namrec ocistimo s pomocjo to­pila, strjenih vodnih lakov pa ne moremo vec raz­topiti v nobenem topilu. Zaradi majhnega deleža topila se postopek sušenja podaljša, vendar je obremenitev okolja zaradi manjše emisije topila manjša. Vodni plin Prim. Generatorski plin. Vodni prenos slike Poseben nacin barvanja po­vršin, ki omogoca prenos tudi zahtevnejših slik. Vodnik Žica ali drugace oblikovan elektricni prevodnik za prenos el. energije: dvožilni, enožil­ni, goli, nicni ~. Prim. Vod, Oznacevanje vodov. Obremenljivost el. vodnikov -geslo Elektricni tok. Simboli za elektricne vodnike in prikljucke: vodnik povezani nepovezani 3 vodi enopolno vodniki vodniki Beseda vodnik se lahko uporablja tudi za cevi v pnevmaticnem ali hidravlicnem omrežju. Pri tem locimo delovne in krmilne vode. Delovni vod Krmilni vod Prim. Cevi za pnevmaticno omrežje. Vodno steklo Skupno ime za taline razlicnih nizkomolekularnih natrijevih in kalijevih silikatov (Na2SiO3)n oz. (K2SiO3)n -To so solisilicijevih kis­ lin, ki se topijo v vodi.Gosto tekoca raztopina (vodno steklo v ožjem pomenu besede) se na zra­ku zelo hitro strdi v silicijev dioksid SiO2 ·nH2O. Vodno steklo zato uporabljamo kot lepilo za por­celan,steklo in papir, kot vezivo za barvne pig­mente, kot zašcitni premaz (AI, zašcita lesa in tkanin pred ognjem) ter dodatek pralnim sred­stvom. Vodoravnost Geometricna toleranca, ki spada v kategorijo montažnih toleranc (kot navpicnost), saj se nanaša na položaj zmontirane konstrukcije. Vodotesnost Lastnost snovi, da ne prepusca vlage. Vodotesni materiali so PMMA, polyurea, epoksi premazi, PVC ipd. Volatile Angleški izraz za pomnilnike (npr. RAM), ki pomeni, da se podatki v spominu ob prekinitvi napetosti izbrišejo.Nasprotje: non-volatile. Volfram Blešcece bela težka kovina, ki se da kovati in vleci. Simbol W, lat. Wolframium, tališce 3.410° C, gostota 19,3 kg/dm3. Je zelo odporen proti kislinam, pri visoki temperaturi pa reagira s halogeni. Natezna trdnost je odvisna od stopnje deformacije: 750 -4700 N/mm2. Nad 1650°C ima najvecjo natezno trdnost od vseh kovin. Specific­na upornost 0,053 Q·mm2/m. Kristalna mreža je prostorsko centrirana kubicna rešetka. Volfram je fero-in paramagneticen. Uporaba: za žarilne nitke v žarnicah; za proizvod­njo kislinsko obstojnih zlitin, v obliki ferovolframa za legirana in visokovredna hitrorezna jekla, mag­netna jekla in jekla za utope, za sintrane karbidne trdine (rezalne plošcice). W jeklu poveca površin­sko trdoto, obstojnost in trdnost pri višjih temp., iz­boljšuje tudi magnetne lastnosti. Zlitina, ki vsebu­je volframov karbid in kobalt (vidia) dosega skoraj trdoto diamanta. VolP Telefonija preko internetnega protokola, ang. Voice over Internet Protocol. Omogoca pre­nos podatkov in govora preko internetnega om­režja z uporabo internetnega protokola. Analogni govorni signal se pretvori v stisnjen digitalni for­mat in prenese signal v IP paket za prenos preko omrežja. Poznamo razlicne sisteme Voip telefonije: a) Racunalnik z racunalnikom. Ta sistem je naj­bolj znan in najlažji za uporabo VolP. Oba upo­rabnika morata biti ob racunalniku in uporabljati enega od programov, kot je na primer Skype. b) IP telefon, ki je podoben klasicnemu. Njihova tehnologija temelji na enaki osnovi, kot ISDN telefoni. Ti telefoni so neposredno prikljuceni na internetni vmesnik. c) ATA (analogni telefonski adapter) je najeno­stavnejši in najpogostejši sistem internetne te­lefonije. Z ATA se lahko priklopi standardni linij­ski telefon na racunalnik ali na internetni prik­ljucek. ATA je pretvornik, ki pogovor in zvoke iz analogne oblike pretvori v digitalni zapis, ki ga nato pošilja prejemniku preko interneta. Voltaicen Galvanski. Voltmeter Merilna naprava za merjenje elek­tricne napetosti. Prim. Napetost -elektricna. ­Volumski pretok Pretok volumna v casovni enoti. Oznaka je qv ali Qv, merska enota je [m3/s], tudi [m3!h], [L/min] itd. qv = V/t = A·v V ... prostornina fluida, ki se pretaka [m3] t ... cas [s] A ... presek, skozi katerega se pretaka fluid [m2] v ... hitrost pretoka fluida [m/s] Sin. prostorninski pretok, volumenski tok. Glej Kontinuitetna enacba. Prim. Masni pretok. Volumsko delo Glej Delo. Sin. absolutno delo. Votlica Matrica za izvlacenje cevi in palic kvad­ratnega, okroglega, pravokotnega in šesterokot­nega prereza oz. žice iz jekla ali neželeznih kovin. Glej risbo pod geslom Vlecenje. Kabelska votlica (kabelski tulec): pripomocek za varovanje izolirane elektricne žice, da jo lahko brez poškodb privijemo v sponko. Vozel Fizikalna enota za hitrost, kise uporablja predvsem v pomorstvu in v letalskem prometu. En vozel ustreza hitrosti ene morske milje na uro oziroma približno 0,5144 m/s. Vozni podstavek Glej Podvozje. Vozicek z vilicami Transportna naprava za pre­voz blaga po tleh, rocno ali na elektricni pogon. Sin. paletni dvižni vozicek. Stran 27 12 3 1 -šasija, 2 -krmilna roka, 3 -hidravlicna crpalka, ventili in valj, 4 -dvižni mehanizem, 5 -krmilna kolesa, 6 -kolesa za prenašanje tovora, 7 -prek­injalni vzvod, 8 -parkirna zavora, 9 -dodatna vozna ali parkirna zavora, 1 O -identifikacijska plošca, 11 -povezovalni nosilec, 12 -varovalna plocevina, 13 -nosilec ob hidravlicni crpalki Hidravlicna shema rocnega vozicka: HIDRAVLICNI VALJ DUŠILNI VENTIL VARNOSTNI VENTIL CRPALKA ENOSMERNI VENTIL PREKINJALNI REZERVOAR VZVOD Vozlišce Racunalnik, ki je preko radijskih postaj povezan z drugimi vozlišci. Njegova naloga je usmerjanje podatkov oz. prenos podatkov od predhodnih vozlišc ali od uporabnikov do nasled­njih vozlišc z namenom, da vsak podatek prispe na pravi cilj -do pravega koncnega volišca oz. do koncnega racunalnika. Vozni podstavek Glej Podvozje. VPC Glej Veleprodajna cena. Vpenjalna glava Priprava za vpenjanje orodij pri odrezavanju, glej geslo Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Sin. vrtalna glava. Prim. Stružna glava. Vpenjalne klešce Glej Strocnica. Vpenjalni trn Priprava za vpenjanje orodij pri odrezavanju, sin. vpenjalo za strocnice, glej geslo Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Vpenjalo Priprava za vpenjanje orodja ali obde­lovanca.Npr. vpenjalo oz. vpenjalni trn za stroc­nice, za mikrofon, tudi primež je vpenjalo. Vpenjati:trdno namestiti, pritrditi, ponavadi manj­še predmete. Prim. Sidranje, Svora, Spona, Mufa, Prižema. Nepr. klema, cvinga. Vpenjanje Pritrjevanje, trdno namešcanje na doloceno mesto, v dolocen položaj. Za boljšo pre­glednost razdelimo vpenjanje po skupinah in pod­skupinah: Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij: • Odrezavanje -vpenjanje odrezovalnih plošcic • Vpenjanje orodij s cilindricnimi držali • Vpenjanje orodij s konusnimi držali • Vpenjanje orodij s prizmaticnimi držali Vpenjanje obdelovancev: • Vpenjanje obdelovanca, ki se ne vrti · Univerzalni vpenjalni stolp · Vpenjanje s strojnimi primeži · Vpenjanje z magnetno mizo · Vpenjanje z vijaki in sponami • Vpenjanje obdelovanca, ki se vrti · Vpenjanje med konicami · Vpenjanje s strocnicami · Vpenjanje v planske plošce · Vpenjanje v stružne glave Ant. izpenjati, odpenjati. Prim. Aretirati, Sidranje. Pogosto se uporablja tudi izraz pozicionirati. Vpenjanje med konicami Glej Vpenjanje obde­lovanca, ki se vrti. Ferdinand Humski Vpenjanje obdelovanca, ki se ne vrti Po vpe­njanju je obdelovanec fiksiran ali pa opravlja le linearno gibanje, npr. frezanje, plošcinsko bruše­nje ali vpenjanje na sodobnih CNC strojih. Vpenjanje neposredno NA DELOVNO MIZO . vijaki in sponami: STOPNICASTA OPORA T-UTOR Vpenjanje S STROJNIMI PRIMEŽI precizniin kombinirani strojni primeži: preciznimi sinusni primeži: VRETENO ZA PRITRJEVANJE OBDELOVANCA Univerzalni VPENJALNI STOLP PLOŠCA Z NAVOJNIMI IN KALIBRIRANIMI IZVRTINAMI PLOŠCA Z NAVOJNIMI IZVRTINAMI Vpenjanje Z MAGNETNO MIZO Sila je enakomerno razporejena po celotni površi­ni magnetne mize: Ferdinand Humski Stran 28 glav. Dosegajo lahko vec deset metrov premera, OBDELOVANEC POLOVICNA OBDELOVANEC -r MAGNETNA MIZA Vpenjanje obdelovanca, ki se vrti To je vpenja­nje pri struženju, okroglem brušenju in pri nekate­rih vrstah frezanja. Glavni nacini vpenjanja so: • vpenjanje v stružne glave • vpenjanje v planske plošce • vpenjanje s strocnicami • vpenjanje med konicami Vpenjanje V STRUŽNE GLAVE, ki so lahko dvo-, tri-ali štiriceljustne. Triceljustne stružne glave so namenjene za vpe­njanje obdelovancev, ki so na mestu vpenjanja okrogle, trikotne ali šestkotne oblike. V dvo-in štiriceljustne stružne glave pa vpenjamo obdelovance, ki so na mestu vpenjanja pravokot­ne, kvadratne ali osemkotne oblike. Celjusti so lahko trde (kaljene) ali mehke (nekalje­ne). Mehke celjusti lahko pred vpenjanjem obde­lovanca postružimo na želeni premer. Izvedba ce­ ljusti: za vpenjanje na notranjem ali na zunanjem premeru obdelovanca. Celjusti vsebujejo plani navoj (Arhimedovo spi­ralo) in se po njej pomikajo hkrati in koncentricno: ARHIMEDOVA SPUMLA I Premikamo jih lahko rocno (s posebnim kvadrat­nim vpenjalnim kljucem) ali pa so hidravlicne (ki se uporabljajo predvsem za avtomatsko ali polav­tomatsko vpenjanje na CNC stružnicah). Vpenjanje V PLANSKE PLOŠCE. Planska plošca je naprava za vpenjanje obdelo­vancev, ki so na mestu vpenjanja nesimetricnih oblik. Uporabljamo jih pri odrezavanju, najpogo­steje pri struženju. Na prvi pogled je podobna štiri­celjustni vpenjalni glavi. Razlika je v tem, da lahko celjusti na planski glavi premikamo in nastavljamo neodvisno od druge celjusti. Razen tega ima tudi radialno izdelane T-utore, da lahko obdelovance nanjo vpenjamo tudi z vijaki in sponami. Planske plošce so lahko tudi bistveno vecje od vpenjalnih npr. na karuselnih stružnicah. Vpenjanje palicnega materiala S STROCNICAMI Ta nacin vpenjanja je znacilen za avtomatizirano delo, ki dosega vecjo produktivnost. Naprava se imenuje hidrobar, nacin vpenjanja simetricnega palicnega materiala (okrogli, štirikotni itd. prerezi) pa je s strocnicami: PALICNI MATERIAL .. .. Vpenjanje MED KONICAMI Ta nacin vpenjanja uporabljamo predvsem v pri­merih, ko imajo obdelovanci stroge zahteve gle­de soosnosti. Primeren je za struženje, okroglo brušenje in vcasih tudi za frezanje. Najprej je potrebno lociti med: a) POGONSKO stranjo, na kateri je pogonska ko­nica, vpenjalna puša ali vpenjalna glava. b)VRTLJIVO stranjo, na kateri je lahko vrtljiva ko­ nica, fiksna konica ali polovicna fiksna konica. Kombinacijo vpenjalne glave in vrtljive konice uporabljamo pri struženju daljših obdelovancev. Zelo vitke obdelovance med obdelavo opremo z lineto, da se ne odklonijo zaradi odrivne rezalne sile: ce stružimo obdelovanec med konicama, tedaj pritrdimo na krajni del obdelovanca stružno srce, ki ga zataknemo v sojemno plošco (glej risbo). Vrtenje se preko sojemne plošce in stružnega srca prenaša na obdelovanec: Naslednja možnost je kombinacija pogonske in vrtljive konice: POGONSKA KONICA OBDELOVANEC ZJ Na pogonski strani je lahko tudi vpenjalna puša: VRTLJIVA KONICA VPENJALNA PUŠA OBDELOVANEC Tanke obdelovance z zelo strogimi zahtevami po soosnosti pa vpenjamo med dvema fiksnima koni­cama, npr. krožno vzdolžno brušenje: FIKSNA KONICA FIKSNA KONICA \ 1 11 1 C J_\ htj 1-l--11 Vpenjanje obdelovancev Tema je razdeljena na dve gesli: 1. Vpenjanje obdelovanca. KI SE VRTI, npr. pri struženju, pri okroglem brušenju in pri nekater­ih vrstah frezanja. Glej istoimensko geslo. 2. Vpenjanje obdelovanca. KI SE NE VRTI. Ob­delovanec je fiksiran ali opravlja le linearno gi­banje: frezanje, plošcinsko brušenje ali vpen­janje na sodobnih CNC vrtalno-frezalnih strojih. Glej istoimensko geslo. Vpenjanje orodij Glej Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Vpenjanje orodij s cilindricnimi držali Glej Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Vpenjanje orodij s konusnimi držali Glej Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Vpenjanje orodij s prizmaticnimi držali Glej Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Vpenjanje s strocnicami Glej Vpenjanje obde­ lovanca, ki se vrti. Vpenjanje s strojnimi primeži Glej Vpenjanje obdelovanca, ki se ne vrti. Vpenjanje v planske plošce Glej Vpenjanje obdelovanca, ki se vrti. Vpenjanje v stružne glave Glej Vpenjanje obdelovanca, ki se vrti. Vpenjanje z magnetno mizo Glej Vpenjanje obdelovanca, ki se ne vrti. Vpenjanje z vijaki in sponami Glej Vpenjanje obdelovanca, ki se ne vrti. Vplivne aktivnosti Delo, dejavnosti, akcije, ukre­pi itd, ki neposredno ali posredno vplivajo na re­zultate dela in s tem na uresnicitev zadanih fi.: nancnih ciljev. V fazi preverjanja poslovne ideje (nastajanje po­slovnega nacrta) ni dovolj samo ugotoviti, katere so bistvene vplivne aktivnosti pri poslovanju. Ena od najpomembnejših sposobnosti uspešnega podjetnika je, da jih zna razporediti po pomemb­nosti: katere aktivnosti so bistvene za uspeh pos­lovanja, katere so manj pomembne itd. Vplivne aktivnosti pa žal nimajo merskih enot, za­to jih ne moremo preprosto izmeriti. Da bi jih pra­vilno ovrednotili, si pomagamo: • s svojim notranjim obcutkom -zanašamo se na svoje znanje, izkušnje in na svojo intuicijo • z zbiranjem podatkov ter mnenj od drugih ljudi • s strokovnim in sistematicnim delom: sposobni moramo biti pravilno predelati tako pridobljene podatke in ter jih zbrati v eden sam sklep Prepoznati je treba tiste vplivne aktivnosti, ki od-locilno vplivajo na naš financni uspeh. Ne od­pirajmo podjetja, ce tega ne znamo narediti! Vponka Glej Zaskocne zveze. VPU Glej GPU. Vrecka Glede izdelave vreck iz umetnih mas glej gesli Ekstruder, Ekstrudiranje. Vrednostnica Dokument, na osnovi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo, glej geslo Fizicna oseba. Vrelišce Temperatura, pri kateri poteka izpare­vanje tekocine,uparjalni tlak tekocine se izenaci z zunanjim tlakom. Cim nižje je vrelišce, prej se pricne intenzivnejše gorenje in bolj vnetljive so tekocine. Prim. Topilo. Vretenjak Okrov za glavno (delovno) vreteno in zobnike: ~ stružnice, vrtalnega stroja. Sin. vreteni k. Vreteno V strojništvu je vreteno palici podoben vrtljiv del naprave ali stroja z ali brez navojev, ki: a) SPREMINJA vrtilno gibanje v ravno (premo­crtno). Npr.: ~ stiskalnice, primeža, avtomobil­skega dvigala, merno ~ pri vijacnem merilu itd. =:rr . -KOŠ VRETENO Vrtilno gibanje obicajno spreminjamo v premo­crtno s pomocjo navoja. Od tod naziv NAVOJ­NO VRETENO, ki ga ga vcasih poimenujemo tudi gibalni vijak, sestavlja ga navojni drog !pa­lica) in vretenska matica. OBICAJNO navojno vreteno ima drog s trapez­nim ali plošcatim navojem in ustrezno matico. KROGLICNO navojno vreteno ima med matico in drogom žlebove s krogicami. Kroglice se med vrtenjem navojnega droga kotalijo po žlebovih in se nato po povratnem kanalu spet vracajo nazaj. Tak nacin ima prednosti: • zaradi kotalnega trenja se pogonska moc zmanjša za 2/3 • obraba drsnih površin se zmanjša • povecamo lahko vrtilno hitrost vretena • natancnost pozicioniranja je višja Zaradi navedenih prednosti se kroglicno navoj­no vreteno uporablja za podajalne pogone v CNC strojih, koordinatnih mizah ipd. Valjasto navojno vreteno namesto kroglic upo­rablja zobate navojne valjcke. Prim. Vijacno gonilo, Gonilo, Mehanizem. b) PRENAŠA vrtilno GIBANJE na ORODJE: pi­ nola, brusilno, rezkalno, vrtalno, vijacno, utorno ~,~ stružnice, frezalnega stroja, delilnika itd. c) NAVIJA, npr. prejo na kolovrat. Poenostavljeno: vreteno je gred z orodjem ali gred za orodje. Nepr. špindel. V splošnem (npr. biologija) pa je vreteno valjasto, na obeh koncih zašiljeno telo. Vrezovanje navojev -rocno Vecino notranjih in zunanjih navojev izdelujemo strojno (struženje, frezanje, valjanje itd.), kljub temu pa moramo v delavnicah navoje pogosto vrezati tudi rocno. Hladila pri vrezovanju navojev Hladila so rezalna olja, ki zmanjšajo trenje in na­redijo površino navoja kakovostnejšo. Strojna olja niso primerna. Sive litine navadno ne hladimo,ker se olje pomeša z drobnimi litoželeznimi odrezki v fino pasto, ki rezilno orodje brusi in ga otopi. NOTRANJE NAVOJE vrezujemo z navojniki (na­vojnimi svedri). Celoten POSTOPEK je naslednji: ©® ©. ®ij ®I . oo § W. .