VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Klagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov š
= ceioietna naročnina 120 šiiingov =
^	P. b. b.
=	3
.....
^NiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 10. JULiJ 1981
ŠTEV. 28 (2027)
Le prizadeta manjšina iahko ocenjuje kaj je treba jasno povedati
slovenskih izseljencev je pre-. ° nedeljo v kulturnem domu „Da-v Šentprimožu imela svoj red-' občni zbor. Le-ta pa je vedno tudi Možnost za iznašanje stališča k tre-^Mi narodno politični situaciji. To-^devne misli je pred številnim član-vom iznašal predsednik Zveze slo-p^nskih organizacij na Koroškem dr. ranči Zsvitter. Govornik je najprej .Jtsal načrte ki so jih imeli nacisti z seljenci, katere so izkoriščali kot ce-delovno silo, potem pa jih napravah germanizirati, druge pa, ki bt temu uprli, pobiti v uničevalnih ^boriščih. „Tega se je treba zave-' je naglasil, „in to zavest je eba prenašati na mlade rodove, da °do tudi oni vedeli, kaj so dopri-. ' slovenski izseljenci, kaj so do-^"jesli koroški partizani." Potem pa Je predsednik ZSO med drugim ^tavil tudi pri aktualnih političnih Prasanjih in tozadevno dejal:
'-Vedno spet sišimo o izboljšanju taktičnega vzdušja na Koroškem in p tem, da so naša vprašanja rešena. . da dejanskega izboljšanja v res-S* rti. Tako moramo tudi po zad-Jih srečanjih med predstavniki Av-^'Je in (ucoslavije ter Koroške in
tam zakoniti forum za reševanje odprtih problemov. To je edini predlog, ki ga imajo politiki tako na uradnih razgovorih kot tudi na neuradnih srečanjih, vsi imajo le en recept: Pojdite v sosvete! In ničesar drugega, nobenega drugega predloga, nobene pripravljenosti, nobenega razumevanja, nobene volje, da bi povedali, kaj so pripravljeni dati koroškim Slovencem.
Ni tukaj mesto, da bi se podrobno bavili z vprašanjem vstopa ali ne-vstopa v sosvete, vendar je treba jasno povedati, da le prizadeta manjšina sama lahko ocenjuje, kaj ji koristi in kaj ji je v škodo. In naša ocena zakona o narodnih skupinah, katerega del so tudi sosveti, je upravičeno in utemeljeno negativna — pa naj ga še tako hvalijo in prikazujejo kot vzor in model za reševanje manjšinskega vprašanja ter nas hočejo z njimi osrečiti. Mi ne moremo sprejeti zakonske ureditve, ki nam jemlje dve tretjini avtohtonega naselitvenega ozemlja in nam samo na eni tretjini daje drobtinice pravic, pravico javnega priznanja navzočnosti našega človeka pa celo samo na eni šestini tega ozemlja. Saj celo kraji, od koder
^.°venije jasno in nedvoumno posta-h J^a kljub izboljšanju političnega k)s konkretnih uspehov na ža-,i .. ntsmo dosegli. Predvsem ni zase	pravega razumevanja za na-
Ko ^fJC' vedno nam pri uradnih po-bjti°^b samo povedo, da moramo X-! Merni in realni, da se moramo ki	s politiko malih korakov,
že	^d'na vodi do uspeha. Toda
^ °ruga beseda, ki jo slišimo, je, Moramo najprej v sosvete, da je
je bilo preseljenih več družin, niso zapopadeni v zakonu. Tak zakon moramo zato odklanjati in sosveti so del tega zakona. Naj povedo najprej, kaj so pripravljeni dati, da bomo koroški Slovenci lahko še naprej obstajali in se vsestransko ter enakopravno razvijali — to so naše zathteve in nič drugega!
Sedanja ureditev pa nikakor ni taka, da bi se mogli zanjo navdušiti. Zlasti s sosveti nam vsiljujejo svojo
taktiko, da se naj vrti naša politika zgolj okoli tega vprašanja, To pa za nas ne more biti vse modrosti zadnji smisej. Zamisliti si moramo novo strategijo. Pri tem je važno in odločilno, da smo mi iniciativni, da agiramo in ne samo reagiramo. To mora veljati tudi pri razmišljanju o tem, ali bi sodelovali v sosvetih ali ne. Odločanje in agiranje mtora biti na naši strani, pri nas samih: do natančnosti moramo vedeti, kaj hočemo in kako hočemo priti do cilja."
Dr. Zwitter je zatem še omenil, da nam vedno spet solijo pamet, da je naš obstoj predvsem odvisen od nas samih. Tu je vprašal če je kje še kakšna manjšina, ki je tolikokrat pokazala tako življenjsko voljo in odprtost, kot prav koroški Slovenci? Omenil je, da so nam dvakrat v dobi ene generacije uničili vse in dvakrat smo znova začeli. Naštel je Posojilnice, kulturne domove, otroške vrtce, ki smo jih sami ustvarili in nadaljeval: „Ali je potrebno še nadaljnjih dokazov naše življenjske volje, ki so jo slovenski izseljenci še posebno dokazali z obnovo naših oropanih in uničenih domov.
Vendar deloma tudi sami nasedamo parolam in nekateri mislijo, da je zgolj rešitev našega socioekonomske-ga položaja tudi rešitev našega narodnostnega vprašanja. Oboje je potrebno: potrebno se je prizadevati za gospodarsko utrditev, toda prav tako potrebno je krepiti in razvijati kulturno dejavnost in prav tako potrebno je prizadevanje za politično rešitev našega vprašanja — za polno izpolnitev mednarodno zajamčenih pravic, kakor so vsebovana v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Nobeno odgovorno vodstvo narodne skupnosti se ne more odpovedati temu boju; najboljši primer so južni Tirolci — dobili so že skoraj vse, pa še nadaljujejo svoj boj. Tako bo morala tudi naša borba trajati tako dolgo, da bo dejansko uresničena vsestranska enakopravnost koroških Slovencev na celotnem avtohtonem naselitvenem ozemlju. Vsako odgovorno vodstvo narodne skupnosti bo moralo to upoštevati, kajti to je neodsvojljivo naročilo, ki ga moramo izpolnjevati!"
Agirati, ne te reagirati!
^ "Marj, vese/ijo, tfd treHKtno	pro/Vf-
dn . ^ povzroča	razu; r/rž<wn; po-
pa na ro^K arogance agotav/jajo, tfa je gost;/-Hr, st:/a v nranjšins^i tfe^at: ot/^/en^d/o. 7/^rah t,Qj"Mj; zretfacirajo fhtna vprašanja obstoja in raz-:t.J^/(°wns^e narodnostne t&apnost;' na „draždne f<e-tnanjšini očitajo ..trmasto držo", državni in Poslanci pa so ta^o prepričani o svojem pos/an-' <fa hočejo manjšini najno vsi/iti njeno srečo. 5o-t,g ' ^ naenkrat predpogoj za vsa&o nadaljnje pogo-^ot da /v že sami po sef?: manjšini prinesi; goj/sanje položaja. .Sosveti sicer niso dei državne po-^ pravijo, saj ta je z zagonom o narodnii; s^api-gj; ..(^Polnjena, so pa zaželeni. Toda n;Ače ne vprašaje, žeiijo tadi prizadeti sami.
'I a	je avstrijska Politika sama seke spremenila
t<3. °yH'ka v apnika. Zdaj ni več treka njej izpoinje-t)^ r^žavne pogodke, zdaj so najprej na potezi Sio-'KffC S^ko skaša manjšini vsiliti tadi svoja pravda "ie gre ucč za izpolnjevanje mednarodnik okvez, ^ čisto jormaino vprašanje sestave jorama krez :tgjMosti. Postavi/; so tadi vako, s katero kočejo prcd-siovenskik osrednjik organizacij dokiti na tr-</,„' Vrni sosveta naj ki imcii moč razdeljevanja nekik tako naj ki kdo manjšinsko vprašanje do-
mešeno.
rfs	r%z/og%, ^3 ^ M
taka pravda igre. ZVajkrž imamo res dovoij pomemk-nejšik in ko/j kistvenik zadev, ki nas tarejo, /n te zadeve so prav gotovo zaoksežene v državni pogodki, ne pa v vprašanja sosvetov, /n prav ki kdo, da ki natančno vede/i, kaj kočemo in kako kočemo priti do ci/ja. ^e/e tedaj ki /akko dejansko agira/i in ne samo reagira/i.
Ok vsem, kar smo v zadnjik /etik de/a/i, kar smo si KStvardi z /astno sdo ok pomoči matičnenga naroda, pa se moramo zamis/iti tadi nad tem, kaj nismo aspe/i narediti.
zl/i smo aspe/i izde/ati vzemimo premiš/jen gospodarski koncept, ki ki ki/ ask/ajen z osta/o narodnostno po-/itiko? /1/i nam je aspe/o, na prosvetnem področja razviti nove ok/ike de/a, po/eg in mimo okranjeva/nega, na trenatke pa tadi precej večerniškega de/ovanja? Kako kočemo recimo rešiti prok/em revije „m/adje", ki nas vse prizadeva? Kaj je z vprašanjem dvojezičnosti, katerega teme/jita okravnava ki najkrž postavi/a marsikatero kretnico za naše de/ovanje? Kako mis/imo z akcijsko enotnostjo? Kje komo izok/ikova/i strokovnjake za šo/-ska vprašanja, ki kodo /akko sproti s/eddi razvoja na tem področja?
Odprta in teme/jita razprava o tek in še mnogik dra-gik vprašanjik nam ko prav gotovo da/a napotke, kako si zamis/iti novo strategijo. Da pa je potrekna, o tem menda ni dvoma.
P.W.
Tudi ve/eposian;7r SFR/se ;'e pos7ow7
Kot znano, svojo diplomatsko misijo v Avstriji zaključuje tudi veleposlanik SFRJ na Dunaju Novak Pribičevič, ki bo prevzel novo službeno dolžnost v Beogradu. 2e v zadnji številki našega lista smo poročali, da se je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poslovila od jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju prejšnjo sredo v hotelu .Korotan" v Sekiri, kjer mu je predsednik ZSO dr. Franci Zvvitfer s člani odbora in predstavniki včlanjenih organizacij priredil kosilo. Poleg veleposlanika Novaka Pribičeviča in njegove soproge Lilijane, se je kosila udeležil tudi svetnik ambasade Milan Ribica, konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik in vicekonzul Svetislav Popovič.
V imenu ZSO se je odhajajočemu veleposlaniku zahvalil predsednik dr. Franci Zvvitter, ki je v svojih besedah naglasil živo zanimanje tovariša Pribičeviča za probleme in težnje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in pa njegovo zavzemanje za rešitev manjšinskega problema. Ko se mu je za vse njegovo prizadevanje zahvalil, ga je tudi prosil, da tudi na novem službenem mestu skuša tolmačiti težnje koroških Slovencev.
Veleposlanik Pribičevič je v svojem odgovoru poudaril, da mu je zanimanje za probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem bila srčna zadeva in da bo tudi v prihodnje podpiral boj koroških Slovencev za dosego njihovih narodnostnih pravic. Tovariš Pribičevič je tudi menil, da zgolj lepe obljube manjšini nič ne koristijo in da bo ob razvijanju dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo vedno prisotno tudi manjšinsko vprašanje in da bo tozadevno moralo priti do konkretnih rezultatov, uresničitve člena
ZSO ambasadorju izročil spominsko darilo, sliko Wernerja Berga.
sedem državne pogodbe.
Ob tej priložnosti je predsednik
Devizni ukrepi razburjajo duhove
Konec zadnjega tedna je v koroških obmejnih krajih ter v Celovcu in Beljaku kar mrgolelo od avtomobilov z jugoslovanskimi registracijami. Iz Pliberka poročajo, da so v trgovinah vse pokupili in da je v Posojilnici opaziti nazadovanje menjanje šilingov v dinarje.
Od 4. julija naprej veljajo za tujce in Jugoslovane novi devizni predpisi, s katerimi skuša Jugoslavija izravnati plačilno bilanco, ustaviti odliv dinarjev in povišati priliv tujih deviz. Narodna banka Jugoslavije je 26. junija z odlokom določila, da jugoslovanski državljani in tujci po novem enkrat na leto smejo nesti iz Jugoslavije oziroma prinesti v Jugoslavijo do 1500 dinarjev na osebo in sicer ob prvem. izstopu iz Jugoslavije oziroma prvem vstopu v Jugoslavijo.
Guverner Narodne banke Slovenije je izjavil, da gre v prvi vrsti za zavoro, ki naj prepreči odliv dinarjev, drugi politiki pa menijo, da je ukrep trenutnega značaja, ki nima opravka z zapiranjem meja ali podobno. Seveda naj bi ta ukrep pospešil tudi dotiv tujih deviz, sploh sedaj v času poletnega turizma.
Ukrep, ki ga skušajo izvajati z obmejnimi kontrolami in posebnim pečatom v potnem listu, je v Avstriji in Italiji izzval precejšnje razburjenje. Na Koroškem so protestirali namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer, ki je v telegramu Zemljariču izrazil upanje, da bodo ukrepi kmalu preklicani. Posebno ostro pa je reagirat zastopnik go-
spodarske zbornice Dermuth, ki je zahteval intervencijo zvezne vlade. Govoril je o vitalnih interesih Koroške, proti katerim deluje ta ukrep. Devizni predpis je označil kot negativni korak, ki prizadene posebno celovški gospodarski prostor in da se trgovine ne morejo odpovedati kupcem iz Jugoslavije. Tudi zastopnik za promet v Trgovinksi zbornici je zahteval čimprejšnji preklic tega odloka. Zanimivo je vsekakor, da ob tem ukrepu koroški gospodarski in finančni krogi soglasno govorijo o .vitalnih interesih' in podobno, ko pa še ni dolgo od tega ko smo iz istih krogov slišali da ni nobenih potreb po regionalnih gospodarksih sporazumih. Čeprav devizni promet na noben način ni otežkočen, vidijo nekateri nevarnost za dobrososedske odnose in vidijo devizni odlok usmerjen proti integracijski politiki v Evropi.
Vsekakor novi predpisi ne bodo ostali brez posledic na trgovino v obmejnem območju. Tudi črni devizni trg bo gotovo bolj zacvetel kot dosedaj in bodo imeli obmejni organi precej deta. Kljub temu pa na Koroškem ni opaziti takšne panike, kot med gospodarskimi in finančnimi krogi na Tržaškem in Goriškem. Prezgodaj je še za dolgoročnejše ocene posledic tega ukrepa. Tudi prizadeti trgovci obmejnih krajev godrnjajo in jamrajo, po zadnjem navalu kupcev konec zadnjega tedna, ki je pomenil nepričakovani beom, še nekoliko čakajo s svojimi dokončnimi ocenami.
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV:
Skupno so se spomniti časa ki so ga preživeti kot pregnanci v tujini
Zveza slovenskih izseljencev je preteklo nedeljo v kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu v Podjuni izvedla svoj redni letni občni zbor s tradicionalnim srečanjem bivših pregnancev. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov ZSI, njihovih svojcev in prijateljev. S svojo udeležbo so ponovno izpričali zvestobo k svojemu narodu in tako tudi pokazali, da niso pozabili tistih težkih dni aprila leta 1942, ko so zaradi svoje narodne pripadnosti morali zapustiti svoje domove. Nikakor pa niso in ne bodo pozabili trpljenja dolgih let, ki so jih prebili v raznih taboriščih Nemčije, kjer so kot številke morali delati za Hitlerjeve oblastnike. Nihče ni vedel, kakšna usoda jih čaka, toda danes vemo, da se slovenski izseljenci ne bi nikdar več vrnili na svoje domove, če antifašistične sile ne bi ustavile zločinskega divjanja Hitlerjevih krvnikov.
imenovanega Hilfsfonda, ki je svoje delo zaključila. Kot znano, je iz tega fonda nekaj sredstev dobilo tudi nekaj bivših koroških izseljencev. Tozadevno je bilo kritično ugotovljeno, da se te možnosti niso vsi, ki bi za to
imeli
pravtco, p<
oslužili.
Na to dejstvo je v svojih pozdravnih besedah opozoril predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, ki je vodil nedeljski občni zbor. Predsednik pa je tudi naglasil, da so prav bivši izseljenci tisti, ki morajo opozarjati zlasti mladino, da se taki časi ne bi nikdar več ne vrnili. Nato pa je povzel besedo podpredsednik ZSI Matevž Wieser, ki se je v svojih izvajanjih spomnil tistih sotrpinov, ki so za vedno zapustili izseljensko družino. Njihovemu spominu so se udeleženci poklonili z enominutnim molkom.
Na občnem zboru pa je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, ki je ob tej priložnosti povedal, da so tudi izseljenci v veliki meri doprinesli k temu, da je propadel tretji rajh, saj so s svojo nezlomljivo življenjsko voljo in upanjem v pravičnost premagali tiste, ki so sklenili uničiti slovenski narod. Predsednik ZSO je potem zavzel stališče k aktualnim narodno političnim vprašanjem, njego-
va tozadevna iznašanja objavljamo na drugem mestu.
Odgovornost slovenskih izseljencev pa je prišla do izraza tudi v diskusiji, ko so nekateri udeleženci znova naglasili, da nikoli ne smejo pozabiti zakaj so morali iti v izgnanstvo. Hanzej Ogris je navzočim podal poročilo o delovanju komisije tako-
Po razrešnici staremu odboru, je občni zbor izvolil novo vodstvo, katerega sestavljajo ponovno dosedanje predsedstvo in člani odbora. Po zaključku občnega zbora je sledil kulturni spored v katerem je nastopil mešani pevski zbor SPD „Danica", ki je številne poslušalce pod vodstvom Hanzija Kežarja navdušil z ubrano zapetimi narodnimi, umetnimi in borbenimi pesmimi. Udeleženci so si nato še ogledali slikovno razstavo Romana Verasa, nato pa so se še zadržali v prijetni družabnosti. Med udeleženci sta bila tudi predsednik NO ZSO Lipej Kolenik in predsednik ZKP Janez Wutte-Luc.
Slavistično-pedagoški seminar za učiteije na višjih šotah
Delovna skupnost za slovenščino na višjih šolah je ob začetku tega tedna organizirala v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom trodnev-ni slavistično pedagoški seminar za profesorje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in profesorje slovenščine na višjih šolah. Seminar je v imenu odsotnega predsednika Deželnenga šolskega sveta za Koroško Karla Kircherja otvoril vodja seminarja dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Pomen teh seminarjev je v tem, da učitelji globlje spoznajo duhovno življenje in socialno fiziognomijo Slovencev, je dejal v uvodu dr. Inzko.
Mesto slovenščine v krogu slovanskih jezikov je obravnaval v prvem referatu univ. prof. dr. Gerhard Newek!owsky, vodja stolice Slavističnega inštituta celovške univerze. Podrobneje je analiziral mesto slovenskega jezika v skupini južnoslovanskih jezikov in vplive nemškega, madžarskega in turškega je-
zika ter romanskih in drugih jezikov na slovenski jezik. Medsebojne jezikovne vplive v nemško-sloven-skem področju je obravnaval univ. prof. dr. Stanko Hafner, vodja slavističnega inštituta v Gradcu. Univerzitetni docent dr. Martin Jevni-kar iz univerze v Vidmu pa je obravnaval vprašanja, ki se tičejo Slovencev v italijansko-slovenskem obmejnem področju, predaval je o slovenskem slovstvu v Furlaniji-Ju-lijski krajini.
Mag. Tilmenn Reuther, ki deluje na Slavističnem inštitutu celovške univerze je predaval o novih načinih učenja modernih jezikov. Predavanje o sedanjem znanstvenem stanju v raziskovalnem projektu, ki služi pregledu in kvalifikaciji slovenskih dialektov na Kcroškem je zaključilo jezikovno tematiko tega seminarja, ta referat je imel univ. asistent dr. Erik Prunč iz Slavističnega inštituta graške univerze.
Z literarnimi vprašanji sta se ba-
vila univ. prof. dr. Matjaž Kmecl iz Slavističnega inštituta ljubljanske univerze in Lev Detela. Prvi je predaval o delu Josipa Jurčiča, ob stoletnici pisateljeve smrti, drugi pa o slovenskem literarnem premiku (fn odmiku) na nemški kulturni prostor.
O politični izobrazbi v šolah, ki je naloga vseh učiteljev je govoril mag. Dieter Pickl, iz 1. Zvezne gimnazije v Celovcu. Dr. Franc Sušnik, profesor Inštituta za biologijo na ljubljanski univerzi pa je predaval o problemih biologije v prostoru in času.
Predavanje o Združenih narodih, o njihovih možnostih in mejah v okviru sedanje svetovne politike, ki naj bi ga imel dr. Zdravko Inzko, je odpadlo, ker se je predavatelj-di-plcmat moral v okviru avstrijske delegacije udeležoiti zasedanja KSZE v Madridu.
Rektor Univerie Eduarda Kardelja v tl"*** !jani dr. Stavko Hodiar in rektor la iiobraievatne vede v Cetovcu dr. 0""' ter Hod! sta v četrtek 2. jutija
obema znanstveno-iiobraievatnima usta"*** vama.
POUDAREK TUD! NA RAZiSKOVALNO DELO O MANJŠtNAH
Dogovor med celovško in ljubljansko univerzo
Podpis dogovora o sodelovanju med celovško in ljubljansko univerzo zaključuje obdobje dolgoletnega tesnega sodelovanja med obema ustanovama, hkrati pa je začetek novega obdobja, v katerem bo formalno urejeno stalno partnerstvo na širšem področju kot doslej. Dogovor zaobsega namreč vsa temeljna in strokovna področja, ki so domača na obeh univerzah.
V	pozdravnih besedah je prorektor prof. dr. Klingler ugotovil, da za tesnenjše sodelovanje ne obstajajo samo znanstveni vzroki, temveč da naj je dogovor tudi znak za izgradnjo obojestranskega razumevanja. V zadnjih letih da se je sistematično poglabljalo sodelovanje med univerzama je povedal rektor dr. Hodi, ki je poudaril, da je na akadem* skih tleh lažje obravnavati kočljiva zgodovinska in politična vpraša* nja. Rektor ljubljanske univerze dr. Hodžar je pozdravil podpis pogodbe v Celovcu, ki je sledila pogodbi s Trstom. Tudi z Mariborom in Reko obstajajo podobne pogodbe, razgovori pa potekajo tudi že z Graško univerzo, tako da Univerza Edvarda Kardelja lahko govori o tem, da je sosedstvo zaokrožila. Dr. Hodžar je poudaril še pomen manjšine v tem prostoru.
V	sedmih točkah so določili oblike sodelovanja med univerzama in sicer predvidevajo: izmenjavo pedagoškega in raziskovalnega oseb* ja, podpiranje strokovnega izobraževanja pri mlajših znanstvenikih, sodelovanje pri skupnih znanstvenih prireditvah, izmenjavo informacij o znanstvenih prireditvah, skupno organizacijo takih prireditev, izmenjavo literature in njeno objavljanje ter pospeševanje strokovnih in kulturnih stikov med študenti obeh univerz. Tretji člen dogovora pa poudarja pomen razširitve dosedanjega sodelovanja, ki jo je treba upoštevati v letnih načrtih. Pri tem zavzemajo posebno mesto študij slovenskega jezika in literature na celovški univerzi in študij nemškega jezika in literature na ljubljanski univerzi. Poudarjena pa so tudi raziskovalna dela v zvezi z manjšinami, narodnostnimi skupnostmi migracijo.
Podpisne svečanosti so se med drugim udeležili tudi predsednik SAZU akademik dr. Janez Milčinski, dekan ljubljanske filozofske fs* kultete dr. Janko Pleterski, predsednik koroškega univerzitetnega združenja Hans Romauch in drugi.
Razgovori o izobraževanju dvojezičnih vrtnaric
Pretekii petek je bi!o v Cetovcu informativno srečanje med zastopniki koroških Siovencev in Koroškim dežeinim šoiskim svetom o vprašanju nadaijnjega rednega izobraževanja otroških vrtnaric. Ta razgo"°' na dežeini ravni je stedi! razgovoru na zvezni ravni konec zadnje^ teta, kjer so obravnavati poteg abiturientskega tečaja tudi vprašanji dvojezičnih otroških vrtcev.
Izobraževanje otroških vrtnaric je sicer v zvezni pristojnosti, vendar je to zadevo mogoče le urediti po predpisani uradni poti, zato je bil potreben tudi razgovor z uradniki deželnega šolskega sveta, ki bodo po tem stvarnem razgovoru posredovali stališča naprej do višjih forumov. Pogovor je tekel o rednem izobraževanju otroških vrtnaric v obstoječih zveznih ustanovah. S strani Slovencev je bilo povedano, da rešitve v okviru posebnih tečajev ali drugih izrednih oblikah niso sprejemljive. S slovenske strani je bilo poudarjeno, da ima v okviru rednega izobraževanja poleg jezikovne izobrazbe posebno mesto didaktika in metodologija dvojezične vzgoje. Zato je dvema urama prostovoljnega slovenskega pouka treba dodati še poseben pouk didaktike in ponovno uvesti prakso v dvojezičnih otroških vrtcih. Razgovor je tekel o tem, da bodo dodali dvema urama jezikovnega pouka v vseh štirih razredih šole eno
Prenovtjen mejni prehod v Šentilju
uro pouka, didaktike v 2., 3.	^
razredu, od predpisane prakso otroških vrtcih pa naj bi tiste uče** ke, ki imajo še dodatno slovertsK izobrazbo, obiskale polovico pra^, v enem od treh obstoječih dvo) žičnih otroških vrtcih v Šentjakob ^ Šentprimožu in Celovcu. Gle pouka didaktike in metodike jo ^ tudi še predlog, da se ta poučuje v dveh urah, kar bi b' povsem umestno pri posebni za tevnosti in občutljivosti tega vzg° nega področja. Podroben preda*
nik za dldaktiko bo treba šele'
delati.
Razprava o Kosovu
Na povabilo Zveze slovensk mladine je v ponedeljek predava ^ Dijaškem domu SšD v Celovcu^ dogodkih na Kosovem Jože Sni član predsedstva CK Zveze k°ai nistov Jugoslavije. V diskusij' tov. Smole izčrpno odgovarjal vprašanja v zvezi z zgodovins , in aktualnimi vzroki razvoja 9 tonomni pokrajini Kosovo.

a'''
30. junija so na prenovljenem mejnem prehodu Šentilj ob slovensko-šta-jerski meji odprli nov mejni prehod za tovorna vozila in s tem pred glavno sezono omogočili hitrejši prevoz vozil. V svojem govoru je republiški sekretar za promet in zveze Andrej Grahor dejal: „Mejni prehod je logično nadaljevanje Phyrnske avtoceste v Jugoslavijo, obenem pa pomeni ugodno varianto prehoda proti Jadranu. Mednarodni mejni prehod v Šentiiju je najbolj obremenjen prehod na meji SFR Jugoslavije in Republike Avstrije, saj dnevno prestopi v Šentilju približno sedem tisoč osebnih in
700 tovornih vozil. Glede tovornega prometa pa je Šentilj eden najbolj obremenjenih prehodov na celotni meji SFRJ."
Prenavljanje mejnega prehoda so začeli leta 1979, naloga prve etape je bila izgraditi „širša vrata" za tovorni promet, v drugi fazi bodo končana dela za nov potniški prehod in zgrajen avtocestni cdsek Šentilj—Pesnica. Pri otvoritvi mejnega prehoda sta bila navzoča tudi predsednik republiškega izvršnenga sveta Janez Zemljarič in štajerski deželni glavar dr. Josef Krainer.
C^%we%<^e6
VESTNIK
MtiučnaprireditevdomskeskupnostivdjjaškemdonmSŠO
-.Na današnjem domskem večeru vam bomo pokazali, s čim smo jss Poteg šoianja še baviii v skromno odmerjenem času. To bo ie maj-en deiček, kajti vsega se ne da spraviti na oder. Precej smo se ukvar-iaii tudi s športom, poieg tega smo [etos prirejati še odprte miadinske "s katere je imeia možnost prihajati izvendomnska miadina. vajamo se tudi v družbeno živijenje in sicer s tem, da se udeiežu-iemo prireditev v mestu. Hodimo na razstave, predavanja, diskusije, 9 edaiišče in druge kuiturne prireditve."
Tako je pretekli petek na za-Mni prireditvi domske skupno-.' dijaškega doma Slovenskega društva v Celovcu, udele-eicem, predvsem staršem dijakov, ^ed šolskim letom živijo v tem
mu. Spored je bil večinama hudomušnega značaja. Iz obrazov nastopajočih je žarelo veselje ob koncu šolskega leta, ko bodo zvezski in knjige romale v omare, mladina pa na zaslužene počitnice. Kratki
^°du, med drugim povedala Ma-Hribernik, ko jim je izrekla do-J°došlico in potem še vodila po-. . sporeda. Seveda je slednja ob J Priložnosti izrazila zahvalo za 3'manje, ki so ga pokazali starci' ^gojitelji, profesorji in funk-^Jiarjj Slovenskega šolskega
je s kulturnim sporedom cel Franci Karničar, ki je prebral P"hivo zgodbo (v posrečenih ri-d), kako dijaki preživljajo čas 3 šolskim letom oziroma v do-
prizori oz. skeči so bili namenjeni profesorjem pa tudi življenju na vasi, kjer se ljudje ubadajo z drugimi skrbmi kot je ..dolgčasno" učenje. Pri sporedu so takorekoč sodelovali skoraj vsi dijaki, vsaj po starostnih stopnjah so bili vsi zastopani. Do izraza je prišlo tudi udejstvovanje dijakov na glasbenem področju oz. glabeni šoli ter njihovo ukvarjanje s spoznavanjem umetnosti. Zaključni del sporeda je bil posvečen 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega
naroda. V tem okviru so pripravili recital z diapozitivi s čimer so predstavili znanega slovenskega likovnega umetnika Nikolaja Pirnata, ki je upodobil obdobje pred drugo svetovno vojno in grozote fašizma, katerega žrtev je bil tudi umetnik sam.