[I§[E. D 1. Vrtanje. Obdelovanec vpnemo, zarišemo in za­tockamo položaj za vrtanje ter zvrtamo luknjo. Pri metrskem navoju (oznaka M) mora biti fil§.: mer luknje nekoliko manjši (oznaka DL), a vse­ eno vecji od notranjega premera navoja D1: M DL M DL M DL 1 ,O 0,75 6,0 5,00 12,0 10,25 2,0 1,60 7,0 6,00 14,0 12,00 3,0 2,50 8,0 6,80 16,0 14,00 4,0 3,30 9,0 7,80 18,0 15,50 5,0 4,20 10,0 8,50 20,0 17,50 Opazimo, da je pri manjših premerih (nekje do M 5 mm) DL približno 20% manjši od M. = 2. Grezenje z obeh strani s konicnim grezilom, ce je le možno pri istem vpetju obdelovanca. Pri metrskem navoju je kot profila enak 60 ° , zato je najbolj primernoizbrati 120 ° konicno grezilo. Ce takega grezila ni, izberemo 90 ° grezilo. Posneti rob (faza) mora imeti vecji premer kot je zuna­nji premer navoja. Zaradi grezenja zacne navoj­nik bolje rezati (ni zatikanja), zacetek in konec navoja pa nista strgana. 3. Vrezovanje notranjih navojev z navojnikom ali s stavkom navojnikov. Material se pretežno od­rezuje in tvori odrezke, delno pa se gnete, tlaci in izpodriva proti vrhu. Zaradi gnetenja nasta­nejo po vrhovih navojev "žepki". Primerjaj potek vlaken v struženem navoju (levo) in v navoju, ki je izdelan z navojnikom (desno): Poglejmo, kako postopoma nastaja navoj: POSTOPNO NASTAJANJE PROFILA NAVOJA Zaradi gnetenja se notranji premer izvrtine zoži in to je tudi razlog, zakaj moramo na zacetku vrtati luknjo, ki ima premer vecji od D1. Po vre­ zovanju navojev ne moremo vec v navojno luk­njo potisniti tisti sveder,s katerim smo poprej zvrtali luknjo brez navojev! Žilav material se bolj gnete, krhek pa se bolj odrezuje (imamo vec odrezkov). Zato v žilav material vrtamo nekoliko vecjo luknjo kakor v krhek material. Tudi vrsta kovine je pomemb­na -AI in Cu se bolj gneteta, zato naj bo izvrti­na nekoliko vecja. Vsak navojnik pred uporabo naoljimo, da je trenje pri odrezavanju manjše. Po uporabi navojnik ocistimo. Pri vrezovanju navojev je potrebno paziti na PRAVOKOTNOST, še posebej na zacetku de­la, ko vrezujemo prve navoje. Ce nimamo na razpolago namiznega vrtalnega stroja, tedaj pri rocnem vrezovanju kontroliramo pravokotnost s pomocjo kotnikov,podobno kot pri vrezovanju zunanjih navojev (glej risbo). Ce pa imamo na razpolago namizni vrtalni stroj. tedaj pravokotnost najlažje dosežemo tako: • vpetje obdelovanca na mizo vrtalnega stroja ostane enako kot pri predhodnem vrtanju in grezenju -s tem zagotovimo, da je os na vrtal­nem stroja ostala v istem položaju • v vrtalni stroj vpnemo navojnik in ga rocno po­maknemo do izvrtine • pri izkljucenem vrtalnem stroju z roko obraca­mo vpenjalno glavo, da navojnik vreže prve navoje -ki so gotovo pravokotni • obdelovanec odpnemo in z navojnikom vreže- mo navoje rocno -do konca Navojnik vrtimo z navojno rocico. Za vsak cel vrtljaj rocice v desno zavrtimo rocico za 1 /4 vrt­ljaja v levo,da se iz navojne luknje lepo izloca­jo odrezki. Za izdelavo lepega in kvalitetnega navoja je potrebno dobro mazanje orodja. Pri slepih izvrtinah seveda ni mogoce vrezati na­voja do njenega dna. Najmanjša globina izvrtine je v tem primeru enaka navojni globini+ 0,7-premer navojne izvrtine. Primer, d = 6,8 mm: lmin 15 mm+ 0,7·6,8 mm 19,76 mm = = Brez racunanja to pomeni povecanje izvrtine ne­kje od 3 -5 mm. Poglejmo priporocila za vrezovanje navojev v skoznjo luknjo in v slepo izvrtino: li.i8}R I J] 1. PRIREZOVALNIK Z RAVNIM ŽLEBOM IN Z DELNO ODREZANIM PRIREZOM III SKOZNJA LUKNJA 2. POREZOVALNIK Z LEVIM ŽLEBOM 3. DOREZOVALNIK Z RAVNIM ŽLEBOM 1. NAVOJNIK Z DESNIM ŽLEBOM 2. NAVOJNIK Z RAVNIM ŽLEBOM SLEPA IZVRTINA ZUNANJE NAVOJE vrezujemo z: a) Rezalniki navojev za vrezovanje navojev do premera 16 mm v eni delovni fazi, Pri vecjih premerih je sila rezanja prevelika za vrezovanje v eni delovni fazi. b) Navojnimi celjustmi za vrezovanje zunanjih navojev nad 12 mm v DVEH delovnih FAZAH: PRIREZOVANJE in DOREZOVANJE. Posebna oblika so inštalaterske navojne celjusti. POSTOPEK vrezovanja ZUNANJIH NAVOJEV: 1. Merska kontrola premera stebla, na katerega bomo vrezovali navoj. Tudi pri vrezovanju zunanjih navojev pride do gnetenja. ki poveca premer -zato mora biti. mer stebla nekoliko manjši od nazivnega premera navoja. Povecanje premera je odvis­no tudi od materiala, pri jeklu se premer poveca za okrog 0.2 mm. 2. Posnemanje koncine stebla do notranjega premera navoja, lahko tudi na kolutnem brusil­nem stroju. 3. Rezalnik navojev nastavimo pravokotno na os obdelovanca. Držaj z vpeto navojno matico nastavimo na steblo vijaka vedno tako, da je naslon obrnjen navzgor -zato, da se pri vre­zovanju navojev sila ne prenaša samo na vija­ke, temvec tudi na naslon! Kontrola pravokot­nosti s kotnikom je seveda obvezna: Ferdinand Humski 4. Navoj vrezujemo z enakomernim pritiskom obeh rok na držaj. Ne pozabimo uporabljati rezalno olje, ki ustreza obdelovanemu materi­alu! Obcasno zavrtimo rezalnik za pol obrata nazaj, da se odrezki odlomijo. Vecje navoje vrezujemo v vec delovnih fazah. Navoj vrezuje­mo samo do podane dolžine. Vrezovanje navojev -strojno vrtanje Za stroj­no vrtanje potrebujemo posebne stroje. Obdelo­valni casi so seveda krajši, kot ce navoje vrezuje­mo rocno. V materiale s trdnostjo do 800 N/mm2 vrezujemo navoje z rezalno hitrostjo 15 do 80 m/min. Zaradi vecje rezalne hitrosti se zlomi manj navojnikov kot pri rocnem vrezovanju.Taki navoji so dovolj mocni in kakovostni. Strojno vrezovanje NOTRANJIH NAVOJEV Strojni navojniki so daljši kot rocni. Z njimi vrezu­jemo navoje v obdelovance, debelejše od 1,5 krat­nega premera navoja. Vpenjamo jih v posebne sprave, ki so s konusom vpete v vreteno vrtalne­ga stroja. Sprave preprecujejo zlome orodja. Da se ne zasukajo, so s strani podprte. Nastavimojo na ustrezen vrtilni momentglede na velikost navo­ja in material obdelovanca. Globino navoja na­stavimo s prislonom na vretenu. Ko navojnik do­seže ustrezno globino, se spremenita smer in vrtil­na hitrost vretena. Za slepe luknje uporabljamo navojnike z votlim steblom,skozi katerega odtekajo odrezki. Strojno vrezovanje ZUNANJIH NAVOJEV Na vrtalnih strojih, stružnicah, avtomatih itd. vre­zujemo zunanje navoje z navojnimi glavami. Z njimi lahko vrežemo poljubno dolg navoj, uporab­no dolžino pa nastavimo z omejevalnikom. Ce nanj zadene navojna glava, se celjusti razmak­nejo. V-ring Glej O-ring. Vroce cinkanje Glej Cinkanje. Vroce lepljenje Postopek, ki omogoca spajanje in tesnenje razlicnih materialov. Najpogostejša uporaba te tehnologije je na podrocju pakiranja oziroma spajanja kartonske embalaže. Naprava za vroce lepljenje je sestavljena iz: • talilne enote, v kateri se lepilo v obliki granulata ali lepilnih palic stali v tekoce stanje • aplikacijske glave, s pomocjo katere nanašamo lepilo na izdelek Material za vroce lepilo je lahko EVA, PO poli­olefin, PA poliamid, PVC, PE (HDPE) in PET. Podrobneje glej Ekstrudersko varjenje. Vrstna visokotlacna tlacilka Batna tlacilka s po enim tlacnim batom za vsak valj motorja. Pravilo­ma se uporablja za vbrizgavanje dizelskega gori­va pri motorjih za gospodarska vozila. Glavne naloge: • ustvariti mora potreben vbrizgalni tlak • natancno mora nastaviti kolicino vbrizganega goriva glede na položaj stopalke za plin • cas vbrizgavanja mora prilagoditi vrtilni hitrosti motorja Stran 30 • imeti mora možnost nastavljanja spodnjega in zgornjega prostega teka motorja VISOKOTLACNA CEV ZA GORIVO TLACNI VENTIL VISOKOTLACNI PROSTOR SESALNI PROSTOR ODMIKALO KOTALNI DROCNIK Uravnavanje kolicine vbrizganega goriva se izva­ja s pomocjo tlacnega elementa: VISOKOTLACNI f----e::---':::>-----4,,-, PROSTOR KRMILNA KROŽNI UTOR VALJ TLACNEGA ELEMENTA Vrstno število Glej Atomsko število. Vrtalna glava Priprava za vpenjanje orodij pri vrtanju, glej geslo Odrezavanje -vpenjanje in na­stavljanje orodij. Sin. vpenjalna glava. Vrtalni stroji Vrtalne stroje uporabljamo za vrta­nje, grezenje, povrtavanje in za vrezovanje navo­jev. Vrste vrtalnih strojev: a) MANJŠI (rocni) vrtalni strojiso lahko: -na rocni pogon,ki se sicer redko uporabljajo, so pa vcasih nepogrešljivi -elektricni (enofazni EM), ki se uporabljajo do . 1 O mm pri montažnih delih in na težko do­stopnih mestih; lahko se prikljucijo na omrež­no napetost, drugi so akumulatorski; pogosto je pomembno varovanje proti preobremenitvi, možnost nastavitve vec vrtilnih hitrosti ter spreminjanje smeri vrtenja in udarjanja STIKALO VRETEtm ZOBtJI ŠKI ELEKTROMOTOR PREtJOS b) NAMIZNI vrtalni stroj je pritrjen na delovno mizo ali na posebno ogrodje. Na njem vrtamo luknje do . 1 O mm (pri vecjih premerih lahko stroj pre­obremenimo), lahko pa tudi režemo navoje, grezimo in povrtavamo. Ima vec vrtilnih hitrosti. GLAVNO VRETENO ZOBATA LETEV Glavno vreteno je namešceno v valjastem vodilu -pinoli, ki jo upravljamo z rocico preko zobnika. c) STEBRNI vrtalni stroj je namenjen vrtanju lu­kenj do . 20 mm. Delovno mizo lahko namesti­mo na želeno višino ali jo celo odstranimo -od­visno od velikosti obdelovancev. Podajanježe lahko nastavljamo strojno(ne vec le rocno -po obcutku), pri nekaterih stebrnih vrtalih strojih lahko podajalno gibanje opravlja tudi miza. .KTROMOfOR .j:'.:::===. POGONSKA .,,---GLAVA I Stebrni vrtalni stroj S STOJALOM pa ima na stebru vodila, pokaterem lahko dviguje ali spu­ šca vretenjak -glej risbo koordinatnega stroja. d) RADIALNI vrtalni stroj ima delovno vreteno na­mešceno na posebnih saneh, ki se lahko pomikajo po vodilih konzole. Konzolo (nosilec) lahko dvigamo, spušcamo in tudi radialno zasukamo okoli stebra. Takšen stroj omogoca tudi rezkanje. Ker imajo veliko obmocje vrtilnih hitrosti,lahko nanje vpenjamo svedre razlicnih premerov -od najvecjih do najmanjših. D NOSILEC STEBER O SNOVNA PLO SCA e) POSEBNE VRSTE vrtalnih strojevpa so: -koordinatni vrtalni stroj, ki ga prepoznamo po ravnilu (opticna skala) in vrtilnih rocicah na osnovni plošci, tako v vzdolžni kot tudi v precni smeri; ima zelo natancna vodila, pri nekaterih strojih je pozicioniranje tudi strojno; obdelovancev ni treba zarisovati,ker odmeri­mo mere z mizo; uporaba: za izdelavo zelo natancnih izvrtin (npr. za orodja), možno je tudi frezanje, neposredno po nacrtu (celo do 0,001 mm natancno); -vodoravni vrtalni in frezalni strojima vrtljivo mizo, da lahko obdelovance obdelamo s štirih strani brez prepenjanja; vretenik z vretenom v vodoravni smeri lahko vzporedno (soosno) dvigamo in spušcamo; naprava omogoca tudi struženje; nem. Bohrverk, prim. Borverk; -vecvretenski vrtalni stroj ima tudi do 30 na­stavljivih vreten, ki se obicajno vrtijo z istim št. vrtljajev; omogoca vrtanje veliko lukenj hkrati, saj lahko njihove osne razdalje poljubno na­stavimo; svedre vodijo kaljene puše; vrtanje na teh strojih je ekonomicno šele pri vecjem številu enakih obelovancev Stran 31 TELESKOPSKE -/.Hil\F\e;:;-KARDANSKE GREDI REVOLVERSKA GLAVA NA VRTALNEM STROJU REVOLVERSKI VRTALNI STROJ -vrtalne linije (vrstni vrtalni stroji) se uporab­ljajo v serijski proizvodnji, ki se je ne splaca avtomatizirati; vsak stroj lahko dela z drugim orodjem in z drugo vrtilno hitrostjo. 03, DELOVNA .-c====.'='====k!'d==.ca....;MIZA Vrtanje Poznamo DVA NACINA VRTANJA: 1. Pri klasicnem nacinu vrtanja opravlja orodje (sveder) tako glavno krožno gibanje kot tudi podajalno gibanje. Podajalno gibanje je vedno premocrten pomik v smeri osi vrtenja svedra, podajalna sila pa med vrtenjem potiska rezilo svedra v obdelovanec. 2. Pri vrtanju na stružnicah opravlja glavno giba­n.[§. obdelovanec, podajalnopa sveder,ki ga vpnemo v konjicek. VRTANJE NAVOJEV Luknje so lahko skoznje (levo) ali neprehodne (slepe -desno): Ferdinand Humski Dosegljiva natancnost in kakovost površine pri vrtanju po !I je 9 do 11. Podrobnejše podatke najdemo pod gesli: • Svedri • Vrezovanje navojev -rocno • Vrezovanje navojev -strojno vrtanje • Vrtalni stroji in • Vrtanje -varnostni ukrepi. Vrtanju podobna postopka: grezenje. povrtavanje. Vrtanje -varnostni ukrepi • sveder naj bo pravilno zbrušen, pravilno vstav­ljen in naj ne bo obremenjen cez mero. • delovna obleka naj bo zapeta in naj ne bo ohlap­na, lasje naj bodo pokriti • ne nosi rokavic • ne odstranjuj ostružkov z roko in jih ne odpihuj, za to uporabi posebno omelo • nosi zašcitna ocala • obdelovanec in sveder naj bosta posebno skrb­no vpeta • pogonski prenos naj bo zavarovan, tako da ni mogoce seci med zobnike ali jermene • elektricni kabli ne smejo biti poškodovani, stroj naj bo zavarovan pred nevarno napetostjo ob dotiku, za razsvetljavo stroja naj bo uporabljena nizka napetost (24 V) • okolica stroja naj bo cista in pospravljena • skrbeti je treba za kar se da ugodne delovne razmere Vrtilna frekvenca število vrtljajev, ki jih enako­merno vrtece se telo opravi y_ neki casovni enoti: u - n= u .... število vrtljajev, vrtljaje štejemo [vrt] t ..... cas [s ali min] Merska enota za vrtilno frekvenco n: • vrtljaji na sekundo [vrt/s, 1/s, s-1] ali • vrtljaji na minuto [vrt/min oz. 1/min oz. min-1], ki se pogosteje uporabljajo pri obdelovalnih strojih Sin. vrtilna hitrost, pogovorno: vrtljaji, obrati. Prim. Stroboskop. Razlikuj: število vrtljajev. Vrtilna os Pri krmilnih premah je to glavni tecaj, okoli katerega se obraca kolo pri krmiljenju vozila. Poglejmo si vrtilne osi pri razlicnih vrtljivih zvezah: VRTILNA OS (PREMNI PREMNIK fjI1 -.sn·:1· PREMNI SORNIK, PRITRDILNO PRITRDILNE ENAKA VODILA PESTO VILICE NAGIB PREMNEGA SORNIKA KROGELNA SKLEPA, Me PHERSONOVA NEENAKA VODILA NOGA Vrtilna os pri krmiljenju z vrtljivim podstavkom pa je narisana pod geslom Krmiljenje vozila. Vrtilna plošca Glej Delilnik. Vrtilni moment Glej Navor. Vrtilno polje V elektrotehniki: magnetno polje, ki se neprestano vrti okoli svoje osi. Na isti osi se obicajno nahaja rotor, na katerega vpliva Lorent­zova sila, ki povzroca vrtilni moment. Vrtilno polje je lahko eno-ali trifazno, enosmerna Ferdinand Humski napetost pa povzroca le staticno magnetno polje. Vrtincast Glej Turbulenten. Vrtincno sintranje Postopek oplašcenja, s ka­terim nanašamo umetne mase na kovinsko povr­šino. Umetna masa v obliki prahu se na zraku zvrtinci, v ta vrtinec pa potisnemo vroc obdelo­vanec. Zaradi vrtinca se prah enakomerno nana­ša na vroco kovinsko površino, kjer se raztali in na ta nacin nastane kvalitetna prevleka. OBDELOVANEC POSODA li PRAH, POMEŠAN Z ZRAKOM MEMBRANA, KI PREPUŠCA '--.t-:::_':_-::_'.:_'::_-::_':::.-:::_':_-::_'.:_'::_-:::_':_-:::_':_-::_'.:_'::_:j ZRAK Vrtljiva konica Glej geslo Odrezavanje -vpen­janje obdelovancev. Vrvenica Kolo na gredi, po katerem tece vrv. Prim. Škripec, Škripcevje. VSI Ang. Vertical speed indicator . Variometer. Vskocnik Strojni element, ki se uporablja za zavarovanje proti osnemu premiku. Vskocniki so izdelani iz vzmetnega jekla. Poznamo zunanje in notranje vskocnike: a) /,) Zunanji (a) in notranji vskocnik (b) NOTRANJI VSKOCNIK ZUNAl-;!JI ­ --·-· VSKOCNIK ·-·-·-. Primera uporabe vskocnikov "\[/ '97 ....t.n VAROV.LNA PODLOZKA n O AKSIALNA AKSIALNA RADIALNA ZUNANJA NOTRANJA ZUNANJA MONTAžA MONTAžA MONTAžA Notranja, zunanja, aksialna, radialna montaža Po svojem izumitelju se vskocnik imenuje tudi Seegerjev obroc(Willy Seeger 1917, prijava pa­tenta Hugo Heiermann 1927), v žargonu pa ga mu pogosto pravimo šprengring. Za montažo / demontažo vskocnikov se uporablja­jo klešce za Segerjeve obrocke,klešce za vskoc­nike oz. klešce za varovalke (notranje, zunanje, ravne, ukrivljene). Razi.: konicaste klešce(podaljšane, prijemalne ­"špiccange"), okrogle klešce(za zvijanje žic, pred­vsem pri elektrotehniki). Vtic Zatic, ki se vtakne v vticnico za povezavo porabnika z elektricnim omrežjem. Prim. Vtikac. Vticnica Priprava, v katero se vtakne vtic za povezavo porabnika z elektricnim omrežjem: Stran 32 varnostna, podaljševalna, šuko ~. Tudi priprava na elektricni napravi, v katero se vtakne vtic za povezavo cesa z njo: antenska ~, ~ za slušalke. Simbol: tripolna vticnica dvopolna vticnica ­ Prim. Oznacevanje vodov. Vtikac Priprava, ki se vtakne v vticnico za pove­zavo porabnika z elektricnim omrežjem: dvopolni, enopolni, varnostni, šuko ~. Tudi priprava, ki se vtakne v vticnico za povezavo cesa s kako elek­tricno napravo: ~ antene, slušalk. Prim. Vtic. Simbol: tripolni vtikac dvopolni vtikac ----©-- Vtiskovanje Postopek plasticnega preoblikova­ nja (tlacno preoblikovanje), pri katerem se neki vzorec vtisne na površino obdelovanca. Na ta na­cin se spremeni izgled oblikovanca -npr: iz rondel izdelamo kovance, medalje ipd. Številke in crke se pogosto vtiskujejo tudi z udarci kladiva, npr. na udarne številke -tudi pri zlatarstvu. Prim. Žig, Patrica. Tudi navoji se lahko vtiskujejo -glej Valjanje. Vtisna matica Matica, ki se vtisne v plocevino. Razlikuj slepa matica. Za montažo obicajno potre­bujemo specialno rocno orodje. Postopek: 1. Preluknjaj ali izvrtaj luknjo, kot predpisuje proiz­vajalec vtisne matice. Praviloma ni treba dodat­no obdelati luknje. Vtisno matico nato natakne­mo pravokotno v luknjo. 2. S posebnimi klešcami stisnemo vtisno matico. Pri tem je pomembno, da je globina izvrtine v nakovalu (kotirano na risbi) enaka minimalni dolžini vtisne matice. PESTIC 2­ NAKOVALO Vulcanex Glej Vulkanfiber. Vulkanfiber Lahek in trpežen vecplasten materi­al, ki se izdeluje iz naravne celuloze ali iz papirja z visoko vsebnostjo celuloze. Kratice: VF, NVF. Trgovska imena: Vulcanex®. LASTNOSTI: Fizikalne lastnosti splošne: vpijanje vode do 50%, gostota 1,25 -1 ,5 kg/dm3 toplotne: temperatura ; uporabe do 180 ° C; elektricne: elektricna upor­nost ~200 MQ, mehanske: zelo tog material, žilav podobno kot umetno usnje, roževinast, natezna trdnost ~40-80 N/mm2 , dobra elasticnost. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): upo­gibanje, stiskanje, štancanje, rezanje, vlecenje vrtanje, frezanje, brušenje, skobljanje, lepljenje, popravila: temperatura pri obdelavi naj ne pre­sega 180 ° C. Kemicne lastnosti:težko gori, obstojen proti olju, mašcobam, razredcenim kislinam in lugom; ob­cutljiv na vlago, fiziološko je nenevaren. RAZVRSTI TEV: komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je 99% celuloza (skoraj ves vulkanfiber je izdelan iz papirja), nacin prepozna­vanja: vulkanfiber obicajno hitro in z veliko goto­vostjo prepoznamo že izkustveno (glede na upo­rabo, organolepticno, s subjektivnim preizkuša­njem) ali z osnovnimi preizkusi. PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: Vulkanfiber je ena od najstarejših umetnih mas (1859 -Thomas Taylor). Osnovni princip pridobi­vanja je podoben postopku pridobivanja papirja: celulozo impregniramo s cinkovim kloridom ZnCl2 , ki naredi papir gumijast in lepljiv. Tako pripravljena gumijasta in lepljiva vlakna se nato stisnejo in posušijo. Moderni postopki omogocajo hitro serij­sko proizvodnjo: GELJRANJE PRANJE KALANDIRANJE MONTIRANJE REZANJE UPORABA: • nosilni material za brusne papirje • kot elektroizolacijski material, pokrivne plošce •za tesnila • kot osnova za kompozite iz umetnih mas, npr. za poliestrske laminate, za melaminske smole itd. • podpora za furnire iz pravega lesa, za površine, ki se izdelujejo z globokim vlekom in osnova za lepilne zašcitne trakove • osmotske membrane • cevlji za suho vreme, trdi kovcki, laške, rocaji nožev in nožnice Vulkanizacija Postopek, v katerem kavcuk ob­delajo tako, da postane odporen proti atmosfer­skim in kemicnim vplivom ter mehansko vzdržljiv. Proces je odkril in patentiral Charles Goodyear leta 1844. Vecina elastomerov se izdeluje z vulka­nizacijo, le nekaj tipov termoplasticnih elastome­rov se izdeluje brez vulkanizacije. Vulkanizacija je praviloma nepovratna reakcija. Surovi ali sinteticni kavcuk segrevajo z žveplom ali z dižveplovim dikloridom S2Cl2 in s polnili. Tem­ peratura je odvisna od vrste gume in znaša do 160 ° C. Pri tem pride do zamreženja dolgih mole­kul kavcuka, ki izgubi plasticne lastnosti. Kemicna sprememba ne nastane v trenutku, temvec zahte­va svoj cas. Nastane guma,ki se odlikuje po prož­nosti, trpežnosti in se težko trga. Žveplo in vrocina sta povezana z Vulkanom, rims­kim bogom ognja in od tod ime vulkanizacija. SUROVI KAVCUK VULKANIZIRANA GUMA ŽVEPLO TOPLOTA .Sx-1 Prim. NR, Brizganje v forme. Vulkanizirano vlakno Specialni papir, ojacan s posebno umetno maso, ki se dodaja z vecplastnin stiskanjem in utrjevanjem. Takšen material je elasticen, ima povecano trdnost, majhno maso, je elektricni izolator, je težko vnetljiv, ni obcutljiv na olja, mašcobe, kisline in luge. Uporablja se kot nosilni material pri brusnih papirjih, za tesnila ipd. Vulkollan Komercialno ime za poliuretan. Vzdolžen Vzporeden z daljšo stranjo. Tudi skozi os, po osi (npr. pri prerezih). Prim. Longitudinalen, Precen, Transverzalen. Vzdrževanje Dejavnostv zvezi z delovnimi sred­stvi (napravami, stroji), ki zajema: 1. Ugotavljanje (presojanje) dejanskega stanja: detekcija, diagnostika, defektoskopija itd. Ugo­tovitve vplivajo na nacin izvajanja ostalih vzdr­ževalnih del, kar pa je seveda tesno povezano s financami. 2. Ohranjanje želenega stanja: nacrtovanjein iz­vajanjerednih vzdrževalnih del. Razen nego­vanja, cišcenja, zašcite ipd. spada v to skupino tudi nabavain arhiviranje: orodij. rezervnih de­lov ter potrošnega materiala. 3. Ponovno vzpostavljanje želenega stanja: po­ pravila, korekcije (dodelave, predelave) ipd. Vrste vzdrževalnih tehnologij so naštete pod ges­lom Tehnologija vzdrževanja. CILJ vzdrževanja je omogociti delovnim sredst­vom optimalno obratovanje v razlicnih pogojih de­ Stran 33 Ferdinand Humski la in cim dalj casa. Na ta nacin zagotavljamo var­ interventno vzdrževanje. sobljeni strokovnjaki za vzdrževanje, ki naj no delo ter predviden obseg in kvaliteto izdelkov. Prednosti kurativnega vzdrževanja: popolna imajo tudi mocan vpliv na poslovne odlocitve Razlikuj: servisiranje. izkorišcenost strojnih delov ali sklopov (saj de­ v podjetju, npr. na nabavo opreme, odpis itd. w -, z w >N o:: C w l­ en o::: > lujejo do okvare), ne potrebujemo stalne aktiv­d) Celostno produktivno vzdrževanje (glej CPV, nosti strokovnjakov za vzdrževanje (potrebuje­TPM): odgovornost prevzame širši krog ljudi. mo jih le ob okvarah) in ne potrebujemo niti na­e) Samovzdrževanje je najvišji nivo vzdrževanja crta vzdrževanja. Zato je tak nacin vzdrževanja v povsem avtomatizirani proizvodnji. Sprem­primeren le za manj pomembne in cenene ljanje in ugotavljanje stanja se opravlja z ra­naprave. cunalniki, operacije vzdrževanja pa še vedno Slabosti: termini izpada se ne morejo predvide­vodi clovek. ti, okvare so nepredvidene. Vsi izpadi so zelo Vzdržljivost Glej Žilavost. moteci in se morajo cim prej odpraviti, saj zara­Vzgon Nasproti težnosti usmerjena sila, ki delu­di njih stoji proizvodni proces in poslabša se je na telo, potopljeno v mirujoco tekocino. Po Arhi­ o o. delovna uspešnost. Lahko je ogrožena varnost medovem zakonu je po velikosti enaka teži izpod­ II) -, delavcev. Okvara lahko povzroci poškodbe dru­rinjene tekocine. Prim. Arhimedov zakon. zu w > gih delov stroja in obdelovancev, kar po nepo­Vzhodnoameriški standardni cas Glej Casovna j::i;; . trebnem pomeni vecje stroške. Zato je ta nacin cona, kratica EST. z . D. zelo neprimeren za zahtevne naprave, od ka­Vzmet Elasticni element, ki je sposoben spre­ w . . >terih je odvisna proizvodnja. meniti mehansko delo v potencialno energijo in jo w. 2. Preventivno vzdrževanje PREPRECUJE ok­po potrebi spet vrniti v obliki mehanskega dela.Pri o:: ::J ll. vare na delovnih mestih. Pravimo mu tudi nacr­tem ni zaželeno prekoraciti meje elasticnosti. ::J j:: z tovano vzdrževanje.ker ga Izvajamo nacrtno: Zaradi obsežnosti je tematika razdeljena na na­o:: w z 1-:!: 1/) • s casovnim nacrtom (casovno vzdrževanje) slednja gesla (po podrocjih): ...J w <( <( ...J z w z o u w 1/)Ll u.. C . >(.) < SMER PRETOKA SMER ZAPORE 2. Krmiljen nepovratni ventil: .21 . krmiljen I nepovratni!ventil ZAPIRNI ODPIRNI • ODPIRNI nepovratni ventil: krmilni signal odpre nepovratni ventil (zaradi krmilnega signala 12 se stisnjen zrak pretaka v obeh smereh -od 1 do 2 in od 2 do 1); 2 = 1 ·12 • ZAPIRNI nepovratni ventil: krmilni signal zapre nepovratni ventil (zaradi krmilnega signala 12 je stisnjen zrak zaprt v obeh smereh -tako od 1 do 2 kot tudi od 2 do 1 ); 2 = 1 · 12 3. Izmenicni nepovratni ventil (dvojni nepovratni ventil, ALI clen): izmenicni lnepovratnilventil (ALI clen) ALI clen ima dva vhoda: 12 (X) in 14 (Y). Izhod je le eden: 2 (A). Ce pride zrak na oba vhoda, tedaj ostane kroglica v sredini in zrak stece pro­ti izhodu 2. ce pa pride zrak na enega od obeh vhodov, tedaj zrak stece proti izhodu 2, kroglica pa zapre drugega od obeh vhodov!To je tudi razlog, zakaj ALI clena ne smemo zamenjati s T clenom-ki pusti drugi vhod odprt! 4. Hitroodzracevalni ventil: h itroodzraceval ni ventil Hitroodzracevalni ventil ima delovne prikljucke (oznacene z eno številko): dovod zraka 1 (.), izhod 2 (A) in odzracevalni prikljucek 3 (R). Ce dovedemo stisnjeni zrak na 1, ga ventil poveže z 2 in zapre 3. ce pa pride stisnjeni zrak na 2, tedaj ventil zapre 1 in odpre odzracevanje 3. Pri dvosmernih delovnih valjih se pojavlja tlak iztekajocega zraka p2, ki zavira gibanje batnice (glej geslo Dvosmerni delovni valj). Hitroodzra­cevalni ventil omogoca hitro iztekanje zraka, s tem pa zmanjša p2, ki povzroca zaviralno silo. Zato hitroodzracevalni ventili povecajo hitrost dvosmernih cilindrov. Vgraditi jih moramo cim bliže cilindru: Sin. hitroizpustni ventil. 5. Dvotlacni ventil (IN clen): D dvotlacni ventil (IN clen) 1 N clen ima dva vhoda: 12 (X) in 14 (Y). Izhodni signal 2 (A) dobimo le, ce sta oba vhodna sig­nala prisotna. Samo eden vhodni signal -12 (X) ali 14 (Y) si zapre pretok. Prim. Potni ventil ­prikljucki. Zaprti sistem Termodinamicni sistem, ki je izbran in omejen tako, da cez mejo takega sistema: -masa ne more prehajati, -lahko prehajajo razlicne oblike energije. Prim. Odprti sistem. Zarezne škarje Glej Škarje za tanko plocevino. Zarezni ucinek Pojav širjenja razpok, ki nasta­ne zaradi povecanja napetosti na zarezanih delih predmetov, ki so obremenjeni na nateg, strig ali torzijo. Zarezovanje Glej Rezanje. Zarisovalna miza Glej Zarisovanje. Zarisovalnik Pripomocek, ki olajša zarisovanje. Obstaja veliko razlicnih orodij, najpogosteje pa je mišljen pokoncni crtalnik ali vzporedni crtalnik, glej geslo Zarisovanje. Zarisovanje Prenašanje mer z risbe na obdelo­vanec. To pocnemo pred obdelavo, nato pa po zarisanih crtah kos obdelamo. Zarisovanje je zahtevno, natancno, pocasno in drago delo, zato je smiselno LE PRI POSAMICNI PROIZVODNJI, npr. pri izdelavi modelov ali vzor­cev, pri avtokaroserijskih delih, orodjarstvu ipd. Kadar zarisujemo upogibanje,bodimo pozorni: cr­to vedno zarišemo § tiste strani plocevine, proti kateri upogibamo -zato, ker bomo tako nastavljali na stroju (druge strani plocevine ne vidimo). Zarisovalno orodje lahko razdelimo po skupinah: 8. Orodja in pripomocki za nanašanje OZNAK: 1. Zarisne igle: medeninaste, grafitne, jeklene s ° kaljeno konico, naostreno pod kotom 15ali s prilotano konico iz karbidne trdine. Zarisne igledržimo v roki enako kot svincnik. Zaradi boljše jasnosti mere ne zarisujemo samo s crtico, tem­vec zarišemo V -vrh crke V je prava mera. Zarisujemo pa lahko tudi s flomastrom,s svinc­ nikom (npr. na aluminij), vcasih celo s kredo. Za boljšo vidljivost zarisnih crt lahko obdelovan­ce tudi pripravimo na zarisovanje: zarisne površine namažemo s kredo ali v vo­di raztopljeno kredo svetle kovinske površine lahko premažemo tudi z modro galico, ki spusti bakreno plast • z razpršilci nanesemo oznacevalno (zariso­valno, popravno) barvo (belo za lito železo, modro za jeklo, rdeco za aluminij) 2. Tockalo: ima pod kotom 60° priostreno kaljeno konico. Uporabljamo ga: • za oznacitev presecišca srednic • kot vodilo svedru pri izdelavi izvrtin ali pa • s tockami samo poudarimo zarisano crto !;!_ Orodja za dolocanje OBLIKE in LEGE crt: 3. Ravnilo. pokoncno oz. višinsko ravnilo, prizma­ticno ravnilo (za vzdolžne soosne crte in utorena valjastih obdelovancih). 4. Pokoncni crtalnik ima zarisno iglo pritrjeno na drsnik, s katerim jo lahko dvigamo ali nagiba­mo. Z njim zarisujemo vzporednice k crtalni mizi Stran 39 ali h kotni plošci. Vzporedni crtalnik ima še pokoncno ravnilo, na pomicnem drsniku pa nonij za fino nastavitev. Z njim lahko vlecemo že obdelanim robovom ka­kega obdelovanca vzporedne crte. Uporablja­mo ga v obdelovalnicah ulitkov, priprav ipd. Sin. zarisovalnik, višinski zarisovalnik. NATANCNA []--VIŠINSKO NAS ,MERILO TAVITEV S SKALO '--PRITRDILNA /Vl,JAKA 5. Prislonski kotnik, sredilni kotnik in sredilni zvo­nec (za zarisovanje središc okroglih predme­tov), prislon. podstava, kotna plošca. 7. Zarisovalne šablone. C.PODLAGE in pripomocki za POSEBNE OBLI­KE OBDELOVANCEV: 8. Zarisovalne (crtalne) mize in crtalne plošce slu­žijo kot natancna vodoravna podlaga za zariso­vanje. Brez njih nimamo orodje in obdelovanec med zarisovanjem kam postaviti. So iz sive liti­ne (rebraste) ali granitne, da se ne deformirajo.Uravnamo jih z libelo. Površina je skobljana,brušena ali tuširana. Najbolje je, da crtalna mi­za stoji na treh oporah. Nikoli je ne uporabljamo kot podlago za tockanje ali ravnanje plocevine. Ferdinand Humski Zarisovalne mize se praviloma lahko uporablja­jo tudi kot tuširne plošce. 9. ce zarisujemo valjaste kose, jih položimo na zarisovalne prizme, tanjše obdelovance pa na­nje samo prislonimo. Za delo so zelo pripravnemagneticne prizme, da obdelovancev ni treba privijati s stremeni, z vijaki ali s sponami. Za kvalitetno zarisovanje pa je pogosto pomemb­no tudi poznavanje geometrije, delovnih JlliQQ..: mackov in strojev,npr.: Zarisovanje SREDIŠCA krožno simetricnega predmeta: a) Brez specialnih pripomockov: v krožno obliko zarišemo pravokotnik -tako, da je krog temu pravokotniku ocrtan. Diagonale tega pravokot­nika se sekajo prav v središcu kroga. b) S pomocjo posebnih pripomockov gre zarisova­nje središca kroga hitreje. Pri vecjih krožnihoblikah uporabimo sredilni kotnik,manjše kose pa zatockamo kar skozi sredilni zvonec. CRTO ZA UPOGIBANJE zarisujemo vedno na tisti strani plocevine, kamor bomo plocevino upog­nili -zato, da lahko položaj upogibanja pravilno in natancno nastavimo na stroju. Sin. oznaciti, zacrtati. Nepr. zacajhnati. Zarobljenje Glej Robljenje. Zaskocka Element, ki drži gibljivi del aparata v doloceni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti. Prim. Mehanizem (zaskocni), Umetne mase -me­hanske zveze (zaskocne zveze). Razi. zavora. Zaskocne zveze Zveze, ki nastanejo zaradi elasticne deformacije vsaj enega od sestavnih delov. Poznam: a) Razdružljive zaskocne zveze, ki so najpogoste­je izdelane iz umetnih mas ali iz vzmetnega jekla. Pri sestavljanju se vpognejo in nato spet izravnajo. b) Nerazdružljive zaskocne zveze, ki se dosežejo z zaskokom. Uporabljajo se npr. pri kolesnih pokrovih, oblogah, gibljivih mehanizmih ipd. . VPONKA .SPONKA4t:J t=$˝>-f)B . ZASKOCNE POVEZAVE S KROGLASTIM PREKRITJEM NERAZDRUŽLJIVE ZASKOCNE POVEZAVE Zaslon na dotik Racunalniška vhodno-izhodna enota, namenjena prikazovanju podatkov, ki zaz­nava tudi dotik uporabnikovega prsta ali ustrezno Ferdinand Humski ostrega predmeta (pisala). Zasloni na dotik delujejo na vec nacinov, v množicni uporabi pa sta predvsem dva: uporovni in kapacitivni, ki so bolj zanesljivi in natancni. Ang. Touch screen. Zaslužek Kar se pridobi z opravljanjem kakega dela, službe -navadno je to denar. Izraz se v domacem žargonu pogosto uporablja kot nado­mestek za dodano vrednost. Zasucni cilinder . Pnevmaticni zasucni cilindri. Zasucni delovni valj Glej Pnevmaticni zasucni cilindri. Zasucni motor Hidravlicna naprava, ki omogoca zasuk za dolocen kot rotacije. Simbol: Sin. zasucni cilinder. Podobna naprava lahko de­luje tudi na pnevmaticni ali elektricni pogon. Zasuk Strižno plasticno preoblikovanje. Sin. sukanje. Obdelovanec je obicajno žica: Zasun Naprava za zapiranje hidravlicnih ali pnev­matskih napeljav. Za razliko od ventila (ki zapira s cepom) zapira zasun s plošco (loputo). Pri zapr­tem zasunu je plošca obrnjena pravokotno na os cevi. Slabost zasunov je netesno zapiranje. Vodovodne zasune vedno montiramo tako, da je vreteno obrnjeno navzdol -da se nesnaga ne usede v vodilni utor. Prim. Zapirni ventil. <: Zašcita s prevlekami iz umetnih snovi Glej Prevleke iz umetnih mas. Zašcita stika pred elektrolitom Oblika protiko­rozijske zašcite, podvrsta oplemenitenja. Ce me­sto stika med dvema kovinama zašcitimo pred elektrolitom,lahko na ta nacin preprecimo elek­trokemicno (kontaktno) korozijo. Zašcita z barvnimi in lakastimi premazi Proti­korozijska zašcita, ki daje zašciteni kovini tudi dekorativni izgled. Temeljita