Čeprav spored kot tak ni bil posebno kvaliteten, dijakom kljub temu gre vse priznanje, saj so ga pripravili kljub zaključnim izpitom. In že samo to je mnogo, mnogo zaradi tega, kre so pokazali odnos do kulturnega udejstvovanja in želje, da po svojih možnostih dokažejo, da želijo biti tvoren člen v življenju naše narodne skupnosti.
„Clastra"
„5//<Uz, ^/' rc	Moue /r/rzet-
/zostrze o/z/r^e, p! ^7 porcZ/Mo
pozornost v ngs" —
^r/tz^d z/rrje ex-tc??:por% v 3petr%/ .S^ofenou v /t%//;'/ ?/% s/f^o R//<7/Jd ZlfT/ft/^d. Alot smo že Zd<7/!)/c poroM/f ;e Anj; /5c//<?//T dosege/ /zvrstno 4. mesto.
„CAtstr<t" (T/r/^ovr^d vdj v 3ene-<rfjp) ;e ustvarjen/! v /d^-rcT/r//^/. ,%r-/-ttno, ope^/tsto, rz/cčo tn rztmeno /<dr-vo ;e Renet/^ v /rztrrc: /!d/!dfd/ //d tverno p/osčo s s/ro^o ves//co. 7z^r<t/ ;e mot/v /z vs/s/, ^/' jo je /etn 7974 močno pr/znr/e/ potres. $//7/d je z/////7/'-/d znn/mnn;e, že nn otvor/tvenem t/nev/t rdz^tdr/e so ^dZd// tr/je /nter-esent/ svoje znn/mnnje.
Šentjakob je prisluhnil slovenski pesmi
V okviru slovesnosti, ko je Šentjakob v Rožu postal tržna občina, so tudi kulturni dnevi z razstavo slik koroškega slikarja Josefa Ticbyja in drugimi kulturnimi prireditvami. V sklopu teh prireditev je bil v soboto kulturni večer, ki ga je organiziralo domače Slovensko prosvetno društvo „Rož". Nastopali so mešani pevski zbor ,,Rož" pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple, ki jo vodi Uršič Travdi; tamburaški zbor SPD „Jepa-Baško jezero", pod vodstvom Erike Vrolich in moški pevski zbor SPD „Kočna" iz Sveč, ki ga vodi dr. Anton Feinig.
Prireditev se je odvijala v nabito polni dvorani šentjakobskega kulturnega doma. Med poslušalci je bilo tudi precej tujih gostov, ki so na letovanju v naših krajih. Le-ti so tako imeli priložnost spoznatti del naše kulturne zakladnice. Spored je bil bogat in pester, da je temu res tako, so potrdile navdušene ovacije nastopajočim.
Med številnimi poslušalci, ki jih je v imenu SPD „Rož" pozdravil predsednik SPD „Rcž" Franci Janežič, je bil tudi znani koroški skladatelj, domačin Anton Nagele. Tih in skromen mož, ki ga je močno prevzelo, ko je mešani pevski zbor „Rož" zapel njegovo skladbo Jesenska setev (tekst napisala Milka Hartman). Pesem je bila prvič zapeta v Šentjakobu in to celo ob navzočnosti skladatelja, kar
predstavlja veliko priznanje in hvaležnost, ki jo čutijo pevci do svojega domačina oziroma ožjega rojaka. Ob tej priložnost so predali skladatelju šopek cvetic, kar ga je vidno razveselilo.
Sobotna prireditev je predstavljala drobec slovenske kulturne dejavnosti na Koroškem, ki je zlasti ugajala kot smo že omenili, tujcem, ki se nahajajo v naših krajih in številnim domačinom, ki ponavadi ne obiskujejo naših prireditev, ki pa so tako imeli priložnost spoznati, kaj vse ustvarja naše ljudstvo n akulturnem polju. Sobotna prireditev je lep doprinos k medse-bojnenmu razumevanju, saj je smisel kulturnih dnevov prav v tem, da se oba naroda zbližata in da se odstranijo zapreke, ki ovirajo plodno sodelovanje, ki je v interesu vseh. Pesem in glasba ne pozna meja in zato je ravno na tem področju treba pošteno zaorati ledino, in se prizadevati, da pri tem ostane.
Povezavo skozi spored je suvereno vodil mladi dr. Franci Serajnik v obeh deželnih jezikih.
Naj ob tej priložnosti še popravimo napako, ki se nam je primerila v zadnji številki, kjer smo pomotoma zapisali, da je na zaključni nedeljski prireditvi (28. junija) v okviru predstavitve kulturnih društev v novi tržni občini Šentjakob, mešani pevski zbor ,,Rož" dirigiral Lajko Milisav-ijevič. To ne drži, kajti tokrat je zbor vodila Simona Portsch.
Tudi v Biičovsu podeiiii bralne značke
V zadnji števiiki našega tista smo poročati o podeiitvi brainih značk v dijaškem domu Siovenskega šoiskega društva v Ceiovcu in v Seiah-Kotu, kjer se miadina že nekaj iet poteguje za braine značke siovenskih pisateijev. Tisti, ki se mentorsko s tem ukvarja, ve kako težko je pridobiti miadino za branje. Kijub temu pa otroci, ki enkrat začnejo čitati, hitro vzijubijo knjigo in ji po navadi ostanejo zvesti vse živijenje, kajti branje čioveku daje razvedriio, znanje in s tem kuitur-no razgiadanost.
Zato smo zeio veseii, da je to tekmovanje za braine značke pri-šio tudi v Biičovs. Čeprav se je tokrat za braine značke potegovaio skromno števiio miadine, je to vendarie spodbuden začetek, ki bo v prihodnje gotovo rodii večji uspeh. Podeiitev je biia pretekio soboto v okviru prireditve ob zakijučku giasbenega pouka. Braine značke je podeiiia nameščenka Siovenske študijske knjižnice v Ceiovcu, irena Vaientinič. Poieg tega je miadim bratcem še izročita tepa knjižna da-riia in apeiiraia na starše, naj spodbujajo svoje otroke k branju, kajti to jim bo ogromno koristiio v živijenju.
Vodstvu Siovenske študijske knjižnice ob tej priiožnosti čestitamo, da je tekmovanje za braine značke vkijučiio v svoj deiovni načrt, raj s tem opravijajo zeio pomembno viogo pri širjenju siovenske tiskane besede. Zato upamo, da bo v prihodnje tekmovanje razširiio če na druga krajevna prosvetna društva in da bo v to dejavnost vkijučiio tudi Prušnikovo braino značko, ki je biia ietos ustanovijena.
De/o gr/a st) er? e so/e že rod/ bografe sadove
s Ko je ieta 1978 Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku ^ Pomočjo Siovenske prosvetne zveze pričeto uvajati giasbeni pouk, je Ospeh take kuiturne dejavnosti marsikdo podvomit. Danes je gias-P' pouk, ki zdaj stoji pod okriijem obeh kuiturnih organizacij naše skupnostit, že pomemben faktor v vzgoji novih giasbenih ta-tg Giasbena šota čedaije boij dobiva značaj institucije, mimo ka-he^ morejo tisti, ki ji najboij nasprotujejo. Kajti sadovi gias-že rodijo bogate sadove. To se predvsem odraža pri krapih društvih, kjer tak pouk poteka in kjer miadi učenci že tvorijo ^"0 giasbeno-pevsko dejavnost. Zaupanje, ki so ga starši pokioniii t^^sega začteka organizatorjem in učiteijem giasbene šoie, se je iz-X- ?*o za praviino, saj ponekod nastajajo že probiemi zaradi močnega 'manja za giasbeni pouk.
t\)a ,
sitj ^m mestu pa je treba nagla- nimi stroški in kajpada tudi glede Hinj a je glasbeni pouk kljub šol- učnih moči nastajajo čedalje večji $ta,.^°sameznih učencev oziroma problemi. Zato je tudi na tem me-
kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev, namreč, da bi uradne oblasti glasbeno šolo prevzele v svoje finančne načrte, kar bi na osnovi člena sedem državne pogodbe moralo biti povsem naravno. Glasbeni pouk zdaj obiskuje skupno 280 otrok, kar je izredno veliko število, po drugi strani pa za organizatorje prav tako veliko breme. Toda vsaka še tako boleča investicija v vzgojo in izobrazbo mladine na kulturnem področju se kmalu obrestuje in rodi bogate sadove.
Temu smo bili priče zdaj, ko je tudi glasbena šola potegnila svojo bilanco in se je mladina po zaključnih inštrumentih — predstavila javljenim znanjem - igranjem na raznih inštrumentih — predstavila javnosti. To se je dogajalo v Pliberku, Šmihelu in v Biičovsu. Glasbeni pouk pa poteka tudi v Vogrčah, Božjem grobu, v Celovcu (Dijaški dom SŠD, Marijanišče, Provincio-nalna), v Svečah, Šentjanžu v Rožu, Šentjakobu v Rožu in v Ločah. Povsod so dijaki dobili spričevala in kot že zapisano, so se ponekod predstavili na posebnih prireditvah. Na priredtivi v Miklavževi dvorani v Biičovsu preteklo soboto, smo bili priča, kaj so se tamošnji obiskovalci glasbenega pouka naučili med letom. Prišlo je lepo število ljudi,
posebno staršev, da prisluhnejo, kaj jim bodo zaigrali njihovi sinovi in hčerke. Mladi glasbeniki so nastopali kot solisti na klavirju, s harmoniko, s flavto in na kitari, dali pa so seveda tudi skupen koncert.
Iz izvajanj mladih glasbenikov smo lahko ugotovili, da so se učitelji z njimi temeljito potrudili in da so mladi tudi prispevali svoje, tako da so iahko vsi ponosni — učenci, učitelji, starši in seveda publika, ki je navdušeno nagradila posamezne točke nastopajočih in jim s tem dala vse priznanje. Iz teh mladih talentov se bodo s ča-
som — če bodo potrpežljivi in pridni, gotovo razvili dobri glasbeniki. Kajti vsak izmed njih ima veliko priložnost, ki jo je treba izkoristiti. Prav gotovo pa bodo to morale izkoristiti naše kulturne organizacije, da bodo te mlade glasbenike pričele vključevati v njihovo delovanje na glasbenem — tudi zborovskem področju, kjer vedno manjka tako pevcev kot zborovodij.
Kot zastopnik glasbene šole je zbrano občinstvo pozdravil Herbert Seher, ki se je zahvalit tudi učiteljem za njihov trud, katerega so posvetili našim mladim glasbenikom.
Koroški partizanski pevski zbor je pel na Pohorju
Prejšnjo soboto 4. juiija je ime) Koroški partizanski pevski zbor svoj peti nastop. Vabii ga je Občinski odbor Zveze združenj borcev Radije ob Dravi, da bi skupaj z radeijskim moškim zborom „V. Har-kov" obiikovai podravsko regijsko prosiavo ob Dnevu borca na Boi-fenku na Pohorju.
Ko sme se vzpenjali po gozdni poti proti pevski koči radeljskih pevcev, (ki je edina tovrstna koča v Evropi), nas je pozdravila godba mežiških rudarjev s koračnico. V sporedu proslave smo zapeli pet pesmi. Naša borbena pesem se je razlegala prek svobodnih pohorskih gričev in gozdov, kakor da bi uresničevali naročilo Otona Zupančiča:
Vrzi pesem v svet,
Blegoš jo bo čut,
Krim odmev bo dal, v vse vetrove jo tresel, eden jo bo na Pohor nesel!
Veliko število udeležencev proslave je našo pesem pozdravilo z navdušenjem, prav tako pa tudi borbene partizanske in revolucio-
narne pesmi radeljskega moškega pevskega zbora. Obema je dirigiral naš dirigent prof. Branko Čepin, ki ima tudi največ zaslug, da je prišlo do tega skupnega nastopa.
4. julija — Dan borca — praznuje vsa Jugoslavija v spomin na 4. julij 1941, ko je v tedanji okupirani Evropi Komunistična partija Jugoslavije pod Titovim vodstvom izdala razglas o splošni vstaji in oboroženem boju proti okupatorjem do dokončne zmage. Iskra upora se je razplamtela v mogočen požar. Že 7. julija je počila prva puška v Srbiji, 14. julija v Črni gori, 22. julija v Tacnem pri Ljubljani, 27. julija na Hrvaškem in v Bosni in v Hercegovini in končno 11. ok-
V
tobra v Makedoniji. Plamen upora se je kmalu prenesel tudi na naša tla, saj so slovenski rodoljubi kaj kmalu začeti netiti upor proti na-cifašizmu na avstrijskih tleh. Prav zato je Dan borca tudi naš praznik.
Še nekaj novic iz deiovanja zbora
@ Naš naslednji nastop bo dne 21. julija na osrednji prireditvi ob 40-letnici vstaje slovenskega ljudstva na Trgu revolucije v Ljubljani. Peti bomo skupaj z vsemi slovenskimi in Tržaškim partizanskim pevskim zborom. Predviden je direktni TV-prenos ob 21. uri po po-letnenm času, na kar opozarjamo vse naše prijatelje, ki sprejemajo ljubljanski TV program.
@ V času od 30. 8. do 6. 9. t. I. bomo imeli na morju v Strunjanu intenzivni pevski seminar s predavanji, z izletom' in nekaj nastopi. Ličili se borno nov program — za vse, ki bi radi pristopili, je to idealna prilika. Torej vabljeni!
Dijaški kulturni dnevi - Kako naprej?
Prenatrpanost trenutne kutturne ponudbe, in kroničen desinteres sta poieg iepega vremena bita giavni vzrok, da se pričakovanja organizatorjev dijaških kuiturnih dnevov na siovenski gimnaziji niso po-poinoma uresničita, štiridnevno prireditev prejšnji teden, ki sta jo organizirati zastopstvi dijakov 1. Zvezne gimnazije in Zvezne gimnazije za Siovence, je obiskaio povprečno okoii 40 do 50 šoiarjev, ie pri otvoritvi je bito navzočih precej več dijakov. Zaradi udeiežbe in zanimanja profesorjev obeh šoi pa so biii dijaki precej razočarani, profesorje, ki so se udeležiti dijaških kuiturnih dnevov iahko sešteješ na eni roki. Vse to pa ne pomeni, da bi biia iniciativa dijakov obeh gimnazij neuspeh. Nasprotno, eden najaktivnejših dijakov s 1. gimnazije je dejai: kdor je prišei iz zanimanja, ta je gotovo ostat, in tudi zastopnik slovenskih dijakov Gabrijei Wutti iz Ločiia je bii prepričan, da se je razumevanje med dijaki povečaio na podiagi skupnega deiovanja in diskusij. Na vsak način bodo dijaki pretehtati izkušnje, da bodo v prihodnje rezuttati še boijši.
Težišče dijaških kulturnih dnevov je bilo tokrat na predstavitvi sodobnih koroških literatov. Iz svojih del so brali Christian Pacher, ki je bral ob otvoritvi; Josef Uhl, ki piše liriko in prozo; Martin Diller, ki obravnava odnos človeka do človeka in človeka do stvari; Kristijan Močilnik, ki je bil aktiven kot izdajatelj šolskega glasila „Elephant"; Janko Messner,
pil je tudi Sigo Greschitz kantavtor in jazz-er iz okolice Feldkirchna ter Wolfgang Guggenberger, ki igra na E-kitaro in alt-saksofon.