priprava delov na površinsko zašcito (glej istoimensko geslo) je zelo pomembna. Barvamo in lakiramo v vec slojih. Osnovni sloj ima namen dobrega spoja s kovino, naslednji pa jo tudi šciti in ji daje lep izgled. Pomembno je, da so barvni in lakasti premazi elasticni,sicer pri toplot­nih spremembah popokajoin se lušcijo. Elasticne so oljnate barve, ki pa niso zelo trde. Prekrivanje z oljnato barvo imenujemo pleskanje. Za prvi in drugi temeljni plesk uporabimo minijevo barvo, nato pleskamo še enkrat ali dvakrat z oljna­to barvo. Predmet lahko v barvo potapljamo,lahko pa uporabimo copicali opremoza barvanje. Šobo pršilke in s tem tudi barvilo lahko elektricno nabijemoz enim, predmet pa z drugim nabojem. S tem dosežemo bolj enakomerni nanos in manj­šo porabo barve, glej Prevleke iz umetnih mas. Postopek lakiranja je podoben barvanju. Po pri­pravi površine najprej nanesemo osnovno plast laka. Ko se osnovna plast posuši, nanašamo gor­ Stran 40 Ker so barve in laki zelo vnetljivi, veljajo za delov­ ne prostore posebni varnostni predpisi. Vrste brizgalnih pištol in osnovni princip delovanja opisuje geslo Brizgalna pištola, podrobnejši nacin delovanja pa najdemo pod geslom HVLP. Zašcita z emajliranjem Protikorozijska zašcita, ki je opisana pod geslom Emajl. Zašcita z olji in mastmi Kratkotrajna protikoro­zijska zašcita: mazanje z mineralnimi olji ali vaze­lini, ki ne vsebujejo kislin. Maziva moramo tudi pravi cas zamenjati. Maziv organskega izvora ne uporabljamo,ker na zraku izlocajo kisline, ki rjave­nje še pospešujejo. Na opisan nacin šcitimo dele merilnikov, drsne po­vršine, navoje, sornike in kovinske dele (tudi lahke kovine), ki bodo dalj casa uskladišceni. Zašcita z voski Pomembna vrsta protikorozijske zašcite od znotraj, v nedosegljivih ali težko doseg­ljivih zaprtih votlinah: Zašcitna maska Glej Respirator. Zašcitni premaz Premazi, ki so namenjeni za mehansko zašcito, za kemicno zašcito površine in za tesnenje. Pri avtolicarstvu zašcitni premazi šci­tijo dno karoserije, tudi pred udarci kamenja. Na­ rejeni so iz kavcuka, umetnih mas in bitumna. Lastnostni zašcitnih premazov: • morajo se dobro oprijemati, • naj bi bili nerazljivi (ni jih možno praskati) • možno jih je prelakirati, tako s topilnimi laki kakor tudi z laki na vodni bazi Priprava površine: osnovna površina mora biti ci­sta, suha, brez prahu in brez rje. Za nanos se upo­ Posebni zašcitni premazi so namenjeni za tesne­nje votlih prostorov. Zaškrniti Narecno: priviti, zategniti, tudi zviti. Zategovalnik Glej Napenjalka. Zatic Strojni element za spajanje v trdne razstav­ljive zveze, ki ga uporabljamo za: -zagotavljanje (zavarovanje, vzdrževanje) med­ sebojne lege. centriranje in omejitev gibov stroj­nih delov (PRILAGODNI, ARETIRNI ZATIC); takšna sta tudi zatica na šuko vtikacu -pritrjevanje (spajanje) v trdne razstavljive zveze dveh ali vec strojnih delov (PRITRDILNI ZATIC) -zašcito pred preobremenitvami strojnih delov; vgrajujemo jih kot predvideno prelomno mesto, npr. med pogonskim in delovnim vretenom; pri preobremenitvi se na prelomnem mestu unici samo zatic (STRIŽNI ZATIC -varovalka). Zatici najveckrat ležijo v predhodno pripravljeni iz­vrtini. Vecinoma niso dosti obremenjeni,ceprav lahko tudi zatici prenašajo vrtilna gibanja (npr. z gredi na zobnik, z rocnega kolesa na vreteno itd.). Glavne OBLIKE zaticev so: a) Valjasti (cilindricni) zatici: ce imajo polkrožni koncini in toleranco m6, so namenjeni natancnemu nastavljanju medse­bojne lege ce imajo konicni koncini in toleranco h8, se uporabljajo za povezovanjein pritrjevanje zatice z ravnima koncinama in toleranco h11 pa po vgradnji zatockamo b) Stožcasti (konicni) zatici -za natancne nasta­vitve delov, ki jih moramo veckrat razstaviti. Imajo konus 1: 50. Izvrtine se konicno povrtajo. c) Zasekani zatici imajo nadmero pri zvezi z luk­njo in se zabijajo podobno kot žeblji v les. d) Elasticni (prožni, vzmetni) zatici so po dolžini prerezane cevi iz vzmetnega jekla. Ker imajo vecji premer od luknje, po celotnem obodu priti­skajo na steno. Zato prenašajo tudi dinamicne obremenitve. vrste zaticnih zvez r­ zavarovanje ! i lege prilagodni zatic pritrdilni zatic strižni zatic strižni površini Montaža zatica:praviloma potrebujemo le kladivo. Z njim zatic zabijemo v pripravljeno izvrtino. Kadar pri demontaži zatice ni možno izbijati, vstavljamo stožcaste zatice z navojnim cepom ali z notranjim navojem. Take zatice potem izvlece­mo z matico ali s posebno pripravo: priprava za 1zvlacen1e vzdolžna zareza za odvajanJe zraka zatoca . . notranJt navoJ za 1zvlacenJe Navojni zatici (zaticni vijaki) imajo vrezan navoj, navadno po celotni dolžini. Uporaba: predvsem za zavarovanje lege strojnih delov (nastavnih obro­cev, ležajnih puš itd.) proti zavrtitvi: njo plast laka. V zahtevnih primerih (npr. lakiranje rablja UB pištola pri 3 -6 bar na razdalji ~30 cm. aluminija) uporabljamo žgano lakiranje. Podrobneje glej UB pištola. nastavni obroc navojni zatic s konico gred Posebna vrsta zaticev so clenkasti zatici, ki se uporabljajo za clenke. Z enim clenkom ustvarijo tesen prileg(na tem mestu so ponavadi zase­kani), z drugim clenkom pa ohlap.Vcasih jih težko razlikujemo od sornikov: Navojni zatic s kroglico in vzmetjo je namenjen za pozicioniranje strojnih delov z majhno silo (da strojni deli medsebojno zaskocijo): Vecina zaticev je standardiziranih, zato zanje ne rišemo delavniških risb.V kosovnicah jih oznaci­mo tako, kot doloca standard. Nepr.: štift. Zaticne zveze -trdnostni preracun Glede na glavno obremenitev locimo vzdolžne, precne in upogibne zatice. Preracun vzdolžnega zatica dc Vzdolžni zatic je obremenjen na strig in na površinski tlak. Za nosilnost je kriticen površinski tlak, zato ga pri dimenzioniranju zatica prever­jamo. Preracun strižnega zatica Stran 41 + -z PP Zatiskovalne klešce Poznamo vec vrst zatisko­valnih orodij: a) Inštalaterske zatiskovalne klešce za stiskanje fitingov na cevi iz bakra, nerjavnega jekla, sti­skanje na vecplastne cevi itd. Klešce so lahko rocne ali akumulatorske, radialne ali aksialne. Celjusti so zamenljive, zmogljivost od .1 O pa do preko .100 mm. Aksialne zatiskovalne klešce se uporabijo za spajanje, kadar imamo dve cevi, dva prstana in vmesni fiting. Na obe cevi najprej nataknemo prstana in ju odmaknemo. Obe cevi nato radial­no razširimo. Vanju vtaknemo ustrezen fiting. Nazadnje oba prstana aksialno povlecemo sku­paj, pri cemer se cev preoblikuje po fitingu in tako dobimo tesen spoj. b)Zatiskovalne klešce za objemke: e) Zatiskovalne klešce (klešce za grezilno kovice­nje) za serijsko delo, npr. v avtomobilski indu- Ferdinand Humski striji: Prim. Spajanje s preoblikovanjem. Zavihanje Glej Zapogibanje. Zavora Priprava, ki s trenjem uravnava ali ustav­lja vrtenje zavornega koluta, koles ali bobna. Gi­banje zavore za razliko od zaskocke ni odvisno od delitve zob in lahko prijemlje v vsaki legi. Informacije o zavorah pri motornem vozilu najde­mo pod naslednjimi gesli: • Hidravlicne zavore • Zavore pri motornem vozilu • Zracne zavore Prim. Servo ojacevalnik. Zavore pri motornem vozilu Naprave, ki služijo zmanjševanju hitrosti vožnje, za zaviranje do mi­rovanja in za varovanje pred premikanjem. Pri zaviranju se kineticna energija spremeni v toplotno. Zaradi obsežnosti se tema razdeli po geslih: • Hidravlicne zavore • Zakonski predpisi o zavorah • Zracne zavore Prim. Indikator obrabe zavor. Zavore za prikolico Poznamo razlicne sisteme zaviranja prikolic: • prikolice brez zaviralnega sistema imajo najvec­jo skupno maso 750 kg in so enoosne • prikolice, ki nimajo zavor z neprekinjenim delo­vanjem, npr. naletne zavore • prikolice, ki imajo zavore s polovicnim nepreki­njenim delovanjem;npr. traktor, s pnevmatskim sistemom, ki je namenjen samo za zaviranje pri­kolice -traktorzaviramo s fizicno energijo, priko­licopa s pnevmaticno energijo, za obojepa se uporablja eden sam pedal • prikolice z zavorami, ki delujejo neprekinjeno; vlecno vozilo in tudi prikolica zavirata z istim iz­vorom energije (nožna sila ali stisnjen zrak) in z eno samo napravo (pedal na vlecnem vozilu); takšne zavore se uporabljajo pri težkih tovornih vozilih, pri osebnih vozilih pa so zelo redke Zažigalni preizkus Metoda identifikacije umetne mase. Z vžigalico prižgemo majhen košcek umet­ne mase, nato pa analiziramo plamen (samougas­ljivost, prasketanje itd.) in vonj, ki se razvija pri go­renju. Nato s pomocjo tekstov iz posebne tabele identificiramo posamezne umetne mase. Opisan postopek pogosto vodi do napacnih ocen, uporablja pa se lahko le pri cistih umetnih masah. Zbiralnik kondenzata Posoda v pnevmatskem sistemu, ki se nahaja na tistih mestih, kjer pricaku­jemo vecjo kolicino kondenzata. Obicajno se upo­rablja pri vecjih pnevmaticnih omrežjih, ki imajo fiksne (kovinske) vode. V spodnjem delu zbiralni­ka kondenzata se nahaja ventil za izpust konden­zata, prikljucek za porabnike stisnjenega zraka pa naj bo namešcen na višji legi -da pnevmaticne naprave ne bodo "goltale" kondenzirane vlage. PORABNIKI t t t VENTIL SAMO ZA ZBIRALNIK IZPUST KONDENZATA (NI ZA PORABNIKE). Glede položajev za namešcanje zbiralnikov kan­denzata glej risbo pod geslom Pnevmatika -os­novne naprave in elementi. Ferdinand Humski Prim. Izlocevalnik vlage. Zbirni jezik Nizkonivojski programski jezik, ang. assembly (assemble -sestavljati). Sestavljajo ga ukazne kode, ki se dajo na preprost nacin pretvo­riti v strojni jezik (nicle in enice). Zdrs Razlika med: 1. Zavorno potjo vozila in .-Potjo, ki jo je kolo prekotalilo. Ce zavrto kolo blokira, znaša zdrs 100%, saj je postavka 2 enaka O. Zemeljski plin Plin brez vonja, barve, okusa, laž­ji od zraka. Sestava: 98% metana, ostalo je etan, drugi ogljikovodiki, CO2 in voda. Pridobiva se iz plinskih vrtin, od tod tudi ime. Kurilnost ~44 MJ/kg, gostota 0,75 kg/Sm3. Sin. mestni plin. Zemeljski plin je okolju prijazno gorivo, saj vsebu­je zanemarljivo nizke vrednosti žvepla. Prašnih delcev (saj in pepela) pri izgorevanju prakticno ni. Ob pravilni nastavitvi plinskih naprav sta edina stranska produkta, ki nastajata v procesu izgore­vanja, ogljikov dioksid in voda. Zemeljski plin potuje po plinovodnih ceveh pod zemljo. V prenosnem plinovodnem omrežju Uek­lene cevi) tece obicajno plin pod visokim tlakom od 50 do 100 bar, medtem ko znaša tlak v srednje in nizkotlacnih distribucijskih plinovodih (polieti­lenske cevi) od 100 mbar do 1 O bar. Pozor: naprave, ki delujejo na zemeljski plin, pra­ _ viloma ne potrebujejo posebnega reducirnega ventila (regulatorja tlaka), tako kot naprave, ki so direktno povezane s plinskimi jeklenkami -zato jih ne smemo direktno (brez reducirnega ventila) prikljuciti na jeklenko! Zemeljski pospešek Glej Pospešek. Zemeljskoalkalijski elementi Elementi II. skupine periodnega sistema. Zenerj.va dioda, napetost Glej Dioda -Zener. Zev Sirina, odprtina. Npr. ~ škarij, cevi, kalibra. Lahko se izraža tudi v stopinjah, npr.: zev škarij naj bo manjši od 14 ° . Podrobneje: striženje. Zevni kaliber Merilno orodje za kontroliranje zunanjih mer. Glej Kaliber. Zgib Naprava, ki prenaša vrtenjeene gredi na drugo. Pri tem se lahko nagib med gredema spre­minja: kardanski, homokineticni ~. Prim. Clenek, Tecaj. Nepr. zglob. C:--@3­ ffi$-. 1 .. . -., .. 1-----=---­ . . Enojni (zgoraj) in dvojni (spodaj) zgib Zgibanje Tehnološki postopek, pri katerem dva kosa plocevine zvežemoali pa na eni sami ploce­vini ojacimo rob.Na ta nacin lahko naredimo tudi za vodo neprepustne zveze, brez lotanja ali var­jenja.Zgibanje uporabljamo predvsem pri izdelavi razne embalaže (konzervne škatle, doze itd.). Sin pregibanje. Zgibanje papirja poznamo že iz otroštva: '\. \ . 1 ,f / Zgibanje plocevine je lahko: a) Neposredno:plocevini zvežemo direktno eno na drugo. Pri bolj zapletenih zvezah je ena plocevina oznacena rdece, druga pa modro: .L b) Posredno -za vezavo dveh delov rabi poseben zgibni trak: =, Nacin zgibanja plocevine: Stran 42 Primer zaporedja tehnoloških postopkov: JLJJJ 7 b,Jl Vezava plocevinastih delov z zgibanjem se upo­rablja pri izdelavi konzervnih škatel, doz, cevi, ve­liko se uporablja pri krovskih delih ipd. V avtomo­bilski proizvodnji se zgibanje uporablja pri obda­janju s plocevino pri vratih, pokrovih motorja.po­krovih prtljažnega prostora ipd. Zgibanje lahko kombiniramo tudi z lepljenjem. Takšna povezava je trdna in tesna: Zaradi neznatnih premikov plocevin pa se lahko tvorijo drobne razpoke v trdem laku in lepilu. Vlaga nato prodira skozi razpoke v pregib in povzroca korozijo. Nastanek razpok in posledicno korozijo lahko preprecimo z uporabo karoserijske tesnilne mase,ki ostane elasticna: LEPl.O, NPR. EPOKSI SMOLA PVC ZAŠ1CITA ROBOV Žargo.ski strokovni izraz za zgibanje: pertlanje. Razi. Zlebljenje, Robljenje, Upogibanje. Zglob Nedopustno za tehniški jezik, pravilno: cle­nek, tecaj, zgib. Vcasih je težko povedati sloven­sko: kotni, osni, homokineticni, kardanski zgib. Zgorevalna toplota Glej Kurilnost. Zgorevanje Spajanje elementov ali spojin s kisikom ob pojavu ognja. Sin. gorenje. Zgošcevalnik Glej Kompresor. Zgošcevalno sredstvo Sestavina mazivnih ma­sti (polnilo), ki obicajno nastanejo z reakcijo kovin­skega hidroksida z mašcobno kislino. Npr. litijev stearat (~jeva milo), natrijev stearat, grafit, silikat­ni aditivi. Zidarski meter . Zložljivo merilo, Tracno merilo. Zik mašina Stroj za robljenje, glej Robljenje. Zlato Simbol Au, lat. Aurum. Tališce 1.063 ° C, gostota 19,3 kg/dm3. Mehka, rumenordeca kovi­na, ki se dobro valja in vlece (do debeline 0,0001 mm, zlati listici). Obstojno je na zraku in v kislinah. Raztaplja se samo v raztopinah mocnih oksidan­tov, npr. v zlatotopki. Eno-in dvovalentne spojine zlata pri segrevanju hitro razpadejo. Dobro preva­ja el. tok in toploto. Cistoto zlata oznacimo s tisocinkami, oznaka 1000/1000 je cisto zlato. Po starejšem nacinu se meri cislata Au v karatih, cisto zlato je 24 karatno. Uporaba:proizvodnja nakita(predvsem 14-, 16-in 18-karatno zlato, legirano predvsem z Ag in Cu, tudi Pt in Pd: belo zlato je legura ~75% Au in 25% Pd), kovancev(~90% Au in 10% Cu), v zobotehni­!si._(amalgami), za pozlatitve,za rdece obarvana steklain porcelan. Zlatotopka Mešanica enega dela koncentrirane dušikove(V) kisline HNO3 in treh delov koncentri­ rane klorovodikove kisline HCI. V mešanici nasta­neta prost klor in nitrozilklorid po enacbi: HNO3 + 3 HCI . NOGI + 2 CI + 2 H2O Zlatotopka raztaplja celo zlato in platino: Au + 3 CI .AuCl3 Zlitina Z mešanjem v raztaljenem stanju pri­dobljena nova kovina, ki jo dobimo: -iz dveh ali vec kovin ali -iz kovin z nekovinami. Zlitina je lahko zmes, spojinaali raztopina.Sin. legura. Razi. litina. Zlomna trdnost Vrednost mehanske napetosti pri zlomu, ki je obicajno pri jeklu manjša od trd­nosti materiala. Pri nateznem preizkusu je to na­tezna zlomna trdnost R. Prim. Natezni preizkus. u Zlomni raztezek Snovna konstanta, karakteristic­na za dolocen material, oznaka A: Lil L u -L a A = --100 [%] = ___ ·100 [%] L La La ... zacetna dolžina preizkušanca Lu ... dolžina preizkušanca po zlomu Zlomni raztezek ne upošteva linearnih (elastic­nih) raztezkov med preizkušanjem! Vse raztezke (plasticne in elasticne) pa upošteva celotni (totalni) zlomni raztezek A1. Sin. lomni raztezek, lomna razteznost, lomna duk­tilnost, raztezek ob (pri) pretrgu, Prim. Raztez­nost, Natezni preizkus. Zložljivo merilo Merilo, ki se najpogosteje uporablja v gradbeništvu: Prim. Tracno merilo. Zmes Mešanica iz dveh ali vec cistih snovi (kom­ponent), ki jih lahko locimo s fizikalnimi metodami locevanja:segrevanje, filtriranje, sedimentacija, ekstrakcija, destilacija, sublimacija itd. Del.: a) Homogene zmesi sestavlja le ena faza.Posa­meznih sestavin ne moremo razlociti niti s pro­stim ocesom in niti pod mikroskopom. Med homogene zmesi spadajo plinske zmesi(npr. zrak), prave raztopine zlitine ki tvorijo mešane kristale(glej lntersticijske in Substitucijske trdne raztopine) in nic drugega. b) Heterogene zmesi pa vsebujejo vec faz,npr. evtektik, evtektoid, suspenzije, emulzije, zmes vec cistih trdnih snovi, aerosoli itd. POZOR: tudi heterogena zmes je lahko homoge­no porazdeljena po volumnu -ce npr. sol in slad­kor fino zdrobimo in zmešamo v terilnici. V pogo­vornem jeziku tako zmes pogosto napacno poimenujemo homogena zmes! Npr. evtekticna ~ je zmes kristalov, glej Evtektik. Razi. spojina. Zmes zmesnih kristalov Evtektik v diagramu stanja s popolno topnostjo v talini in z delno top­nostjo v trdnem. Prim. Zmes, Zmesni kristal. Zmesni kristal Mešani kristal dveh ali vec kompo­nent (sestavin), sestavina trdnih raztopin.Nasta­ne z vgraditvijo ionov ali atomov v kristalno mrežo druge snovi, ne da bi se spremenila kristalna obli­ka. Najpogostejša tipa zmesnih kristalov sta: 1. Zmesni kristal nadomestnega tipa, ki je se­stavni del substitucijskih trdnih raztopin. 