Kot smo že poročali sta ob otvoritvi zapela oba šolska zbora ter glasbena skupina Jagadani iz slovenske gimnazije. Svoje delovanje pa je predstavila tudi skupina Collage, ki izdaja publikacijsko revijo za mlade koroške literate in prinaša med drugim tudi družbeno-kritično prozo in liriko. V posebni delovni skupini sta Bernhard Bunker in Del Vedernjak vadila z dijaki, kako se delajo (kako
delati) radijske igre in kako se pri takšnem deiu lahko razvija osebnost posameznika.
Navdušita igraiska skupina
Posebno navdušila je dijake zadnji dan igralska skupina ALK 6. razreda glasbene gimnazije v Vetrinju. Med poslušalci je vladala popolna tišina ko je skupina predvajala kritično igro „Gerhard Weiner ne bi bil mrtev ali Šola nima opravka z njegovim samomorom". Igra, ki jo je napisal dunajski avtor Erich Leders-berger prikaže mrzli odnos šole in njenih reprezentantov-učiteljev do življenja šolarjev. Profesorji so na nekem tečaju zasačili dijakinjo in dijaka skupno v postelji. V konferenčni sobi nato mrzlično iščejo rešitev oz. kazen, da bi s tem oprali ugled šole. Kljub temu, da vsi niso istega mnenja izključijo fanta iz šole, deklica sme ostati. Dijak, ki je tudi doma v družini „črna ovca" napravi samomor. Spet je videti profesorje v konferenčni sobi, kako zavračajo vsakršno krivdo v zvezi s samomorom in jim je spet največja skrb varovati ugled šole. Punca, ki se je najprej zaradi številnih pritiskov distancirala od fanta, obsoja postopanje in obnašanje odgovornih, ampak tudi fanta, ki je napravil sa-
„Naš otrok" gre v počitnice
Christian Pachorbereirsvojihde)
ki je posebno za to srečanje napisal v nemščini ,,Die Nuggat-Eis-Bombe", kjer satirično opisuje zadržanje Slovenca, ki se čuti povsod ogroženega; Bernhard C. Bunker, ki piše liriko in prozo v narečju; Anton Dekan, ki se je letos udeležil branja za Bachman-novo nagrado; Heinz Weixelbaum, ki piše liriko in prozo „iz notranjosti"; brala je tudi Corinna Prosegger ter Erhard Zach, ki se bavi z onesnaženjem okolja, s šolo in vojsko. Nasto-
S koncem šolskega leta zapira svoja vrata tudi dvojezični otroški vrtec „Naš otrok" v Celovcu. Na zaključni prireditvi v četrtek prejšnjega tedna so otroci vrtca s pesmijo in plesi pokazali svoje napredke in razveselili navzoče starše. Iz ust vzgojiteljice smo zvedeli, da so napredki opaziti posebno na jezikovnem področju. 14 otrok letos zapušča otroški vrtec in bo vstopilo v osnovno šolo, vsi ti šoloobvezni otroci so dobili ob slovesu kot darila podarjene knjige. Pred sednica društva „Naš otrok" Majki Šikoronja je želela otrokom v novem okolju veliko uspehov in opozorila, da bo jeseni obstajala ponovno možnost za dvourni jezikovni pouk v okviru otroškega vrtca.
Letos je obiskovalo skupno 20 otrok jezikovni tečaj, ki sta ga vodila Rezika Iskra in Danilo Prusnik, tudi za prihodnje leto se priporočata. Mladi obiskovalci jezikovnega tečaja so ob tej priliki prejeli iz rok Danila Prusnika spričevala, ki jim potrjujejo uspešen obisk.
Iz svojih del je brala najmlajšim Milica Hrobath, ki se je pred kratkim predstavila s knjižico otroških pesmi. V obeh deželnih jezikih je v pogovoru in predvajanju pesmi pritegnila živo zanimanje otrok in staršev.
V otroškem vrtcu je še nekaj prostih mest za prihodnjo sezono, zato priporočamo, da se naj interesenti že zdaj javijo pri vodstvu vrtca.
Kotmara vas
Zadnjo soboto je Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vasi čestitalo Mihi Packu iz Plešivca ob njegovi 50-letnici. Na domu, ki ga rodovina Krznarjev iz Plešivca vodi neprenehoma že od leta 1641 naprej, je jubilantu zapel mešani pevski zbor in mu izročil darila. Miha Pack je bil od leta [946 skoraj 30 let odbornik SPD Gorjanci in igralec ter pevec domačega društva.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Zveza koroških partizanov	Siovensko prosvetno društvo
Področni odbor Piiberk	„Edinost" v Piiberku
V A B i L O
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABiMO NA
2. spominski pohod na Komeij
„Po poteh Domnove čete"
ki bo v nedeijo 19. juiija 1981
Zbiraiišče je od 8. do 8.30 ure (po avstrijskem času) pri tovarišu Janku Apovniku v Borovju štev. 32 pri Piiberku (Woroujach bei Bieiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vozi iz Piiberka proti državni meji — Hoimec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta -gostiina Kos.
Odhod od Apovnika bo ob 8.30 uri preko Šmarjete do spomenika padiim partizanom na Kometjnu, kamor bomo prispeti ob 12.30 uri, kjer bo kratka spominska svečanost potem pa partizanski miting. Za maiico in pijačo bo preskrbijeno. Ob 15.30 uri skupen odhod v doiino.
Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše narodno osvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeii in dati svoja živijenja za našo svobodo.
Na ta i). spominski pohod vabimo vse, posebno še naš miadi rod, da se bo še boij seznani) z našo stavno pretekiostjo.
Pot pohoda je doiga 10 km v eno stran. Za tiste, ki imajo s seboj otroke, pa je možno, da se prikijučijo pohodnikom sredi poti pri Tomažu v Šmarjeti. Za vse tiste, ki pa te poti ne zmorejo zaradi boiezni aii starosti, pa je zbirno mesto pri spomeniku ob 12.30 uri.
momor, Prepričana je, da se je treba boriti proti razmeram, ne pa resigni-rati in končati samega sebe. Igra je navdušila gledalce, obravnavala je tudi še druge strani nedemokratičnih razmer v šoli. Številni obiskovalci so bili mnenja, da bo takšno igro še večkrat treba igrati med mladino in tudi odraslimi. Kdor si bi vsaj deloma rad ogledal izvlečke iz igre ima izvrstno možnost 31. avgusta v avstrijski televiziji na 2. programu, v okviru oddaje, ki bo obravnavala problem samomorov dijakov bodo kazali posnetek iz te igre.
Presenetljive uspehe je imelo tudi lončarsko delo, 2 člana skupine X-art sta posredovala svojo spretnost dija-
Barar tretjega sveta
kom, ki očividno v okviru normalnega pouka nimajo pravih možnosti se razvijati na tem področju ročnega dela. Kot je bilo slišati tudi za takšno delo ni denarja v naših šolah.
Tudi bazar 3. sveta je deloval uspešno. Prodajanje robe iz dežel tretjega sveta je zbudilo veliko zanimanja, pravijo pa, da bi vse bilo še boljše, če bi dijaki iz šole imeli že več razumevanja za probleme dežel v razvoju.
V okviru kulturnih dnevov so bile na ogled tudi razstava o dvojezičnosti, ki so jo že ob drugi priložnosti predstavili dijaki slovenske gimnazije. Svoje slike sta razstavljala Christian Aki Gutleb in Werner Lassnig.
Manjšinsko vprašanje je bilo navzoče v raznih diskusijah v okviru literarnih tem in v številnih živahnih diskusijah v odmorih. Da pa takšno dejansko zbližanje med dijaki ni preveč po volji tistim, ki drugače zmeraj trobijo v rog sprave, priča le medlo poročanje o tem dogodku v koroških javnih občilih.
tBEtnsBEnnaS
Siovensko pianinsko društvo Ceiov^ vabi na
iZLET NA MONT BLANC koncem meseca avgusta.
interesenti naj javijo svojo udeief^ do 31. juiija 1981 na sedei Siovem' ga pianinskega društva, 9010 Ceio^.j Gasometergasse 10, teiefon 3H^"
Za trening bosta dva izieta — na O'*" gioekner in Venediger. Termine b<?" pravočasno objaviti v naših tistih. ^ Vodja aipinističnega odt^ Marjan Tschertou
šiovensko prosvetno društvo Šentjakou v Rožu vabi na
POLETNO NOČ všotoru
r soboto H. juiija 1981 ob 10 Šentjakobu v Rožu. ča zabavo bo igrai znani ansaf „Fantje treh doiin" iz Siovenije.
uf'"
,bd
Siovensko prosvetno društvo „Edi"°' Škofiče vabi na
KULTURNt VEČER	.^
v soboto 18. juiija 1981 ob 10.30 gostiini Burger vSkofičah.
Nastopajo: mešani pevski zbor SPD ..Edinost" Škofiče fanšejev oktet
tamburaši SPD ..Zvezda" Hodiše .] Vijudno vab')'"
Siovensko prosvetno društvo Zeiezni Kapii vabi na
8. POLETNO NOČ
e"
v soboto 11. juiija 1981, s pričetkom 20. uri pri občinskem kopaiišču v *e "'*°P'i-	C'
igra in skrbi za prijetno razvedri'" sambei ..Fantje treh doiin". Za P'! ,) jedi in veseio družabnost je poskrbi)

Siovensko prosvetno društvo Dobrii vasi vabi na
KULTURNiVEČER	.(
v četrtek 16. juiija 1981 ob 10-" ' Kuiturnem domu v Dobrii vasi. Nastopajo: tamburaški zbor SPD da" iz Hodiš, pod vodstvom P J Sabotnik; miadinska fotkiorna J* na SPD ..Zarja" iz Zeiezne *\/)( vodi Uršič Travdi; MPZ Dobrie vasi, pod vodstvom Kranjca in duo iz Roža ]Ma9" Wieser in Micka Miškuinik)
frt<*
Siovensko prosvetno društvo Zitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESM' FOLKLORE
v nedeijo 11. juiija 1981 ob 10'"
gostiini Rutar v Zitari vasi. , , Nastopajo: MPZ ..Srce" iz Dobr' Ptazniška dekieta, moški zbor kiorna skupina SPD „Trta" '* vasi
Poleg gospodinstva hotel Obir opravlja tudi važno narodnopolitično delt)
Smo sredi turistične sezone, ko imajo gostinska podjetja potne roke deta. Eno izmed takih podjetij je hote) Obir v Žetezni Kapti. Kot liano, je ta objekt tast Koroške turistične družbe in je po svoji geo-Srafski tegj posebna zanimivost. O potožaju tega podjetja, o njegovih j*spehih in težavah smo se pogovoriti z direktorjem tovarišem tvom Siti-ki je brez dvoma gtavna gonitna sita v tem gostinskem podjetju. *vo Sitič že četrto teto uspešno vodi hote) Obir, predtem pa je de-a! v gostinstvu v tzoti, izpopotnjevat pa se je med drugim tudi v 'C' V gostinstvu detuje že od svojega štirinajstega teta in ima tozadevne kvatifikacije in kajpada tudi bogate praktične izkušnje.
vse
to pa je mirnost kraja in lepa oko-iica za tovrstno zdravljenje idealna.
SV: Kakšen pa je sestav vaših gostov, od kod prihajajo?
Sitič: Največ jih pride iz Anglije in Holandske, precej tudi iz Nemčije med tem ko je Avstrijcev in Jugoslovanov manj.
SV: tn kako tozadevna organizacija, propaganda?
Sitič: Deloma s svojo lastno propagando, v glavnem pa sodelujemo z jugoslovanskim Jugotursom v Londonu, ki nam goste pošilja preko brniškega letališča. Ta agencija:-nam letno preskrbi dva do tri-tisoč nočitev. No, če sem prej omenil lastno propagando, bi tu še dodal, da naše solidne usluge govorijo zase. Najboljše potrdilo, da so gostje zadovoljni je, da se vedno spet vračajo. V gostinstvu pa stalni gostje nekaj pomenijo. To pa je za naš hotel zelo pomembno.
SV: Najbrž pa imate kijub povedanemu tudi težave, pri tem misti-mo na konkurenčnost turističnih krajev ob jezerih.
Sitič: To je brez dvoma upravičeno vprašanje. Konkurence se v glavnem ubranimo s cenami. Smo namreč za 30-50 odstotkov cenejši kot v znanih turističnih centrih. To se seveda občutno pozna pri naših dobičkih, saj smo po uslugi prav-tako kvalitetni kot drugje. Rešuje nas pač to kar sem že prej omenil, dobra zasedenost v letnem času. Kajti bolje je biti zaseden kot imeti visoke cene in prazne sobe.
SV: Kako pa vaše obratovanje iz-gteda pozimi?
Sitič: Tu moram priznatti, da imamo težave. Računali smo in seveda še računamo na uresničitev smučarskega projekta na Peci in da bo odprto Pavličevo sedlo za mednarodni promet. Zdaj pa je situacija taka, da so dobra smučišča precej oddaljena. Zato pozimi obratujemo, vendar z velikimi obratnimi stroški.
SV: Ati to morda daje vtis, da je hote) odveč?
Sitič: Ravno obratno, če bi v Železni Kapli bilo več hotelov, bi to bilo samo dobro.
SV: Potemtakem opravtjate pionirsko deto?
Sitič: Postavitev hotela v Železni Kapli je brez dvoma zelo pogumen korak in mislim, da je to bilo prav. Naš hotel je Železno Kaplo gospodarsko zelo okrepil. Naši gostje ne prinašajo samo dobička nam, ampak tudi trgovinam in obrtnikom. Pri nas se ustavljajo številni izletniki, ki v Železni Kapli vedno kaj kupijo. Posebno pa je naš hotel vplival na razvoj turizma v naši občini. Tako je v naši občini leta 1979 bil dosežen nov rekord v turizmu na Koroškem; ko je poraslo število gostov za 44 odstotkov. Le-
ta 1980 smo v občini imeli 6.000 gostov oziroma skupno 40.000 nočitev.
Poleg gostinskega pomena, hotel Obir opravlja tudi važno narodnopolitično funkcijo. Že samo to, da goste na naših prireditvah seznanjamo s kulturo slovenske narodne skupnosti, da je kraj srečanja domačinov v Železni Kapli in tako prispeva k dobremu sožitju cbeh narodov v deželi in nenazadnje naš hotel tudi doprinaša k poživitvi zdraviliškega turizma v občini. V kraju smo ustanovili turistično društvo, v okviru katerega hotel izredno dobro sodeluje. Naš hotel je Železni Kapli dal novo zunanjo podobo, slovenskemu človeku pa daje občutek večje samozavesti, saj vsi vedo, da je hotel last slovenskih gospodarskih organizacij, konkretno, Južnokoroške turistične družbe, katero sestavljajo Alpejur Škofja Loka, Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, domača Posojilnica ini deset domačinov zasebnikov v Železni Kapli. Nenazadnje dajemo tudi nekaterim domačinom stalno zaposlitev.
SV: Kakšna pa je kapaciteta ho-teia Obir?
Siiič: Imamo 48 dvo- oziroma večposteljnih sob ali 88 težišč, restavracijo za 150 gostov, kavarno in discobar.