2. Zmesni kristal vrinjenega tipa, ki je sestavni del intersticijskih trdnih raztopin. Zmesne kristale oznacujemo z grškimi crkami a, 13, y, o itd., npr. Fea. a-Fe ipd. Sin. raztopinski kristal, mešani kristal. Prim. Trdna raztopina. Zmogljivost kompresorja Volumski pretok, ki ga zmore kompresor. Podrobnejše pojasnilo glej pod geslom Kompresor. Prim. Kontinuitetna enac­ba, Poraba zraka. Zmogljivost elektricnih vodnikov Glej Elektricni tok. Zmrzišce Temperatura, pri kateri prehaja tekoci­na v trdno snov.Prim. Tališce, Strdišce, Ledišce, Vrelišce. Znaki nevarnosti GHS Kratica GHS pomeni Globally Harmonized System of Classification & _ Labeling of Chemicals, kar pomeni Globalno priz­nani in usklajeni sistem oznacevanja nevarnih ke­mikalij v izdelkih. Piktogrami so zelo podobni kot pri opozorilnih znakih, le uporabljene barve in ob­like znaka so drugacne. Od leve na desno: nevarno za cloveški organi­zem; jedko; vnetljive snovi, okolju nevarno. Znaki obveznosti ZVZD Znaki, ki ukazujejo: ,(t)(.)(i)O ,fta)f)f) A B C D A1 -obvezna uporaba zašcitnih rokavic A2 -obvezna zašcita oci B1 -upoštevaj navodila B2 -obvezna uporaba varnostne celade C1 -obvezna uporaba zašcitne obleke C2 -obvezna zašcita sluha D1 -obvezna uporaba šcitnika obraza D2 -obvezna zašcita dihal Znaki prepovedi ZVZD 3®8®® ,@®®@ ,@@@® A B C D A1 -prepovedano kajenje A2 -ni pitne vode A3 -prepovedano vklapljanje B1 -prep. zadrževanje pod dvignjenim bremenom B2 -prepovedana uporaba odprtega ognja _ B3 -prepov. dotikanje, ohišje je pod napetostjo C1 -prepovedana uporaba mobilnega telefona C2 -prepovedano gašenje z vodo C3 -dostop nezaposlenim osebam prepovedan D1 -prep. za osebe s srcnim vzpodbujevalnikom D2 -prepovedano odlaganje ali skladišcenje D3 -dostop pešcem prepovedan Znaki za elektriko Stran 43 [±JI e Znaki zapovedi ZVZD . Znaki obveznosti ZVZD znamka Znak razlikovanja blaga ali storitev, s pomocjo katerega lahko uporabnik identificira proizvajalca, prodajalca ali organizatorja. Znamka je lahko beseda, ime, simbol, oblika ali kombinacija vsega navedenega. Imenujemo jo tu­di trgovska znamka,ki je lahko blagovna ali storit­vena,oznacimo pa jo na naslednje nacine: • neregistrirano blagovno znamko oznacimo z oznako ™, TM je kratica za angleško besedo trademark (blagovna znamka) • neregistrirano storitveno znamko oznacimo z oznako sM, SM je kratica za angleški izraz serv­ice mark (storitvena znamka) • registrirane znamke oznacujemo z oznako ® Prim. Intelektualna lastnina. Znanstvena metoda dela Postopek za nacrtno razreševanje znanstvenega problema: 1. Izbira TEME raziskovanja in zastavitev razi­skovalnih vprašanj. Obicajno izvirajo iz idej, o katerih pogosto razmišljamo (ki jih "predeluje­mo", ki nas "preganjajo"). 2. Premišljeno in usmerjeno zbiranje podatkov: tako, da razrešujemo izkljucno le problem, ki _ nas zanima. Obicajno zacnemo z izbiranjem In študijem ustrezne literature (spoznavanje ob­stojecega stanja znanosti in tehnike). Prepoznavamo BISTVO problema. Izlocamo vse, kar je nepomembno-podatke locimo od informacij. Za vsak podatek moramo poznati logicen odgovor na pomenska vprašanja, npr.: "Kakšen pomen ima ta podatek pri reševanju našega problema? Zakaj smo ga uporabili? Ali je kolicina pomembna?" Med seboj locimo: _ • podatke, ki se nanašajo le na kakovost (kvali­tativni podatki,npr.: dokazujemo le prisotnost neke snovi, kolicina pa ni pomembna) in • podatke, ki se nanašajo tudi na kolicino (kvan­titativni podatki). 3. Proucevanje povezav med podatki in postavitev HIPOTEZE. 4. Izbira ustreznih METOD reševanja problema: • opazovanje, meritve, • anketa, intervju, • logicno sklepanje (indukcija, dedukcija itd.) in • poskus, najbolj prepricljiva znanstv. metoda. Pripravimo NACRT za preverjanje hipoteze: • nacrt izvajanjapo izbranih metodah dela in • nacrt vrednotenjadobljenih rezultatov. 5. IZVAJANJE zastavljene naloge. Preverjanje postavljene hipoteze, sklepanje. Morda odkrit­je novega spoznanja, teorije. nauka. Poskusimo vsaj delno odgovoriti na vprašanje: cemu bo novo spoznanje služilo, koristilo? Znanstveni problem pa lahko rešujemo tudi po drugacnem zaporedju, ki je obicajno nenacrtno: sprejemanje dolocenih podatkov lahko v nas _ vzbudi strokovno razmišljanje, kar povzrocI opre­delitev problema, iskanje tehnicne rešitve itd. Zobata letev Letev z ozobjem. Zelo je primerna za spreminjanje premocrtnega gibanja v vrtenje, prim. Prijemalo, Ubirati se. . Zobnik Strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo. Prim. Pastorek, Ubirati se. Zobniška gonila Gonila, sestavljena iz enega ali vec zobniških parov, ki so v ubiranju. Zoženje Oblika prisekane (praviloma štiristrane) piramide. Ferdinand Humski l [>_1:x -c:i . o::: . Zoženje obicajno izražamo z razmerjem 1 :x: 1 a -b X Nacin oznacevanja je zelo podoben kot pri konusu, npr.: C> 1 :4 Kako razumemo !preberemo) neko konkretno zoženje: na 4 mm dolžine zoženja se zoženje razširi za 1 mm. Opisano oznako vnesemo na srednjico zoženja. Prim. Nagib, Konus. Zožitek Glej Deformacije, Kontrakcija. Zožitek prereza Glej Deformacije, Kontrakcija. Zracna blazina -avtomobil Ena od možnih kon­strukcijskih rešitev za pasivno varnost. Zracna blazina -pnevmatika Pojav, ki povzroca manjšo potisno silo in hitrost batnice pri dvos­mernih delovnih valjih. Glej Pnevmaticni cilindri. V pogovornem jeziku uporabljamo izraz zracna blazina tudi za zracno vzmet. Zracna vzmet Glej Pnevmatsko vzmetenje. Zracne zavore Uporabljajo se predvsem pri gospodarskih vozilih. Pri osebnih avtomobilih se zrak uporablja le kot pomoc pri zaviranju, npr. pn servozavorah: servo ojacevalnik, ki deluje na pod­tlak zraka (glej geslo Servo ojacevalnik). Sistem zracnih zavor pri tovornjaku s prikolico: 1 Kompresor 2 Sušilnik zraka z regulatorjem tlaka 3 Rezervoar za regeneracijo 4 Štirikrožni zašcitni ventil 5 Rezervoar stisnjenega zraka (tlacna poso­da) 6 Glavni zavorni ventil 7 Cilinder za proženje trajne zavore 8 Membranski valj 9 Vzmetni aku­mulator 10 Regulator sile zaviranja 11 Zašcitni ventil proti preobremenitvi 12 Krmilni ventil za prikolico 13 Ventil rocne zavore 14 Manometer 15 Glava sklopke za krmilni ventil prikolice 16 Zavorni ventil za prikoklico 17 Prikljucek za preizkušanje 18 Alarmno stikalo 19 Odzracevalni _ ventil 20 Filter Zavorni ventil prikolice 22 ProtIpo­vratni ventil Ferdinand Humski Stran 44 2 odtok energije stisnjenega zraka za namen uporabe (to ne pomeni izpusta v okolico) 3 prezracevanje (v okolico) 4 krmilni prikljucek 5 prosto (nezasedeno) 6 prosto (nezasedeno) 7 prikljucek za protizmrzovalno sredstvo 8 prikljucek za mazalno olje 9 prikljucek za hladilno tekocino Dodatna številka se pripiše v primerih, ko je vgrajenih vec enakovrednih prikljuckov, npr. 21, 22, 23 (glej Regulator tlaka -zracne zavore) ali 11, 12 (glej Glavni zavorni ventil). _c_J===!:=22=:: . . ŠTIRIKROŽNI VZMETNI VENTIL KROGLICE ELEKTRICNO PROŽENJE MEHANIZEM, KI NAPNE VZMET ENOSMERNEGA VALJA, POGANJA GA BATERIJA Zracnost Pri ujemih:dimenzija, definirana kot razlika med luknjo in cepom (med notranjo in zu­nanjo mero), oznaka je z ali Dd: Od= O -d Tako kot vsak odstopek ima tudi vsaka izracunana zracnost obvezno predznak, npr.: + 0,013 mm ali -0,034 mm. Zracnost lahko izracunamo iz: a) Izmerjenih podatkov. V tem primeru je rezultat: • ohlap. ce je Od > O (predznak+) ali • nadmera, ce je Od < O (predznak-) b) Podatkov na risbi. V tem primeru racunamo Ddmaks (najvecja zracnost)in Ddmin (najmanjša zracnost), Najvecja zracnostOdmaks: razlika med najvecjo notranjo mero (luknja) in najmanjšo zunanjo mero (cep): d Odmaks = Omaks -min Najmanjša zracnost Odm;n: razlika med najmanjšo notranjo mero (luknja) in najvecjo zunanjo mero (cep): Odmin = Omin -dmaks TOLER. POLJE NOTRANJE MERE Toler. ol"e zunan·e mere Rezultat izracuna v tem primeru pa je: • ohlapni ujem, ce je Odmaks > O in Odmin > O • prehodni ujem, ce Odmaks > O in Odmin < O 21 =d 23 MEMBRANSKI 2 VALJ REGULATOR REGULATOR SILE ZAVIRANJA TLAKA & 42 " "M,"' " 11.22 VENTIL KRMILNI PARKIRNE VENTIL IN POMOŽNE GLAVNI PRIKOLICE ZAVORE ZAVORNI VENTIL Prim. Zakonski predpisi o zavorah. Zracni upor Sila, ki deluje nasproti gibanju tele­sa v zraku: (p-v2) Fu = Cu·-2-·A [N] Cu ... koeficient zracnega upora [N] A ... precni presek telesa (npr. avtomobila) [m2] p-v2/2 ... dinamicna komponenta tlaka zraka [Pa] Zracni zbiralnik Glej Tlacna posoda. Zracno orožje Orožje, ki deluje na stisnjen zrak ali plin (npr. C02). Izstrelek (kroglo, naboj) požene raztezanje stisnje­nega zraka. Princip delovanja je podoben kot pri ognjenem orožju -le da pri ognjenem orožju naj­prej povzrocimo eksplozijo v naboju, zaradi cesar nastane nadtlak, ki nato požene kroglo. Nadtlak zraka lahko zagotovimo na vec nacinov: • s sprožanjem vzmeti,ki potisne bat, s tem pa se v valju ustvari ustvari potreben nadtlak zraka; v bistvu imamo enosmerni valj,ki deluje obratno: mehansko energijo spreminja v nadtlak;vzmet napenjamo mehanskoali z elektricno energijo • z akumulatorjem zraka (tlacno posodo), ki jo imenujemo plinska bombica -lahko je za enkrat­no uporabo ali pa se polni, rocno ali z jeklenko • lahko tudi s svojimi pljuci,npr. Indijanci pihajo skozi cev in na ta nacin streljajo na živali Proženje je mehanskoali elektricno,delovanje pa je lahko tudi polavtomatskoali avtomatsko. < O in OdO min < Rezilna zracnost: glej Striženje, tudi Orodja za plasticno preoblikovanje. Zracnost prostorov: preskrbljenost prostorov z zrakom. Zrcalo Glej pojasnilo znotraj gesla Steklo. Zrnatost Locevanje sipkega materiala glede na velikost zrn, granulacija, zrnavost. Glej Brušenje, Brus, Brusni papir. Velikost brusnega zrna je odvisna od kvalitete brušenja, ki jo želimo doseci: fina zrna za fino bru­šenje in groba zrna za grobo brušenje. Velikost zrna oznacujemo s številkami. Brusilni material zmeljejo z mlini in nato sejejo s siti. Oznacba zrn je standardizirana po FEPA skali in je dolocena s številom. število pove, koliko luknjic(P -perforation) na dolžini 1 cole(25,4 mm) ima žicno sito, ki še prepušca zrnca. Npr.: zrno št. P80 je tisto zrno, ki ravno še pade skozi sito, ki ima na dolžini 1 cole 80 luknjic. E E Približna delitev zrnatosti: Grobo brušenje: 6 -24 Srednje: 30 -60 Fino: 70 -180 Zelo fino: 220 -1.200 in vec ZRS Zveza radioamaterjev Slovenije. Zrušilna strižna trdnost Glej Trdnost. ZTS Zašcitno tokovno stikalo, glej FID. Zunanja mera Mera, ki jo merimo od zunaj. V zvezi dveh strojnih delov se nanaša na notranji del,na .-Zunanja mera je npr. premer gredi, osi, vijaka.Notranji del ima torej zunanjo mero. Zunanji premer v splošnem oznacujemo z malo crko .d. Tolerancna poljaza zunanje mereso pri posrednem nacinu zapisovanja toleranc vedno oznacena z majhnimi crkami,npr. g6. NOTRANJI DEL 032 zunanja mera ct,d Prim. Notranja mera. Zunanje obremenitve Glej gesla Obremenitve, Nosilec in Podpora. Zunanji tlak Glej Tlak. Zvar Zvarjeno mesto, vkljucno s snovjo. ki se ob varjenju pretali ali pa je spremenilo strukturo (pri varjenju brez taljenja). Razi. Zvarni spoj. Prim. Varjenje. Osnovni pojmi: -CISTI VAR:tisti del vara, v katerem je prisoten samo dodajni material -KOREN ZVARA je spodnji, ozki del zvara (3) -NAVAR je var pri navarjanju, glej Navarjanje -TEME ZVARA je širši del zvara, ki se dviga nad površino osnovnega materiala (4) -prehodno podrocje TVP(7) je podrocje osnov­nega materiala ob zvaru, ki je bilo segreto nad Stran 45 7 s 3 2 1 1 -osnovni material, 2 -stranica žleba, 3 -špranja žleba oz. koren zvara, 4 -teme žleba, zvara ali navara, 5 -uvar, 6 -globina uvara, 7 -prehodni pas (TVP), 8 -višina temenske izbokline vara Po KONTINUITETI so zvari lahko prekinjeni ali neprekinjeni. Prekinjeni zvari se med seboj locijo po zaporedju nanašanja posameznih varkov. Vrste zvarov in njihovi simboli: . 11 . v Zvari Zvar V . _J L ir.L Zvar s privihom Kotni zvar . y . y ZvarY Zvar U . X .()--() Zvar X Dvojni U zvar . v . . Polovicni zvar V Polovicni zvar Y Zvar J (polovicni U) Zvar K . (2----c) v)))/4))A /Y\ Dvojni J zvar Navar Kotni zvar Polni zvar v okroglem ocesu v okroglem ocesu Ferdinand Humski ma. Do debeline 3 mmvarimo samo z ene strani, do 6 mmpa z obeh strani. V žlebu z obliko crke V varimo do 20 mmdebeline, za vecje debelinepa ima zvarni žleb obliko crke X ali crke U. Risba prikazuje soležni spoj z V zvarom. Soležni spoj s privihom nastane z varjenjem sti­kajocih se privihanih delov. Primeren je le za de­beline do 2 mm. Privih se pri varjenju ne zravna. Prekrivni spoj je spoj na dveh delih, ki se prekri­vata. Risba: prekrivni spoj s kotnim zvarom. T-spoj oz. spoj T je spoj dveh delov, ki tvorita crko T. V našem primeru: T-spoj s kotnima zvaroma. cp: temperaturo premene (723° C) ±:::± vi/2$ik ±=± -UVAR je globina, do katere je bil raztaljen osnovni material (5) -©-­ -E!)-- Kotni zvar v Polni zvar v -VAR:strjen material, ki se je pri talilnem varjenju podolgovatem ocesu podolgovatem ocesu raztalil, pri varjenju z mehansko energijo pa sa­mo omehcal ter se pri tem tudi rekristaliziral; var je lahko sestavljen iz poljubnega števila varkov -VARE K: nanos taline v eni sami potezi Vogelni spoj spaja dva dela, ki sta približno pra­ žmulasti zvar Grebenasti zvar vokotna med seboj. Na risbi: vogelni spoj z izbo­ VAREK -ŽLEB je zvarni rob; varimo lahko brez žleba (brez priprave zvarnega roba), v naravnem žlebu(brez posebne obdelave robov) ali v pose­bej oblikovanem žlebu cenim kotnim zvarom. ] Tockovni zvar Kolutni zvar l7777777l = liW.SSSJ -e Bradavicni zvar Splošceni kolutni zvar Zvarni spoj Celota, napravljena z varjenjem. Obsega zvar z vecjo okolico in možnimi dodatni­ mi spojnimi elementi. Razi. Zvar. VRSTE ZVARNIH SPOJEV: Križni oz. dvojni T-spoj je spoj treh delov, ki se kri­žajo. V našem primeru: križni spoj s kotnimi zvari. Pri soležnem spoju se dva dela stikata s konce-Vecdelni spoj. imenovan tudi trodelni spoj T, je Ferdinand Humski spoj treh delov, ki s celi tvorijo štirioglat žleb. Pri­kazujemo vecdelni spoj z I zvarom. Skladovni spoj povezuje soležne profile. Na risbi je skladovni spoj z Y-zvarom. Oznacevanje zvarnih spojev v tehnicni doku­mentaciji doloca standard SIST ISO 2553. Najpo­membnejše oznake zvarnih spojev so: 1 -kazalna crtas pušcico; zvar je lahko na isti ali nasprotni strani kazalne crte 2 -neprekinjena (B) referencna crta;ce je simbol zvara narisan na njej, se zvar (teme zvara) nahaja na tisti strani, ki jo kaže pušcica 3 -prekinjena (F) referencna crta;ce je simbol narisan na njej, se zvar (teme zvara) nahaja na nasprotni strani od prikaza pušcice 4 -debelina zvara; s crko i! se pri kotnem zvaru oznaci višina zvara -npr. a5 pomeni višina 5 mm; s crko;;: se oznaci dolžina kraka zvara -npr. z4; s crko § se oznaci višina pri V, Y, soležnih in privihanih zvarih, vrsta zvara (simbol za zvarni spoj) in dolžina zvara; v oklepaj lahko dodamo razdaljo med zvari, ce je zvarov vec -npr. 2x40 (20) pomeni dva zvara dolžine 40 mm, med njima 20 mm brez 5 -postopek varjenja: 111 -REO (MMA), 121 ­oblocno varjenje pod praškom z žico), 131 ­MIG, 135 -MAG, 136 -MAG s stržensko žico, 137 -MIG s stržensko žico, 141 -TIG, 15 -oblocno plazemsko varjenje, 311 -pla­mensko varjenje s kisikom in acetilenom (OFW), 81 in 83 -plamensko rezanje, 912 -plamensko spajkanje 3 4 2 1 / / 5 1 ___ --1:-.Y,.[}_<111 Prim. Zvar, Varjenje. ZVD Zavod za varstvo pri delu. Zvezdna vezava Glej Trifazna izmenicna napetost. Zveze pesta z gredjo To je vedno razstavljiva zveza. Uporabljamo takšne elemente, ki omogo­cajo prenašanje vrtilnega momenta in v nekaterih primerih tudi premikanje pesta po gredi. Del.: 1. Zveze pesta z gredjo Z OBLIKO (OBLIKOVNE ZVEZE): zagozde, mozniki, utorne gredi (npr. utorno vreteno pri univerzalni stružnici), PQ..[igQ_: nalni cepitd. 2. Zveze pesta z gredjo S SILO (TORNE ZVEZE): spenjalna zveza z gredjo, zveza s konicnim (stožcastim) nasedam, zveza s krcnim obro­cem, zveza z obrocnimi zagozdami, zveza ;;: elasticnimi elementi, zveza s tesnim ujemam. Zveza s krcnim obrocem: ZU N\ANiJA OBROCA lESN I LO PESliO NOliRA/Ni.l II OBROC GRIBD ----·-------.. -----·----· -­ KRCNI OBROC Stran 46 Zveza z obrocnimi zagozdami: Prim. Pesto, Spajanje. Zveze s silo Glej Razstavljive zveze. Zveze z obliko Glej Razstavljive zveze. Zvezen Nepretrgan. Matematicno: ~ funkcija se pri malih spremembah argumenta x tudi zelo malo spreminja. Razi. gladkost. Zvocna kartica Glej Razširitvena kartica. Zvocnik Naprava, ki spreminja elektricne signale v zvok. Simbol: Prim. RMS. Zvok Valovanje, ki nastaja tako, da delci zraka nihajo okrog svojih ravnovesnih leg. Nastajajo zgošcine in razredcine oz. nihanje gostote zra­ka. Delci nihajo v isti smeri kot se razširja zvok -temu pravimo vzdolžno ali longitudinalno valova­nje. Z ušesom zaznavamo frekvence od 16 s-1 do 1 ~ 20-103 s-. Valovanje z manjšo frekvenco je in­frazvok (npr. pri potresih), valovanje z vecjo frek­venco pa ultrazvok. Hitrost zvoka ni odvisna od frekvence -ultrazvok in infrazvok se širita enako hitro kot navadni zvok. Hitrost zvoka v zraku pri 273 K je 330 m/s. Razen po zraku se lahko zvok razširja tudi po drugih elasticnih medijih. V trdni snovi nastopa tudi transverzalno zvocno valovanje. Longitudinalna hitrost ultrazvoka v jeklu znaša ~ 5920 m/s, transverzalna pa ~ 3300 m/s. Zvok se kot valovanje odbija, lomi, uklanja, inter­ferira, pri njem opazimo Dopplerjev pojav. Gostota energijskega toka je jakost zvoka, ki jo merimo v W/m2 . Prim. Glasnost, Bel, Decibel. Zvrnjeni prerez Risba, ki prikazuje predmet v po­gledu, njegov precni prerez pa je prikazan zvrnjen za 90 ° . Robovi prereza so narisani s crto B. Zvrnjeni prerez pogosto uporabljamo za risanje prerezov palic, nosilcev, traverz. .ll STRANSKI NARIS . ORIS 1 L 1 Zvrnjeni prerez za L profil Zvrnjeni prerez: krožni profil z utorom ZVZD Zakon o varnosti in zdravju pri delu, glej geslo Varnost pri delu. Žaganje Postopek odrezavanja, ki ga uporablja­mo, kadar hocemo obdelovanec razdeliti na vec delov ali pa vanj vrezati utore. Odrezavanje oprav­lja nazobcano orodje manjše rezalne širine -žagin list. Žaganje je vedno priprava za nadaljnjo obde­lavo,npr. s struženjem, frezanjem itd. Še posebej velik pomen ima žaganje v lesni industriji ter pri obdelavi kamna. Del. žaganja: 1. Glede na VRSTO GLAVNEGA GIBANJA: a) Krožno žaganje, ki je v principu enako fre­zanju, razlika je le v obliki orodja. Pogosto uporabljamo hidravlicne krožne žage ali pa krožno žagamo kar na frezalnih strojih. b) Premocrtno žaganje, pri katerem mora biti orodje v smeri glavnega gibanja vedno po­stavljeno poševno na obdelovanec: •pehalno žaganje (enostransko vpet žagin list) •locno žaganje (žagin list natancne dolžine) •tracno žaganje (brezkoncni žagin list) 2. Glede na TEMPERATURO obdelovanca: •hladno in •vroce (torno) žaganje z velikimi hitrostmi Nekatere VRSTE žAG: a) Rocne žage: REZLJACA oz. modelarska ža­gica (z velikim lokom) predvsem za rezanje ve­zanega lesa, za zahtevnejše krivulje, za rezanje ravnih rezov ni primerna. Imamo grobe in fine liste, liste za les, kovino, umetne mase: PRITRDILNI VIJAK LOK ROCAJ KRILATA LISICJI REP: b)Strojne: VBODNA (pehalna, sabljasta, lisicar­ka, povratna) žaga, za žaganje porobetona so vecje, obstaja tudi vodilo za krožno žaganje: iilii motorna LOCNATA (locna) ŽAGA: TRACNA ŽAGA (horizontalna ali vertikalna): OBRACALNA PLOŠCA žAGIN TRAK ZA žAGINTRAK DEKUPIRNO žAGO [j NESKONCEN žAGIN TRAK ZA TRACNO žAGO PLOŠCA Žage s CNC tehnologijo so samostojne naprave ali pa so v sklopu drugih obdelovalnih strojev. POSEBNOSTI ŽAGINIH LISTOV: So iz legiranega orodnega jekla ali iz hitrorezne­lli!. jekla s povišano vrednostjo Co in Mo. Žagini listi so toplotno obdelani, kaljeni pa so samo y_ pasu rezil. Rezilni robovi so lahko tudi: • iz karbidnih trdin, ki se na žagin list prilotajo (rezila ali granulat) ali lasersko privarijo • oplašceni (TiN) • diamantni, ki pa niso primerni za rezanje jekel (so le za kremen, steklo, marmor itd.) Bimetalni žagini listi so narejeni tako: • osnova lista je legirano poboljšano kvalitetno jeklo, ki ima visoko mejo elasticnosti • konice zob pa so izdelane g materiala HSS OBLIKA ŽAGINEGA LISTA je zelo pomembna. Da se orodje NE ZATAKNE (zagozdi) v utoru, mora biti rez širši kot žagin list. To dosežemo tako, da so rezila razperjena, valovita ali razširje­na (bocno zbušeni ali vstavljeni zobje): RAZŠIRJENI ZOBJE Delitev zob je razdalja med konicami zob na žaginem listu. Najpogosteje se izraža kot število zob na colo (25,4 mm): Stran 47 GROBA delitev(do 16) je za mehke materiale (Aluminij, baker), SREDNJA delitev(do 22) je za konstrukcijska jekla, lito železo, medenino. FINA delitev(do 32) pa je za tankostenske cevi, ploce­vino, jeklene profile, trdo litino itd. Pri žaginem listu je zelo pomembna tudi razpo­reditev števila zob: a) Konstantna razporeditevpomeni, da je razdalja med zobmi vedno enaka b) Variabilna razporeditevpa pomeni, da so robovi zob razporejeni v razlicnih, periodicno ponovlji­vih razdaljah. Npr. 4/6 oz 4-6 je oznaka za deli­tev zob 4 in 6 na enem samem žaginem listu: Taka razporeditev omogoca: • gladek in cist rez, ker eliminira vibracije • daljšo obstojnost žaginega lista • vecje podrocje rezanja z enim tipom žag. lista Žagin list je praviloma USMERJEN tako, da koni­ ce zob kažejo v smeri najvecje sile (glej tudi predhodne risbe): Ce žagamo navpicno, bomo žagin list obrnili dru­gace kakor pri vodoravnem žaganju: Le izjemoma usmerimo konice zob drugace (npr. ce pricakujemo trganje materiala ipd.). Po upora­m je potrebno žagin list vedno sprostiti(odpeti). Na zacetku rocnega žaganja nam orodje rado drsi levo -desno, dokler ne nastane prva zareza. Zato si zacetek dela olajšamo tako, da s trikotno Qi.!..Q naredimo prvo zarezo na zarisano crto. Pri strojnem žaganju je za doseganje maksimal­ne obstojnosti orodja potrebno UTEKAVANJE no­vega lista tracne žage. To pomeni, da 15 -30 mi­nut vodimo žagin list s 50% obicajnega podajanja. Tako preprecimo krušenje ostrih rezalnih robov. Od leve na desno vidimo, kako izgleda nov tracni list, utecen tracni list in tracni list z odkrušenim rezilom, ker ni bilo utekanja: Mikro poškodbelahko napoveduje tudi HRUP,ki nastane zaradi prevelikih vibracij. Zato v primeru prevelikega hrupa zmanjšamo rezalno hitrost. Žage imajo veliko majhnih rezil (zob), ki so lahko RAZLICNIH OBLIK. Orientacijske vrednosti so: 0° 4° h0 = 0,5-t in r = 0,25 ·t, cepilni kot y = -Pri tracnih in krožnih žagah se za trdnejše mate­riale (npr. jeklo) uporabljajo majhne višine rezil: Ferdinand Humski o ..C Pri kovinskih materialih se pogosto odlocamo za trdnejše oblike rezil z vecjim kotom klina p: t (1/3-1/2) t Strelasta rezila so primerna za mehkejši materi­fil, npr. umetne snovi in les: Obliki A in M žagata les v obe smeri: t Pri vecjih premerih žag so rezila v obliki segmen­ta prikovicena na osnovno plošco (SEGMENTNE žage). Ko so obrabljena, jih zamenjamo z novimi: b Žaganje -varnostni ukrepi Pri delu s krožno žago so varnostni ukrepi naslednji: • list žage dvigni samo toliko nad delovno mizo, da lahko žagaš; previsoko dvignjen list lahko povzroci nesreco • pred zacetkom dela namesti varnostni pokrov, ki sme biti najvec 5 mm nad obdelovancem • preglej, ali je pod delovno mizo list žage zavarovan • ko si stroj izkljucil, ne ustavljaj lista z roko, tem­vec z zavoro; ce zavore ni, tedaj pocakaj, da se stroj sam ustavi; ne zapusti stroja, dokler se list popolnoma ne ustavi • bodi zelo pazljiv pri namešcanju lista žage ali pri vlaganju novega surovca, kajti -pomotoma lah­ko zaženeš stroj • ne delaj s strojem, ki ni pravilno ozemljen ali pa ima slabo stikalo • okolico stroja imej urejeno, materiale in obdela­ne kose pa skladaj na za to doloceno mesto ­ Ferdinand Humski nikar pa ne na krožno žago Žarek 1. Kot samostalnik: a) Fizik.: svetloba, ki izhaja iz svojega vira v ob­liki tanke, ravne crte. Tudi valovi oz. delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor -sevanje. c) Geom.: usmerjena premica oz. premica, ki je z ene strani omejena (ima svoj zacetek). 2. Kot pridevnik: ki je zaradi razkrajanja mašcobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja. pekocega in grenkega okusa. Npr.: okus po žarkem, žarko olje, maslo je postalo žarko. Žarjenje Toplotna obdelava, sestavljena iz: 1. Segrevanja na doloceno temperaturo. 2. Zadrževanja na tej temperaturi toliko casa, da se izvršijo dolocene spremembe. 3. Pocasnega ohlajanja na zraku ali celo v peci. Po namenu locimo: a) Difuzijsko žarjenje ali homogeniziranje. b) Normalizacijsko žarjenje ali normaliziranje. c) Žarjenje na mehko. d) Rekristalizacijsko žarjenje ali rekristaliziranje. e) Žarjenje za odpravo notranjih napetosti. f) Tempranje ali žarjenje ulitkov. Raztopno žarjenje je toplotna obdelava, opisana pod geslom gašenje. V procesu pridobivanja grodljev obogateno rudo žarimo zato, da odpravimo vodo in CO2. Tako ru­do prevedemo na oksidno osnovo. Prim. Toplotna obdelava. Nem. das Glllhen. Žarjenje na mehko Toplotna obdelava surovcev iz perlitnih jekel: pred odrezavanjem,pred preobli­kovanjem ali pred kaljenjem. Z žarjenjem na meh­ko spremenimo lamelami perlit v zrnatega. Lamelami perlit namrec ni primeren za odrezava­n.[§.. Orodje se hitreje obrabi, ker mora stružni nož rezati mehke (ferit) in trde (cementi!) sloje. Trde lamele cementita nam povzrocajo tudi težave pri postopkih preoblikovanja. Pri obdelavi zrnatega perlita z odrezavanjem reže nož mehko feritno osnovo, trša zrna cementita pa vecinoma odriva v mehko osnovo obdelovanca ali odrezka. Obraba orodij je zaradi tega bistveno manjša. Manj težav je tudi pri preoblikovanju, saj material lepše "tece". Pri kaljenju obcutljivih jekel pa se zmanjša nevarnost pokanja. Postopek žarjenja na mehko sestoji iz: a) Segrevanja materiala -nihanje (tik pod ali tik nad) okoli temperature, ki se oznacuje kot Ac1, glej geslo Železo -721 °C (prehod iz Fea v Fep oziroma iz perlita v austenit). Pri tem se lamele cementita Fe3C krepijo in nastanejo zrna -zr­ nati perlit. b)Zadrževanja dolocen cas na tej temperaturi. c) Pocasnega ohlajanja. Nem. Weichglllhen. Žarjenje za odpravo notranjih napetosti Pri ne­katerih tehnoloških postopkih nastajajo v obdelo­vancih notranje napetosti, ki jih krivijo. Primeri: -varjenje (zaradi krcenja zvara pri ohlajanju), -grobo odrezavanje (zaradi velikih sil in temp.), -hitro (neenakomerno) ohlajanje. Na kriticnih mestih lahko obdelovanci celo pocijo. Da bi odpravili te napetosti, obdelovance na pose­ ben nacin žarimo: a) Material segrevamo od 450 do 650°C. b) Temperaturo žarjenja zadržujemo vec ur. c) Pocasi ohlajamo na zraku ali v peci. Žarjenje za odpravo notranjih napetosti strukture skoraj ne spremeni. S segrevanjem smo le znižali mejo plasticnosti materiala. Vse napetosti, ki segajo cez mejo plasticnosti, povzrocijo plasticne deformacije in se sprostijo. Nem. das Spannungsfreiglllhen. Žarnica Naprava, ki pretvarja elektricno energijo v svetlobno. Doslej poznamo samo tri osnovne fizikalne principe delovanja žarnic: 1. Oddajanje svetlobe od razbeljene nitke. 2. Nastanek svetlobe zaradi prehoda elektricnega toka skozi polprevodnik (LED). 3. Oddajanje svetlobe zaradi energijske razbre- Stran 48 menitve plinov pod nizkim ali visokim pritiskom. Vrste žarnic po NACINU DELOVANJA, modro podcrtana so gesla: a) Žarnice z žarilno nitko.Izboljšana varianta so Halogenske žarnice,možna je tudi uporaba za gretje: Infrardeci grelnik. b) Plinske žarnice: • z žarilnimi elektrodami, pod nizkim tlakom (npr. Fluorescentne)in pod visokim tlakom, tudi halogenske žarnice spadajo delno v to skupino • razelektritvene (s stalno oblocnico -s stalnim preskokom iskre), npr. Ionske, natrijeve,kse­nonove, živosrebrne itd. c) LED diode. Simbol: Sin. svetilka. Žarnica z žarilno nitko Žarnica z izredno slabim izkoristkom (~ 10%). Kratkotrajni udarec toka ob vklopu je glavni razlog za unicenje žarilne nitke: 1 Steklena bucka 2 Inertni plin (argon, neon, nitro­gen) 3 Volframova nitka 4 in 5 Kontaktna žica (dovod, odvod) 6 Podporne žice 7 Steklena baza 8 Kontaktna žica (izhod iz baze) 9 Podnožje (vrat) 10 Izolacija 11 Elektricni kontakt Žarnice z žarilnimi elektrodami Žarnice z elek­trodami, ki nekoliko zagrejejo plin in vzbudijo pre­tok elektronov v plinu. Tok elektronov pa nato vzbudi oddajanje svetlobe. Delujejo pod nizkim ali prod visokim tlakom. Pod nizkim tlakom (nadtlak ~30 mbar, temperatura ~40°C) delujejo žarnice za osvetljevanje manjših površin (pisarne, gospodinjstva). Za vecje povr­šine (stadioni, arene itd.) pa se uporabljajo žar­nice, ki imajo notranji tlak 30 bar in vec, tempe­ratura pa znaša ~3000°C. Vrste: Fluorescentne, natrijeve,tudi halogenske žarnice spadajo delno v to skupino. Žebelj Konicast in oster predmet, obicajno iz jekla ali trde kovine, ki ga uporabimo za povezo­vanje dveh kosov materiala (obicajno les). Žeblji so izdelani iz Thomassovega jekla z natezno trd­nostjo 600 -800 MPa in mejo plasticnosti pri 90­95% natezne trdnosti. Trajno obstojna zveza z žebljem Železarna Obrat (tovarna) za pridobivanje in izdelovanje železnih gradiv. Prim. Jeklarna. Železna gradiva Gradiva, katerih glavna sesta­vina je železo. Groba delitev: jekla in lito železo. Pridobivanje železnih gradiv: železova ruda . bogatenje . žarjenje prah. aglomeriranje, peletiranje, sintranje DODATKI: kisli + bazicni + koks kisli: SiO2 (kremen), bazicni: CaO (apno), MgO t PLAVŽ t sivi, beli . GRODELJ . beli kupolke (surovo železo) ŽILAVLJENJE LITO ŽELEZO konvertorji. . JEKLO Najpomembnejše. faze pri pridobivanju surove­ga železa: 1. Drobljenje velikih kosov in obogatitev (poviša­nje vsebnosti) rude: odstranjevanje jalovine s pranjem, magnetnim izlocanjem, odstranjeva­nje hlapljivih in gorljivih snovi s praženjem. 2. Delce s premajhno zrnatostjo (prah) ne more­mo taliti v plavžu, zato jih oblikujemo v vecje kose: aglomeriranje, peletiranje. sintranje. 3. Taljenje v plavžu deluje protitocno: -ruda, dodatki in koks potujejo od žrela (ki je na vrhu) proti talilniku (ki je na dnu); potekajo procesi posredne redukcije, ogljicenja in ne­posredne redukcije (prim. Koks); dodatki so odvisni od primesi v rudi. -zrak potuje od sedla (ki je spodaj) proti žrelu Železo Cista snov, ki jo najdemo v periodnem sistemu elementov (za razliko od jekla). Simbol Fe, lat. Ferrum. Fizikalne lastnosti Fe:srebrnobela, razmeroma mehka kovina, gostota 7,874 g/cm3 , temperatura tališca 1.536°C, vrstno število 26, srednja relativ­na atomska masa 55,847, temperatura vrelišca 2. 