SV: in kakšna je vaša žeija za bodočnost?
Siiič: Da bi bilo vedno dovolj gostov, da se bi kmalu uresničile že prej nakazane potrebe - Peca, Luže, Pavličevo sedlo in še kaj. Najbolj pa želimo, da bi čimprej odplačali investicijske kredite, ki nas trenutno še bremenijo in da bi s pridobitvijo novih družabnikov še bolj pospešili razvoj turizma v tem delu Koroške.
Z direktorjem hoteia Obir tvom Sitičem
se je pogovarja) Andrej Kokot
2 . ' Že predno je hotei Obir v stok*"' KaP*' bH zgrajen, se je če-hot	Postavtjajo vprašanje, zakaj
stič^-"	ki nima izrazitih turi-
st "!!* P°9°jev, ko hote! že nekaj s,g-°^3tuje, je tako vprašanje od-°°'t nas zanima, kako uspeš-^'ovsrtje tega gostinskega
ji	Hotel Obir brez dvoma sto-
(jg l^aju, kjer se turizem še ni lost razvit- pa ima tudi predor-. kapram drugim turističnim r)jem, saj je okolica v kateri se Q aja takorekoč nedotaknjena, sko Pohaja k nam ima dejan-"ložnost oddiha v naravi.
^"dar ktjub temu menimo, zahteva več kot samo ne-3a k")eno naravo, čeprav je to danes skoraj že redkost?
^rez dvoma je gostu treba ' več. V hotelu Obir se tega ^ damo. Za naše goste prireja-sta razne prireditve kot je pred-ev kulturnega delovanja pev-ja<. a zbora in folklore SPD „Zar-Ero Prirejamo plese, piknike na "ružh^"' ^ kdo želi bolj razgibane 3i$c ' ima to možnost v našem baru. Ob tem ne smemo po-
zabiti, da poleg domačega društva vabimo tudi ansamble sosednjih društev, zlasti Obirski ženski oktet. Tako naš hotel opravlja tudi drugo, po mojem zelo pomembno funkcijo, namreč, da goste, ki prihajajo iz raznih evropskih dežel seznanjamo o prisotnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
SV: Kaj pa gostom sicer še nudite, saj so te prireditve večinoma zvečer, kaj pa čez dan?
Siiič: Poskrbljeno imamo tudi za to. imamo namreč svoj mali avtobus in vsak dan prirejamo izlet. Tako imajo gostje na voljo iti na kepanje na kakšno izmed bližnjih jezer, nakupovalno turo v Trbiž ali pa na izlet na GroSgtockner, skratka možnosti je mnogo. Vendar moram reči, da večina gostov želi počitek.
SV: Žeiezna Kapia vetja tudi za zdraviiišče, aii gostje prihajajo tudi na zdravijenje?
Siiič: Prav, da ste me vprašali, ker sem to žeiei nakazati že prej. Seveda prihajajo gostje tudi na zdravijenje. Kot znano je kapelško kopališče primerno za zdravijenje ožilja srca in revmatizma. Prav za-

&3^entin Poianšek_____________________69

n
- :
ii.dei
^1. ^le je Matevž ugotovil, da pravzaprav ni oboro-^ skr	se je Nadjine pištole, ki je še vedno tičaia
^to^^ču v bunkerju: Ko bi bito časa, skočim po njo. 3a Se Uredim drugič. Komandant Lenart je vendar videi Sdorok partizan. Zakaj pa je potlej vabi)? Mordc
uu;uroK paruzan. z.anaj pa ]e potlej vaDiir Moraa '3 *U(ji v akcijo po orožje? To ga je Matjaž naučil ^lih ,'3rri je že davno prišel do spoznanja, da pri parti-

manj sprašuješ. Kar moraš vedeti, ti bodo že
pa zadostuje.
'cilju.
je torej Matevž korakal neoborožen proti noč-
^tko^ ie b'ia dolga in naporna. Šlo je navzgor, pa spet ^ stm udrtinah navzdol, po divjih stečinah, čez drn lesove in prek planjav, borec za borcem.
spet je prišlo šepetajo povelje od spredaj: ^J^ati! Stroga tišina! Vezo držati!
^%il ^ dve uri se je rekto: Koiona stoji Vsak se je ^Sgg.da tla, kjer je obetal. Ponekod so bili še sledovi zimske zmrzali. Tam ni bilo dobro sedeti. 'k$!„^2an si tudi stoje vse uredi. Celo naspi se, če je ^ p prijazno bodril mlad borec pred Matevžem.
'^di med pohodom se moraš kdaj za silo naspati! inore vse!" je bil drug borec za njim še bolj
je bila kratka. Vendar je trajalo uro in še več.
Matevž je stal na svojem določenem mestu. Kot je četni komandir zapovedal. In je bil spet na mestu, kamor ga je klical. Da se je natovori! s puškami in municijo.
„Ne, tovariš, toliko ne boš zmogel, oddaj saržerje in dve puški! Pot je navkreber. Hajdi, hitimo! Predhodnica že čaka. Zaščita ima svojo nalogo."
in že so grizli kolena in lezli v Peco. Aprilski svit jim je podžigal pete. Tovariško je bit plen porazdeljen. Vseeno je imel vsak dovolj nesti, kajti v Mežici so se dobro založili z orožjem, municijo in drugo nepotrebno vojaško opremo.
To bodo Nemci noreli! si je misli! nekdo.
Matevž pa je nosil in nosil, dihal globoko in delal svoje velike korake. Madona, zdaj mu je prišlo prav, da je bil nekdaj utrjen drvar, ki mora tudi navkreber znatti delati velike in hitre korake.
Nosač pred njim se je večkrat opotekel.
..Tovariš, daj eno puško meni in še kaj drugega vtakniva v moj nahrbtnik!"
Branil se je. Matevž pa je imel izkušnje glede prenašanja tovorov v hribe. Tudi kot nekdanji tihotapec. Kdo bi mu bil kos, da bi petdeset kil moke nosil v eni noči od Lipoldovega mlina čez mejo do Zoranovega doma in tolikokrat po grapah gor in dot?
Komandir je čakal spredaj. Njemu je predlagal, naj olajša mladega tovariša, ki se mu je videlo, da komaj dohiteva s svojim tovorom. Matevž je prepričljivo utemeljeval svojo ponudbo za pomoč, sklicujoč se na svoje izkušnje kot drvar in kot tihotapec.
„Dobro, pa ga razbremeniva!"
Zdaj je še komandir vzel nekaj, tako da ni vse prišlo na Matevža.
Partizani, to so tovariši, kakšni plemeniti fantje! se je v Matevževi duši zlivalo v občudovanje teh tjudi, ki jih
prvič vidi.
Lažje ranjenega tovariša in tri nosače je Matevž po višjem povelju še pred belim dnevom spravil v svoj bunker. Orožje in municijo ter odvišno opremo so strokovno vskladiščili in ranjenca obvezali. Potem je prevzel Matevž komando bunkerja in jim povedat svoje zahteve. Radi so ubogali in se vlegli.
Tako niso čuli pokanja zgoraj na Lužah, kjer je Druga četa trčila ob švabsko zasedo. Tako tisti dan in še prihodnjega tudi niso čuli, kaj se je strašnega zgodilo ob napadu na Mežico. Šele tretji dan, ko se je Matevž sam podat na zvezo z Golobovim, ga je zadela pretresljiva vest:
„Komandant Lenart je padel!"
Matevž je stal in glava je bila v taki napetosti, da je mislil, da mu jo bo razneslo. Trenutek pozneje mu je silovit krč zagozda! dušo v smrtno tesnobo ...
Matevž je zajokal na glas. Da je še Golobovemu zalilo oči. In matjaževec kurirje brisal oči.
S Prvo četo so se dobiti visoko v Peci. Čokati Skala z dobrodušnimi veiikimi očmi je pripovedoval vse podrobnosti. kako so je zgodilo s komandantom Prvega koroškega bataljona. Sam je nosi! s tovariši težko ranjenega Lenarta od mesta, kjer ga je zadela sovražnikova krogla, do prvega kmeta nad Mežico.
„Ramo mu je razcefralo, kri mu je odtekala!"
S presledki je pripovedoval, kajti spet in spet ga je davil jok.
Tudi Matevž je spet jokat. Ni in ni mogel dojeti, da bi tak vesel, vedno nasmejan pevec, prvi basist Korijevega zbora, tak zdrav fant, krepak in izkušen, ki je toliko prestal že na ruski fronti, ki je tako klatil Nemce na Kranjskem, zdaj bi! mrtev.
„ln kje ga imate sedaj?" je končno izgolča) sopevec Zoranov sin, dolgoletni borec proti Hitlerju, Matevž.

Bilo je vročega poletnega dne. Vse je počivalo. Ljudje so ležali v senci, ptički so obmolknili in celo žuželke so se skrile pred vročino.
Tudi domače živali so si poiskale zavetje. Govedo je sklonilo glave pod jasli. Domači pes si je ob lopi izkopal globoko jamo in legel vanjo. Mižal je in glasno dihal. Jezik mu je molel iz gobca. Tu pa tam je cvileče vzdihnil. Prašiči so bili zbežali dol k reki. Tam so se zarili v mastno blato. Iz blata so kukali le prhajoči rilčki, dolgi umazani hrbti in velikanski uhlji. Le kurji rod ni bežal pred vročino. Kokoši so neumorno brskale po prahu pod oknom, čeravno so vedele, da ni tam nobenega zrna več. Petelin je gledal okrog sebe in na vso moč kikirikal: „Kam ste se skrili vsi?"
A vsi se le niso- skrili! Na trati sredi sadovnjaka, kjer je ležala na kupu komaj pokošena trava, se je bila zbrala pestra družba. Sedela je na tleh in se modro pogovarjala. Prav za prav vsi niso sedeli. Rjavec, ki je razmetaval z gobcem seno, sploh ni mogel sedeti, ker konji tega ne znajo, gosenica metulja zlatoritke tudi ni sedela, ležala je na trebuhu. Pa recimo, da se je bila zbrala na trati pod češnjo majhna, a zelo častita družba: velik polž, godrnjavi govnjač, urna kuščarica, že omenjena gosenica, kasneje je priskakljala še nemirna kobilica. Poleg je stal stari rjavec in lovit besede modrijanov na tleh. Sredi dlak, ki so- štrlele iz rjavčevega uhlja, sta sedeli še dve muhi.
Družina je bila precej glasna. Bili so sicer zelo vljudni drug proti drugemu, a vsak je bil drugačnega mnenja.
„Po mojem mnenju," je dejal govnjač, „mora dostojna žival najprej misliti na svoj zarod. Vse naše življenje ne sme biti nič drugega kot delo za bodoči rod. Le poglejte mene! Ljudje me sicer zaničujejo, a po krivici! Kdo je marljivejši od mene? Ves dan se ukvarjam s kroglo, ki sem jo zlepil iz gnoja. Negoval in čuval jo bom, dokler se iz nje ne izmota devetero mojih otrok. Težko je to delo, a moje srce mi pravi: Storit si vse, kar si mogel in: kar si storiti moral. To je pravo delo, dragi moji!"
„To ni pravo delo, prijatelj!" je odgovorila mravlja, ki se je bila približala skupini. Odložila je velik kos bilke, ki jo je bila vlekla s seboj in nadaljevala: „Tudi jaz delam od jutra do večera. In še več kot. ti! Ti delaš le zase in za svojo družino. A poizkusi prenašati debla za vse, ki žive s teboj v eni državi. Jaz ne vem, kako je to — težko je to moje delo, a ne morem drugače. Če bi ne smela delati več tako ... tedaj, te-
daj se mi zdi, da bi življenje ne bilo več lepo!"
„Vi, govnjač, ste preveč sebični, a vi, mravlja, premalo!" se je oglasila kobilica. „Meni je všeč, če malo poklepetam in zaplešem. Vest me pri tem nikoli ne peče. A kuščarica nam je zastavila vprašanje: Kaj je svet? Vi pa, govnjač, govorite o svoji gnojni krogli. To je nevljudno. Seveda, vidva mislita, da je svet gnojna krogla ali slamnato deblo. A svet je večji. Po mojem mnenju je svet nekaj zelo lepega, ker ima travo, sonce in vetrič. In kako velik je svet. Ko pridem, na travnik, skočim prav visoko. Ne morete si predstavljati, kako visoko skočim! In tedaj vidim, da nima svet ne konca ne kraja."
„Res je to!" je pokimal rjavec z Igavo. „Vi vsi niste videli niti de! tega, kar sem jaz že videi. Škoda, da ne veste, kaj je to: en kilometer. .. Dva kilometra odtod je vas Luparevka. Tja peljem vsak dan voz, na katerem je sod. Iz Luparevke se vračam s polnim sodom vode. Sena mi tam nikoli ne dado-. Na drugi strani je Jefimovka. Za njo je Bcgojavlensk. Tam dobim seno, a to seno je slabo. A v Nikolajevu — to je mesto — tam je seno boljše in tam imajo tudi oves. Vkljub temu ne grem rad tja, ker je daleč in me kočijaž naganja z bičem. Za tem mestom so še druga mesta... To je svet, a še ne ves.; pač pa precejšnji del.
Rjavec je obmolknil, samo njegov spodnji del gobca se je še trese). Bil je pač star, imel je že sedemnajst let. Za konja je to enaka starost kakor za človeka, ki je sedem in sedemdeset let star.
„Zame je na lapuhu dovolj sveta," je zagodrnjal polž. „Štiri dni ga že jem, pa ga še ni konec. Za tem lapuhom je še drugi lapuh in na njem sedi. prav gotovo še kak polž. To je vse! Ni mi treba nikamor skočiti, to je neumnost! Sedi pri miru in jej list, na katerem sediš. Če bi ne bil tako len, bi bil ž ezdavnaj zbežal od tod, da ne bi slišal vaših traparij."
„No, oprostite, zakaj pa ne?" je vzrojila kobilica, „Ali ni prijetno nekoliko poklepetati o raznih stvareh. Seveda, na svetu so tudi taka bitja, ki skrbe le za to, da si polnijo svoj trebuh. Vi, na primer, ali tale gosenica..."
„Prosim, ne dregajte vame!" se je razburila gosenica. „Jaz moram mnogo jesti samo zaradi življenja po smrti."
..Kakšnega življenja po smrti?" se je začudil rjavec.
„A!i ne veste, da postanem po smrti metulj zlatoritka z lepimi pisanimi krili?"
Rjavec kuščarica in polž niso vedeli tega. Žuželkam se je zdelo, da vedo, a niso vedele, kako bi to obrazložile.
„No, nekaj novega smo le izvedeli!" je začela kobilica spet klepetati. „Ali želi še kdo govoriti? Morda vedve?" je vprašala muhi.
Najstarejša je odgovorila: „Me muhe smo s svetom kar zadovoljne. Ravno prihajava iz hiše. Tam- so vkuhavali sadje. Muhe smo se zmuznile pod pokrov in se najedle do sitega. Zadovoljne smo. Najina mamica je pri tem utonila, pa kaj zato? Živela je na tem svetu že dovolj dolgo."
„Dragi moji," je dejala kuščarica, „jaz menim, da ste vsi modro govorili. Vsi imate prav! A vendar..."
Kuščarica je nenadoma umolknila. Nekaj
Pametne misti
e
a
a
a
a
a
#
a
Dobra beseda dobro mesto najde. Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha.
Kadar tečemo za pametjo, ujamemo neumnost.
Doigčas je vhod v svet tenobe.
Edini način, kako si pridobiš zvestega prijatelja, je, da si sam zvest prijateij-Knjiga nas uči ijubiti ijudi nesebično i" spoštovati njihovo deio.
Kjer ni resnice, ni veiičine.
S poinimi usti je težko govoriti resnico-Samo iz neznanja se deia čiovek pameten.
Besede mičejo, zgiedi viečejo.
Grešiti je čioveško, oproščati božansko Dosti iopat je potrebnih, da se pokopa resnica.
Če pravica ne pomaga, tudi krivica ne o Kdor ima pamet, ne potrebuje sreče. Botje je verjeti svojim očem kakor tujin besedam.
Znanje je moč.
j:i je pritisnilo rep na zemljo.
Bil je kočijaž Tone, ki se je bil zbudil ' prišel po konja. Nehote je stopil na druz in jo pohodil. Le muhi sta odleteli, da bi ° lizali mrtvo mamico, in kuščarica je zbez ^ brez repa. Tone je zgrabil rjavca za gn^ ga odpeljal, da ga vpreže v voz s sodom.
Kuščarica pa je ostala za vse življem
brez repa. Po dolgem času ji je sicer

liko zrasel nov, a bil je kratek in top jo je kdo vprašal, zakaj ima tako kratek f je vedno odgovorila:	^
..Odtrgali so mi ga, ker sem v nekem P piru rekla, da imajo vsi prav ..."
Na tem našem svetu se razlikuje zelo veliko stvari, hiše, bolni-Različni smo si ljudje in tudi
Tam
ga je
ce.
rastline..
Morali bi si predstavljati, kakšna je videti bolnica, recimo, v neki revni afriški državi.
Nekega Afričana je doletela žalostna usoda: medtem ko je požigal džunglo, je tudi sam padel v ogenj, iz katerega se je rešil komaj živ. Po desni strani telesa je imel kar hude opekline.
Pozneje so pritekli na pomoč njegovi sosedje, ki so ga tudi spremili v bolnico. Zdravniki so rekli, da ga bodo sicer ozdravili, vendar pa z velikimi težavami.
Mož, ime mu je bilo Bukuri, je ležal v bolnici dolgo, zel-o dolgo in precej bolje mu je že bilo.
obiskala žena in mu prinesla kokosove orehe; obiskali so ga tudi njegovi otroci, kar je bilo zanj veliko olajšanje.
Potem pa se je Bukuriju zgodi-
Bukuri zavpil. Prišel je bolniški strežnik, prižgal svetilko in stekel v sobo. Takoj ko je vstopil vanjo, je na tleh zagledal sikajočo kačo. Znašel se je, hitro zgrabil palico
V bolnici je nastal so se zbrali, da bi videli Bu<^
učna?
in mambo. Prišel je tudi zdm'\) edini v bolnici. K sreči je T
Bf'
Bukuri in mamba
serum proti mambinim pikom- ^ kuri je dobi! injekcijo in k <p, mu je bilo bolje. Imel je se s
da ga je pičila take vrste
lo nekaj nepredvidenega. Medtem ko je ležal v bolnici, se je iznenada prebudil in začutil bolečino v levi roki. Dvignil se je na postelji in začutil, da mu je nekaj hladnega zdrselo prek hrbta. Tedaj ga je vrglo s postelje in v temi je zaslišal, da je nekaj padlo na tla, slišati je bilo, kot da bi padel kos mokre vrvi. Tedaj je
JO
ubil. To je bila ena od tistih
afriških kač, ki se od njenega pika umre. To je bila afriška mamba.
Bukuri se je ves tresel od groze. Zajecljal je:
„Ubogi jaz! Kakšno nesrečo imam! Nesrečo sem imel v džungli, tu zdaj pa me je pičila mamba..."
proti katere strupu deluje 3--	,
Bukuri je še enkrat videl sni ^ oči, kot pravimo, toda z. J je hitro delovalo in Bukuri je živ.
Bukuri je ozdravel in lahko odšel v džunglo, v rodno džunglo med divje n ^ ke, banane, kokosove palme- . gazele, leve in divje kure. med kače, opice in leoparde.
Življenje na našem planet reszelopestro, aline?
,+++**"
„V jutranjem svitu smo ga pokopali in grob skrili!"
Nemci so divjali. Da so jim kar na vsem lepem partizani tako zasolili? Tega niso razumeli, niso znali razumeti v svoji zabiti oholosti! Potem pa še to: Od nikoder ne pride prej kako obvestilo, da se nahaja velika banditska skupina v taki bližini. Kaj pri zlodeju vseh germanskih bogov vendar delajo gestapovci?
O številu partizanov so krožile po Mežici in daleč naokoli kaj čudne vesti: Od več sto do blizu tisoč se je gibalo pretiravanje, namerno vrženo od skritih terencev med ljudi, od ustrahovanih nemčurjev do presenečenih nacističnih veljakov, ki so z grozo ugotatvljali, da se nahajajo na sodu smodnika, kateremu se od vseh strani približuje goreča banditska vžigalna vrvica ...
Mežiška akcija je kljub nepogrešljivi izgubi bataljonskega komandanta zlasti za koroško partizanstvo onstran nekdanje meje izzvala velikanski odmev. Posebno še, ker sovražnik ni vedel za Lenartovo smrt. Tisti domačini, ki so za to vedeli, pa so molčali in s tem svetim molkom stražili zakriti grob vse do osvoboditve!
Matevž je hodil s težkim srcem po svoji domači grapi od zaupnih ljudi do prijateljev rojakov. Kjer niso vedeli za katastrofo v Mežici, sam ni načenjal hude vesti. Kjer pa so vedeli, jih je roti!, naj ga z molkom počastijo in to strašno vest držijo zase.
Dober teden po tej mežiški tragiki je prišla krvava vest o smrtnih sodbah, ki jih je nacistični krvnik Freissler izrekel devetega aprila devetnajststotriinštiridesetega na zaključku večdnevnega procesa proti koroškim Slovencem nad trinajstimi rojaki, antifašisti, rodoljubi in poštenjaki in kristjani.
Trinajst smrtnih obsodb ...!
In Lenartov brat Jur je zraven! Brat, ki niti ni izvedel v ječo, da je začetek meseca aprila izgubil brata, brata Le-
narta ...
In Ivan-Johanov brat je zraven!
In sestra Micka!
In Franjo za Obirjem, ki je zdravil ranjenega kranj-čevca!
In cela vrsta Zečanov...!
Matevž je bil pri starših pri Zoranovih. Z materjo: sta dolgo govorila. Ves drugačen razgovor kot nekdaj, ko je prihajal kot drvar izpod Pece. Kot nekdaj...?
Nekdaj so bili vsi grapani nekaj drugega. Zdaj so prebujeni, zdaj vedo, kaj je, zdaj se morajo vsak trenutek spoprijeti s policijo, ki hajka okoli, z gestapovci, ki stikajo okoli, vsak je mobiliziran z novimi živci, nekdanje hribovske zagamanosti ni več, ljudje so drugačni, ljudje so postali borci, vsak na svojem mestu, borci za skupno veliko reč ...
Zoranova mati je žebrala. Njeno žebranje je bilo tudi borba. Glasno je dodajala svoje molitvene priprošenjske obrazce:
„Za vse partizane, da se srečno rešijo iz nevanosti, da bodo doživeli dan svobode!"
Sin Matevž je skleni roke.
„Za vse trpeče po zaporih, da bi ostali trdni, da ne bi postali Judeži tškarjoti in bi izdajali."
Sin je trše stiskal roke.
„Za vse tiste, ki ne vedo, kako bi prišli na pravo pot za slovensko in človeško in božjo pravico, da se znajdejo!"
Potem je prišel Zoranov oče Jožef. Mehko je pozdravil sina in takoj nato zbegano skoraj očitat ženi:
„Pa kar tako sedita, ne veš, kako je nevarno!"
Potem mu je šele pokazal novo skrivalnico.
„Zvečer grem k Vojdovim, tja bo prišel Milanček. To je fant. Zdaj je na Obirju in že je v Beli, pa spet pod
Peco in vragsigavedi kje. Nemci imajo vtis, da se krog Kaple na stotine in stotine partizanov, ki bodo v trg!"
Potem mu je oče izročil kup sanitetnih reči in „Pošljite koga do Marjance, tam se že zaloga Odbori OF ne vem odkod pošiljajo, da je veselje! Spa tvojim naprej!"
Po raznih kmetijah v grapi so imeli Poljakinje in Ji ke kot deportirance za pomožno delovno silo. gj* so se ti, pod pretvezo ali s silo od svoje rodne zemIJ stranjeni ljudje kar hitro vživeli v življenje preprosimJMi skih ljudi. Tudi glede jezika ni bilo posebnih težav; °

so se učili slovensko in domačini Slovenci poljsko.
Zlasti Priševe Neže sin je imel nekaj takih in pozneje ukrajinskih prijateljev, da so se redno d° po kmetih, prepevali in plesali tudi drugorodne plese.
"V
kom Jozijem. Slika je uspela. Veseli so bili vsi,
Kžarjev Stanislav je bil daleč naokoli priljubljen jpi-je fotografiral Gelčin sin s Frančijem in njegovim s°' p
tograf in trojka slikanih!
Na vigred leta triinštiridesetega je prišel na kmetije nov val pomožne delovne sile v obliki depot ji Ukrajink. Tako sta prišli na Lonkin dom dve temn° večno otožnimi očmi. !n prišla je tudi deportiran kmetijo Matevževe tete.	,^i!
Janja je bila izrazita lepotica. Človek se je Jlf kako more tako čedno, preočitno poniževalno cunjasto oblečeno dekle hoditi skozi tolpe nemšk' ^1 kov, ki si s pohlepnimi očmi odbirajo in požiral
P'en...


R A D ! O — TELEV!Z!JA



v/
'°din
AVSTRIJA 1
PETEK, 10. 7.: 9.00 Poročila
—	9.05Zapredšo!skeotroke
—	9.30Ru§čina — 10.00E!ek-"^stična glasba — 10.30 Primer Pa-
12.20 K!ub seniorjev — 13.00 Re-
**** ^ ^ Vrtnica za Shir!ey — 15.45 potovanje — 16.00 Budden-17 30	"**	predšoiske otroke —
komedija — 17.55 Otrokom p	^oč — 18.00 Panopttikum — 18.25
j, 9ea sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike Derr!*''^ " ^^0 čas v stiki — 20.15 Spor't^ ****	Scene — 22.10 Rektama in
n- *** 22-K) Enotnost in bodočnost ver ^"- 23.20 Poročita.
9!e§'°^'	9.00 Poročita — 9.05 An-
sta *"* ^Francoščina — 10.05 Que-^otno^°^°''	^^stotovščina — 11.25
12 30	bodočnost ver na svetu —
15.30 ?	^ ^ nami — 13 00 Redakcija —
obece"s^eriis°°rtget' — 17.00 športna ** 17.30 Stari htapon — 17.55 demO^iotahkorioč — 18.00 Dva krat se-
^'kej^^S^obravotja^gtasbo — 19.Ot) s'ikiin
ČQg Avstrije in Južne Tirolske — 19.30
listih'
šport — 20.15 Bodoči ar-
fe.,;	21.50 šport — 22.15 Vienna fotk-
81 - 23.10 Poročita.
$ir<
"E0EUA.
1!.?.: 11.C0 Ura tiska
15.15
17	Lowooda — 15.50 Pinocchio —
"iori	Odiseja — 17.45 Klub se-
f^i ** 18.25 Pregled sporeda — 18.30
s!iki	Avstrija — 19.30 čas v
Po^i'"šP°rt — 20.15 Satirični film — 21.55
TOREK, 14. 7.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Inštrukcija v latinščini — 10.00 Inštrukcija v angleščini —
10.30	ženske niso angeli — 12.00 Risanka
—	12.15 Vse življenje je kemija — 15.00 Redakcija — 15.00 Benji na vroči sledi — 13.20 Možje brez živcev — 13.30 Rust — arhitektonski biser Gradiščanske — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Pustotovske zgodbe — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije— 19.30 čas v sliki— 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Konec slab — vse dobro —
22.30	Poročila s Tour de France — 22.40 Poročila.
SREDA, 15. 7.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi pošaliti se je treba — 9.35 Inštrukcija v latinščini — 10.05 Inštrukcija v angleščini
—	10.35 Sirota iz Tovvooda — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Redakcija — 15.00 Wa!ther ali propad Staufer-jevega gospostva —
15.00	Poklici gospoda Schreferla — 13.00 Buddenbrookovi — 17.00 Skrivnostna jama
—	17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč— 18.00 Popi — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike
iz Avstrije in južne Tirolske — 19.30 čas vsiiki — 20.15 Bosa grofica — 22.20 Prenos s telovadne slovesnosti OTB v Betjaku in poročila s Tour de France — 22.40 Poročila.
ČETRTEK, 13. 7.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 Inštrukcija v angleščini — 10.30 Pod mostovi — 12.05 Risanka — 12.15Wal-tonovi — 13.00 Redakcija — 15.00 Maršal
—	17.05 Za predšolske otroke — 17.30 Mar-
co — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00
^sem čitalcem Slovenskega vestnika in ostalim koroš-koroškim Slovencem sporočamo:
Ljubtjanska banka
ENA OD NAJVEČJIH V JUGOSLAVIJI
^as vabi, da se na obisku pri sorodnikih, znancih ati na dopustu, ki ga boste preživeli v Jugoslaviji, poslužite r*aŠe banke.
^ ugodna menjava denarja ^ hitra izvedba bančnih poslov ^ vljudnost in prisrčnost
to je naša odlika
boste v Jugoslaviji — nič brez Ljubljanske banke!
Dr °EOEK. 1!. 7.: 9.00 Poročila — 9.05 , S°'ske otroke — 9.30 TV kuhinja — Akcija v tatinščini— 10.15 inštruk-^.$Q §^9teščirti — 10.30 Princ in berač — in senca — 13.00 Redakcija ^$0 p	D^aja — KartHodina —
gospoda Schreferta — 16.00 'ookovi — 17.00 Za predšoiske *^ko "** ^50 Lassie — 17.55 Otrokom za ^9'ed^	18°° Živalski svet — 18.25
'* ^st ..sp°'eda — 18.30 Mi — 19.00 Siike ''Scletj'''^— 19.30 čas v stiki — 20.15 Po-*" 21.03 Prizorišče New York Šport — 22.20 Poročita.
Prosim k mizi — 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sončni konji — 21.05 Vaš nastop, prosim! — 21.50 šport — 22.40 Poročita.