750°C, hitrost zvoka 491 O m/s pri 20°C. Za kisikom, silicijem in aluminijem je železo cetrti najpogostejši element v zemeljski skorji (4,7%). Zelo redko se pojavlja v cisti obliki (npr. v meteori­tih), v glavnem ga najdemo v oksidnih in sulfidnih rudah z železovimi minerali, npr. magnetit Fe3O4, hematit Fe2O3, wllstit FeO, pirit (železov kršec) FeS2, karbonat oz. siderit FeCO3, limonit. Železo je obstojno v suhem zraku in vodi brez ogljikovega dioksida, ker se prevlece z neporozno oksidno plastjo. Dobro se topi v neoksidirajocih kislinah. V spojinah nastopa železo predvsem kot dvo-, tri-in šestvalentno, prakticni pomen imajo predvsem železove(II) in železove(III) spojine. V vlažnem zraku in vodi z raztopljenim ogljikovim dioksidom in kisikom pa železo nacenja f.li!. -hidratiziran železov(III) oksid oz. hidratiziran he­matit Fe2O3 x XH2O. Uporaba:železo je edina kovina, katere lastnosti je mogoce z raznimi postopki/ dodatki spreminja­ti v zelo velikem obsegu. Zato se uporablja na vseh podrocjih tehnike in je najvažnejša uporabna kovina, sploh v obliki LITEGA ŽELEZA in JEKLA. Za dobro poznavanje lastnosti železa je potrebno najprej spoznati njegove premene in alotropske modifikacije: CAS(s) Premene pri ohlajanju in segrevanju Fe Poznamo 4 KRISTALNE OBLIKE železa, ki jim pravimo tudi modifikacije oz. strukturne oblike: -a Fe, PROSTORSKO centrirana kubicna kristal­na rešetka (glej geslo: Kristalen), parameter a = 2,87 A (1 A = 10-10 m), ki je feromagnetno -p Fe, PROSTORSKO centrirana kubicna kristal­na rešetka, parameter a = 2,90 A -y Fe, PLOSKOVNO centrirana kubicna kristalna rešetka, a = 3,65 A -o Fe, PROSTORSKO centrirana kubicna kristal­ na rešetka, a = 2,93 A Tocke premene ene kristalne oblike v drugo ozna­cujemo s crkami A1, A2, A3 in A4. Premene, ki jih dobimo pri ohlajanju, oznacimo še z indeksom r, tiste pri segrevanju pa s c. Premeni Ar3 in Ac3 ne nastopata pri enaki tempe­ raturi. Razlika L1T (915 -900 = 15 ° C) med Ar3 in Ac3 se imenuje histereza. Premena Ar3 je še po­sebej pomembna, saj tukaj prekristalizirajo atomi ploskovno centrirane kubicne krist. rešetke y žele­za v prostorsko centrirano kub. rešetko p železa. Stojna tocka Ar1 (721 ° C) se pojavlja le pri jeklu -torej pri železu, ki vsebuje ogljik v obliki Fe3C, glej Fe-Fe3C diagram (slika 2 iz priloge). Prim. Lito železo, Jeklo, Ferit, Austenit. Železov karbid Glej Cementi!. Železov kršec Glej Pirit. Železov meteorit Glej Siderit. žerjav Glej geslo Transport. Žgano lakiranje Glej Lak. Žica Dolg in tanek izdelek, navadno okroglega prereza. Ponavadi je iz kovine, lahko je tudi npr. plasticen (dodajni material pri varjenju plastike). Za prenos elektricne energije ponavadi uporablja­mo izraz vodnik. Žicna erozija Glej Elektroerozija. Žicnica Glej geslo Transport. Žicnik Žebelj iz žice, navadno brez glave. Židkost Glej Viskoznost. Žig Naprava, ki ima izbokline na mestih, na kate­rih je potrebno odtisniti neki znak. Sin. patrica (pestic, ki ne prebija). Nepr. štempelj. Locimo: a) Udarne žige -po njih udarjamo s kladivom, naj­pogosteje uporabljamo udarne številke in crke. b)Žige za vtiskovanje,ki so najpogosteje oboje­stranski, npr. za kovance, medalje ipd. Prim. Vtiskovanje, Patrica. Žilavljenje 1. Postopek pridobivanja jekel (ki je žilavo) iz bele­ga grodlja(ki je krhek), to je zmanjševanje od­stotkov C do zg. meje -2,06% C (kolikor dalec seže austenitno podrocje, tocka E v Fe-Fe3C diagramu). Pod tem odstotkom zlitine ne more­mo vec imenovati lito železo, temvec postane jeklo. Pridobivanje jekla sestoji iz dveh faz: a) Oksidacija 2Fe + 02 . 2FeO. Kot oksidant rabi kisik iz zraka. Nastali oksid železa se to­pi v kopeli. Tudi ostale primesi (C, Mn, Si, P) preidejo v okside (imajo celo vecjo afiniteto do kisika), vendar so v kovinski kopeli netop­ nein se iz nje dvignejo v žlindro.Na ta nacin se zmanjša % ogljika in ostalih primesi. b) Dezoksidacija z dezoksidanti, npr. feroman­gan Fe-Mn, ferosilicij Fe-Si in aluminij. De­zoksidanti imajo vecjo afiniteto do kisika in zato železovemu oksidu odvzamejo kisik: FeO + Mn . Fe + MnO Jeklo z raztopljenim FeO je nepomirjeno. Za proizvodnjo jekla prevladuje uporaba treh Stran 49 razlicnih vrst agregatov: -konverterji (Bessemerjev, Thomasov, žilavlje­ nje s kisikom: LD, LDAC, Kaldo, Rotor itd.) -Siemens-Martinove peci -elektricne peci 2. Žilavljenje je tudi postopek, s katerim zmanjša­mo kolicino ogljika C v jeklu na želeno vrednost. V povezavi z izrazom žilavljenje se pogosto uporablja izraz rafiniranje jekel (glej istoimen­sko geslo). Žilavost Sposobnost gradiva, da se zaradi zuna­njih sil veckrat PLASTICNO preoblikuje, ne da bi se pri tem zlomilo. Primer: guma ni žilava, ker ona se veckrat .LA­STICNO preoblikuje, ne da bi se pretrgala. Zilavi materiali se po zacetnem elasticnem (linearnem) raztezanju raztezajo do pretrga mocno plasticno (zvezno ali nezvezno s pojavom tecenja). Npr. konstrukcijsko jeklo, baker, svinec itd. Najpomembnejša kriterija sta udarna in lomna žilavost. Sin. cvrstost, upogljivost, vzdržljivost, odpornost. Ant. krhkost. Prim. Sendvic plocevina, Dinamicni preizkusi -preizkus udarne žilavosti po CharpJljU, poboljšanje. Žiro senzor Naprava, ki meri kotno hitrost in/ali kotni pospešek v vseh treh smereh: ' ' ' ' ' €+Z Žiro senzor se uporablja pri robotih in napravah, ki same lovijo svoje ravnotežje: X Kako deluje žiro senzor? MEMS žiro senzor je zelo tanek, njegova velikost je med 1 do 100 µm (kot debelina cloveškega la­su). Ko se žiro senzor vrti, se ta majhna masa pre­mika navznoter in navzven: Ti premiki se spreminjajo v zelo majhne elektricne signale, ki se nato toliko ojacajo, da jih lahko pre­bere mikrokontroler. V splošnem uporabljamo žiro in accel senzor: Ferdinand Humski y' X Sin. gyro sensor. Prim. Žiroskop. Žiroskop Simetricna vrtavka, ki je obešena v kardanski sklop: ce trenje zanemarimo, potem na takšno vrtavko ne deluje nobena zunanja sila. Giroskop je izumil in imenoval leta 1852 Jean Bernard Leon Foucault za svoj še drugi preskus vrtenja Zemlje. Prim. Žiro senzor. Živec Glej Glinenci. Živo srebro Simbol Hg, lat. Hydrargyrum, tališce -39 ° C, gostota 13,6 kg/dm3 . Srebrno blešceca, pri sobni temperaturi tekoca težka kovina. Obstojno je na zraku, hitro pa reagira s kislinami, ki so oksi­danti. S kovinami hitro tvori zlitine -amalgame. Njegovo sposobnost tvorbe zlitin uporabljajo pri pridobivanju plemenitih kovin (najstarejši posto­pek pridobivanja zlata). Srebrov amalgam se upo­rablja v zobozdravstvu za zalivke. Hg se uparja že pri sobni temperaturi. Pare živega srebra so zelo škodljive, zato ga je potrebno hra­ niti v dobro zaprtih posodah. V temperaturnem obmocju med 0 ° C in 100 ° C ima Hg skoraj konstanten koeficient toplotnega raztez­ka, zato je zelo primerno za uporabo v termo­metrih. Uporaba:za proizvodnjo živosrebrnih oksid-cinko­vih baterij (suhi clen). Ker zavira rast alg, se uporablja v premazih za ladje. HgS se uporablja v slikarskih barvah. Žlahtni plini Elementi 8. skupine periodnega si­stema: helij He, neon Ne, Argon Ar, kripton Kr, ksenon Xe, Radon Rn in ununoktij Uuo. Sin. neonova skupina. Žleb Podolgovata vdolbina, pogosto polkrožne oblike, npr. za prestrezanje deževnice na strehi. Žleb je lahko tudi zvarni rob.Prim. Upogibanje. Žlebljenje: vtiskovanje žlebovv plocevino, npr. za ojacanjevelikih plocevinastih delov, sodov, posod, omaric ipd. Prim. Robljenje Razi. zgibanje. Žlindra 1. Raztopina oksidov,ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin. Npr. plavžna žlindra (ki nasta­ja pri taljenju rude v plavžu), kisla žlindra (ki vsebuje mnogo kremena). Iz žlindre izdelujejo portland cement, žlinderno volno, zidake, cest­ni ali železniški gramoz. 2. lzvarek. žmula Nabreklina, nabuhlina. Npr. ~ pri socel­nem varjenju s pritiskom, ~ na deblu. žrtvovana elektroda Glej Korozija, Elektroke­mijski postopki protikorozijske zašcite. žveplo Simbol S, lat. Sulfur. V zemeljski skorji vkljucno z ozracjem ga je 4,8·10-2 %. Nekovina, nastopa v razlicnih trdnih, tekocih in plinastih alo­tropnih modifikacijah. Vžge se približno pri 260 ° C in zgori z modrim plamenom v žveplov dioksid SO2 z ostrim vonjem. Ce je prisotna snov, ki odda­ ja kisik, lahko pride do eksplozije(npr. pri gorenju crnega smodnika). Ferdinand Humski Na tržišcu se dobi žveplo v palicah(vlito v kalupe in strjeno) ali sublimirano kot prah(žvepleni cvet). Kemicne lastnosti: pri višji temperaturi reagira s številnimi kovinami in nekovinami. Z železom tvori sulfid Fes, ki je netopen v feritu. V jeklu nastane sulfidni evtektik (Fe + FeS) z nizkim tališcem 985° C, ki povzroca lom v rdecem: pri segrevanju jekla za toplo predelavo se namrec sulfidni evtek­tik stali na kristalnih mejah in zato se pretrga med­kristalna zveza v jeklu. Tako jeklo se pri kovanju in valjanju lomiin drobi.Sicer pa vsebnost žvepla zniža tudi trdnost, mejo plasticnosti in korozij­sko odpornost jekla. Po drugi strani pa žveplo izboljša odrezovalnost jekel. Uporaba: z žveplom legiramo jekla za avtomate, za proizvodnjo umetnih snovi in žveplove(VI) kisli­ne, v industriji viskoze in celuloznih vlaken, v cr­nem smodniku in pirotehniki, gorljiva snov v vži­galicah, za vulkanizacijo kavcuka, kot sredstvo za zatiranje škodljivcev (npr. v vinogradništvu, za žveplanje sodov itd.), za proizvodnjo barvil, medi­cinskih in kozmeticnih preparatov. Stran 50 CELOTNA OBDELOVALNA TEHNIKA (RAZDELITEV TEHNOLOGIJE OBDELAVE) SPREMINJANJE OBLIKOVANJE PREOBLIKOVANJE OPLAŠCENJE LASTNOSTI SPAJANJE LOCEVANJE MATERIALA PROTI KOROZIJSKA TOPLOTNA Z NEOBLIKOVANIMI Z VEZNIMI REZANJE LIT JE, KOVANJE ZAŠCITA OBDELAVA GRADIVI ELEMENTI SINTRANJE, OSTALO RAZSTAVLJIVI STRUŽENJE (brizganje plastike, VALJANJE LAKIRANJE LOTANJE stereolitografija itd.) SPOJI: Zveze s silo: vijaki, FREZANJE nasedi, zagozde ... ŽAGANJE VARJENJE Z VARJENJE VLECENJE Zveze z obliko: DODAJANJEM mozniki, utorne VRTANJE gredi, vskocniki, GREZENJE UPOGIBANJE, VREZOVANJE PRŠENJE NAVOJEV NERAZSTAVLJIVI KITANJE POVRŠINSKO SPOJI: kovice karbonitriranje, VRTINCNO SINTRANJE UTRJEVANJE: GALVANIZANCIJANlokalno kaljenje, PREOBLIKOVANJE SPAJANJE S cementiranje, nitriranje, PREOBLIKOVANJEM LEPLJENJE STISKANJE sorniki ... METALIZACIJA,TERMICNO POVRTAVANJE KRIVLJENJE, RAVNANJE, ŽLEBLJENJE, ROBLJENJE, ZGIBANJE. BRUŠENJE SKOBLJANJE PLOCEVIN IN PROFILOV IN PEHANJE ŠTANCANJE: upogibno, ovijalno,oblikovalno ravnalno. boriranje, p.u. z deformacijo. ZATISKOVANJE OZOBCANJE VLECENJE plocevin v votla telesa Sekanje, piljenje, strganje. DOLBENJE (globoki vlek, s tanjšanjem stene, potisno in vlecno oblikovanje). PESKANJE, HONANJE, SUPERFINIŠ, POSNEMANJE LEPANJE, OBDELAVA Z DIAMANTI, OBDELAVA Z ULTRAZVOKOM, LASER, REZANJE Z VODNIM CURKOM, Oblikovalno in stanjševalno STISKANJE plocevin. POSEBNI POSTOPKI ELEKTROEROZIJA (potopna, žicna) itd. Slika 1: Shematicen pregled obdelovalnih postopkov 1600 ..-.-.-.-.-.-.-.-..-.-.-. A 1500 . B \­ ------.._L (talina 1400 .//J-c-J----\-t-_-+------=-"'t--.c----J--+-+---'--'_:__,_ _:_) ,_+--+----+--+--+-----l----1N N \1\ .........__.lrv1o D us -­ 1300 t------tl\N-+--+-1-+-;...'ouS ____,, +--.-+----" '"'N--+---+---+-----,N.N-:,,..-"'f--+-lN --..._ ",N 0-P ... mehko železo.N'5'NlN.vNP-S ... podevtektoidno jeklo1200 1------t---+---".c-y (austenit) + L (talina r--.... ......_ /,, L +Fe,Cp,.. "'-... S . . . evtektoidno jeklol1'--..,_C„ F ....______ S-E ... nadevtektoidno jekloy (austenit) / /: c: E-C ... podevtetski grodlji1100 C ... evtetski grodljiC-F ... nadevtetski grodljiN 1000 , y (austenit) +Fe,C", :N ledeburit +Fe,C,,,m : + ledeburitN, / 900 G r:--+---+---+---+--1 ' lz P i "-../S 1 1 1 1 700 1 K / feriti : perlit perlit +Fe,Cse, .I : 2,06 :i 1 ..CI ledeburit +Fe,C,,,m.N 1 Q) 1 -, ft_ 4,3 0,8 6,69 [masni % C] 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 [masni % Fe,C] Slika 2: Fe-Fe3C diagram V' V' OZNACEVANJE ZELEZNIH GRADIV LITO ŽELEZO JEKLO IN JEKLENA LITINA i Pred 1. mestom dodatek: G 1. 2. 3. 4. 5. z s PO : S : PO UPORABI, ZNAKI ŠTEVILKAMI : KEMICNI : ŠTEVILKAMI: MEHANSKIH SESTAVI : ALI FIZIKALNIH LASTNOSTIH .8 ,,, G) E o U) G) E c-,i EN-C,/, X, HS GJ J 1 : Pojasnilo:oznaka : 1 se ne zacne s crko,, : : temvec s številko ' : brez pike.Pomen : zacnemo prebirati ' , na 2. mestu. Strukture grafita: L,M,N,S,V temprana litina t B (crna) ali W (bela) Struktura Lastnosti litine: litine: A, B, F, o, 1, 2, 3, L, M, P, 4-9 Q,T,W 'Za C,/ ali X : je število: :1ooxC[%] Za HS so deleži[%] po vrstnem redu: W, Mo, V, Co 1. 00 01-07 10-19 08-09 20-29 30-39 40-49 50-89 Minimalna napetost tecenja: B,E,H,L,P,S, T Natezna trdnost: HT, R, Y Posebnosti: DC,DD,DX TH,M 'Dodatne oznake: : * tehnologija * žilavost * oznaka M 1 1 Trdnost, Material: Za C dodatni znaki: Zap. : Dodatni raztezek, 00-99 CDEGR SUW št. : znaki: .8 ,,, udarna jekla : * posebne G) E Legirni elementi ' žilavost, v zahteve ..,; Zahteve: in število: trdota, O -9 skupini:: * prevleke ./ zmnožek% in kemijska, VDEh : * obdelave vplivnega faktorja sestava : · X kolicinski delež Slika 3: OZNACEVANJE ŽELEZNIH GRADIV (PREGLEDNICA) IN PRIMERI OZNACEVANJE LITEGA ŽELEZA Z ZNAKI EN-GJL-150C 1. mesto: EN, 2. mesto: GJ -litina na osnovi železa, 3. mesto: L -lamelami grafit, torej gre za sivo litino, 4. mesto: ga ni Ge neobvezno), 5. mesto: 150C -natezna trdnost 150 N/mm2, preizkušanec odvzet od ulitka (C) OZNACEVANJE LITEGA ŽELEZA S ŠTEVILKAMI EN-JM1040 1. mesto: EN, 2. mesto: J -litina na osnovi železa, 3. mesto: M -temprani grafit, torej gre za temprano litino, 4. mesto: 1 -glavna lastnost litine je natezna trdnost, 5. mesto: 04 oznaka materiala v skupini, 6. mesto: O material brez podanih specificnih (posebnih) zahtev OZNACEVANJE JEKEL PO KEMICNI SESTAVI C10E 1. mesto: C -nelegirano jeklo z deležem Mn<1 %, 2. mesto: 10 -100 kratna povprecna vrednost C v % > povprecna vrednost C je O, 1 %, 3. mesto: jeklo ima podan najvecji delež S in P, 4. mesto: brez; GC10E bi pomenilo povsem enako kot C10E, le da gre za jekleno litino. 20MoCr4 1. mesto: prazno (ni nobene crke), torej nelegirano ali malolegirano jeklo, 2. mesto: 20 -100 kratna povprecna vrednost C v%> povprecna vrednost C je 0,2%, 3. mesto: MoCr4 -najvplivnejši element je molibden; poznamo tudi njegovo kolicino -0,4% (njegov faktor je 10, pomnožen z 0,4 daje številko 4), 4. mesto: brez X210CrW12 1. mesto: X -mocno legirano jeklo, 2. mesto: 210 -100 kratna povprecna vrednost C v % > povprecna vrednost C je 2, 1 %, 3. mesto: jeklo je legirano s Cr in W, ima podano kolicino Cr: 12%, 4. mesto: brez HS 18-1-2-1 O 1. mesto: HS -hitrorezno jeklo, 2. mesto: 18-1-2-10 pomeni 18% W 1% Mo, 2% V in 10% Co, 3. mesto: brez te oznake, 4. mesto: brez te oznake OZNACEVANJE JEKEL S ŠTEVILKAMI 1.0140 1. mesto: 1. -oznaka za jeklo, 2. mesto: 01 -splošna konstrukcijska jekla z natezno trdnostjo Rm<500N/mm2, 3. mesto: 40 -zaporedna številka jekla v skupini OZNACEVANJE JEKEL PO UPORABI, MEHANSKIH ALI FIZIKALNIH LASTNOSTIH S 235J2G4 1. mesto: S235 -konstrukcijsko jeklo za gradbeništvo, minim. napetost tecenja 235 N/mm2, 2. mesto: J2G4 -minimalna žilavost 27 J pri -20oC (J2), pomirjeno z AI (G4), 3. mesto: dodatnih znakov ni E295 -jeklo za strojne konstrukcije z minimalno napetostjo tecenja 295 N/mm2 P265 GH -jeklo za tlacne posode z minimalno napetostjo tecenja 295 N/mm2 - Oblo6uo varjenje "d :::,:; i3 "O (1) zašcitni elektroda plin o o. . w o .g o o -'-o "O .... ffi( ('";i, 1-:3 ; n, :s: ,.... 1--l o )> !:'.!1 ni ai o ... o !la 8 ::::i :;!) (b t;J.::.1 ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' <._ <._ <._ <._ <._ <._ <._ ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' <._ <._ ' ' ' ' ' ' ' ' <._ <._ <._ <._ ' <._ ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' <._ <._ ' ' ' ' • ' ' ' ' ' ' • ' ' ' • • <._ • ti & ('!) 1:) :::,:; < p.) ..!:j, (1) :::,:; - t. l;.J .J::o,. v, o, f-' '·"' 1,;J .j:;. u, °' .i:,.. IJ, O', 1,;J .j:;. u, °' - l..;) o..,.; .i:,.. v, O', - t. l;.J Je;. v, °' o U'l § § o qg :.l o. !-'• <. o t-1 trl VRTJCilJC .:t o g. s-. r-,, . ...­N< ... s::: CJ'Q o = .g o § o o ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' <._ ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' <._ ' ' • ' ' • ' ' ' ' ' ' ' • 'ti "' 1 Uporovno O"' CJ9 ru c'I> ru ::l o 1:) S" o . t?1 < ...... =' '-· Dl en "C nl (C . C. ::::J c=;· "C Dl C/l nl 3 ­ < Dl :i "C o o C. ::::J C. .!!!. Dl < ::::J o "C :i'C/l nl 3 c'i :i '1) C. o .C: 3 '1) ::::J S" !:?. ni' POVZETEK PROIZVODNIH DEJAVNOSTI Lasten -Lohn izdelek posel l. PRIPRAVA PROIZVODNJE 1. Raziskovanie tržišca a) Prodajni in nabavni trg u[>orabnost izdelka, osnovne informacije:(lreverjanje zanimanja in [>OV[lraševanja [>O izdelku itd. b) Preverjanje grodaje, dolocanje cene in [>rodajnih [>Ogojev c) Preizkusna grodaja in grodaja go narocilu, iz skladišca 2. Razvoino raziskovalno delo a) ldeie o novem oroizvodu: uporabnost, izvedljivost Zašcita intelektualne lastnine b) Proiektiranie noveaa oroizvoda Priiava oroiektov in izbor naiustrezneišeaa oroiekta c) Razvojno-konstrukc. dokumentacija, uporaba standardnih delov Tehnicni projekt (tehnicni podatki), Sestavna risba, Sheme, Kosovnica, Drevesna struktura, Delavniške risbe, Smernice zaorioravo in shranievanie tehnicne dokumentaciie itd. d) Izdelava [>rototir:>a, (lreizkušanje e) Koncno oblikovanje novega [>roizvoda f) Planiranie oroizvodnie noveaa izdelka II. PRIPRAVA DELA 1. Tehnološka oriorava dela a) Tehnološki orocesi b) Tehnološke O[leracije c) Tehnološka dokumentaciia Tehnološki list, Operacijski list, lnštruktažni list, Popis orodja, pripomockov in naprav, Normativi materiala, casovni normativi 2. Ooerativna oriorava dela a) Usklaievanie informacii oosameznih služb Planiranie kaoacitet (zmoaliivosti) Potrebne kaoacitete Gantoqrami b) Planiranie materiala Dolocanje kolicin materiala Obrazec za sestavljanje normativa materiala za izdelek,Prealed ootrebneaa materiala za olansko obdobie Materialna dokumentaciia in nieno kroženie Dobavna dokumentacija: dobavnica, racun,tovorni ali prevozni list itd. Prevzemna dokumentacija: prevzemnica,zadolžitev po skladišcih Skladišcna kartoteka: zahtevnica materiala izdainica materiala c) Kontrola dela Izdelava lansirne delovne dokumentacije Delovni nalog, Delovni list, Nalog za izdajo materiala, Povratnica materiala, Nalog za izdajo orodja, Delavniška risba,Obvestilo o izmetu, Dobavnica gotovih sestavnih delov r:;t, (;l (1) = i,,:;-" '' ­ • t-' (1) 1 1 § t::': S IA o crci o o-. t-' o [;i' ' . o . ' ,-'.J 1 '-· < t-.J 1 ;::;.