HH H		AVSTRtJA 2
E		PETEK. 10. 7.: 13 55 Pregled sporeda — 14.00 šport —
— 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki— 20.15 Zdravniški svetovaiec — 21.20
Planinsko tovarištvo se izraža v medsebojni pomoči
^fete "uše časopise, potem ste 'Tia^tjšCjOvo informirani o tem, da a ^vmski pianinci prijateljske **'lci'^^ni' pianine* z!asti pas pta-^4. p Etične domovine in zamej-/cd kratkim smo biti gostje sekcije „Avto Ceije", s kapnic ° narediti skupen iziet v Pa-ke]:	'Ta Hrvaškem. Jeseni pa so
**4Šik naši gostje na Koroškem, v ^4)n t^nračih Karavankah. Tudi s % J^'nr društvom Nova Gorica P.Etl^.^snih prisrčnih stikih. Pred h, [,^nn smo biii pri njih na Trste-^stje ^ Tednom dni pa so biii naši ^bščeči, odkoder so se na-pijsTrj^ dne povzpeti na Negat v ^Pah. Vodita sta jih naša izpisi	Planinca Ludvik Lesjak in
r^ice °nrej. Ker pianinci iz Nove s**Pcli gradijo svojo postojanko ob ^'n jezeru pod Krnom, smo )?PnŠt)	ptaninci pripravtjeni
sc}jj nočeh pomagati. Na detovni nro biti že tansko teto, ko se je

B**adnja, tetos pa gremo na ak-soboto 15. avgusta. Prenočiti nižini Krnskega jezera, ki
stovi kot najtepše in največje jezero v Jutijcih. Kdor žeti sodetovati na tej akciji naj se javi tetefonično na šte-vitko 0 42 22 - 32 5 50. Hrano je treba vzeti s seboj. S sodelovanjem na tej akciji se hočemo te matenkostno oddotžiti za tisto podporo, ki smo je biti deležni ob gradnji naše ptanin-ske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" s strani siovenskih planincev. Neva pianinska postojanka pri krnskih jezerih bo veiikega pomena tudi pozimi, saj bo tam možno v posebnem zimskem prostoru prenočevati. Ziasti bo koča veiikega pomena za turne smučarje, ki bodo imeii na relaciji Komna—Krn vmesno postojanko, kijeprejnibiio.
Star pregovor pravi — roka roko umije in prav zato je naša sveta doiž-nost da pomagamo eden drugemu. Ptaninci smo pa spioh ijudstvo deiov-nih akcij, ki jih imamo pri iastni planinski postojanki in še povsod, kjer je potreba veiika, kot na primer v okviru brigade, ki bo pomagata renovirati Peršmanov dom v Lepeni.
Politika v petek — deset pred deseto — 22.20 Sierra Charriba — 0.15 Poročiia. SOBOTA, 11. 7.: 15.00 športno popoldne —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Rdeči panter
—	19.00 Trailer — 19.30 čas v sliki — 19.50 „Primer za ljudskega odvetnika?" — 20.15 Sen kresne noči — 23.25 Chicago 1930 — 0.10Poročila.
NEDELJA, 12. 7.: 13.55 Pregled sporeda —
14.00	Športno popoldne — 18.30 Okay —
19.30	čas v stiki — 19.50 Tedenski pregled
—	20.15 Princ in berač — 22.15 Šport —
22.30	Chicago 1930 — 23.15 Soap — 23.40 Poročila.
PONEDELJEK, 13. 7.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Znanje danes — 18.30 Bonanza
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Datlas — 21.05 Šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Tihožitje — 25.50 Poročita.
TOREK, 14. 7.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Orientacija — 18.50 Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče beio rdečem — 21.03 Giasbena scena — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 15. 7.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in ijudje — 18.30 Bonanza —
19.30	čas v stiki — 20.15Ku)turavsredo — 21.05 Vere sveta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Atice ne živi več tukaj — 0.05 Poročita.
ČETRTEK, 16. 7.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Časvstiki — 20.15 Tritschtratsch — 21.50 Deset pred deseto in poročita.
JUGOSLAVIJA
PETEK, 10. 7.: 17.25 Poročila — 17.30 čez tri gore: Pojo Frankolovčani — 18.05 Obzornik — 18.15 Marx in Engeis: Postaje njunega življenja — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 21.05 Cirkus — 21.30
V	znamenju — 21.45 Nočni kino: Prekleta mularija, angleški film.
SOBOTA, 11. 7.: 16.30 Poročita — 16.35 Ga-tapagos — otočje na koncu sveta — 17.05 Fantastično potovanje v batonu — 18.55 Naš kraj — 19.10 Ztata ptica — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Prva sobota, giasbena oddaja — 20.55 Maščevatci, ameriški fitm — 22.30 TV kažipot — 22.50 Poročiia.
NEDELJA, 12. 7.: 9.15 Poročiia — 9.20 Sezamova utica, otroška serija — 10.20 Šoferji, nadatjevanka — 11.10 TV Kažipot —
11.30	Narodna gtasba — 12.00 Ljudje in zemtja — 13.00 Jugostavija, dober dan — 15..40 Komandant Sava Kovačevič, dokumentarna oddaja — 16.25 Poročita — 16.30 Vrnitev, TV drama — 17.30 športna poročita — 17.40 Sence teteče ptice, češki fitm —
19.10	Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Partizanska eskadritja, nadaijevanka — 20.50 Zanima me — 21.15 V znamenju — 21.40 Športni pregted.
PONEDELJEK, 13. 7.: 16.35 Kmetijska od daja TV Zagreb — 17.35 Poročita — 17.40
V	gosteh pri zboru „Suncokriti", otroška oddaja — 18.10 Mozaik kratkega fitma: Ogted, jugostovanski fitm — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, miadi — 19.15 Risanka
—	19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Poročni dan, švicarska drama — 21.10 35 mm, oddaja o fitmu —
22.10	V znamenju.
TOREK, 14. 7.: 17.45 Poročita — 17.50 Beti detfin, francoska risana serija — 18.05 Ju-gosiovanski narodi v pesmi in piesu — 18.35 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Skupno — 21.05 Rdeče in črno, sovjetska nadatjevanka — 22.10 V znamenju — 22.25 Za tahko noč s pianistom Janezom Lovšetom.
SREDA, 15. 7.: 17.55 Poročita — 18.00 Rdeča zora, otroška nadatjevanka — 18.30 Obzornik — 18.45 Za pesmijo: Vrbniče nad morjem, gtasbena oddaja — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do
Krščanska kutfurna zveza v Cetovcu in Kafotiško prosvetno društvo ..Ptanina" v Se!ah vabita na
SREČANJE KOROŠKtH VtŽARJEV vnedeijo 12. ju!ija!981 ob 14. uri pod !ipo ]po!eg cerkve) v Seiah [ob stabem vremenu bo prireditev v farni dvorani).
Povezujejo v treh koroških narečjih: Mitka Kriegi iz Zahomca, Joško Kovačič iz Lipe in Lenčka Kupper iz Ce-tovca.
zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm tedna — Miniature: Za statve in harfo — V znamenju.
ČETRTEK, 16. 7.: 18.05 Poročita — 18.10 čas za pravtjico, otroška serija — 18.35 Obzornik — 18.45 Miadi za mtade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.35 V znamenju.
KOORDtNACiJSK! ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJE
Viktringer Ring 26	Gasometergasse 10
[Vinko Kušej)	[Mika Kokot)
teiefon [0 42 22) 72 S 65	teiefon [0 42 22) 32 5 50
Spoštovani starši!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJE V SAVUDRtJi ietos v 2 izmenah:
1.	izmena: od 6. avgusta do 20. avgusta 1981
2.	izmena: od 20. avgusta do 3. septembra 1981
Koordinacijski odbor nudi:
Prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega vzgojiteija, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz hotnega otroka v hotnico; prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šitingov; prevozni stroški: 400 ši!ingov.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih nasiovih. Za obe izmeni je še nekaj prostih mest. interesenti se naj čimprej prijavijo.
Koordinacijski odbor nudi vse potrebne informacije za koriščenje podpore za tetovanje s strani zavarovalnic.
ORF-KOROŠK!RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 10. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Domača imena — Veseio naokrog.
SOBOTA, 11. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 12. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Najpesmicanašadaritovambo.
PONEDELJEK, 13. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Zborovska gtasba.
TOREK, 14. 7.: 9.30 Domača zabavna gtasba— 14.10 Koroški obzornik — Poje Janez Kampuš — Zanimato vas bo.
SREDA, 15. 7.: 14.10 Koroški obzornik —
ČETRTEK, 16. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Od popevke do popevke.
Slovensko prosvetno druitvo ..Trta" v iitari vasi vabi na
KULTURMIVEČER
v nedeijo 12. juiija 1991 ob 20. uri pri Rutarju vžitari vasi.
Siovensko prosvetno druHvo ..Danita" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURMI VEČER S PLESOM
v petek 10. juiija 1981 ob 20.30 uri pri Uranku-Wutte na Veseiah.
Sodetujeta: foikiora SPD ..Zarja" ii Že ieine Kaple in metanj ibor SPD „Da-nica"
Za pies bo igrai ansambei ..Aipskisekstet"
Naša knjiga
CELOVEC, PAVLiČEVA 5-7
Gustav Januš
r(E)S(M)!
44 str., Državna založba Slovenije 1978, šil 26.-
Andrej Kokot
ONEMELO JUTRO
80 str., Založba Drava 1974, šii. 48,—
„Kokot je lirik, rahločuten, resen oblikovalec trpkih podob, vreden duhovni potomec trpko satiričnega avtorja Slovenjega obaceja — velikega Drabosnjaka. Z njim ima Kokot .skupno prostor': ne samo geografski — kostanjske rebri, temveč tudi duhovni — družbeno kritični...
Janko Messner, Slovenski vestnik, 4. 6.1971
Andrej Kokot
KAMEN MOLKA
74 str., Cankarjeva založba 1979, šil. 80 -
Florjan Lipuš
ZGODBE O ČUŠ!H
12'6 str., Državna založba Slovenije 1973, šil. 64.-
Dvanajst humoristično zabavnih zgodb o .koroški resničnosti'.
Med drugim:
—	Iz dnevnika slovenskega ekstremista
—	stari Kitajci ali hura dihurji (HD) obračunajo s krajevnim mazačem
—	izkušnje z bunkerjem
—	čarovnice
—	navodila za kričanje in druge
Valentin Polanše-k
LIPOV BOGEC
78 str., Državna založba Slovenije 1974, šil. 33.—
Janko Messner
ZASRAMOVANO .. . ZDRUŽITE SE!
210 str., Založba Partizanska knjiga — zbirka Polemika 1974, ši). 45.— Knjiga vsebuje vrsto polemik z raznimi avstrijskimi forumi od deželnih do verskih, prav tako pa tudi polemik z avstrijskimi glasili, strankami, zlasti z socialistično stranko. Knjiga vsebuje tudi Messnerjeve dopise avstrijski Komunistični partiji.
Janez Gradišnik
PLAMENICA
V knjigi je predstavljenih šest novel, ki pa so združene v celoto. Povezuje jih Matija, ki v vseh šestih nastopa kot udeleženec v dogajanjih in pripovedovalec (novele so pisane v prvi osebi), čas narodnoosvobodilne vojne. V pripovedi izhaja avtor iz življenja Slovencev v Zagrebu med minulo vojno in iz njihove organizacije Osvobodilne fronte, ki je sodelovala s hrvaškim osvobodilnim gibanjem. Sam pravi v uvodu, da je imena spremenil in dogodke pregnetel, „da niso brez dokumentarne vrednosti". To dokumentarnost je treba jemati v najširšem pomenu besede. Ne gre za pričevanja, gre za prikazovanje razmer in vzdušja, ki pa je pristno.
Založba Borec, Ljubljana 1981, 224 str., celoplatno, šil. 155.-
Cirkovce pri Piiberku
Pred dnevi je v krogu svoje družine praznovala Marija Enci iz Cirkovč svoj M. življenjski jubilej. Kljub letom in naporom v mladih letih pa je še polna svežine in veselja do življenja.
Encijeva mati se je rodila kot hči kme-ta-najemnika na suških gorah. Že zelo mlada, stara komaj osem let, je morala od doma in si služiti svoj borni kruh pri kmetih kot pastirica in pozneje kot dekla in tako je še kot otrok spoznala ter občutila na lastni koži vso bedo in trpljenje ubogega otroka-človeka. Sedanja mladina si sploh ne more predstavljati, kaj je pomenitone-koč biti mlad. Omožila se je z delavcem trpinom, Alekšom. Bili so težki časi, šla sta bridko pot trpljenja. Družina se je večata in treba je bilo skrbeti za njo; to pa v tistih .zlatih časih", ki jih nekateri še danes objokujejo, res ni bilo lahko. Takrat ni bilo podpore za otroke in tudi nobene druge podpore s strani države oziroma občine, kot je to danes. Takrat je bilo važno, da si imel delo in da si bil zdrav. Dobiti delo pa je bilo izredno težko. Hodila sta na dnino h kmetom, za .Ion" pa sta dobila kos kruha in ceno krompirja za svojo lačno družino ter en .Bog lonaj in še pridi". Denar je bil le redkokedaj plačilno sredstvo za storjeno delo. Življenje v najeti Kufjakovi bajti na Vrheh na Komlju je bilo zelo skromno. Družina, ki je sčasoma narasla na 18 članov, je bila tudi v veliki prostorski stiski, saj je bil za vse na razpolago samo en prostor.
Čeprav je premnogokrat manjkalo kruha na mizi, je Encijeva mati to prenašala z veliko potrpežljivostjo in z upanjem, da bo nekoč boljše. Vedela je, da vse življenje ne more biti.pekel", temveč da se mora enkrat obrniti na bolje. To se je tudi zgodilo po vojni, ko je dobil mož redno zaposlitev. Toda ta sreča ni trajala dolgo, leta 1946 se je mož Alekš pri delu smrtno ponesrečil.
Encijeva mati je ostala sama s svojo številno družino. Seveda se je morala težko prebijati skozi življenje. Učila in vzgajala je otroke v poštene in marljive člane naše družbe. Sčasom je prišla tudi do skromne, a vendar svoje lastne bajte. In ko so otroci dorasli so se razkropili po svetu, ena hčerka je celo v Ameriki. Mati je ostala sama pri svojem sinu Rudelnu.
Naša jubilantka se rada spominja tistih težkih časov v njenih mladih letih, zlasti tistih, kako ji je bilo hudo, ko ni mogla ustreči željam bolne matere in otrok, ki so jo prosili za kruh. Ob pripovedovanju tega križevega pota, ji vedno pritečejo solze po njenem zgubanem obrazu, češ kako je bilo včasih hudo in kako nam danes gre vsem dobro. Na žalost se mladina tega ne zaveda, kako tudi, ko pa ni okusila grenkobe takratnega življenja.
Encijeva mati danes ne živi v pomanjkanju. Za vse je poskrbljeno, tako da se danes nobenemu ni treba bati starosti, da bi se moral kot nekoč na stara leta valjati po štalah od kmeta
do kmeta, čakati na trdo skorjo kruha in na to, kdaj bo prišla črna smrt.
Naši jubilantki želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter da bi se še dolgo lahko sprehajala med žitnimi polji, .požebrala" in se zahvaljevala za dobrote tega sveta.
ikej
Šentjakob v Rožu
Prejšnjo sredo smo spremili k zadnjemu počitku na šentjakobsko pokopališče Toneta Kneza iz Velike vasi, starega 72 let. Pokojrvi je imel tragičen konec. Otroci so ga, zjutraj ko so šli v šolo, našli mrtvega v potoku blizu svoje hiše.