· -· .... tt, . --š ...... !la t3 : . o o..,.; t:! cs. n ... . . Dl .s:,. . . . 1 ,---,, . 5· .... ... '-· i,,,,i,, "C ... 3' p.) 5:· o..,.; c'b I w. S' '1) ... w 1 ::::J o . !a.' <' O'\ < Dl ::l i,--1 . t---,i, a 9 ;::;.· ::::J .1:' 1==1 .j:;. . "C o C/l 1 2: 1-:3 o°' 1 "C .Q 1 o rn - o < v, §" "z ",-..;i . f. v,. . - 1 .... := =· ... v,:::,:; - . - : e:. N - ­ ol ­: . š = (1) .... °' e. 1 o .... Q v = 01 Q 1 s . s . !::!. ­ = (1) smer ucenja NOS, osnove -. Slika 6: Osnove nomenklature anorganskih (NAS) in organskih (NOS) spojin -drevesna struktura posameznih gesel ter povezave med njimi F­c1­ -fluora -klora cw CNs- -ciano -tiocianato B, 1­02­ -broma -joda -okso No2­No3­ -nitro -nitrata w -hidrida S20i­ -tiosu lfato ow -hidrokso NH3 -amin oi­Ho2­ -perokso -hidrogenperokso H20 NHTCHTCHTNH2 -akva -etilendiamin s2­ -tio (C2H5)3P -trietilfosfin si- -disulfido co -karbonil Hs- -merkapto NO -nitrozil Tabela 1 Poimenovanje nekaterih negativnih in nevtralnih ligandov NAS, osnove Kation Kisline, poimenovanje Soli, poimenovanje Koordinacijske spojine NOS, osnovne spojine Alkani, cikloalkani, areni, heterocikliene spojine NOS, številcenje C atomov --__ ., 1 Nenasicene spojine Radikali, poimenovanje Spojine z razvejenimi ogljikovimi verigami NOS, razvejene ---------1 1 aciklicne spojine 1 1 1 NOS, ciklicne spojine -.--, 1 1 s stranskimi verigami NOS, spojine z razvejenimi stranskimi verigami NOS, nasicene policiklicne spojine NOS, spojine s funkcion. skupinami Substitucijska nomenklatura Radikofunkcionalna nomenklatura Adicijska nomenklatura Substraktivna nomenklatura Konjunktivna nomenklatura Nomenklatura nadomešcanja Chemical Abstract Prednost Zap. Tip spojine št. 1. Soli kislin 2. Karboksilne kisline 3. Anhidridi 4. Estri 5. Kislinski halogenidi (npr. kislinski kloridi) 6. Amidi 7. Cianidi, nitrili 8. Aldehidi 9. Ketoni 1 O. Alkoholi, fenoli 11. Tioli 12. Amini 13. lmini Splošna formula racionalna strukturna o // R-C ' R-COOM O-M o 1/ R-C ' R-COOH OH (RCObO oz. // o RL C ' R1 -cooR2 O-R2 R-CO-X //Q R-C R-CO-C/ o R-C R-CONH2 NH2 R-C.N R-CHO o // R-C H o // R1-C ' R1 -co-R2 R2 R-OH / R-SH / R-NH2 / R=NH / o o II 1 R -C C-R2 ' / R1 0C-O-COR2 o Predpona karboksi-hal(ogen)oformil karbamoil­ciano­trivialna imena formil-, okso­okso­hidroksi­merkapto­amino-imino­ Koncnica -oat, -karboksilat -ojska kislina, -karboksilna kislina -ojski anhidrid, anhidrid -oat, -karboksilat -oil hal(ogen)id, -karbonil hal(ogen)id -oil klorid -amid, -karboksamid -karbonitril, nitril -al, -karbaldehid, aldehid -on -ol -tiol -amin -imin Tabela 2 Substitucijska nomenklatura: predpone in koncnice za glavne skupine organskih spojin po padajoci prioriteti funkcionalnih skupin (amidi imajo npr. prednost pred aldehidi) Spojino poimenujemo po karakteristicni skupinirazreda spojin z najvišjo prioriteto.Osnovno spojino z najvišjo prioriteto poimenujemo s koncnico, vse druge fragmentev spojini pa opišemo s predponami. Za lažje razumevanje glej primere na naslednji strani. Zap. Tip spojine oz. Racionalna formula Predpona št. ime skupine spojin 1. Halogenirani ogljikovodiki R-X halo­ (alkil halidi oz. halogenidi) Bromoalkani R-Br bromo­ Fluoroalkani R-F fluoro­ Jodoalkani R-1 jodo­ Kloroalkani R-CI kloro­ 2. Nitroalkani R-N02 nitro 3. Etri (alkoksi alkani) R1 -0-R2 alkoksi-oz. R-oksi CHs-O­ metoksi CH3CHTO­ etoksi (CHs)2CH-O­ izopropoksi CH3CH2CH2CHTO­ butoksi (CHs)2CH-CHTO­ izobutoksi CHs-CHTCH(CHs)-O­ sek-butoksi (CHs)3C-O­ terc-butoksi CH3CH2CH2CH2CHTO­ pentiloksi C6H5-0­ fenoksi C6H5-CHTO­ benziloksi Tabela 3 Funkcionalne skupine, ki v substitucijski nomenklaturi nastopajo vedno le kot predpone v imenu organske spojine Tabela, Formula spojine Imena spojin Tabela, Formula spojine Imena spojin zap.št. (glej tudi tabele 2, 3 in 4) zap. št. (glej tudi tabele 2,3 in 4) 3/1, 4/8 CH3 -CH2CI kloroetan, rdk. etil klorid 2/12 (CH3bNH dimetilamin 4/8 (CH3l3CCI rdk. terc-butil klorid 2/12 H2N-(CH2l5-NH2 1 ,6-heksandiamin 4/8 BrCH2CH2Br rdk. etilen dibromid 3/3, 4/6 CH3-CHrO-CHrCH3 etoksietan rdk. dietil eter nt eter 2/2 HOOC-COOH etandiojska kislina, nt oksalna kislina 3/2 CH3-CHrCHrNO2 1-nitropropan 2/1 CH3COONa natrijev etanoat, natrijev acetat 3/3, 4/6 CH3-O-CH3-CH3 metoksietan rdk. etil metil eter 2/4 CH3 -C -0 -CH2 -CH3 etilacetat 4/2 rdk. butil cianid 2/4 C15H31 -CO -O -C31 H63 miricilpalmitat, nt eebelji vosek Br 3/1 cH. -cH; -CH2-cH; 2-bromobutan (ne 3-bromobutan) Br 3/1 c1 -cH. -dH2 -cH; 2-bromo-1 kloropropan 2/3 etanojski anhidrid, acetanhidrid 2 1 1 2 3 2/5, 4/1 CH3COCI etanoil klorid, rdk. acetil klorid 2/9, 4/3 CH3-CO-CH3 2-propanon rdk. dimetil keton nt aceton 2 1 1 2 3 2/2 CH3COOH etanojska kislina 2/10, 4/4 CH3-CH(OH)-CH3 2-propanol rdk. izopropil alkohol 7654 321 2/6 CH3CH2CH2CH2CH2CH2CONH2 heptanamid pentanojska kislina 5 4 3 2 1 2/7 CH3-CHrCHrCHrCN pentannitril 2 1 2/8 CH3-COOH etanal, nt acetaldehid CONH2 j c :: benzenkarboksamid 2/6 nt benzamid 2/7 cikloheksankarbonitril 2-bromo-1,3-diklorobenzen Ne 1-bromo-2,6-diklorobenzen. Ceprav je brom po abecedi (tb.3) pred klorom, je pomembneje, da 2/2 1 ,3-benzendiol nt rezorcinol imajo substituenti cim nižja števila. 2/1 O Primeri poimenovanja spojin s funkcionalnimi skupinami po razlicnih nomenklaturah: substitucijska nomenklatura je privzeta in je posebej ne navajamo, rdk. -radikofunkcionalna nomenklatura, adc. -adicijska nomenklatura, sbr. -substrak­tivna nomenklatura, knj. -konjunktivna nomenklatura, nad. -nomenklatura nadomešcanja, CA -Chemical Abstracts, nt -trivialno ime spojine Prednost Zap. št 1. Skupina X v kislinskih derivatih: RCO -X, RSOrX Ime funkcionalnega razreda ime skupine X; v zaporedju fluorid, klorid, bromid, jodid, cianid, azid itd; sledijo analogi S in Se 2. -CN, -NC, -NCO cianid, izocianid, izocianat 3. 4. 5. 6 :C=O -OH -O-OH -0­ keton, nato analogi S in Se alkohol, nato analogi S in Se hidro peroksid eter ali oksid 7. 8. :s, :so, :so2 R-X (-F, -CI, -Br, -J) sulfid, sulfoksid, sulfon halid (fluorid, klorid, bromid, jodid) 9. -N3 azid Tabela 4 Imena razredov spojin po funkcionalnih skupinah, kot jih uporabljamo v radikofunkcionalni nomenklaturi. Funkcionalni razredi so razvršceni po pada­joci prioriteti, npr. etri imajo prednost pred sulfidi. acil epoksid kinon alkohol ester monosaharid aldehid eter nitril alifatski fenol ogljikov hidrat alkoksid glikol peptid alen hidroksi kislina polimer amid izocianat polisahardid amina kislina izocianid protein anhidrid karbonil sladkor aromatski karboksil sulfonska kislina aril keton tiol Tabela 5 Preglednica udomacenih imen, ki so v rabi NAJPOGOSTEJŠI MEHANSKI SIMBOLI Motor z notr. zgorevanjem Elektromotor prit.en valjasti glavna gred + zobnik -l pomicni valjasti --votla gred I zobnik prikiljucna gredi verižnik i + 1 1 ' deljena glava ---=t-zobniško gonilo gredi ; --(I--kardanski zglob 11-planetno gonilo --IB-enoplošcna , 1torna sklopka 1 ­ 1 dvoplošcna motor z notranjimi 1 -1= torna sklopka . . 1 1zgorevanJem • -1-vecplošcna torna sklopka 1 vklop s pomicnimj'fr zobnikom 4-Mi-vklop z objemno J sklopko vklop s . sinhronom I i .I prosto vrte,c l:::zl zobni k na gredi T --E--notranja celjustna zavora + diskasta zavora vec plošcna . zavora 1 1 + delno diskasta zavora ' NAJPOGOSTEJŠI ELEKTROTEHNICNI SIMBOLI Vodniki, povezave, izvori el. toka: vodnik trije vodi enopolno spojeni vodniki stik s sponko nepovezani vodniki elektricna celica, izvor el. energije, baterija, sestavlja jo vec celic daljši zakljucek je pozitivi pol + _L + ---o -o--­ ---o o--­ izvor enosmerne napetosti izvor izmenicne napetosti ozemljitev Instrumenti in naprave: splošni simbol za varovalko: talilna varovalka: tokovni odklopnik Senzor, upravljanje Senzor, upravljanje Ventilator: oz. avtomatska varovalka: s približevanjem: z dotikom: ____y_ n}---o žarnica . grelnik ----ITIIJ---motor ---®--generator ---@--izm. tok ---0--mikrofon ---0-- ampeITTOe,-{A}-"""'''" (\/) ojace,al,lk ,,,---{>----{B-pcO,omlk [2J .o,oc i) bce,Calo {I .o,,lk --4 tripolni vtikac ------0--dvopolni vtikac ------©---tripolna vticnica -----0---dvopolna vticnica------©-­ Tuljave: tuljava, navitje, dušilka 1 _____fYYY\__ tuljava 2 ---1••1--tuljava z magnetnim jedrom _____fYYY\__ transformator spremenljiva tuljava. nastavljiva zracna tuljava. tuljava z odcepom . Upori: upor -------c=:::J--ali ----./\/V,JL-spremenljivi upor ------±---potenciometer -------6 napetostno odvisen upor . fotoupor -----b--trimer ------!;z'=J---varistor ------sz5---termistor . Kondenzatorji: kondenzator . . kondenzator elektrolitski . . spremenljivi kondenzator -----#---napetostno odvisni kondenzator -----df--­ Releji in kontaktorji: Rele Stikalni rele Rele z zakasnitvijo Rele z zakasnitvijo Toplotno Kontaktor vklopa izklopa obcutljiv rele 13 21 33 41 Q Q Q ' Q-. ... . Standardizirani sestavni deli simbolov: ­<·neionizirajoce, elektromagnetno sevanje ".ionizirajoce sevanje Diode: Q . KOii o 14 22 o 34 42 o 54 62 d ioda ------{) LED dioda ------{) foto dioda zener dioda tiristor [?I [>I l>I .I .I Stikala: Tipke Zapiralno in zapiralno instalacijsko Zapiralno Odpiralno Tranzistorji: 81.1,ml N N lrae,.o, PNPlme, c . ., :o.::':m G . G (. 4-&. ..' .f · V . . V . N kanal P kanal N kanal P kanal N kanal P kanal N kanal p kanal ZUNANJI PRIKLJUCEK NOTRANJI PRIKLJUCEK ZUNANJI PRIKLJUCEK NOTRANJI PRIKLJUCEK E E NA SUBSTRAT NA SUBSTRAT NA SUBSTRAT NA SUBSTRAT NAJPOGOSTEJŠI PNEVMATICNI SIMBOLI PNEVMATICNA VZMET: PNEVMATICNI CILINDRI: POTNI VENTILI: 11 ­ 1 1 enosmerni delovni valj enosmerni delovni valj z vzmetjo (SA, NC) 1 lf------.-----,---------l­ 1 1 1 : 1 : l1 : dvosmerni delovni valj dvostranski delovni valj PRIKLJUCEK IZHOD IZ VENTILA-delovni prikljueek ISO 1219 A,B,C ISO 5599 2,4 VHOD -dovod zraka p 1 ODZRACEVANJE R,S 3,5 KRMILJENJE Z,X,Y 10,12,14 [> . PNEVMATIKA HIDRAVLIKA PUŠCICA OZNACUJE SMER PRETOKA FLUIDA, dvosmerni delovni valj z LAHKO BREZ PRIKLJUCKA nastavljivim koncnim dušenjem (NPR. ENOSMERNI VALJ) Prikljucki: Funkcije: 2 2 2 4 4 2 o o o o o o 2/2 potni ventil 3/2 potni ventil 3/2 potni ventil 4/2 potni ventil .. . D ITCJ cm rn m []X] m o o o o o O O O V osn. stanju Vosn. stanju Vosn. stanju V osn. stanju V osn. stanju 14 V osn. stanju 12 1 1 3 1 3 5 1 3 zaprt 1 O odprt 12 zaprt 10 odprt 12 5/2 potni ventil 3/3potniventil 4/3 potni ventil 5/3 potni ventil 1. III /TI II /TI:\ II Vosn. stanju 12 Vosn. stanju 14 11 I 1 . I 1-S 1 llll..IXI AKTIVIRANJE • FIZICNO (rocno ali nožno) aktiviranje: • MEHANICNO aktiviranje (preko mehanizmov): • PNEVMATICNO in ELEKTRICNO aktiviranje: splošno s pedalom dvosmerno z rocico zaskocno s pedalom . .o 1 AAA J ( . n-r-0 '-----l__ . . VVVL . . preti.ni drog s kolescem, s klecnim z vzmetjo -c{ -<1[ \J----1__ LJ--1__ . (plunzer), pah pah ga kolescem, (vracanje) cz[ vrtljiva s potisno z vlecno vlecno-potisna delovnega povozi aktiviran·e tipka tipko tipko tipka valja ga sune le v eni smeri z nadtlakom s podtlakom z navitjem • KOMBINIRANO aktiviranje REGULATOR TLAKA: ZAPORNI VENTILI: ZBIRALNIK VLAGE: SUŠILNIK ZR.: NAOLJEVALNIK: enosmerni lnepovratnij ventil nepovratni ventil z vzmetjo proti povratni .-4B-H krmiljen I nepovratni! ventil dvotlacni ventil ZAPIRNI ODPIRNI (IN clen) .-'Ef, Z elektromagnetom ALI Z elektrarne z nadtlakom, ki sproži sproži (IN) izmenicni lnepovratnil hitroodzracevalni posredno aktiviranje aktiviranje , ventil (ALI clen) ventil .. TOKOVNI VENTILI: PNEVMATICNI MOTORJI, PNEVM. ZASUCNI CILINDER, IZLOCEVALNIK VLAGE (rocni, avtomatski): dušilni ventil dušilni ventil s poljubno nastavitvijo enosmerni enosmerni nastavljiv )1( dušilni ventil dušilni ventil hitra spojka ZAPIRNI VENTILI: IZPUSTNI V.: KROGELNI V.: PRIPRAVNA GRUPA: FILTER: TLACNA POSODA: KOMPRESOR: shranjevalnik zraka -t><}-­ . -v . -M -{>k}--t>l:J---t>x:J-. filter filter z ---c)--Q . . . izlocevalnikom vlaqe V NAJPOGOSTEJŠI HIDRAVLICNI SIMBOLI Vklopni položaji krmilnikov poti: Hidravlicni filter: 1 -kvadratek oznacuje vklopni položaj 2 -prikaz pretocne poti s pušcico v kvadratku 3 -zaprti položaj 4, 5 -smeri dveh pretocnih poti v enem delovnem položaju, 6 -dva A -vzporedna vezava: filter in enosmerni ventil C -vzporedno s filtrom je dodano tlacno stikalo D -kombinacija A+C; E -kombinacija A+B+C prikljucka sta povezana, dva pa zaprta, 7 -trije prikljucki so povezani, eden je zaprt, 8 -vsi prikljucki so povezani Nacini aktiviranja krmilnikov poti: Z enosmernim d m : ;r:: y f'Ľ HIDRAVLICNE CRPALKE Simboli po ISO 1219 Hidravlicni akumulatorji: 1 -z utežjo, 2 -z vzmetjo, 3 -z batom, 4 -plinski akumulator, 5 -akumulator Naprava za hlajenje (levo) brez vgradnih ovir, 6 -splošni simbol za akumulator in gretje (desno): Dvosmerni cilindri: 11 f--------------.: 1 .: 1 l1 : 1 I 1 DIFERENCIAL DVOSTRANSKI CILINDER CILINDER PYD,.ER PRETVORNIK TLAKA z nastavljivim koncnim dušenjem na eni strani 111 : 1 e-----. II 1 1 : TANDEM CILINDER Fiksen in nastavljiv Indirektni varnostni ventil: varnostni ventil: ventil za regulacijo tlaka: :._B X B 1 1 I_ I_ A Z dvosmernim m : S konstantnim pretokom rĽ Z nastavljivim ˝-,/7 pretokom : Zapirni ventili: --[><}-N.,,,,,.-1 -X _ izpustni r----._ T ./1 ventil . ­ pipa zasun ­krogelni ventil Direktni in indirektni Tlacni vod . Hidravlicna crpalka 1=() \_ \__ Elektromotor . L Mehanska sklopka .. -Sesalni vod .-. I I "---------Rezervoar Enosmerni cilindri: A -povratni gib izvrši s pomocjo zunanje sile B -povratni gib izvrši s pomocjo vzmeti C -enosmerni teleskopski cilinder A) 1 1 ===::J ::==I Pv\zf o B) C) Zaporni ventili: ­ enosmerni lnepovratnij ventil nepovratni ventil z vzmetjo proti povratni --&B-9 krmiljen I nepovratni! ventil dvotlacni ventil ZAPIRNI ODPIRNI (IN clen) .-'Ef, izmenicni lnepovratnil hitroodzracevalni ventil (ALI clen) ventil Direktni in indirektni ventil za zmanjšanje tlaka: ,1g• ... ..J. A, L.J A • - tl rh i:. 2 3 4 z vzmetjo z rocico hidravlicni z elektro-pnevmaticni nacin magnetom nacin r±-. q_. [].[S[SJ -.-J D E 5 6 7 8 centriranje z vzmetmi, SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 49. Begeš, J. Tehnologija spajanja in rezanja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1985. Ni podatka o ISBN 50. Franc Cvetaš Trdnost: ucbenik za predmet Mehanika v drugem letniku programa Strojni tehnik in Tehniška gimnazija. 5. NATIS. Ljubljana: TZS, 2007. ISBN 978-86-365-0182-5 51. KRT e-gradiva (citirano19.9.2019). Dostopno na naslovu: http://egradiva.scng.si/strojnistvo/Kazalo/index.html 52. Lehrerfreund (citirano 19.9.2019). Dostopno na naslovu: https://www.lehrerfreund.de/technik 53. Repair Glinic (citirano 19.9.2019). Dostopno na naslovu: https://www.youtube.com/user/RepairClinic 54. SubsTech / (citirano 19.9.2019). Dostopno na naslovu: http://www.substech.com/dokuwiki/doku.php 55. Tehnologija na internetu (citirano 19.9.2019). Dostopno na naslovu: http:l/193.2.252.81 /arhiv/tehno/ 56. Ucbenik za pouk tehnologije (citirano 19.9.2019). Dostopno na naslovu: http://www2.arnes.si/~sspvjeme/Neporusitvene%20metode/index.htm 57. wissen.de (citirano 19.9.2019). Dostopno na naslovu: http s ://www. wissen. de Avtor Ferdinand Humski LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE U -Ž Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski Elektronska izdaja, september 2019 Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplacna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: http://strojna.scptuj.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.Sl-I0=301859328 ISBN 978-961-94808-1-6 (pdf)