Tone Knez ni bil obdarjen z zemeljskimi dobrinami, kljub temu pa je bil dobričina in splošno priljubljen. Zaradi njegove antifašistične zavesti, je seveda bil gotovim Šent-jakobčanom trn v peti in tako so ga v času Hitlerjeve strahovlade aretirati in ga vrgli v nacistične zapore, kjer je trpel daljši čas in preživel muke in trpljenje.
Kljub trpljenju v ječah pa je svojo antifašistično zavest izpričeval do konca svojega življenja. Rad je prihajal na naše prireditve posebno pa na spominske svečanosti, kjer nikoli ni manjkal.
Mat! Rožekom spet krožijo ptice ujede
V	rožene??: ž;'v^/j^c?w so že j/?ft 7?oj^?*/?f/; z<z posebnost. OJ 7.
/rja naprej j/?ff /?rož;;o HgJ Fože^OTH 7?t;ce %;eJc. /z Zvezne re^M^/^e je 7?r;jf/ jo^o/%?* Z,%2fger s ce/o vrjžo or-/ov, so&o/ov fn $ov. Df7MOH92?*<2c;;%
Dekan Fi!ip MiHonig
50 LET DUHOVNIK
V	občini Bekštanj je obhajal 50-letnico mašniškega posvečenja dekan, kanonik, monsignor, Filip Mil-lonig. Ta praznik so občani slovesno praznovali. Jubilant je bil deležen številnih čestitk tako tudi od bekštanjskega župana inž. Hatze-ta, deželnega poslanca Koflerja ter številnih zastopnikov političnega in kulturnega življenja. Otroci osnovne šole so mu v čast zapeli in deklamirali, skratka dekan Millonig je bil počaščen z vsemi častmi, ki pripadajo tako častitljivemu jubileju.
Jubilant je domačin iz Zahomca. Njegov oče je bil prvi podpredsednik slovenske planinske organizacije na Koroškem. Leta 1931 je prejel mašniško posvečenje, in služboval v Hodišah, v Šmihelu pri Pliberku, v Spittalu in v Ebersteinu. Od leta 1948 pa je stalno v Bekštanju. Kako prlijubljen je dekan Millonig, pa je najbolj prepričljivo pokazala velika množica ljudi, ki je sodelovala na jubilejni slovesnosti.
ČRNA NA KOROŠKEM:
/to/ffov 7eZ? /?T;'c je vjaA J%M j 7?r;&T^ow o/? 70.30 Kr; o/? 73. Kr;. V rew GZJK ;?7Mjo o/?;j^OT?%/c; rožfj^egg ž;v<Jj^fg% 7?Kr^% pr;7ožr;o$r KMKJovKt; fe veJno /?o/; r? J^e K;p-Jf ;M	Jevc J% 2;<J; Kj;'7?ovo znanje.
L/jfJe jo JreJrane	Ja je Jv;g-
nejo v v;Tave :n je zoper vrnejo ^ jvojema gojpoJarja. 5o^o/ar pr; že/? Je?nonjrrac;ja7? raz/aga taJ; ž;v(jenje ;n navaJe te/? pt;c ajeJ. ZaM;?n;vo je veJet;, Ja te pt;ce greJo na jov za /?rano jamo o/? /epem vremena ;n Ja je znajo pojt;t; taJ; Jo enega teJna. Ore/ na pr;mer je j trem; meječ; že oJraje/ ;n more Jojec; 30 Jo 30 /et jtarojt;, jove pa ce/o #0 /et.
FreJvajanje te/? pt;c ajeJ pa naj ne Z?o jamo zan/mZvo JožZvetje, temveč taJ; poačen JoprZnoj ^ varjiva Zn razamevanja za te ptZce, ^Z Je/oma ZzamZrajo a/; pa jo pone&oJ je veJno preganjane.
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU
Kot v šentpetru pri Šentjakobu v Rožu tako je tudi v Šentrupertu pri Velikovcu zaključna prireditev kmetijske strokovne šole odlično uspela. V soboto 27. in nedeljo 28. junija je bila šentruperška šola po-
Ob odprtem grobu se je zbralo veliko prijateljev in znancev, da se poslovijo od človeka, ki je bil dobričina, ki nikomur ni kaj hotel in ki je vsakemu želel samo dobro. V poslednje slovo je zadonela trobenta žalostno melodijo in tako dala pogrebnemu obredu še turobnej-še obeležje. Pokojnega Toneta Kneza bomo ohranili v častnem spominu, naj počiva v miru.
20. obletnica ustanovitve KDZ
Zadnjo soboto je pri Šošlarju v Globasnici praznovala 20-letnico svoje ustanovitve Koroška dijaška zveza. Slavnostna prireditev se je začela popoldne s kulturno-političnim programom, v okviru katerega je nastopal Tržaški mladinski zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča, folklorna skupina iz Novega Beograda in lutkarji KDZ. Zvečer pa je za ples igral .Alpski sekstet'. Slavnostni govor je imel predsednik KDZ Sigi Kotter.
dobna mravljišču, toliko je bilo ljudi, ki so obiskali razstavo in kulturni program, ki so ga kreirale gojenke te šole.
Zopet smo se lahko prepričali, kaj vse ustvarja mladina pod vodstvom šolskih sester, ki s svojim trudom in prizadevnostjo mnogo prispevajo k vsestranskemu razvoju gojenk in s tem tudi naše narodne skupnosti. Zaključne prireditve z razstavo se je udeležilo nepričar kovano mnogo ljudi med njimi kar 200 Tolmincev iz Slovenije. Seveda so bile močno zastopane tudi vse tri koroške doline, s predstavniki političnnega in kulturnega življenja. Slavnostni govornik je bil župnik Valentin Gotthardt iz Galicije. V svojem govoru je poudaril pomen šentruperške šole, ki jo je označil kot hišo srečanja in domačnosti. V okviru kulturnega sporeda je bilo petje, igra in ples. Lahko smo se prepričali, da šolske sestre poleg strokovnega znanja nudijo naši mladini tudi mnogo kulturne hrane in prijetne družabnosti. Da je bilo šolanje v šoli prijetno, priča tudi dejstvo, da se je zaključne prireditve udeležilo tudi veliko nekdanjih absolventk, ki imajo še vedno tesen stik s šolo in svojimi nekdanjimi vzgojitelji oz. učitelji. Zaključna prireditev v Šentrupertu je bila vsekakor živ prikaz delovanja šole in hkrati tudi živa reklama za nadaljnji razvoj strokovne in kulturne izobrazbe naše mladine.
Maraton za pokal kralja Matjaža
V soboto 8. avgusta ob 17. uri organizirata Turistično društvo in Partizan Črna na Koroškem množično športno prireditev mali maraton za pokal Kralja Matjaža na 24 km (tek). Start in cilj bo v Črni na Koroškem pred hotelom Planinka. V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto ob istem času. Poleg posameznikov lahko tekmujejo tudi ekipe, vendar samo pod tem pogojem, če bo startalo najmanj pet ekip.
Po prireditvi bo proglasitev najbolših v vseh kategorijah (discipline in kategorije objavljamo na koncu članka) n podelitev pokala kralja Matjaža za absolutnega zmagovalca in zmagovalko, ter medalj za najboljše v vseh kategorijah. Vsi udeleženci, ki bodo pretekli eno od prog dobijo spominsko značko .1. maratona kralja Matjaža 81". Prvih deset tekmovalcev pa dobi tudi praktična darila. Najboljša ekipa dobi pokal kralja Matjaža. Po razglasitvi najboljših, bo zabava s kulturnim sporedom začetka Koroškega turističnega tedna, ki traja teden dni.
Discipline: 24 km: proga Črna—Mežica—Črna
7 km: trim tek, miadinci. Črna—Žerjav—Črna 3km: pionirji Kategorije: !4 km: moški
miadinci 16—18 iet, člani 18—30 iet, miajši veterani
30—40 tet, starejši veterani nad 40 tet
ženske
mtadinke 16—18 tet, čtantee 18—30 tet, veteranke nad 30 tet 7 km: Trim tek za vse starosti
miadinci — mtadinke 14—13 tet 3 km: starejši pionirji in pionirke 1!, 13 tet mtajši pionirji in pionirke 10, 11 tet starejši cicibani 8,9tet
Prijave sprejema do 6. avgusta 1981: PARTiZAN ČRNA HA KOROŠKEM — Yu 0 30 62 - 62 3 93
Prijaviti se je možno tudi na dan prireditve od 14.30—16.30 ure pred hoteiom Ptaninka [ime in priimek, športna organizacija, kategorija in ieto rojstva).
Zaktjučna prireditev Kmetijske strokovne šo!e
V A B t L O
Vtjudno Vas vabimo na
kmjižnnčarsk! tečaj
ki ga bo pripravita Siovenska študijska knjižnica V SOBOTO, DNE 11. JULiJA 1981
v prostorih dijaškega doma Stov. šoiskega društva, Tarviser Strahe 16; Vabljeni so v prvi vrsti društveni knjižničarji, njihovi namestniki ter vsi ijubiteiji siovenske knjige.
Pričetek tečaja bo ob 9.00 uri.
Dopoidan se bomo pogovarjati o:
—	obdeiavi knjižničnega gradiva
—	postavitvi knjižničnega gradiva
—	o pregiedu knjižničnega gradiva v kataiogih
—	izposoji gradiva in podobno.
Če nam bo ostai še čas in če se bodo udeieženci tečaja zanimati, bomo govorii tudi o takoimenovanem pedagoško knjižničarskem deiu.
Ob 12.00 uri kosiio.
Popoidan pa nam bosta dva strokovnjaka spregovorita o:
1.	Kaj nam pomeni knjižnica danes!
2.	Otrok in knjiga
Slovenska študijska knjižnica
Ledine spet vabijo na smučanje
Koncem meseca julija je bila uradno odprta smučarska sezona na Skutinem ledeniku na Ledinah. Smučarji imajo torej tudi poleti možnost smučanja in to čisto blizu Celovca. Nekaj minut od snežišča se nahaja dobro oskrbovana planinska postojanka na Ledinah, do kamor vodi tovorna žičnica, ki smučarjem in turistom omogoča prevoz prtljage (smuči, nahrbtnikov itd.). Na ledeniku pod Skuto prevaža smučarje v višino vlečnica. Svet na Ledinah ni zanimiv in privlačen samo zaradi ledenika oziroma smučanja, temveč tudi zaradi tega, ker je to območje Kamniških Alp naravni biser posebne vrste — tako za planince in alpiniste.
Z Jezerskega vodi do vznožja hriba oz. do tovorne žičnice avtomobilska cesta. Od tam je treba peš na Ledine (približno eno uro
7?;7čovs-Na Gon
Pred kratkim sta se poročila v Bilčovsu Sabina Fantur iz Šentjakoba in Joži Mečina z Gore. Poročne obrede je opravil šentiljski župnik Lovro Petričič v Šentilju. Sabina Fantur pride iz zavedne slovenske družine iz Šentjakoba, Joži Mečina pa je priljubljen fant, ki ga poznamo kot tajnika Kmečke zveze in namestnika tajnika Slovenske prosvetne zveze. Navoporo-čencema želimo zdravja in sreče na njihovi skupni živ-Ijenski poti.
hoda), kjer že čaka na planinca ali smučarja prtljaga in potem hajd na smučanje ali v planine.
V primeru kakšne nesreče pa je takoj pri roki helikopter, ki ima svoje pristajališče kar na strehi planinske postojanke. Kot smo zvedeli so pred dnevi gorski reševalci zgradili še eno pristajališče za večje helikopterje.
OKRAJNA PISARNA PLiBERK posluje
vsak torek od 9. do 12. ure V pisarn) bo:
14. 7.1981 Marjan Pečnik
Kapli
tl''
I'-
Katoliška prosveta v Železni na
KONCERT NA ORGLAH v soboto 11. julija 1981 ob 18 3** [po večerni maši) v farni cerkvi v leznikapii.	,
izvajajo: A. Tomažič — orgle, V. lič — violina, T. Buh — flavta
Slovensko pro:vetno društvo -Bil*"* Bilčovsu vabi na
KULTURNiVEČER	^
v soboto 18. julija 1981 ob 20. V' *" Miklavžu v Bilčovsu.
Spored oblikuje domače društvo.
Za prijetno zabavo bo poskrbel sambe! VESEL) HMELiARJi iz Zale"
Slovensko prosvetno društvo Baško jezero" v Ločah vabi no
FOLKLORNI VEČER	,,
v petek 10. julija 1981 ob 20.30	?
Pušniku v Ločah.
Nastopajo: tamburaški ansambel, "L, dinski pevski zbor in dekliški t" Loč — vodi Erika Wrolich
Slovensko prosvetno društvo .Vi"*" Poljanec" v Skocijanu vabi e" KULTURNI VEČER
s plesom	,
v soboto 18. julija 1981 ob 20.30 " gostilni Picej na Zgornjih Zamanj"" Sodelujeta: moški pevski zbor SPD .Vinko Poljanec" in ansambel ^Alpski sekstet"
Šah-!nter!iga
SE PODATKI IZ SKUPINE B
.s)"''
V zadnji številki Slovenskega ^ ka smo poročali o tekmah skupif^ šah interligi, tej ligi treh sosedn)'"^ 7
žel, ki nima para v našem pros'°.p<
skupini B so pred 14 dnevi ravno' ^ ^ Lipici nadaljevali tekme in sicer "
8. kolu.
V,B* skupini si je idrijski z dvema visokima zmagama v '* kolu proti neposrednim konkt?'^ ^ Portorožu in Izoli, že pred zadni'^ i
lom zagotovil prvo mesto, sa)'
točk prednosti.
Bskupina7.kolo:	j
Kontovel — Trst ,B"	j!$3
Portorož — Rudar Idrija	',gl^
Čedad — Fiumicello	neod^.g,)
Costalunga — Unione ttaliana	'c,y
Izola — tlirska Bistrica
f
8. kolo:
Trst .B* — Fiumicello Rudar Idrija — tzola Kontovel — Costalunga Ilirska Bistrica — Čedad	p
Unione ttaliana — Portorož
Vrstni red ,,B" skupine po 8. k° %
3
:C
.Rudar* Idrija 26, Ilirska Bist" . 3 Costalunga 20, tzola 19,
Čedad 13,5 (—1 dvoboj), Konto .<7-Fiumicello 11 (—1 dvoboj), 17** ' in Unione ttaliana Koper 6 točk
Menjava denarja
Stanje v četrtek 9. julija 19** ^ Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 Hr dobite Za 100 Hr plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
46.*% ji*
1'^
tzdajatel), založnik In lastnik: Z gl n venskih organizacij na Koroška'?'^, urednik: Rado Janežič; odgovom",^, Č Andrej Kokot; uredništvo: 9020	[Sl^,
genturt, St. RuprechterstraOe 19n ,-y<?;, t' telefon 84 9 24, teleks 42064; "P'^e 'V Celovec/Klagenturt, Gasometerg" leton 42 5 50 - Tiska Založniška I" gt?'"
družbazo. j. Drava, Celovec'